Uredniški Ul u pravniški prostori/MIT Bo. tawada)a A v«. Office of Psklkatioa t MAT 80. Uwn«*W Ar«. Trl.phoat, Kockw«ll 4M4. ■edkU in Isaaad nsprosils pspe- Mehike, obenem pa pravi, ds je da .. dovoIi nm ^ dagi videl porodiš o novih revoluci- ^ Jyi u m Marge- jonarnih gibanjih. Daljepravilita b{U razporočenA v letu Calles, da je Kellogg s svojo pr - 1922i Po pravilih katoliške cer-krito grožnjo slabo (»načilpri-L ^ razporočens osebs ne jateljstvo smerišks vlsde, ki ga I me ^^ dokler «vi strsn-naglaša v drugI sapi. . k ^ katere je ločena, razen če "Mehika ne more prezreti te dovoH _ Kep je bogati Msr-grožnje in jo energično odkla- \ i{ £ dblg ČM Bamlt je po-njs, ker ne priznava nobenitujil^ y Rim kftr tri emlaArje, ds državi pravice za kakršnokoli in-l „ izpoBlujejo dovoljenje od pa-tervenirsnje v njene notrsnje ^ ^ njo M je potegnil tudi zadeve, nitfi ni priprsvljens po- £^ina! Mundelein, Id Je osebni koravstiseksterituj vl^lgle- njenega očeU. de svojih mednarodnih odnoša-1F __ jev", izjavlja Calles. "Vsako namigsvsnje, ds je mchisks vlada ns preizkušnji pred vsem švetom, je insult (Žs-Ijenje) suverenega mehiškega ljudstva", pravi dalje Calles. "Vlada Združenih držav je ravno tako na preizkušnji". Predsednik Calles nadalje izjavlja, da so mnoge konference, " w ... in pogajanja med zastopniki o- Tangler, 15. jun. - Manuu beh republik glede poravnanja Yyautey, vrhovi^ povel n k neštetih sporov, ki - izvirajo iz francoskih čet v Marokukije mehiških revolucij in konsek- izprvs prepovedal rsbo .trup^ ventne škode smeriškim držav- nih plinov v boju z Rifijsnei," Ijanom v Mehiki, zadosten do- je zdaj - kakor ka*. d. se mehišks vlada drži iz Rabata - * mednarodnih obligscij. Tods nsčrt za ofonzivo . Hinak.m. ^n Mehika, kot suverena dežela, ne užigalnim. ^naU« ter bc^n bo nikdsr dovolils, ds bi amori- baaiL Grsnrfe s rtnp^l P^ Iki državljani sli držsvljsni ks- ni so že |>rišle iz Frsncije v Ma b*re druge dežele imeli leske po- roko. -Ime privilegije nad mehiškimi Psrlz. 15. un.« Ve^tizMs^ državljani. LrSzemci, ps naj bo- drida se do (k1 koderkoli, se morsjo po- koravati mehiški usUvi ln mehi- bitke. ki je trsjsk vr soboUn *kim ekonom, dokler žive in nedeljo. " delajo husiness v mejah sc je --mudil zadnje dni ns maraanski I1RITGR UNUE PODPIRAJO front|, j€ včeraj odpotoval z e-STAVKUJOCE KROJAAKE roplsnon^ nazaj proti domu DELAVCE. Fraaoozi napadaja RMJaaaa a pBaam ^mmmmmm ' Francoski poveljniki M lotijo zadnjih deeperatslh sredstev ds užugsjo rebelne Maročane Tangler, 15. jun. ( hlcago, Ill„ torek 16. Junija (June lA, 1925. 11M. Ae« ef Oct. t, lflT, MtkorM en laae 14. lllS. $TKV.—NUMBKK 140 STAVBINSKI PODJETNIKI | SPET V STRMO BOJE 8E NOVE VOJNI V STAVBINSKI INDUSTRIJI. Ksjti stavbineki deUvci so se obrnili proti Landfciovemu odloku. Isvec. N. pr. oni prsvljo, sao ns Raiiakiaa aa |a obnašal pri praizkiiaji js, izumitelj rsdloklnems-togrSfičnega aparata, je poslal 1 slike pet milj dsieč po srsku s dobrim uapehom. *Wsahlngton, D. C. ~ Prva p/aktičns pošiljstev kinoslik po rsfliu je izpadla a dobrim uspe-hjm. Slike so bife poslane iz od-jne radio postaje NOF pet lj daleč v laboratorij C. Fran-Chlcago, IU. — Stavblnske cisa Jenkinsa, izumitelja radio-podjetnike v Chicagu in okolici hj^tematografičnega aparata. Reje preletela zona, ko so opazili, pfodukcijs je kszals mlin ns veda so se unije stavbinskih de- ter v akciji in druge prizore. Jen-lavcev obrnile proti polorganizi- hilts je rekel, da se slike ravno ranim delavcem, ki so se orgsni- tako lshko pošljejo v New York, zirali ns podlsgi Landisovega mlladelphijo sli ksterokoll dru-dioks. Organizirani stavbinski gA mesto; daljavavisi od moči delavci izjavljajo, da imajo pra- sjfpsjne radio postaje in prejem-vico prenehati z delom, ako po- nflta. leg njih dela neorganiziran de- »Med gledalci, ki so s strme- nlk S. B. Davls, pomožni trgovski tajnik in dr. George K. Bur-•gess, direktor zveznega blrojs U mere. jetniki ps prsvljo, ds orgAnizi-ran delavec sms la tidaj prene- hati z Helom, sko poleg njegs dels neorganiziran delavec iste stroke. * Stavbinski podjetniki In sodnik Landis so skušsli v letu 1921 rszteleslti delsvske strokovne orgsnizsclje, ko so unijski delsvcl spali in niso videli nevarnosti, ki prihsjs. Podjetniki so zdsj hitro tekli k zveznemu sodniku Pagu, ds jpztolmsčl določbo, zs katero gre. Organizirani delsvcl ps izjsvljsjo, ds zsnje nlms nobedegs pomena tolmačenje določbe po sodniku, h kateremu so šli le podjetniki. Ultimat podjetnikom so poslale vse stroke etsvbinskih delsvcev, ki so podpissle Landisov odlok. Izjemo tvorijo le tesarski in ldepsrski delsvcl in plesksrjl, ki niso nikdsr priznsli Landisovega odloka. Kajti njih se Lsndisov odlok ne tiče, ker so takoj nastopili proti njemu, ko je bil Izdsn. HOOVER 8TRADA INDIJANCE V ALAHKI. njem opazovali novo čudo, so bi- stavbi dela neorganiziran kle-fll mornarični tajnik Wllbur, sod-sar, ima strojnik pri samotelni-ku pravico prenehati z delom, če je ta organiziran. "American Contractor", Ust za interese stavbinskih p6djet-sikov, je zlomil kopje za'stsv-binske podjetnike v svoji unijski številki. List meni, sko bodo delili ns stsvbsh le orianfelrani delavci, te^aj bodo vedno na dnevnem redu jurisdiktičnjl spori. Ako ps podjetniki pr<$tase odprto delsvnico, tedsj bo sledile stavka za stavko In na ulicah bodo dolge vrste stavkovnih straž. - Organizirani delsvcl toln$Čijo določbo v Lsndlsovem odloku tsko, ds im^Jo pravieo prerttttati z delom, sko poleg njih de(§ ne-orgsnizirsn delsvec ne glede n^ poi to, h kateri stroki pripsds. Pod- bil Ftfag odprta gavari a vojni z Anglijo Poročila o novih stavksh, de-monstrseljsh In Isgrsdlh proti ^ lacMNa, » _ t tondon, 15. jun. — Kšblogrs-mi o najnovejših dogodkih ns Kitajskem, kstere objavlja 'Dsl-U Kxpress', se glsse, ds sts bils med izgredi v Kiukisngu razdejana in zašgsns angleški ln js-iki konzulst. V Ksifengu js iit neki italijanski duhovnik MKAIAGVA OSTANE POI NADZORSTVOM MORNARIŠKA PEHOTA UMAKNE. SE Ampak organizirana bo žrfJMlar-roerija. Waahlngton, C. (F. P.) — Državni tajnik Kellogg je dovolil polkovniku Cllfford D. Hamu, vrhovnemu eolninarju v Nika-ragvi naznaniti dne 10. junija, da ameriški pomorščaki zapusti Nikaragvo dne 1. septembra po trinajstletni okupaciji. Obenem je pa Ham naznanil, ^a je nlks^ ragvaškl zastopnik podpisal sporazum, po katerem se nlstavi major C. B. Carter kot predstojnik šole ss poduk nikarsg^sške narodne straže, t. j. novega orož-ništva. Carter je priznal, ds se mogoče njemu poveri popolno nsdzorstvo nsd strsžo, ki se razširi tudi v druge latlnskq republike. Tajnik Kellogg jo akrbel, ds je bil Csrtei* nastavljen. On je bil preje Častnik v filipinskem orožuiškem zboru. Bil Je tudi go-verner province Cotobsto ns Filipinskem otoČji|. Nastavljen bo kot vrhovni nadzornik nsd 28 0-flcirji ln 862 možmi v novi orož-fiiški četi. On lshko vsskegs o-rožnika — častnika, podčastnika ali prostaka — odslovi, S sabo bo pri vedel v Nikaragvo štiri bivše orožniške častnike is Združenih držav. Ti ihu bodo poma gall orgsnlzlrstl orožnlštvo. Polkovnik Ham, ki pobira eol nlno v Nlksragvi zs snuriAhe itlMMIavi Morilci bado najbrž oproičoni Dr. Donsti, urednik katoliškega lista, ki je j^ll vsftns pričs proti morilcem, je pobegnil ls Italije. Rim, 15. jun. — Dva dogodka sta povzročila veliko senzacijo v Rimu in Italiji sploh. Časopisi so prinesli neuradno vest, da je bil Debono, senator in bivši |>olicij-ski načelnik ter vrhovni poveljnik fašistovske milice, v preiskavi oproščen aokrivde umora poslanca MatteottijjL Preiskava proti Debonu je bils začetek sodnega iiostopanjs proti petim fašistom, ki so obtoženi umore Matteottljs, izvršenega pred e-R(m letom. Druga vest je, ds je dr. Glu-šeppe Donsti, urednik katoliškega lista "II Popolo", pobegnil is 'Italijo z izjsvo, ds se ne vrne toliko čsss, dokler bodo fsšlstl na krmilu. Donsti je bil glsvns priča proti Debonu; on gs je obtožil zapletenosti v Mstteottlje-vem umoru. Vse torej ksše, ds bodo morilci oproščeni, kajti beg vsžne priče je zs uju velike u-godnostl. „ ninu v niaarnavi M a«fr>wr r.^ra^ b^i«. w, vk«ji*ni m*». v^rwnnrnr»-M>» v^- rinaaea m.irrtpUbiikP, j« uio b« Hlinllia HaMAII.tMAl. - T rsj velike dijsške demonstrsel je, tods nemirov nI bilo. Peking, 15. jun. — Feng Ju-hsiang, kristjsnski genersl, je 'v soboto ns jsvnem shodu v Ksl-ganu govoril o vojni z Anglijo, ako Kitsjsks ne dobi od Angležev zsddttenjs radi ubijsnjs kitajskih dijakov ln kulijev. Feng je dejsl, ds KlUjsks ds-nes ni več ons kot jp bila zs čs-sa cessrjev. Genersl Feng poveljuje močni srmsdl, ki je oprem-Ijons 1 nsjmodernejšlm orožjem in drugim msterijslom. Novi izgredi proti Angležem in Jsponcem so Izbruhnili v Kiukisngu, Fučovu, Tslngtsvu, Svs-tovti in drugih mestih. V Kantonu ie adaj mir. Komunistična frakcija ljudske armade je popolnoma 114 krmilu v mestu. Vsi Junancl so pobegnili. GONJA NA ^OBOJNIKE. Aretiranih je bilo oseb. več , ko 520 Vreme ovlrs . ekapedieije. Oslo, 1». Jun. - P;mik ;ln-tergre" s pomožno eksperlicijo New York, N. Y. — Unije, ki w združeno s Ameriško deUv-Kko federacijo, podpirajo stav- ^ujoče krojaške delavce, organi-.Amnnd^ na in rane v Amalgamated Clothing katera gre i-kst Amundsens m Workers UnloTKroj^ki njsgove tovs^ M M^nt^ n stavkajo vdeUvnicah Curlee ^ ^ Z- kompanija prsvi brzojsvka Uo ja u, mor^ . kr/vrkeaa ki uodi etavko f 8t bo vreme. najbrž čakati. *•*» » + Ribji lov je zsnje omejs*. VVashington. D. C. — Dan Su therlsnd, kongresni dalegst iz Alsske, bo prebil počlthlce v glavnem mestu, ds prisili Hoo-verjs, trgovskegs Ujniks, pre-klicsti blokado, ki jo je Uredil zs izstrsdsnje Indijsncev v Als-skl. Hoover Je naklonjen Ar-mourju in drugim velikim Interesom zd konzerviranje živeta in njihovemu ribiškemu |Aono-polu v Alaski. Zaprl je 2t zalivov ob obrežju, na kateredl žive Indijanci. V teh zalivih j^ pre povišano loviti rilie. Ribe loviti je dovoljeno z mrežami za flolto-ko morje. Tako Indijanci stradajo, Indije monopolistov pe love ribe. Male tovarne zs konzerviranje rib ns obrežju, so prenehsle s cHom, ker ne morejo dobiti rib. Hoover pripoveduje ljudstvu v javnih govorih, da ščiti ribiško industrijo v A-laski. Butherland pa izjavlja, da so v eni sami trustovski mreži u-jeH 1W>.000 rib, ki so poginile v nji. Toliko rib ujamejo Indijanci akozi vso sezono. . zadovoljen, skorsvno so pomor ščskl odpoklicani, ker bo Csrter s svojim štsbom ostal. Neka neworleansks lesna družba, ki je vložila v Niksrsgvi en milijon dolarjev v žsgl zs trdi les, ln ne ks radijsks kom|wnijs, ki jp do-končala postajo zs republiko, sts se precej prestrašili, ko sta (»vedeli, da so pomorščskl odpoklicani. Ampsk bankirji v Wall Streetu sodijo, ds njih vpliv v latinski republiki še ni prenehal* Tvrdka Miner C. Kelth Je ravno prejela naročilo za tlakovsnje cest v Mansgvl. Nelta določba v pogodbi ji ps dšje pravico zgraditi novo železniško progb zs Nlksrsgvo. Minilo je komaj šest mesecev, da je bila obstoječa že-tanics rešens kot zalog iwi tvrdki Seligmsn Si Ca>. in Brown Brothers. VREME. Chicago lin okolica: la juž» V srede Chlcsge, III. — V tukajšnjem mestu se Je zopet vprizorila običajna gonja na pobojnike. V zadnjih mesecih je bilo Izvršenih več pobojev in ubiti sodili tudi policaji. Ljudje, so pričeti zabavljati, da v Chicagu nI človeško življenje toliko vredno kot piškav oreh. Posledica te kritike je bila, da je bila odrejena velika gonja na pobojnike v Chicagu in okrsju Cook. Preiskane so Id le vse tihotapske krčme v Chicagu in okolici. Pri tej gonji je bilo aretiranih več ko :t20 osumljenih oseb, Pri tem ao odkrili, ds Je več Italijanov, ki «0 bili vtihotapijenl čez mejo, kuhslo žganje. Te bodo seveda «obtožili, da so kršili Volsteadovo lioetavo, in £e bodo s|ioznani krivim. Jih bodo vrnil! v Italijo. Dvajset biriških In pollcaj-nkih oddelkov je pa obiskalo krč me v okolici Chicaga. Ifazlili so (•rek bližnjega meeta CVerO. Ampak zdi se. da je bilo veliko tihotapcev posvar jenih, kajti ko so prišli policijski in biriški iddelki. so našli krčme zaprte. Ljudstvo meni. da take gonje ne Izdajo prav sič. Prsvl kriminalci imajo dobre informativne utike in se umaknejo gosji ob pravem 4asu. OaHlaaz paziva Fraaalja aa irivavaaja Flnsnčnl minister tudi kliče Ev-rope, naj ss sdružl, če noče postati sngleAko-smertšks ko- lonljs. Pariš, 15, jun. — Frsnooskl finančni minister Cslllsus Js včoraj ns Jsvnsm shodu v Besu-vslsu pozval frsnooskl narod, psj aa pziprsvi na veiiks žrtve, ako so nase finančno in gospo-dsrslm obdržsti ns površju. Frsnooska finančna IsUJs se po-tspljs ln nikdar v zgodovini nI še bil duh požrtvovalnosti tsko potreben Frsncijl kskor j«^dsnes,* Je rekel Csillsuz. Krsncljs mors nehati z razsipsvsnjem svojegs premoženjs ss bojne sile In nsvsditl se mors skromne-gs življenja. Nsdslje je rekel Csillsuz, ds nsj nihče ne misli, ds Je on dsrovnijc, ki reši flnsnč-no krito brez žrtev. V soboto je imel Csillsus drugi govor, v katerem Je spslirsl ns vso kontimmtslno Evropo, |t-vsemšl Rusije, nsj se združi najprej ekonomsko In potem politično v Združene držsve evro-pejske, sko hoče utečl ekonomski nsdvlsdi Velike Britsnlje In Amerike. "Amerlks se dsnes zsnlms zs Evropo |e toliko, ds izterjs svoja vojns posojila; zs drugo se ne brlgs. Njeni interesi so v Ps-rifiku Is Aziji. Anglija se tudi vedno bolj osami Ju je in oddaljuje od kontinentalne Evrope, K-dina vez Amerike ln Anglije do Kvrot* so finance, ln če so narodi Kvroi* kmalu ne zbode Iz svoje nscionslistlčne rszkossno-Sti, se kmalu znajdejo popolnoma v pesteh s mer iško-aitgleške-Rerlin, 15. Jun. — "DogodkiIga kapitala Kuslja Je problem ns Kitajskem, Balkanu lu v Ms- 'zsse in zslo ne more sodelovati Osavjav vidi avatavaa ravolaaija v vajaab Dogodki ns KlUjske«, v Maroka in na Kslksns se mu »»II-skeianje prihajajoče revolucije. roku so blisketanje prihajajte svetovne sorlslne revolucije", Je Izjavil CregorlJ Zinovjev, pr«l-a«'duik izvrševalnega (alliera tretje Internacioiiale, kakor javljajo danes iz Moskve. Zinovjev je mnenja, da *i*"dnJ svet solo o« maloviižuje rszvoj sedanjih do godkov na Kitajskem. Vzh«ai se s kontinentalno Evropo. Po mojem mnenju U boljševizem še dolgo čsaa živel in vladal v Rusiji", je rekel Csillsuz. RUDAR M l!R POD ZEMIJO. , i\raaa Vall. y, Csl. — Robert ________. IIlil. ki je bil r,6 ur Jetnik v ro- zbujs in zs njim (iride za|is HIX) V EN 8KB NArA)NB TODPOBN« JEDNOTI ^ LASTNINA SLOVBN8KB NABODNE PO D POK NE JKDN0TB Cen* offlMOT po dogovora. Rokopisi ao M vračajo^ Narodni na: Zedinjeae dršavs (isvoo Chicogo) |6J0 M loto, 91M sa pol leta in $125 ta tri krta. 91 M aa tri m ; Chirogo la Cicero HM tu loto. Bil a* pol in m inomoMtnatvo | aa yoo. kar iao atlk a •'PROSVETA" Mf7H 8o^Uwoiolo Ara—o. Ckloogo^lBfciofa «THE" ENLICHTENMENTW Orrao of t ko NoOomI bomoiubooutj. Own«d br tka Slsvsal* Ni "" " ' Advortioteg ratoa on Sobaeriptlon: Unitod Btotoo (osoopi CWea*o) aad Chirairo |fl.60, sad forolgn coBntriSsfMS m i MliKR of Tbo PE6BRATBD PRES8' UNION LABEL APPLIED FOR Datum v .k!rpaj« n. pr. (May Sl-tf» polog »-Jjg^J««-________vo« Jo a to« doovo« poteklo oaročaiaa. PMovtto lo Srai de eo ve« »o oetavl Mr_. AU PROTI UBIJANJU RUDARJEV RES NI ODPOMO&? dalje kot se razširja na okrog vsa Evropa. (Dalje prihodnjič.) P Uirs^ia^j^ usodepolnem trenutku izvi 7 KiSl^Ste^l^t k Kraka tavskega brezdna, bil je je. |e ta ^eljski potov, 8e je ^enje nje- J^n^ nnffi t o22£ 8lišftl° po zemlji na okoli štvo in čigar nasledke je ogiedO-1 w na n]rrnir valo s svojimi očmi. Temu neu-tajpemu potopu nasproti- stavil mo potem prazgodovinski potop starega zakona. Okoliščine biblijskega potopa so se sicer po pftfcvljlcah mnogoterih ljudstev mnogo izpremittfevale, pa ven darle še kaže to potop nefcaf pri ro^ni resnici tako podobnega o- MK^^M bhiza, da ni dvoj iti, da pripove-1 »Kakor drugi planote, vrti se sti o nekdanjem starem potopu tudi zemlja okoli solnca. Ako po-niso prazne sanje in puhlo vmiš-1 ložimo skozi več krajev, kjer se ljenje, ampak da je v tistih sta- nahaja zemlja v različnih letnih V Veliki Britaniji rabijo najvarnejše razstrelivo v premogovnikih. Premogovniški,podjetniki ne izvrše tega prostovoljno, ampak predpisano je tako. Ako se primerja fcteviio ubitih rudarjev v Ameriki a številom ubitih rudarjev v Britaniji na vsakih tisoč rudarjev, tedaj eksplozije ubijejo polovico manj rudarjev v Britaniji. Po isjavi zveznega rudniškega biroja pa vlada Združenih dršav ne moro predpisati ali ukazati premogovniškim podjetnikom, kakšno razstrelivo morajo rabiti, ker bi bil tak ukBz protiustaven. Premogovniškim podjetnikom pride prav taka razlaga in se je poslušijo v svojo korist in v škodo rudarjem. Tako se lahko ^prepričamo, da profiti tovarnarjev ki izdelujejo smodnik, rastejo in se množe, ampajc tud število ubitih rudarjev na milijon ton se je pomnož^o. Vlada je sicer večkrat priporočila premogovniškim podjetnikom, da se črni smodnik nadomesti z bolj varnim in dopustnim razstrelivom. Zvezni rudniški biroj priporoča taka razstreliva še skozi več let, (Ja se skrči število vet in šestdeset razstrelb z nezgodo. Pri teh eksplozijah je bilo ubitih 758 rudarjev. Pronašlo se je, da se je dogodilo teh pet in šestdeset raz* streli), ker so rabili nedopustno razstrelivo. Biroju ni znana Še nobena razstrelba z nezgodo v Združenih državah, ki je nastala vsled vporabe dopustnega rasatreliva." Tako poroča rudniški biroj. Iz njegovega poročila se da izluščiti tole: Premogovniški podjetniki se ne ozirajo na njegova priporočila. V Združenih državah še ni bilo raz-Htrclhe z nezgodo, kl jo je povzročilo dopustno raastrtfivo. Skoda je, da biroj ne pove tudi razlike v ceni med dopustnim in nedopustnim razstrelivom, poleg pa še produkcijskih stroškov za razna razstreliva. Ako bl bile tudi te številke navedene, hi bila slika precej jasna, zakaj morajo rudarji tvegati svoje življenje, kadar delajo v pre mogovnlku. Tako se pa lshko le ugiba, da nekateri premogovniški |kmIjetniki radi tega ne rabijo dopustnega razstreliva, ker jih prikrajšuje ns dobičku. Taka ugibanja so v današnjem gospodarskem sistemu na mestu, ker se vršita blagovna produkcija in distribucija zaradi profita in no radi |*>treb. - S drujtml betedsmi to pomeni, da se premog produ-eira in rafVAiB, ker >>osaineanikom nosi dobiček, nikakor pa ae zaradi lega. ker ga ljudje potrebujejo. Rudarska življenja so pa za premogovniške i>odjet- _ ^ _ nike poceni. Ako ubije enega rudarja, Jakajo drugi. daiN^ljfrf* ******* ter pridejo na njegovo mesto. Zato pač skrbi današnji go- J.™ l^i*Ji ' apodnraki— 1 ------. AUai Bslaai ■ vrh pnvpi Hmm II Spisal dr. Simon Sobic, profesor na vseučilišči v Gradcu. Svetb pismo in povesti mnogoterih starih ljudstev nam pri-»vedujejo o nekem občnem po-topu take moči in take obširno-sti. da -bi mu skoraj ne bilo ver-eti, ako bi se ne ujemale čudo vite pripovesti o njem. Kor v tistih starodavnih časih ljndjc še niso poznali vseh dežel naše zemlje, mejili so, da je vsa zemlja po topi j f na videči, da je vsa njih okoiiea pod vodo. Od tega mnenja prihaja tudi in)e: vesoljni potop". Geologi, kateri se pečajo s spoznavanjem in preiskovanjem skorje zemlje naše in njenih iz prememb po notranjem in zunanjem obrazu, držali so se dolgo' lasa tistih misiij, da bi bile v teku brezštevilnih stoletij ponav-jale se po zemlji grozovite pre-k ucije, prod katerimi je vse, kar raste in šivi, hipoma ginilo. Ko se je zopet pomirilo površje suhe zemlje, iedaj jo po takih mi-sKh nastopalo novo in preogj is-premenjeno rastlinsko ia šival-sko stvarjenje. V zadnjih časih pa so se prirodoznanci največ odpovedali tem mislim ter se spoznavajo zdaj k drugi veri trdeč, da niso nikdar še dandanašnji pred našimi očmi vse sčasoma izpreminjalo po seme tiskan površji. Kakor razlaga Charles Lyell v svoji leta 1830. na svetlo dani knjigi CPrtncip-es of geology"), dosegla je zem-ja sedanje rastlinske in živalske oblike svoje s počasnim in mirnim razvijanjem ne pa s hipnimi prekucijami. Čaa mu pomaga razlagati vse — kakor pozneje Darwinu — kar se je kftlaj preobličilo med stvarmi na zemlji. ■Katera teh mi*UJ resnici bplje ugaja, tega tukaj ne bodemo določevali, veliko pa ne bomo zade- tistih močij ali sil, katere šeno take prekucije pred seboj, tedaj nam dooflaj ni' mogoče poprej presoditi, ajj utegnejo nastopiti take izpremembe tako »nenadno in tako silno, da bi poškodovale no goro. Krakatav, pripravljale so privotne podzemeljske sile, ^trešuje po malem pobrežja in trdna tla, grozno usodo. Ko je vulkan Krakatav jel meseca majnika bljngati ogenj. človeške naselitve in celo trdna I izmetal je sčasoma ali v podobi tla zemlje, na kateri prebivamo, tekoče lave ali pa pelo v podobi Torej nobena današnja znanost sežganega pepela, torej so se de-in učenost ne more reči, da bi v | i*ie velike votline pod goro, kjer nekdanjih starodavnih iasih ne Be je od izmetovanja izpraznilo bfle dogajale se nenadne dogod- veliko prostora. Čim votle j ša je be kakor kakšni občni potop, ka- prihajala gora v podnožji, čim teri je na široko pokončal vse, bolj je izbljuvanje objodalo pod kar je človeku k. življenju po- morje sezajoče gorske stene, trebhega. Torej tiste pripovesti tem shabej&a so bila njegova tla. o silovitih izpremembah, razšir- — Kar naenkrat pred težo na-jene mod toliko ljudstev od pra- slon j enega morja gorske stene zgodovinskih časov do nas, na- na morski strani pod morje, kar domeščujejo skrivnega in sva- tte udere morje z vso močjo sfl-rilnega preroka, fcateri nas opo- ne svoje teže v razbeljeno peč in minja, da se tudi na trdna tia brezdno po raztopljenih rudni-naše zemlje ni zanašati, da bi se nah. Pri tej priči planejo neu kdaj ne odprla in ne pogoltnila, kročene silne moči ognja in mor- kar je človek s trudom in pejtom ja nadse in dviguje se usodepOl-obraza svojega postavil si sta-nišč po večjih in manjših naselitvah. ni pogubni boj njih elementov. Kdo bi si migel misliti prav ____■ , 1flflfl i grozovitost tega strahovitega in Meseca pokončujo«^ boja? Težko, a,i se jc t ^ ^dor ga ni vi^l in ne slišal o po- k° te^a boja. Malo trenutkov po resnem razsojanju smemo razbeljeni votlini W raztop^nih rudnin razkroji- po mnogih otodh in po primorskih okrajinkh vsi ljudje do zad-, tfSMtetatoS^ plina in užgeš v ve f ML n,^rnoPnilino iiki »obi, razpoči se in udari ta-di, da M bilo misliti na nobeno . —. ^ M ai»tri kislec ia vodenec, katerih zmes dela najhujši razpočni plin. — kl' ga napolniš z pomdč, poginilo je s pridelki vred nad štirideset tisoč oseb. ko močno na uho, da te po glav zaboli. — Razpok, kateri se je v TOREK, 16. JUNIJ \ zmmmet ' Stric Grd Ina so hud; Jeieš, Ježeš in lemonska mat božja! Pogrebnikov stric so ZoJ pet imeli MfiU". Strašna, nekrl ščanska jeza jih je prijela JtJ so odložili v glasilo katoliški jednote. Kaj se je zgodilo? Neka čikaška Članica njihoJ ednote je povedala resnic, (1;i e papež prvič Italijan, drugič milijonar in tretjič ni storil ni. Česar za primorske Sloveim. iz teh razlogov — je pisala člani-oa — je največja neumnost, če bi društva katoliške jednote ja.| ; ala denar za papež^. Grdinatov stric so kar iz HJ] Vse jednotine tribunale kličejo na akc$> za 4'krvavo rili to". ba se članica upa Ifaj takega! ]n članica 1 Uboga Članica, kaj ti zdaj čaka! K. S. K. jednota je re« na sla-1 >em, če je tak krik in viK radi ene same ženske. Kaj pa naredi I x>grebnik, ko se dvigne sto, ti-soč članov in članic in pove res. j nico o zajedalcih ? ^ • * • - Pavovo perje. - | M. Jerič piše v frančiškanski I plahti, da je romarska farma v i Lemontu "velepomenljiv »loven-1 ski kulturni zavod v Ameriki." Spare the word! Jerič piše za tiste, ki ne vedo kaj pomeni be-| seda kultura. Kaj je Platonovo v leto? braz zemeljskih dogodeb po tistih izpreipembah, katere nam kaže zanesljiva zgodovina; in ta zgodovinski obraz nam ne ižkn-zuje samo polagoma nastopajočih izprememb, ampak po nekoliko, akoravno redkeje, hipoma in nenadno naključene prekuci-je. Ako smemo zaupati zdravim očem, moramo sem prištevati strašne viharje po porji in fto suhem in vulkanske moči, katere so n. pr. v Ameriki hipoma vzdignile iz ravnine hrib imenovan Popokatepetel —■ če se ne motim — kakor nam pripdvedu je Aleksander Huraboldt v svojem "Kosmosu", — ali potres zemlje, kakor je bil tisti strašanski potres, ki je hipoma razdejal mesto Lisabon; — vso te ih drugo dogodbo te vrste se morajo priklati a ti onim nenadnim silovitim 'prekucijam, kate-re delajo šo celo v prekratkih' zgodovinskih dneh hipno isjpre-membo po eomlji. Iz tega, da take hipoma nastopajoče prek udje ne obaeaajo vsega zemeljskega površja, ampak tukaj in tamkaj kakšen mal kos zemlje, iz tega ni pripuŠčeno sklepati, da Al v prazgodovinskih časih no bile sezale veliko veliko dalje krog sebe. Takrat, ko še zentelj sko površje ni bilo toliko utrjeno in ko notranje moči pod šibko skorjo naše zemlje niso Mle toliko ukročene, raztezale so grpzovite prekutjije lote sile svoje dalje po okolici. Kaj takega se jo pokazalo še celo 1. 1888. pri Krakatavski prokuclji, kate» ro si hočemo pošebno vzeti v spomin; segla je tako dsleČ okTog, da se je čutila krog in krog a veta t — Pri tem pa ni pozabiti, da je treba poročila iz starodavnih časov, kar se tiče razširjevanja kake prikazni po svetu na okoli, drugače* ceniti kakor dandanes, ker ljudstva takrat fte niao poznala vseh krajov in detel na zemlji in so rada*o-dila po Um. kar se je <1<>gajalO po znanih njih okolicah, leš, da se to £odl po vsem svetu Z otlrom na omenjeno nenadne pri godbe In strahovite prtku dje tudi pobens današnja zna-nost nima pravice upirati so in tajiti (sprememb na hip, ker no pdknsww še korenin tistega pripravljanja, I* katerega so ss nas nepripravljene vtdlgujejo viharji pa morji In po suhem, ognfe- rodavnih Časih dogodil se resnlč- časih, na vse stsani razširjeno no strašanski občni potop. ravan, dobimo" tatoozvano eklip- AZ mladih nog je sicer prirodo- tično ravan, ki reže tedaj sred -cnanstvo nfekaj zaničljivo pogle-Uče zemlji pa tudi solnca. Ia ra dovalo marsikatere z vero zve- van se sicer malo ziblje, kajt zane ljudske pravljice, tičoče se mogotec Jupiter, iz katerega b prirodnih prikazov, in je obre- se dalo narediti 318 zomelj, in kovalo take pripovesti, d^ niso tudi drugi planetje motijo neko-drugega kot prizno vmijlljenje. liko zemljo v njenem teku okoli Dandanašnji pšso treifci prei- solnca; vendar je to gibanje to-skovalci prirodnih dogodeb do- liko neznatno in počasno, da je segli že toliko mirne previdno- tukaj lahko zanemarjamo, zvez-sti, da opazovanje prostega ljud- de-nepremičnice, ki stoje tej ra- stva in njegovi spomini niso ta-|vani ko prazni in votli kot sanje, am pak da so dostikrat pravi snetki resničnih dogodeb na desno in levo, ridrže zmerom tisto širokost; dSgosti po-1 pa, ki se štejejo od pomladanske na točke, rasto v teku časa, kar so zemlji, semtertja celo pripravni že stari zapazili. Zemlja se nam pomočki pflrodoznanskemu raz- reč vrti kajedno tudiok61i svoje iskavanju. —»Strašanska je ven-1osi; U os pa ne stoji na eklip- tlčni ravani navpik, temveč je proti nji nagnjena; zato se rav- dar morala biti prigo^ba, zveza na s poginom toliko in toliko H , I I soč ljudi j, da se je njd spomin | nikova (aequatorjeva) ravan, na kateri stoji Zemljina os navpično, in ekliptična ravan reže- mogel vtisniti tako globoko v ljudsko dušno življenje, da je. ------- --------------- mogel ohraniti se od starodav- ta, tvoreč kot 23 stopinj 27.6*. nlh časov od ljudstva do ljud- Črta, v kateri se te dve ravani stva, od dežele do dežele do na- režeta, imenuje se jednakonoč-ših dni j, ker nam naznanja še ita, kajti vsekdar, ko stopi zem-Vedno prirodno dogodbo tistih lja v to črto, stoji solnce na rav-dnij, ko še nikdo prigodeb zapi- nikii navpično, noč in dan sta ^H ni umel, ali priroda je zapi- na vsi zemlji jednaka. Ako po-sals človeški stršh pred njenimi daljšamo to črto do nebnega obo-groznimi silami s tako ostrimi ka, dobimo na njem dve nasprot-občutki v človolke prsi, da je ni točki; Izmed teh dveh točk se človeku ostal spomin neizbrisan. imenuje ona, v kateri se dviga ^bčni potop naših dni j se je solnce nad ravnik, pomladanska, • ' . ■!• « I 4 1 A I <1 I (M « m m lr Iam n<\l M i» A I /tM dogodil pred leti na otoki gundaških. Med otoki: Suma tra, Java in Sebesi gleda iz nasprotna, kjer začne solnce lez ti pocfhiVnlk, jesenska. Od pomladanske točke, od leve na des sivs ognjebluvna gora ali kaa, za katero se ni> nlkdo m?ria majhen neobljutlen otok, I no, tedaj proti vzhodu, štejejo KraaaUv po imeni. Na otoku »e *a krogu, ki leži v ekliptični Krakatavu je poprej stala črno- ravani in katerega središče sc z vul- zertiljinlm ujema, dolgosti zvezd. __ _______________ kaj Te dolgosti pa, kakor smo rekli, zmenil. Zadnjih dvesto let je bi- rasto s čhsom. Vjsrok tej prikaz-lo vse tiho po tej gori, kakor bi ni pa niso zvezde, ampak nesta-bil ugasni^ vulkanski ogenj. Ker novltost pomladanske točke, za-pa na otoku KrakaUvu ni bilo četne točke štetja. Zaradi na-nič prebivalcev, kor stoji U o- ploskanostl zemlje pomiče se tok daleš od bližnjih obljudenih namreč ravnik počasi ^n skoro otokov in sicer tri milje od Se- enakomerno'od desne na levo in besa in skoraj pet in pol milj od Ježi zgoraj omenjaj krog zme-Sumatre in Jave, ni se nlkdo 1*11 raj v drugih točkah. a}l z drugi-kake nesreče od tega starega v mi besed^njl, enakonočna črta in življenje obujenega vulkana, po- j s njo pemna^anska točka leze, aebno ker so; prebivalci Sunda-1 vsako Jeto za 50.22" nazaj. Stvar škik ptokov navajeni vedno stra-šetMh prikazni} od zemeljskega ognja. Saj samo na otoku Java si razjasnimo najbolje tako, da primemo za podaljšano zemljino _______ _____________os in jo okoli nepremične akllp- h trni i kvišku sto v nekoliko po-; tične osi v krogu počasi voiltno, gašenih. v nekoliko ogenj blujo- tako da kot obeh osij znsša ved-čih vulkanov. Na Sundaških o-'no 23 stopinj 27.S4. Ves krog tokih in na bliftnjlh Filipinih in ima 380 stopinj sli 1.296.000". Molukfh se pa nahaja pet(|Miet ' * ' ' ' * gossčik vulkanov, kstetf vedno bobneč mečejo ogenj iz sebe; veliko več pa je še takih, ki so vedno pripravljeni za ognjene V tem ko ■ e • • Dobre vesti iz Jugoslavije. 0 0 0 S francoske fronte. FrSncozi so okupirali Pariz! * • • Klanje v Chicagu. Zunanji listi, ki s tako našla-1 do poročajo, da Chicago prvači _ umori, bi n^ smeli zaključiti statistike z Irci, Poljaki in burni v a "tečajne zvezde" od ene zv< iM na drugo. Dandanes nosi to im* znan zvezda alfa ursae min«»n*. dani ne sloji celo t stvtriK n !<" čaju. / ln čHat^aavMbo? NaroM si Profesorji krivd* AMERIKA KlJPUJJfi RUSKO KOŽLHUVINO. BRITJE ZAPOVEDUJEJO PO-LICU I V SANGAJU. io ta polldja J« streljala na ne-oborožene dijake. " New York, N. Y. — Manifest, ^ s0 ga poslali univerzitetni profesorji iz Pekinga am«yiške-mu časopisju, izjavlja, da so Britje odgovorni demonstracije v Sangaju in v drugih krajih na Kitajskem. C. Y. C»g, generalni kitajski konzul v New yorku, potrjuje poročilo profesorjev, po katerem imajo Britje policijo v mednarodnem delu mesta skoraj popolnoma pod svojo oblastjo, ki je streljala na neoboroiena dijake in tako ubila več oseb, ki eo protestirale proti krivicam, ki jih uživajo kir tajski delavci v japonskih tovarnah. i Profesorji vprašujejo, zakaj pista britaki in japonaki poslanik ukazala, da mora ubijanje takoj prenehati, akQ se ne strinjata z njim. "Dejstva so jasna," nadaljujejo profesorji. "Stavke kitajskih delavcev, ki so zahtevali povišanje mezde, so ie nekaj časa trajale v japonskih bombažnih tovarnah v Tsintftau in Sangaju. Neki Japonec je ubil nekega stavkarja brez opravičljivega vzroka. Proti temu brutalnemu dejanju so protestirali nekateri1 kitajski dijaki, ki so bili večinoma dečki in deklice. Manifestirali so po ulicah dne 30. maja. Oboroženi niso bili z drugim kot z letaki in pozivi." Nato profesorji nadaljujejo, da je policija v mednarodni naselbini aretirala več dijakov, ker se demonstracija ni dopadla V minulem letu-eo uvogili več Mo i za šest miljonov dolarjev ko-žuhevine. |\Va*hington, Dl G, — V letu 1924 so importirali za $6,765,000 pestrojene kožuhovlne iz Rusije v Ameriko. Vsa kožuhovina razen za $5,000 je bila importi-rana iz evropejske Rusije, dasiravno jo največ prihaja iz azi-. atske Rusije. Kožuhovina, ki jo Je importirala Amerika iz tuje-zemstva, je vredna osemdeset miljenov dolarjev. DEN IN TRIDESET DRUŠTEV JE IZGUBILO GLAS.. Washington, D. C. — Eden in trideset podružnic Mednarodnega društva strojnikov je iagpbi-o glas pri zadnjih volitvah glavnega odbora, ker se niso ravnale po volilnem redu. Nekatere podružnice niso plačale članarine, nekatese podružnice so navedle več glasov, k?t so imqje članov, druge so poslale samo rezultat glasovanja pa ne glasovnic. Zp-pet druge so poslale ff ssovnice, niso pa naznanile izida1 glasovanja. glasovi vseh teh podružnic so zavrženi in se ne bodo Šteli. Zakrivili so to lokalni odbornv-3, ki se niso ravnali po določbah v pravilih, ki določajo, kako se vrše volitve. PRODUKCIJA V JUŽNIH DR-2AVAH SE OMEJUJE. britskim uradnikom in britske-mu konzulu. Nato so dijaki zahtevali, da se naj izpuste njih tovariši. Policija je takoj ukazala, da se morajo raziti. Ker niso takoj ubogali, je britaki policijski nadzornik ukazal streljati zkamenom, da ubijajo. Sest dečkov je bilo ubitih na mestu in več ko štirideset pa nevarno ra njenih. Dijaki po kljubtemu na daljevalh z manfte^acijami, po-v licija pod nadzorstvom Britov j? pa streljala nanje s puškami in strojnicami skozi Šest dni. "Število ranjenih in ubitih ni popolnoma znano," pravi poroči lo profesorjev. "Toda ustreljenih je bilo najmanj sedemdeset o«eb, tri sto pa ranjenih. Vsi so Kitajci, med njimi ni ene osebe britske ali druge narodnosti. Ali se kje najdejo ljudje z zdravo | človeško pametjo, da take dečke j in deklice smatrajo za nevarne | iztrrednikfc, katere je treba ob-. delati s kroglami Iz strojnic? Ali se take manifestacije lahko raz-lagujo kot boljševiške ali prot tujezemcem, kot so poročali nekateri tujezemski nauzdani časniki? Ali niso oblasti te.akte nalašč iKjvzrotile, ker so trajal skozi »ost dni? ... " . . .Zdaj se širijo stavke v britskih in japonskih tovarnah in bojkot proti japonskemu in hritskemu blagu po vsi deželi. Pri obravnavi je sedemnajst kitajskih dijakov, 4va Američana ši en misijonar, bivši predstoj nik učilišča v Suhovu, pričalo, da je bilo Ktreljanje popolnoma ne-potrebno. Kitajski delavci so zastav kali v predilnicah in tkalnicah, ker so jih pretepali Japonci preddelavcl. Mezda je bila nizka in delavec je zaslužil komaj osemnajst centov na dan Me/da se je izplačevala neredno (>Wi so morali delati po dva-fe ur dnevno ln petdeset odrto t kov njih je bilo pod trlnajr »timi leti. Stavkarji so zahtevali 10 od-"tot kov povišanja mezde, izplačava nje mezde vsakih štisinajst dni, nastaviti se morajo odpu-fceni delava!. Nobeden delavec * r»« sme odsloviti brez vzroka. Ar« tjrani stavkarji se morajo pustiti iz zapora. 1'rofesorJI na uiflverzi v Pe-so le potrdili, kar Je Pro-«v"ta že povedala v članku pred nek h j dnevi. Bila je navadna »ta\ ka, Pi je nastala zaradi brez-nega izkoriščanja delavcev "> nejne kaoitglfrtičae la-^rnm^itf pp veš jem pi^fHu. K*pitJi„tlčno čaeopUJe Je pa M«jp i/ te atavke napraviti ve- New*York, N. Y. — Strokovni tekstilni listi pokazujejo, da se produkcija v južnih državah namenoma omejuje. Poseben odbor ima zadevo o produkciji v rokah in ta oclbor odloča, ako se suče osem milijonov vreten, sli če stoje. Pred petnajstim avgustom bodo tovarpe zaprte za teden dni. To je namreč teden )red počitnicami tovarnarjev. )elavci bodo teden dni doma in ne bodo^aslužili ničesar, ampak dobiček tovarnarjev se bo vsee-' no množil. / 2000 KLOBUCARSKIH DE LAVCEV NA STAVKI. New York, N. Y. — Voč ko 4ya tisoč klobučarskih delavcev .e na štrajku, ker jim delodajal-, ci nočejo povišati mezde za pet-jst odstotkov. Delavci se naj-j pritožujejo, da ni nikdar materijala pri rokah, kadar de-ajo. Delavci so plačani o&ko*a n ker morajo čakati na mteri-ial, zaslužijo malo. Podjetniki izjavljajo, da delavci zaslužijo od devet do dvanajst dolarjev na dan. Delavci pa menijo, da podjetniki močno pretiravajo z zaslužkom. Kajti delo je sezonsko. Delavci prebijejo veliko časa brez dela, zaradi tega Je njih zaslužek tako majhen, da se komaj prežive. OMETAČI SO ZASTAVKALI V GLAVNEM MESTU. NAJPRVO JIH JE ZATOClL. Zdaj pa moli aaa je. Weehawken, N. J. — Katoliški duhoven George F. Bennet je dobil dokaze, da so nekateri policijski uradniki in policaji tihotapci z opojnimi pijačami. TI dokazi so bili prodlofcni zveznim oblastim in proji prizadetim jč bila v tožena obtožba, da so kršili Volsteadovo postavo. lVi-zadetih policajev je^enajst in devet je njegovih faranov. V poi^leljek je pričela obravnava proti tihotapcem, v nedeljo je pa duhoven priporočil faranom v eerkvi, naj molijo za tihothpSe, da bodo prejeli milo kasen. I Ljudstvo je zaraditega razkačeno, 'kajti ljudstvo pravi, da ne za popade, kako more kdo nekoga naznaniti, da se kaznuje, nato pa moli zanj, da bo prejel nizko kazen. •625 oaeb odšlo v enem dnevu ia newyorške lake. New York.—Štirinajst parni-kov je v sobote odpeljalo 9025 oseb iz New Yorka v Evropo in Južno ter Centralno Ameriko. Deset parnikov z 9115 potniki je odplulo v Evropo. UBIL-JE 2ENO. Truplo je skril v vodnjaku. Los Angele*, CaL «■» Državni pravdnik naznanja, da iC zobozdravnik Thomas Toung priznal, da je ubil svojo ženo Grace, ki je bila upraviteljica Patrik Groganovega milijonskega premoženja. Ubil jo je s plinom v svoji koči v Beverly Glenu. U-mor je izvršil v mesecu februarju. Njeno truplo je vrgel v kapnico, nato je pa vrh žalil z betonom. Pomagal mu je pH tjk-toniranju 18-letni Patrik G%>-gan, 'dedič milijonškega premoženja. Izpovedal je, da sta na pdtu v kočo najprej pila. Ko sta prišla v kočo, je šla ona spat, nato ji jq pa on tekoči plin pritisnil na u-sta in ga tiščal, daje prenehala dihati. MOTQRNI ČOLN SE JE KUCNIV M Pet jih je utoaito. V Laguna Beaeh, CaL — Motorni čoln "Thelma" se je prekucnil. V njem je bilo osemnajst o- seb, ki so se odpeljale ne ribji lav za sabavo. Od osemnajst o-seb jih je utonilo* pet. Sreča je bila, da so ljudje prihiteli na pomoč v čolnih, da ni bilo število šrtev še večje. STAVBINSKI PODJETNIKI SO SE STEPLI MED SEBOJ. Eden smrtno nevarno ranjen. Argo, III. — StaVbinska podjetnika Anthony Cehica in An-thony Markovich sta se sprla med seboj radi nekega poslopja, ki sta ga gradila. Beseda Je dala besedo, nakar je Cehica potegnil nqž in zabodel Markovlcha. Prepir je zašel prod Markovlchevo hišo. Markovlcha so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico. Cehica je Bil kasneje aretiran. Ruske šale ia tigttkt Kakšen del naše obleke je najstarejši? - (Copata, ker je bil še Adam pod Evino copato.) Kdo je imel hudo slano ženoJ (Lot) Znani francoski politik Thiors Je imel več sinov. Koliko jih je bilo? (Thiers pomeni francosko tretjina, žena pa je vedno moževa bofjsa polovica, torej polovica e-nf tretjine, to je ena šeatinka. Otroci so dediči obeh staršev, torej veljajo . Rodbina cela velja kot enqjka. Mož in Žena tvorita njeno polovico, druga torej ostane : —0.— Thiers jt imel devet sinov.) • 'Ali je zmožen vrabeo boij hi tpb pojesti zrno ovša nego klju-se? (Vrabec pač ni v stanu iKtfv*ati kljuse.) Če težko nosi — lahko gre. če pa odloži breme — se takoj stavi. (Stenska ura z uteži.) Kdojfcoiori vse jezike? (Odmev.) Kakšen ogenj rte*žge? (Naslikan.) Iz kakifce posode se ne da niti piti niti jesti? % (Iz prazne.) Prvi zlog bivsm le redko, gospoda, tega mi pač ne. privošči usoda. Drugi zlog blls je grška kraljUf na, krava postala je reva dotlčna. Vse skupaj je v modo veliko prtšlp, | pošta zahteva zanj davsk cele (Rad-io.) * Jaz sem Žival; če mi Izmenja te glavo — bom škatlja, če pa drugo, bom položaj telesa. (Koza — doza — poza.) Beseda, ki Jo imam v mislih pomeni ime mogošrie angleške trdnjave, če jo boš ponovil, a ne boš bral srednjega zloga in Če dodaš še en samoglasnik, dobiš godalo. ' ' , (Gi-bral-tar.) (Gl-tar-a.) 1. Mesto na Poljskem s petim črkami. 2. Ruska reka s tremi črkami, pritok Še večje reke. 3. Angleško mesto s šestimi Črkami. 4. VisOk kraj s štirimi črkami. 5. Del sveta s štirimi črksmi. — Začetnice tvorijo ime velike ruske reke. (Vilna, Oka, London, Gora, Azija — Volga.) ' Bax lSlJUpatava, Pa.) gL tajnik Matth«w Turk; Ujnik balaiškaga odšelka BU« Novak; gl. blagajnik lata Vogrkk; aradnlk glasila JaŠa Zavartalk. «n>r«vH*U glallU FUip tiodm.. Tauahai* tSST t. Bldga«Ava. gdcago, IIL i Jo%a Krllikntlš, 11111 Ba-ida^UL Ar%. Waat Park. Oktoi H*r Udovteh. IUIB. aagsifmi Jaka Tavšall, Bas U. gtrabaaa. Pa. BOLNlAKl ODfiBKi laa Novdk. pradaadalk. UI74I B. Uwa4 Cklaaga. IU. Jacab Aabrolli Bas Ml, Maaa Rea, Pa. Joaa^h Zorko, RFU. I, Bos 114, Waat Navtea, Pa. Aataa flular. Bas IM, terasa Kesa, sa lagatSHŠ. 08RKDNJB OKBOAJBi VZHODNO OKBOll&i CA1'A DNO OKBOtJIl Paal I Bargar, pradaadnlk, MR Wlllow Bt., Chicago, 111.» Blsktfš J. Xs* vartalk, R. Na. 1. HlnaJlfc. 111.; Praak Zaje, SU» W. MIh Bt^ CUsaga, IIL Zdrfšltvenl odbor: reiMdalkl Praak Aleš, ti M Ba. Craarford Ava., Ckkaga, IILi Jaška Ov*, ISIt W. Mtk BU Cklcago, II.i Jaka OUp. Siti Se. Cliftaa Pavk Ave* Ckfcage, In. VRROVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara, fltl St Clalr Ava, Clavalaaš, Okla. ....... , ST riMOII - Kamsgeaieaea s glsvalsU odbaralld. ki šalaja v glsvas« aradu. aa vrši UkoW VBA PUMA. kl aa aaaašaja aa pbala gU gSižušalka aa i Mdplftro B. N. P. K IUT4I Ba. Uwndala Ave* Gklsago, IU. VvSB BADBVB BOLNliKB PODPOBB SB NABUHUli štva S. N. P. J.. l*ftM» ga. Uvadala Ava* Chioaga, lik DENARNE POŠILIATVB 91 BTVAhl, kl aa tlšaje gL lavršsvakiiga odbora la lašaota vebča aa aaalavai TOalštvo 8. N. P. J« lit?*šl Ba. Lava« dala Ava* Chicago, IU. % V01 ZADEVE V ZVEZI B BLAGAJNIŠKIMI POSLI ss pašH|g|e aa aaalavi Blaga|aišlvo S. N. P. J* tOlT-ft« So. Lawadala Ava* Chlaage, IU. Vas prNešbs glada poAovanja v gl. livršavaUaw adkara as aa) pašljaja Padi Bargarja, pradaadalkg aadaoraaga adbora, llgar aaslav |a igaraj. Vsi prtsivl as gL gorolsi adsak aa aal gašlljale aa aaslevi Martla lalaa-nikar, Bos Wli, Barfartoa, Okla. Vsi dsslsl la drsgl spisi, aaiasalla, ogUaL narašalaa la splak vsa kal k v ivaal s glsatlgMi ladaota, aa) aa pošilja aa aaalavi "PROSVBTA", MI7*Š9 So. Lawašala Ava. Ckkago. IIL Wsshingtoa, D. C. — Tukajšnji ometači so zastavkaJi, ker še ni končan spor z organizadjo zidarjev. To je tisti stari spor, ki se vleče med ebema organizacijama, kakor povest o "Jarl kači in Steklem polžu." Spor Je pričel v Floridi, nato se je zavlfekel v New York in zdaj je tukaj. Podjetniki se seveda smejejo. Kajti take stavke ne škodijo nikomur drugemu kot delavstvu. Čas je menda že tukaj, da se nekatert strokovne organh^cij« rešijo svojih starokopitnii voditeljev, ki so bili mogbče na mestu pred sto leti, ko Je bila industrija še v povojih. RUDAR RESEN PO 48 URAH. Grsas Valiey. CaL - Več ko osem in štirideset ur so nepro-1 stano vrtali in kopali, da so rešili rudarja Robert HiUa. kateremu Je v soboto podautba zaprla izhod iz rudnika. Hill Je tožil, da Je lačen, ko ao rešild prišli do nJega. "Ljudje ae res prave opice", pravi llanrlaeva aiaaha. • New York. - l-ady Danein, aiapha znanega angleškega u^ njaks Charlesa ^ šla na obi^k v *merik #•«.».. »i Zakon blofenezlje .... *.. »t— . « Mi Hmmie Hlflllf t m t— * * Pater lUMdvi «««•* —••••»•"i aJH Kdor aaroH Zajedalca In Zakon bioganesija akupaj, dobi obe ka jigi za tri dolar je. Vse te kajfce so lično la trpiftsa vasane. Poštnina ja vftteta. Naročilu prfloftRe denar. Naročila ta vsa mjoema mm i sv AH, seer-ea ta lawjioalr aVb* chicago. IzvriBVBlni odbor:v UPRAVNI ODSEKI Predeedaik Vlaaoat Calakar; podpi««ardnllšKadraw Vkhick. R. DjPi Jt^rk, POBOTNIODSEKi pradaadnlk, Bks t7t, Barbartia. JJkleH S. BtŠgaear Ave* Ckl- LavaiMt Ava* Frank lftia, Bos tM, CkUhkba. Mhuu, as sav. John Oolok, Bas 144, Itock Sprluas. »Wfe. Nadzorni odbor: ^^^ lik, iit WlUow St. tajal- naročniki pozor! Znamenje (Msy 31.-1925) pomeni, d« vam Je nsrofoiBB potekla ta daa. Ponovit« jo pravočasno, da vam Usta na ustavimo. Ako liata n« prejmeta. Ja mogoče vgtav-I Jan, kar ni bil plačan. Ako Ja vai list plačan ln f a ne prejmete, Ja »moče vstavljen vsled napačnega naslova, jliite nam dopisnico in navadita stari in novi na« slov« J Naši zastopniki so vsi flru-fttvani tajniki in drugi aa-stopniki, pri katerih lafcko plačata naročnino. Naročnina aa celo lato Ja 15.00 in sa pol fte* pa 1150. Člani 8. N. P. J. rfačaja aa pol Ifcta I1J0 in sa eelo lato im Za mesto Oticago In Cl-cero aa lato ffe.60, pol lata |8i5, sa člana |MQ> Za Evropo stana sa pal lata |4.p0,zs vte leto ps 1100. Tednik stana aa Evropo »1.70. člani doplačajo samo 50c ia poštnino. Naročnino >#t tudi lami pošljete na naalavi UPRAVNItIT.O 44 PROSVETAw 2667 a UtradaU Ava, CHICAGO, ILL. »■■■■■■aittaaisi« Tiskarna S. N. P. J. sprejem m i mmm OBRT SPMAJOČA BEUL ' i t I Tiska vabila za veealifa ia shode, visitnlca, časnike, knjige, koledarK Istaka Itdrfj skem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku in drugik. 2 ciusimiLP.j^ KOVINE NAROČA V1 TISKARN. . CENE ZMEUNE, UNU0CO DELO PRVE VEflK VSA . POJASNILA DAJE VODSTVO TISKAR VE. PtMta po informacij« na naslovi 8.N. P, J. Printer?, 2067-69 South Latrndsle Avansa, Chicago, UL TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UM1. MENA P0IA8NILA. *§ m "V A« P« K.: Motata tHar To je bil dogodek za vso faro. Hribovci Vrhunci so dobili modem oltar . Cek) Um iz same Ljubljane so ga prišH delst. Ps ie kje so dobili danar, ti bajtarji ; imeli so cerkev, ki je bila res prava "Atalca božja", ps jim je zgorela in so si sezidali novo. Sedaj pa celo moderen oltar! Ce le ne bodo porabili farnega denarja mladi gospod župnik Matija, ki ga je precej. Saj ao Jak go-apod, nič se jim ne sme reči, ampak mladi so že mladi in pravijo, da so precej demokratičnih nsssmr cerkveni ključar Bobnsr, ki govori z njimi večkrst o politiki. In pridigajo tudi najrsjže vedno o ljubezni do bližnjegs, ds si morajo farani drug drugemu poma-gati. Celo vrhunsko uro so že nekoč tako-le od strani omenili. Bog ti ga vedi, kako da ao Jim ti hribovci tako k srcu prirasti!, ko vendar v vsej fari najmanj pomenilo in ne redijo druge živine kakor polhe in bolhe. Kako pe je bilo že. ree, s vrhunsko uro? Ubogi Vrhunci, vsa fars je imele takrat njihovp modrost na jezikih! To je bilo v ti-stih žalostnih, hudih čaaih. Tudi na Vrh, dasiravno lefti skrit viaoko med gorami, ao prišli vojaki po zvonove, ali kakor ao rekli farani "po vrhunske zvonce". Tedaj se je peč še črviček tetko skril, kaj šele vaaica Vrh. In ko ao snemali zvonove, eo vzdih-nile pobožne dušice vrhunskih Ženic: "Ce nam bodo vseli fe zvonove ti rabi J i Kristusovi, vsej ura nam bo opteja ia bo naa kli- Saj tako je povedak cala mesto njih!" Ali vsa fara jim je odgovorila: "Po njihovih Jezikih bo pa tolkls." Uboge ženice se niso "zrajtale", ds ura brez zvonov ne bije. Pa so modro odgovorili Vrhunci fsranom: "Vam jo posodimo, da vaa bo po jezikih, ker imate predolge." To je bilo zopet novo orožje, ki ee je T*OBVI T* bliskalo med Vrhund in farani. Vaak otrok se ti je snel odrezati. In veliko tekih odgovorov i-mejo Vrhunci, ki jih zna veakdo na pamet in tvorijo najslavnejši del vrhunske zgodovine. Ce vpr»> šsš na primer: »ZskaJ ie« Vrh v dolini?" ti bo znal vsak vsški paglavec zabrusiti v obraz: "Joj, kako ai neumen, ker to vprašaš, i zato, ker leži dolina v Vrhu." Ps je prišla nedelja, ko ao peljali hriboveki možje in fantje in dekleta na bogato ozaljš&nem vozu novi oltar na Vrh. Farni zvonovi so lepo pri trka val i in gospod župnik eo ŠU celo Vrhuncem naproti. Ali tudi doUnci far rani eo bili ganjeni: sli sato, ker so videli lepo ovenčane vozove, kdo bi to vedel Se celo s zastavami so hribovce sprejeli. Ali komsj so sp vozovi odpe-ljsli, so že zopet padle, različne o-peske: "Pa le kakšen je modern oltar, kaj če bo celo lepši kot je farni, ko je vendar vrhunska cerkvica skoro za polovico manj- ŽRTVE Poveet Spisal Fr. Serafb. (Dalje,) Tomaža so takoj obstopili štirje možje ter gs odvedli iz cerkve, fcupnik ps je trepete! kakor list v vetru in komsj se je vzdrial pokon-cu, tako zelo se je bil prestrašil. Poakuail je dvakrat, trikrat povzdigniti hostijo nad glavo, a vselej so mu odpovedale roke. Komaj je do-maševel, iz zakristije pe ao ga morali peljati domov ... '"H ai kriv! . . ." Te besede so ga bile zadele kakor strela, in zdelo se mu je, da so prišle naravnost iz nebes doli. Te besede so mu zdaj glasno potrjevale, kar mu je že davno po tihem očitala vest — da je s svojim postopanjem res Okrivil marsikatero nesrečo! . ... Ze devno se ga je lotevalo tudi prepričanje, da pri njegovih podjetjih ni blagoslova božjega . . . Do tega spoznanja so ga bili privedli veliki neuspehi njegovega delovanja. Konsumne* mu društvu je pretil vsled njegove lahkomiael-nosti polom. Vsak dan js bilo bliže propada ... Peklo pe ga je tudi to, ds si ns višjem meetu ni priboril ni kakega pripoznanja. Tako željno pričakovano plačilo je bilo izostalo . . . Prehiteli so gs bili drugi, ki so jmeli več sreče s svojim prizadevanjem , . . Vae, prav vse mu je hodilo zadnji čaa navzkriž *., Vzgojil ai je bil poeebno policijo, ki mu je nosila novice vkup ter ka obveščala o tem, kaj je U eli oni storil sli govoril. Ti (Judje, ki eo dobivsll od njsgs plačila v razni obliki za ta avoj nelepi posel, so prihajali še vedno prav pridno k njemu, a kar so mu zdsj pripovedo-vsli, se je tikalo akoro vse samo njega. Začel jih je poditi od sebe, sli pa je sam bežal pred njimi!... Nič več, nič več ni hotel imeti opraviti ž njimi! . . . Neljubo mu je bilo slišati, kako aodijo njegovi nekdanji dobri prijatelji o njem! . . . Oh, to so bile grozne, grozne reči, ki so mu jih nosili 1 . . . SemtertJa je izkušal na prižnici ovreči to, kar se je govorilo. Imenoval je naravnost laž-nike tiste, ki so raznašall razne nelepe veati o njem. Svaril Jih je, da naj ae varujejo v prihodnje še širiti take laži, in pretil jim je s tožbo. Toda vse to ni nič pomagalo. Ljudje so se mu rogali in Še dalje ao devall vaako njegovo početje na rešeto in podtikali mu stvsri, na katere nikdsr mislil ni! . . . Ah, gospod Rajmund je zdsj žel, ksr je se jal! . . . Zdaj ae je surovoat, katere ni pobijal, kakor bi jo bil moral, obračala zoper njega samega 1 ... ' Vse to t »a je bilo krivo, da že davno ni več mirno »tutl in da je prečul premnogo noč. Hote omotitl se, hote tako rekoč prialllti za-spsnec, da bi mu zatisnil oči, je vlival slabo vino konsumnega društva |*>slej še v večji meri v se. A to je njegove živse še bolj razdevalo, njegovo zdravje še bolj iz |xxl kopa velo . . . Cesto je vstal sredi noči, ker nI mogel spati, ter šel ves poti milo nebo. T«>da semtertja ga je videl kdo, in to je dalo povod novim govoricam . . . Dolžili so gs, da zahaja celo po noči k dozdevni nečakinji svoji ... In vse to je zvedel, vse to so mu prišli takoj j»vedat poatrož-Ijivl ljudje . . . Tako ni prišel do mini in bil je čimdalje bolj razburjen. A tudi pil je čimda-Ije bolj, deloma že iz obupa . . . Zdaj p* se je bfl pridružil še ta grozni krik Tomažev, ki mu( je pretresel kosti in mozeg, ki je zadel njegovim živcem smrtni udarecI.. Bilo je res skoro nekaj usodnega pri tem, da m» bile njegove besede ugonobile Tomaža, a Tomaževe Uvtede zopet nJega ... In kakor ao donele Tomažu venomer po uA««lh besede: "Kazen boija . . . kazen ladja . . . kazen boija—", tako je on zdaj neprenehoma slišal oni etrašni krik: "TI al kriv!" ... 'Ti si kriv. ti ai kriv, ti ai kriv!" je krmelu od vseh strani nadenj, in prizadeval ai je zaman, da bi bil nadvladal ruz-drstenost svojih čutov. Včaai je bil ravno na tem, da hI zaspal; a v tistem hipu. ko ao mu ' zamižale <41, ao je oglasilo nad njim: "Ti al kriv!" Zdrznil ae Je, kakor bi mu bil šinil močan električni tok preko udov, in proč je bilo s *|tanj*m . . . "Da, kriv aem, kriv kriv sem P je vzdihoval včaai v nočeh brez spanja in ao tolkel po prsih ▼ takih hipih ae je hkratu aa-vedel, da ae nI zlagalo š njegovim stanom, da se je bil vrgel taka i vrtinec šivi/snja, ds H bilo prsv, ko je zlorsbljsl cerkveno svojo oblsst z nizkotne posvetne namene ... V takih hipih se je njemu samemu gabilo vse to, kar je počel, da bi etri svoje nasprotnike . . . U videval je, da je dajal svojim župljanora slab zgled, uvidevai, da jih je izpodbujal k sovraštvu, s ne k ljubezni — in zdelo se mu je vse to zdaj greh ... In kaj je bilo tiato z Manico? .. . Ali ni občstil nekaj do nje, čeear bi ne bil smel? — Ali ni občutil neksj do nje, čeear bi ne bil Ali se mu niso vzbujale včgsi želje, želje, ki ... In tistegs nesrečnega niajnikove-ga dne, ko jo je bil zvabil spet k sebi . . . Kdo ve, kdo ve, če se ni strup, ki je hlspe! iz nje-govega razgretega života, vsesal v njeno deviško truplo ter ga otroval in omamil tako, da ae je potem zgodilo tisto I'. . . Tske misli so gs begale, in mnogo drugega še se mu je vrivslo v spomin, ksr je izže-mslo iz njegs srsge smrtnega strahu . Ji . Ko je imel nekdaj spet zelo slabo noč, je zbežal le zs silo oblečen pod milo nebo. PrišcJ je, da aam ni vedel kako, na pokopališče . . . Kar zagleda nekaj belega, ki se je plazilo sem-intjs po grobeh ... Ko stori še par korkltbv, se prikazen hipoma dvigne pokoncu. Bnl hip smrten .molk — nato pa grozen vzklik iz Ovojih prestrašenih prai! . . . Bil je Tomaž . . . Vlekel je močan jug, in pri takem vremenu se mu je obrnilo vselej na slabše . . . Bledlo se mu je zopet, in mučile so ga dvojbe, jell res, da je imela njegova Manica otroka, je U res, da ga je on umoril, in ds je otrok tem ns pokopališču pokopan l . . In napotil se je bil kar sredi noči samo v spodnji obleki z doma In Šel naravnost na pokops-lišče. Tu ps se je pUgsil po vseh Štirih ter isksl gomile, do|der ni prišel župnik . . . Pr*. strašila sta se drug drugega, zakričala oba obenem, potem pa zbežala vsak na svojo stran*. V. Tako je privedla usods tadva nasprotnika vedno zopet skupaj, prav kakor bi se hotela norčevati iz njiju ... f* XVII. Sodna dvorana je bila natlačena polna . . . Kar je imelo glavno meato slovitih žganjarjev in poetopačev, vse je bilo privrelo skup, naals-jat se ob tragediji življenja, veselit se < tuje nezgode, tuje nesreče. Bil je zbran tu res impozanten zbor vlsču-garjev, bil je zbran tu cvšt takozvanih "kriminalnih doktorjev" in vaakojakih dvomljivih eksistenc . . . Zabuhli, ščetlnasti obrazi so z napeto pozornostjo zrli proti oni strani, kjer so imeli vstopiti porotniki, sodni dvor in mls-ds obtoženks ... Med postopači nižjs vrste so se gnetli po dvorani tudi teki ljudje, kl nastopsjo v jsv-nostl še nekoliko dostojsnstveno, s katerih omika ae zrcali baš v dejstvu, da si njih srce 'nikdsr ne zaželi boljše zsbsve, negp jim jo more nuditi prizorišče v sodni dvorani, ljudje, katerih čtivo js izključno kriminalni roman, katerim gledališče več nego nadomeščajo obravnave pred kazenakim sodiščem... A pogrešalo se ni danes v sodni dvorani nit! onih uglednih izobražencev, ki zavzemajo v socialnem življenju odlična mesta, ki obiskujejo gledališče in koncerte, kl govore radi o umetnoati, katerim ae Še na obleki pozna, da vedo, kaj je ukua, in kl bi iri iskali morda zadoščenja pred sodnikom, če ne celo v keki vojašnici, ako bi jim očital kdo, de nimajo nežno-čutečega srca, da jim nedostaje torej prave omike... Šumela pa je tudi avila po dvorani, in rasni parfumi so razširjali avoj mameči vonj.., Da, celo fine dsme, postarne in mlade, je bilo videti, in te so mords še nsjAestrpneje čakale konce Žaloigre, ki se je imel zsvršiti pred njih očmi, in katere začetek ae je bil doigral izven današnjega prizorišča... Ze celih štirinajat dni ae ni govorilo nič drugega po mestu nego o krasoti "devičsrice", ki Je imela priti pred porotnike. Ker ni šlo ss detomor, temveč zs nenavaden umor otroka, se že celo ni bilo beti, da bi se jsvnost obrsvnsve izključils; s ds ae bo zvedelo in čulo pri obravnavi mnogo pikantnih stvari, o tem je bil n ver-Jen vsakdo, kajti bilo je znsno. d k ae proglašajo obravnave za javne sli nejsvne na jako mehaničen način, In da Javne obravnave posagajo testo violine,- v skrivnosti in prikritosti življenja nego Javne... Gradiva aa ščegetanje Živcev pa je morala biti v tem kasenakem elučaju več nego dovolj... To vsaj ee je smelo posnemati Is tega. kar ae je govorilo še toliko čaaa o lopi šs kot je farna. Kam ga bodo dejali r V nedeljo je letelo mlado in staro ns Vrh, ko ao gospod župnik blagoslavljali oltar. P> je bivaš fara na mah potoUžena, ko je izrekla enodušno evojo sodbo: /'Oltar ni prav nič lep, je res čisto za hribovce." Ali tako je človeško srce: zadovoljni in veeeli eo bili farani, da oltar ni lep, ali kmalu io se jim Vrhunci celo smllilL Ko ps so pridigali gospod župnik in tako lepo razložili, kaj vse predstavlja novi oltar, jim je jpl skoraj ygsjsti. Ko so prišU farani domov, so )e zopet zmigavsli z glavami in bili mnenja, da oltar vendarle ni lep. Bil sem na počitnicah in sem jo tudi jsz ubral nekega lepegs nedeljskega popoldneva na Vrh. Z menoj je šel moj prijatelj I-van in gospodična Silva. Sredi vasice je bil zbran takorekoČ ves Vrh. Zdravje je kar dihalo iz I ju di. . "Dober dan, dober dan, možje," je pozdravljal Ivan. "Ali bi si megli ogledati vrf oltar, slišali smo, da je delan na nov način." "Oltar," je odgovoril počasi velik, koščen starec, raven kot smreka, ki je držal malega otro-čička v naročju, "eh gospodje, to je tako, imamo oltar in ganima- UfcUs mo.? "Kako imate in nimate," sem pobaral jas. "Veete, to je tako," se Je posmeh! ja) starec, "imamo ga, ker ga imamo, nimamo ga, ker ga ps nimsmp; sli pa, da naa boste bolje razumeli, naš je, ker je naš, a naš ni, ker ni naš 1 "Tega pa ne razumem/' je vzkliknila nehote gospodična Silva. - V * "Kako boš ti hribovsko modrost razumela," jo je mfeajivo zavrnil Ivan. "Odkod pa je doma gospodična," je vprašalo mlado, močno ln zdravo dekle. "Z Gorenjskega/ sem ji rekel jsz. "A, blizu Marije Pomagsj!" "Joj, joj, Itako je to daleč, lcsj pas vi te še naprej od Marije Po-magaj!" se ni mogla načuditi dekla in ae kar zamislila, t "Kaj bo to daleč," se je pomešal v pogovor majhen, Črn, še-psv možiček, ki sem ga Že poznal. Bil je kroječ Kušter, ki ai navadno nič šepal, kadar Je i-mel nageljček v gumbnici, Če ga pa ni imel, ae je pa zibal, da nikoli tega. Dekleta so se ga bale kakor plahe kokoške. "Pagadaj» kar po ključe pojdi," je nadaljeval Kušter. "Kaj bomp gospodo mudili." Starec je oddal otroka, ae vzravnal, da ga je bilo lepo videti. Ponoano in možato je odšel. Kmalu se je vrnil in nas odpeljal rs te vpoštevsti, vse to je pa bolezen. Ce so pri nss ljudje tako suhi in bledi kakor ti angeli, jim pravimo, da so jetični. Mi pa ne maramo boleani. Vidite torej, to je tako kakor so ljudje." , Oh, v farni cerkvi so lepi sn-geli," je vzdihnila neka ženica blizu nas, "majhni, okrogli, rdeči in vai zlati. Pa tako lepo pe-rutničice imajo, da ae ti zdi, da bodo zdaj, zdaj zleteli v nebesa." "Pa kakšno obleko jim je napravil ta kipar," ae je oglaail krojač Kušter, "okoli vratu premalo obleke, kakor naša učiteljica, spodaj pa toliko preveč, da hi bilo le za enega zadoeti. "To ai morate znati predstavljati," ga je zopet podučila gospodična Silva, ki sva ji jaz in Ivan rade volje prepustila vae razlaganje. "Je že res, da je o-bleka močno predolga, ali to ai morate misliti, da ao oblaki, po katerih plavajo angeli." j "Pa zakaj ni potem naredil oblakov mesto obleke,, da bi mi ljudje vsaj to razumeli. V farni cerkvi je tako. "To je že obrabljeno, ne razumem zakaj nočete nekaj novega!" , j "Ce pa nam to vtfavo ne gre.' "Kaj obleka, da bi le drugo bilo prav narejeno, barv ni nič, barv," se je oglasil z .debelim glaaom Breznik. "Ps poglejte kip ns levi stra ni, ki naj bi bil sv.- Jernej," je spregovoril sedaj Pagadaj. "Pa nir Recite mi no če je lep in če bi kdo v njem spoznal sv. Jerneje? Zakaj neki delajo aedaj tako čudne, podolgovate, štulaste glave, kakršnih ne dobit^ na vsem je glavno," js zabrundal 'poB no Breznik. "Gospodična/' se je zasmeji škodoželjno Kušter, "povejte n, zakaj vam Je Bog oči ustvarili Gospodična ni odgovorila, M meato nje pa aem se pošalil'j3 "Tudi zato, da gleda sedaj le va oltar." Vsi smo se veselo zasmH nato je rekla neka žena: "Pa st3 >rov ni nič, stebrov, lepo zlati n plesnih, in nič zrezlj&nega Vse je tako prazno, bledo in | Človek je pa rad| Vo moli." Kako nebeško je, ko posije] farni cerkvi solnce na oltar, J ko ae vee aveti, kako miglja," rekla druga. "Tukaj pa je v] Žalostno, mrtvo." Kaj žalostno, saj srSuJ mi večkrat žalostni, bolno je_v? bolno, tudi barve in stebri, ■ jih je, po jetični. Vse je bU to še barve niso." Edini, ki nam je vsaj ma po volji, je av. Miklavž/ je pet pričel Pogadaj, "pa tud ni prav nič podoben temu »ve niku, je pa vsaj nekaj moške na njem in drži lepo glavo konci. Ampak av. Miklavž pa| Kako naj dopovem otrokom, je to av. Miklavž, če pa sem jii vedno pripovedoval, da ima t svetnik lepo dolgo brado, dol| bele laae in škofovsko palico roki in kapo na glavi. Tukaj p vsega tega ne vidite. Suh je, ple šsat, brez palice in kape in bra de, aamo krožnik ima v roki nekaj jabolk na njem. Ali po glejte jabolka, še ta se cmerast* držijo." I f'Ali poglejte njegove oči, ka božjem svetu ne. Ps vse je tako- ko očetovsko in obenem otroški nekam-dolgo in zveriženo, poglej te na primer roke, pa nič moškega in zdravega ni v teh kipih, vse je bolno. Pri nas pravimo ljudem, ki se tako čudno držijo in zvijajo, ds so mevžasti in cmeravi. Res, vae je tako narejeno, kakor ni v resnici. Sicer ps smo že naredili drug kip, ki bo res sv. Jernej, tega bomo pa sežgali, ker se tudi popraviti ne da. Ne, ne. to ni zs nas 1 Svetnik so bili vendar lepi, ti kipi pa nlio." ^ "Trpljenje izražajo in trpljenje ni lepo," je rahlo iigovarjala Silva. 'Ta kdo pravi, da mora človek, postati grd, če trpi,M je odgovoril Breznijc. "Poglejte slike pp zgodbah ali farni oltar. Vaaj človeški morajo biti obrazi/' "Jej, jej, kako svet dandanes čudno misli, pa še bolj čudno gleda^ Vse narobe in samo da je narobe, pa je prav. Poglejte na primer na sliki sv. Jurija, ki je premagal zmaja: ne tako ne sme sedeti na konju kakor mi ali kakor od pamtiveka jezdijo ljudje, či sto drugače, narobe, s hrbtom proti konjevi glavi." v cerkvico. Pridružil se nam JeJ./^LMai rato^Je^a!' še krojač Kušter in vaški mil ^^LS^A Breznik, širok in kosmat kakor divji mož. Drugi ao prišli za nami pozneje, vse polno ps js bi-16 radovednih otrok. "Torej sedsj si ps Oglejte!" je rekel Pagadaj. ko amo vstopili v lepo, belo cerkvico, polno svežegs ln suhega cvetje, ki člo-veks tako razveseli. Toliko lepegs, primitlvnegs čustvovanja je ravno v teh drobnarijah po kmetekih cerkvicah. . "No, ksj pravite ?* je vprašal prvi Kušter. "To sta prav za prav dva oltarja v enem," sem odgovoril jsz in sam z veseljem opszovsl suho cvetje in živobervsne slike, s katerimi ao okrasili ljudje sami oltar in kl so bile v živem ne-sprotju s prvotnimi štirimi kipi ln sno sliko. * "Tsko prazen se nam je zdel olter in brez vseh berv, ps smo zheali vsščsni asm i neksj slik In amo jih razpostavili po oltarju, sedsj je vsej neksj življenje," je razlsgal Breznik in nerodno mahal z rokami. "Ali to vendar ne harmonizi-ra akupaj." se je vmešala v pogovor gospodična Silva. "Oltar sam brez teh živih, primitivnih, neumetniških slik. je prav ea prav lep. Je umetnost!" "Molči," jo je osorno zavrnil Ivan. Poglejte," je kljub temu na- sngelje. ali ni tu vpodobtjeno hrepenenje, upodobljena molitev sama." Pagadaj je zmignil z rameni, Breznik ps je zabrundal MSaj ne rečemo, je še lepo gk katere je, to j« kakor je človek, sa go-je morda lepe. ali mi . ^ItStA t .. ... brže svetnik na konju preobrnil ds gs jeiaije zadel," je pripom nil Ivan. "Ps vse bolj grozno je," je vzkliknile Silvs. "Le poglejte konj leti naprej, svetnik pa pre-bsds zmsjs ravno v nasprotni smeri. Kako se to trgs, kakšen boj!" "Ampak nemogoče je vse to," je živo odvrnil Pagadaj, "poml slite ssmo to-le, ds konj dirjs v galop, ps boste vse razumeli. Recimo, da je svetnik prijezdil do tiste pošasti, ne razumem zaka ni naetavil sulice že od daleč in je ni aunil naravnost v žrelo, ko je imel tako lep zalet, pa čemu neki se je še prej zaobrnil na kopju in s tem zgubil zalet in pa kar je glavno, konj bi ga mora odnesti med tem časom vendar že daleč od zmaja, saj tako strašno dirja. Nemogoče, da bi na ta način zadel zmaja. Seveda samo da je nekaj novega. "Mogoče pa je najprej zade zmaja in se je šele nato preobrnil," je rekel Ivan. "Ce bi konj stal na mestu, am pek konj dirja" "Morda pa je svetnik že tako prijezdil do zmaja," je spregovorila že bolj tiho Silva. "Ampak kdo pa jezdi tako na avetu? In popre je sem vam že dejel, da bi lažje zedel zmaja, če bi aedel svetnik na konju kakor daljevsla, "te lepe, nežne. Med* Pniv- Pov«jt« "»i. gbspodična. ali bi ae ne smejali, če M zagledali takega jezdece aedejle na vaai. Bi ae vam ne zdelo, da je tisti človek znorel?" "Je le tako ree, ali umetnost je nekaj čisto drugega, treba je bolj občutiti in manj misliti, bol s dušo gledat! in manj JTNTjJ gledajo, tako domače," se je zopet vrinila v pogovor Silva. "Sa ni treba vedno tiste zunanjost kape, palice in bogve kaj še vs« ki morijo dušo, in se otrok svet nika skoro boji in se ne upa bli Tako domače, preprosto vendar lepše." "Vse mora biti tsko, da prsv, gospodičns, tudi strt božji je potreben otrokom," j« oglasil zopet Pogadaj. "Ampak glavno je duša," j skoro razdraženo ugovarji Silva. • "Saj to je tisto, gospodid* mi hočemo tak oltar, da bo šim dušam ugajal, da govor tsko kakor vi! mi hočemo take sv. Miklavžs, ds bo ugajali šim otrokom." "No," se je ve» lo nasmejal, "sedaj se vendai enkrat ujemamo." "In to je glavno," sem reki jaz. "Saj ne rečem, ta kip bi ie bil," je pričel zopet razlagal zgovorni Pagadaj, "ampak pred« stavi j al bi bolj sv. Petra in taki smo tudi sklenili: krožnik z ji bolki mu bomo vzeli iz rok in bomo deli ključe. Ps tako je tu-di bolj prav, Miklavfca ni niti nega v naši vasi, Petrov pa je do sti in jim bo pstronovsl." H ; "Prav imate," je rekel Ivan Mglavn6 je, ds boste vi zadovo ni." 'Tako je," je odločil Brezni "če kdo za nas kaj dela, naj na redi tsko, ds bo nam prav, mestih ps nsj delsjo tako. dal prav gospodični Silvi. Kaj n gospodičns?" Nič mu ni ftjgovorila. Jelo se je že mračiti, zato *mo ae poelovill od prijaznih ljudi Ko sem podal roko Pogadaj u, jc smehljaje rekel: "Ps nič ne zsmerite. gospod! Na potu domov je bila Silvi ves čaa alabe volje; s Ivanom sv« jo tako lepo ogovarjala, pa nič pomagalo. RAD BI IZVEDEL kje ae nahaja Frank Dolini* zadnjič se je oglaail iz Sanja Rose, Cslif., lete 1921. Roj^ prosim, če kdo ve kje se nahaja, naj mi to nesnsnijo. Ako bo I* sam U oglaa čital. upam da m mi javi, spomni naj se ns d<>ir>-dek v Ely, Minn., še pr««d leti. John Auman, Box 1HI Willard, Wia.—(Adv.) DA SKUHAŠ DOBRO PI-yO, PISI PO NA8E PRODUKTE.