# URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto IX
V LJUBLJANI, dne 5 novembra 1953
Številka 38
VSEBINA:
127. Pravilnik o zdravstvenem nadzorstvu in higiensko sanitarnih ukrepih v pekarnah.
12S. Odredba o lovopustu v Ljudski republiki Sloveniji. Odloki ljudskih odborov:
455.	Odlok o pavšalnem povračilu stroškov za službena potovanja v okraju Celje okolica.
456.	Odlok o določitvi višine dnevnic in o pavšalnem povračilu stroškov za terensko delo v okraju Gorica.
457.	Odlok o spremembi odloka o višini dnevnic za službena potovanja v okraju Kranj.
458.	Odlok o določitvi pavšalnega povračila stroškov za službena potovanja oziroma za terensko delo v okraju Krško.
459.	Odlok o ustanovitvi kmetijskih gospodarskih šol v okraju Murska Sobota.
460.	Odlok o določitvi dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Novo mesto in o pavšalnem povračilu stroškov za ta potovanja.
461.	Odlok o določitvi pavšalnega povračila stroškov za službena potovanja oziroma terensko delo v okraju Slovenj Gradec.
462.	Odlok o pavšalnem povračilu stroškov za službena potovanja oziroma terensko delo v okraju Tolmin.
463.	Odlok o višini dnevnic za službena potovanja v okraju Tolmin.
464.	Odlok o povračilu stroškov uslužbencem za delo na terenu v okraju Trbovlje.
465.	Odlok o izdajanju dovoljenj za postavljanje čolnov v Blejsko jezero in o obvezni registraciji čolnov.
466.	Odlok o formiranju in črpanju kreditnega sklada MLO Jesenice za 1. 19oS.
467.	Odlok o komunalni ureditvi in zunanjem licu mesta Murska Sobota.
468.	Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem v Murski Soboti.
469.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 9 občine Medvode.
470.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 6 občine Smlednik.
— Popravek.
12?.
Na podlagi 21. člena uredbe o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list FLRJ, št. 55-439/48) in
35.	točke navodila za izvajanje uredbe o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list FLRJ, štev. 32-380/52) v zvezi z drugim odstavkom 13. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljili družbene in politične ureditve in o organih, oblasti Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 3-14/53) izdaja Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS
PRAVILNIK
o zdravstvenem nadzorstvu in higiensko- sanitarnih ukrepih v pekarnah
A.	Higienska ureditev pekarne
1.	člen
Zgradba, v kateri je pekarna, mora biti popolnoma suha in primerno oddaljena od takih industrijskih in obrtnih zgradb, ki bi utegnile kakorkoli neugodno vplivati na higieno v pekarni.
Pekovski obrat ne sme biti pod površino okoli ležečih zemljišč, dimniki obrata, če je obrat v strnjenem bloku, pa morajo biti višji od zgradb, ki so v neposredni soseščini.
2.	člen
Vsak mehaniziran pekovski obrat z zmogljivostjo nad 1000 kg kruha dnevno mora imeti najmanj tele posebne prostore:
a)	prostor za hrambo moke,
b)	prostor, v katerem se mesi kruh,
c)	prostor za krušno peč,
č) prostor za ohlajevanje kruha,
d)	garderobo za osebje,
e)	sanitarne naprave.
Pekovski obrati z zmogljivostjo pod 1000 kg kruha dnevno morajo imeti tele posebne prostore:
a)	prostor za hrambo kruha,
b)	prostor za krušno peč in mesenje kruha,
c)	prostor za ohlajevanje hruha,
č) sanitarne naprave z garderobo za osebje.
Vsi ti prostori morajo biti med seboj funkcionalno povezani in ločeni med seboj z zidom.
Višina vsakega prostora mora znašati najmanj 3 metre.
Pekarna ima lahko tudi svojo prodajalno.
3.	člen
Prostor za hrambo moke mora po velikosti ustrezati zmogljivosti pekarne.
Moka se mora hraniti v vrečah ali posebnih lesenih zabojih iz trdega lesa. Zaboji morajo biti opremljeni s pokrovom. Vreče morajo biti oddaljene od zidu vsaj 30 cm in se morajo zlagati križem, da je omogočeno zadostno kroženje zraka, in na lesene podstave, ki so najmanj 15 cm od tal.
Tla morajo biti iz trdega lesa, ravna in brez razpok.
Prostor za hrambo moke mora imeti poseben dohod.
4.	člen
Prostor, v katerem se mesi kruh, mora biti po možnosti obrnjen proti severu ter imeti najmanj 12 m2 površine za enega delavca in po 4 m2 za vsakega nadaljnjega delavca.
Tla morajo biti iz nepropustnega materiala in lahno nagnjena v smer odvodnih kanalov. Odprtine morajo biti opremljene s sifoni, ki so pristopni in se dajo čistiti.
Nad stroji za mešanje in gnetenje testa in drugimi strojnimi pripravami ne sme biti nikakih polic ali drugih predmetov.
5.	člen
Prostor za krušne peči mora biti obrnjen proti severu in mora meriti najmanj 3.5 X 4 m-
Tla morajo biti iz neprepustnega materiala, gladka in brez razpok.
Ce naravna ventilacija ne zadostuje, mora delovni prostor imeti umetno ventilacijo, vendar hitrost zraka ne sme presegati 0.4m/sek.
Kurivo in pepel se ne smeta prenašati skozi ostale obratne prostore.
6.	člen
Prostor za ohlajevanje kruha mora ustrezati Zmogljivosti pekarne. Povezan mora biti s prostorom, v katerem se peče kruh, in s prodajalno.
Tla morajo biti iz materiala, ki se z lahkoto snaži, trdna in brez razpok.
Police morajo biti oddaljene od zidu vsaj 5 cm in iz take tvarine, ki se lahko snaži.
Sveže pečeni kruh se ne sme zavijati v krpe.
7.	člen
Garderoba za osebje mora imeti toliko dvodelnih garderobnih omaric, kolikor je zaposlenega osebja. Omarice morajo biti pregrajene posebej za delovno obleko in posebej za drugo osebno garderobo zaposlene osebe.
Obrat mora imeti naprave za kopanje in umivanje.
V	ta namen mora biti na 5 delavcev po ena prha s toplo vodo in hladno vodo in toliko umivalnik pip, da se lahko hkrati umiva vsaj Vs zaposlenega osebja.
Po možnosti mora obrat imeti še poseben prostor za oddih s potrebnim številom stolov z nasloni, ležalniki in mizo.
8.	člen
Ce ima pekarna tudi prodajalnico, mora površina znašati najmanj 4.5 X 3.5 m. Imeti mora zadostno število polic za kruh in pecivo; police morajo biti postavljene tako, da kupci ne morejo prijemati bruha, in morajo biti najmanj 5 cm proč od zidu.
Tla morajo biti gladka in brez razpok in se morajo dnevno osnažiti z vročo vodo in sodo. Mazanje tal s prašnim oljem ni dopustno.
9.	člen
Obrat mora imeti še posebno shrambo za sladkor, mast, olje in druga živila, ki se uporabljajo pri peki kruha in peciva.
10.	člen
Stranišča morajo biti na izpiranje ter morajo spredaj imeti prostor, v katerem je umivalnik z vsemi higienskimi potrebščinami za umivanje (milo, kr-tačica za nohte itd.).
11.	člen
Zidovi in stropi morajo biti brez razpok. Stiki tal in sten oziroma sten in stropov morajo biti zaokroženi, tako da na stikih ni poličice ali robu, na katerem bi se nabiral prah.
V	prostoru, v katerem se mesi kruh, mora zid biti najmanj 1.5 m visoko obložen s keramičnimi ploščicami ali pa prebarvan z oljnato barvo. Enako visoko morajo s keramičnimi ploščicami biti obložene ali z oljnato barvo prebarvane tudi stene okoli krušnih peči, najmanj 2 m visoko pa stene v prodajalni in prostoru za hrambo kruha.
12.	člen
Vsi prostori v pekovskem obratu morajo biti svetli in zračni, umetna svetloba ponoči pa zadostna in enakomerna, tako da se od nje ne blešči zaposlenemu osebju.
13.	člen
Delovni prostori morajo imeti zadostno število velikih oken, ki zadosti in enakomerno razsvetljujejo in omogočajo njihove zračenje. Velikost oken mora znašati vsaj Vs talne površine, ki je predpisana za posamezen delovni prostor, in biti morajo v delovnih prostorih zavarovana proti mrčesu z gosto mrežo.
Vstopni in revizijski jaški na kanalizacijo morajo imeti pokrove, tako da se smrad iz kanalizacije ne more širiti v obratne prostore. Prav tako morajo priključki notranje kanalizacije na zunanjo kanalizacijo biti opremljeni s sifoni, da se odvodne odprtine zavarujejo pred glodalci in golaznijo.
14.	člen
V	pekovskem obratu mora biti vodovod, če ga kraj ima. Če v kraju vodovoda ni, si mora obrat sam urediti hišni vodovod z bakteriološko neoporečno vodo.
15.	člen
V	vseh delovnih prostorih morata biti vzoren red in snaga. Prostori, ki imajo nepropustna tla, se morajo redno vsak dan splakovati na vodni curek.
Vsi delovni prostori se morajo najmanj dvakrat letno prebeliti oziroma prebarvati.
Zidovi se morajo najmanj dvakrat tedensko očistiti prahu, okna pa najmanj enkrat tedensko umiti.
Če se pojavi v obratu mrčes, je treba takoj poskrbeti za potrebno dezinsekcijo pod nadzorstvom sanitarne inšpekcije.
16.	člen
Na dvorišču obrata ne sme biti hlevov, kokošnjakov in je kakršnakoli reja domačih živali na dvorišču pekarne sploh prepovedana.
17.	člen
Odpadki in smeti se morajo spravljati v poseben, s pokrovom pokrit zaboj, ki mora stati izven obratnih prostorov. Ta zaboj se mora često oprati z vročo vodo in sodo ali razkužiti s kakšnim razkužilom.
18.	člen
Izložbe prodajalne morajo biti stalno dobro zaprte, izložbeni predmeti pa morajo biti zaviti v celofanski papir in se morajo dnevno menjati.
19.	člen
Nezaposlenim osebam je dostop v pekovske delovne prostore prepovedan.
20.	člen
V	vseh delovnih prostorih se morajo postaviti pljuvalniki, napolnjeni morajo biti z vodo, pomešano z učinkovitim razkužilom brez neprijetnega in močnega vonja. Pljuvalnike je treba vsak dan razkužiti z vrelo vodo, pomešano s sodo.
Na pljuvalnikih naj bodo po možnosti pokrovi, ki se odpirajo s pritiskom noge.
21.	člen
Delovni prostori se ne smejo uporabljati za spalnice ali stanovanja.
B.	Oprema v obratnih prostorih
22.	člen
Pohištvena oprema v delovnih prostorih mora biti preprosto izdelana in prebarvana s svetlo oljnato barvo.
Stroji iu drugo pekovsko orodje se mora po vsaki uporabi temeljito očistiti in se sme uporabljati edinole za namene v obratu samem.
Drobni pribor in orodje se mora po uporabi hraniti v zaprti omarici ali predalu.
23.	člen
Korito za testo mora biti iz obdelanega trdega lesa, brez kakih razpok in imeti pokrov, da se dobro zapre.
Korita so lahko obložena s pločevino, ki ne oksidira.
Sita za sejanje moke smejo imeti odprtine največ 1 m/m!.
24.	člen
Prti, na katere se polaga testo zaradi vzhajanja, morajo biti vedno čisti in celi oziroma zakrpani.
Za prte in peharje, v katerih prinašajo kruh v peko zasebne stranke, morajo biti urejene posebne police.
25.	člen
Plošča na tehtnici, ki se uporablja za tehtanje kruha in drugih pekovskih proizvodov, mora biti obložena z umetnim kamnom ali gladko ploščo iz trdega lesa in brez razpoke.
26.	člen
Pecivo se mora hraniti v posebnih zabojih ali pletenih košarah, izdelanih iz takega materiala, da se lahko pere jo in čistijo.
2?. člen
Kruh in pecivo se sme praviloma prevažati iz pekarne do prodajalne le v posebnih popolnoma zaprtih vozilih, ki so jih pregledali in odobrili organi higienske službe. Če se kruh prevaža v odprtih vozovih, mora biti v zaprtih posodah (zabojih, pokritih košarah in pod.).
28.	člen
V enem izmed delovnih prostorov pekarne mora biti omarica za prvo pomoč.
C.	Kakovost pekovskih proizvodo\
29.	člen
Za izdelavo testa se sme uporabljati samo dobra, nepokvarjena moka; moka se mora, preden se zamesi, brezpogojno presejati.
Prepovedano je sprejemati moko od zasebnih strank zaradi zamenjave za izdelane pekovske pro* izvode.
30.	člen
Kruh mora biti dobro pečen, na zunaj značilne rjave barve in primerno prožen. Zgornja skorja ne sme biti zažgana, razpokana ali poškodovana, spodnja skorja pa ne umazana, predebela ali zgrbančena, v njej tudi ne sme biti pepela in ogorkov.
Sredica mora biti dobro prepečena, ne pa lepljiva in vlažna. Biti mora elastična, tako da se na rahel pritisk vdaja, enakomerno luknjičava, dovolj vzhajana, pri rezanju se sveža ne sme drobiti.
Kruh ne sme imeti zatohlega ali grenkega okusa, ne sme biti žarek in tudi ne sme zaudarjati po kislem zaradi napačnega ali nepravilnega vrenja.
31.	člen
Stopnja kislosti kruha je lahko največ 6, vode pa sme imeti v ohlajenem črnem kruhu do 46%, v belem pa do 40%.
Kruhu se razen kuhinjske soli ne smejo dodajati nobene rudninske snovi. Zlasti je prepovedano dodajati umetne barve.
.	32. člen
Kruh in bele moke, ki je star več kot 36 ur, se ne sme prodajati. Prav tako se ne smeta prodajati kruh iz mešane ali črne moke in pecivo, ki sta stara več kot 24 ur.
33.	člen
Za oslajenje peciva se ne sme uporabljati saharin in tudi ne druga umetna sladila.
34.	člen
Za določene vrste peciva se ne smejo uporabljati izmišljena imena, ki ne ustrezajo kakovosti peciva in bi potrošnika lahko zapeljala v zmote. Zato mora n. pr. mlečno pecivo ali pecivo, ki se označi kot masleno ali pripravljeno z jajci, biti v resnici izdelano iz takega materiala.
35.	člen
Droži (kvas) morajo biti presne, brez primesi in brez sredstev za konserviranje.
36.	člen
Teža kruha in peciva mora ustrezati predpisani količini in sme razlika med predpisano in dejansko težo znašati pri svežem kruhu največ 3%, pri kruhu stare peke pa največ 5%.
37.	člen
Pekovski proizvodi se smejo zavijati samo v čist nerabljen papir. Pekarne in njihove prodajalne morajo postopoma vpeljati prodajo kruha strankam v zavitkih.
Ce oseba, ki sprejema denar, obenem prodaja kruh, sme prijemati in kruh dati potrošniku samo v papirju, vendar tako, da se neposredno z roko ne dotika kruha.
Drobno pecivo se sme prijemati le s posebnimi kleščami.
C. Higiena dela
38.	člen
Nihče ne sme biti sprejet na delo v pekovski obrat, ne da bi bil prej zdravniško preiskan, ali ne boleha za katero od akutnih nalezljivih ali kroničnih ali parazitarnih bolezni ali če ni morda klicono-sec. Zdravniški pregled se opravi v pristojni ambulanti, ki izda o pregledu zdravniško spričevalo. V tem spričevalu mora biti izrečno povedano, da je oseba lahko zaposlena v pekovskem obratu.
Zdravniški pregled se mora vsakih 6 mesecev ponoviti. Zdravniško se mora preiskati tudi v obratu zaposlena oseba, če je nepretrgoma bolehala več kot 4 tedne. Rezultati teh pregledov se vpišejo v zdravstveno legitimacijo, ki jo hrani vodja pekovskega obrata.
39.	člen
Vse v obratu zaposlene osebe morajo delati v čistih, svetlih srajcah, belih predpasnikih, v delovni obleki in kapah iz pralnega blaga. Delati se sme edinole v predpisani delovni obleki: to se mora tedensko menjati in se izven delovnih prostorov ne sme uporabljati.
40.	člen
Fred pričetkom dela se morajo delavci, ki mesijo testo, temeljito umiti do pasu s toplo vodo in milom. Biti morajo primerno kratko ostriženi in sploh skrbeti za najstrožjo osebno higieno To velja še zlasti za nego rok in nohtov.
Žensko osebje, ki dela v prodajalnici, mora nositi bele predpasnike, ki segajo do vratu, ali bele plašče, na glavi pa imeti rute.
41.	člen
Vsak delavec mora dobiti svojo posebno brisačo; brisača se mora najmanj enkrat tedensko menjati. Poleg tega mora imeti zadostno količino mila in krtačico za nohte.
42.	člen
Na krušne peči je prepovedano odlagati kakršnekoli predmete.
43.	člen
Kajenje in uživanje alkoholnih pijač v delovnih prostorih ni dopustno.
D.	Prehodne določbe
44.	člen
Novi pekovski obrati se smejo odpreti samo, če V celoti ustrezajo določbam tega pravilnika, in s pogojem, da so jih organi higienske službe pregledali in odobrili.
Vsi obstoječi pekovski obrati in prodajalnice kruha ne glede na njihovo zmogljivost se morajo v 3 mesecih prilagoditi predpisom tega pravilnika, kolikor gre za higiensko-sanitarne ukrepe.
Pekovski obrati z zmogljivostjo nad 1000 kg kruha dnevno, ki ne izpolnjujejo predpisov tega pravilnika v gradbenem pogledu, se morajo postopoma v treh letih, po sklepu pristojnega okrajnega (mestnega) ljudskega odbora pa izjemoma najdalje v 5 letih spraviti v sklad s temi določbami.
Obrati, ki ne izpolnjujejo določb tega pravilnika in ki se niti z delno dograditvijo niti s pregraditvijo ne morejo spraviti v sklad s predpisi tega pravilnika v gradbenem pogledu (razporeditev in velikost prostorov, višina in pod.), smejo' obratovati dalje, samo če to utemeljuje krajevna potreba; o tem odloči na predlog sanitarne inšpekcije svet za gospodarstvo pristojnega okrajnega (mestnega) ljudskega odbora. Taki obrati pa se morajo prilagoditi določbam tega pravilnika, kolikor je največ mogoče, oziroma se morajo tako urediti, da je v obratu popolnoma zagotovljena higiena in pa zdravje tistih, ki so v njem zaposleni.
V mejah skrajnih rokov (3. odstavek), do katerih je treba postopoma v že obstoječih obratih izpolniti predpise tega pravilnika, odredi natančnejši čas za potrebne preureditve pristojni organ higienske službe, pri tem mora upoštevati materialne, tehnične in druge objektivne možnosti.
43. člen
Ce v okraju, kjer je pekovski obrat, ni kanalizacije, se morajo odvodi odplak urediti tako, da ustrezajo vsem higienskim predpisom.
46.	člen
Organi higienske službe morajo redno, najmanj pa dvakrat letno, nadzirati higiensko ureditev in higieno dela v pekarnah ter svoje ugotovitve in pripombe zapisati v kontrolno sanitarno knjigo, ki j« mora imeti vsaka pekarna.
E.	Kazenske določbe
47.	člen
Kršitve predpisov tega pravilnika se kaznujejo po uredbi o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list FLRJ, št. 53-430/48) in njenih spremembah (Uradni list FLRJ, št. 39-313/53).
F.	Končna določba
48.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS<.
St. S-I-3865/1-53
Ljubljana, dne 3. oktobra 1953.
Predsednik
Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS:
Lojze Piškur L r.
Strinjam sel
Državni sekretar za gospodarstvo LRS:
Ing. Marjan Tepina 1. r.
128.
Na podlagi 28. člena zakona o lovu (Uradni list LRS, št. 16-91/49) in v zvezi s 4. točko 12. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 3-14/53) izdaja državni sekretar za gospodarstvo LRS tole
odredbo:
Odločba o lovopustu (Uradni list LRS, štev. 26-158/50), spremenjena z odločbo o delni spremembi odločbe o lovopustu (Uradni list LRS.^št. 9-36/52) in z odločbo o drugi delni spremembi odločbe o lovopustu (Uradni list LRS, št. 28-157/52), se spremeni tako, da se njeno prečiščeno besedilo glasi:
ODREDBA
o lovopustu v Ljudski republiki Sloveniji
1.	Na ozemlju Ljudske republike Slovenije se za zaščiteno divjad določa tule lovopust:
A.	Yše leto:
a)	od sesalcev obeh spolov za medveda, kozoroga in planinskega zajca;
b)	od ptičev beh spolov za kormorane, navadnega pelikana, za vse močvirnike, razen sive čaplje, za črnonogo črnico in laboda iz reda plojkokljunov, za vse galebe, za žerjava, pribo, droplje in prilivke iz. reda pobrežnikov, za stepno kokoško, od ujed za postovke, ribjega orla, kačarja, sršenarja in za vse orle, od sov za veliko uharico in od pevcev za krokarja;
c)	od ptičev samo za samice (kokoši) divjega petelina, ruševca in gozdnega jereba, dalje pa še za kotorno in belko (snežno jerebico).
B.	Časovno omejeno pa so zaščiteni:
a)	sesalci:
zajei od 16. januarja do 30. septembra, gams: kozel od 1. januarja do 31. julija, koza in mladiči od 1. januarja do 31. avgusta, jelenjad: jelen od 1. januarja do 15. avgusta, košuta in mladiči od I. jan. do 30. septembra, srnjad: srnjak od 1. decembra do 15. maja, srna ia mladiči od 1. januarja do 15. septembra.
b)	ptiči:
potapljavci in povodne putke od l. decembra do 31. julija,
divje gosi, žagarice in velika divja raca {mlaka-rica) od 1. marca do 31. julija,
male divje race, razen črnonoge črnice od 1. aprila do 31. julija,
kljunači od 16. aprila do 31. julija, fazani od 1. januarja do 30. septembra, divji petelin (petelin) od 1. junija do 31. marca, ruševec (petelin) od 16. junija do 15. aprila, gozdni jereb (petelinček) od 1. dec. do 15. avgusta.
jerebica od 1. decembra do 31. avgusta, prepelica od 1. decembra do 15. avgusta, golobi od 1. januarja do 15. julija, kanje od 1. marca do 31. julija.
Prvi in zadnji dan se štejeta v lovopust.
2.	Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. I/i-1725/1-53
Ljubi jan'', dne 13. oktobra 1953.
Državni sekretar za gospodarstvo LRS:
Ing. Marjan Tepina 1. r.
Odloki ljudskih odborov
455.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) in v zvezi z 28. členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, 'št. 59-693/52) je okrajni ljudski odbor Celje okolica na sejah'okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 22, septembra 1953 sprejel
ODLOK
o pavšalnem povračilu stroškov za službena potovanja na območju okraja Celje okolica
1.	člen
Pri okrajnem ljudskem odboru Celje okolica se poleg del iz 26. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških štejejo za terensko delo tudi službena potovanja, ki jih opravljajo uslužbenci v zvezi s kontrolno, inšpekcijsko in nadzorstveno službo.
Uslužbencem se za dela, navedena v prvem odstavku tega člena, lahko določi za službena potovanja povračilo v obliki potnega pavšala.
Potni povšal se lahko določi tudi za tajnika ljudskega odbora in načelnika tajništva za gospodarstvo.
2.	člen
Potni pavšal se plačuje vnaprej. Odločbe o priznanju in o višini potnega pavšala izda predsednik okrajnega ljudskega odbora.
Uslužbenci, ki prejemajo potni pavšal, so dolžni mesečno za nazaj predložiti opis opravljenih potovanj.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od t. septembra 1953.
St. 1/1-6048/1-53
Celje, dne 22. septembra 1953.
Predsednik OLO: Miran Cvenk 1. r.
456.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) v zvezi s 7. in 28. členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-693/52 in št. 29-233/53) je okrajni ljudski odbor Gorica na skupni seji obeh zborov dne 25. avgusta 1953 sprejel
ODLOK
o določitvi višine dnevnic in o pavšalnem povračilu stroškov za terensko delo na območju okraja Gorica
1.	člen
Za službena potovanja in terensko delo v mejah okraja Gorica se določijo za uslužbence in delavce
organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora Gorica, občinskih ljudskih odborov in ljudskega odbora mestne občine Nova Gorica ter za uslužbence tistih uradov in zavodov, katerih delo je omejeno na območju okraja Gorica, ne glede na to, ali gre za zvezne ali republiške urade oziroma zavode, tele dnevnice:
a)	za uslužbence, ki so razporejeni od
IV. plačilnega razreda navzgor v znesku 640 din
b)	za uslužbence, ki so razporejeni od
IX.	do V. plačilnega razreda, in za visoko
kvalificirane delavce v znesku	560 din
c)	za uslužbence, ki so razporejeni od
X.	plačilnega razreda navzdol, in za vse druge delavce v znesku	480 din
2.	člen
Pri okrajnem ljudskem odboru Gorica se poleg del iz 26. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških šteje za terensko delo tudi delo okrajnih logarjev in področnih gozdarjev, davčnih izterjevalcev in inšpektorjev (prosvetnih, trgovinskih, gradbenega inšpektorja, upravnega inšpektorja in inšpektorja dela).
Uslužbencem iz prvega odstavka tega člena se za uradna potovanja oziroma terensko delo v mejah okiaja lahko določi povračilo za terensko delo. v obliki mesečnega pavšala, če njihova uradna opravila zahtevajo povprečno na mesec najmanj 15 dni zunanjega dela.
Višina povračila v obliki mesečnega pavšala se sme določiti največ do 65% zneska dnevnic iz 1.. člena tega odloka.
Pavšalno povračilo po tem odloku določi z odločbo predsednik okrajnega ljudskega odbora in se plačuje vnaprej.
Uslužbenci, ki prejemajo potni pavšal po tem odloku, morajo mesečno za nazaj predložiti opis uradnih potovanj.
3.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati odlok o višini dnevnic za službena potovanja in odlok o višini dnevnega povračila za terensko delo, ki ju ' je sprejel okrajni ljudski odbor Gorica na II. seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 19. januarja 1953.
4.	člen
Ta odlok velja takoj.
St. 4704/1-53
Nova Norica, dne 25. avgusta 1953.
Predsednik OLO: Mirko Remec J. r,
457.
Na podlagi 15. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in v zvezi s 7. členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, štev. 59-693/52 in št. 29-233/53) je okrajni ljudski odbor Kranj izdal
ODLOK
o spremembi odloka o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Kranj
1.	člen
Drugi odstavek 1. člena odloka o višini dnevnic zi službena potovanja v mejah okraja Kranj z dne
27.	februarja 1953 (Uradni list LRS, št. 9-54/53) se spremeni in se glasi:
»Dnevnice torej znašajo:
a)	za uslužbence od IV. plačilnega razreda navzgor	600 din
b)	za uslužbence od IX. do V. plačilnega
razreda in visokokvalificirane delavce	525 din
c)	za uslužbence od X. plačilnega razreda navzdol in za vse druge delavce	450 din
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 22. julija 1953.
Št. 6701/1-53
Kranj, dne 22. septembra 1953.
Predsednik OLO: Miran Košmelj 1. r.
458.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) in v zvezi z 28. členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-693/52 in št. 29-253/53) je okrajni ljudski odbor Krško na seji obeh zborov dne 11. septembra 1953 sprejel
ODLOK
o določitvi pavšalnega povračila stroškov za službena potovanja oziroma za terensko delo na območju okraja Krško
1.	člen
Uslužbencem ljudskega odbora Krško in njegovih zavodov ter uslužbencem občinskih ljudskih odborov in njihovih zavodov se lahko določi povračilo stroškov za službena potovanja oziroma za terensko delo v mejah okraja v obliki mesečnega pavšala.
2.	člen
Povračilo stroškov v obliki mesečnega potnega pavšala pripada le za taka dela na terenu, ki zahtevajo povprečno na mesec najmanj 15 dni zunanjega poslovanja.
3.	člen
Povračilo stroškov v obliki mesečnega potnega pavšala pripada ob pogojih iz 2. člena tega odloka za opravljanje tehle služb na terenu:
a)	za trgovinsko inšpekcijo,
b)	za inšpekcijo dela,
c)	za inšpekcijo dohodkov od gospodarstva in prebivalstva,
č) za geodetsko službo,
d)	za cestno nadzorstveno službo,
e)	za terensko službo s področja kmetijstva,
f)	za službo predvojaške vzgoje,
g)	za inšpekcijo šol.
h' za sanitarno inšpekcijo,
i) za šofersko službo.
4.	člen
Pavšalno mesečno povračilo stroškov ne sme presegati 75% zneska od dnevnic za službena potovanja v mejah, ki bi jih sicer uslužbenec ali delavec dobil glede na čas, ki ga je prebil na službenem potovanju oziroma na terenskem delu.
5.	člen
Predsednik pristojnega ljudskega odbora oziroma upravnik zavoda izda na podlagi tega odloka odločbo o priznanju povračila potnih stroškov v obliki mesečnega pavšala samo ob pogojih iz 2. in 3. člena tega odloka.
Povračilo stroškov v obliki mesečnega pavšala se plačuje za nazaj.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. avgusta 1953.
St. 13000/2-53
Krško, dne 11. septembra 1953.
Predsednik OLO: Tone Zupančič 1 r.
459.
Na podlagi 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19/52) in v zvezi z 2. členom uredbe o kmetijsko-gospodarskih šolah (Uradni list LRS, št. 17/51) ter po predlogu sveta za prosveto in kulturo in sveta za gospodarstvo OLO v Murski Soboti je okrajni ljudski odbor v Murski Soboti na VIL skupni seji obeh zborov dne 22. septembra 1953 izdal
ODLOK
o ustanovitvi kmetijskih gospodarskih šol v okraju Murska Sobota
1.	člen
Da dobi pošolska kmečka mladina širšo, splošno in strokovno izobrazbo, se ustanovijo dvoletne kmetijske gospodarske šole v občinah: Beltinci s sedežem v Beltincih, Cankova s sedežem v Cankovi, Ro-gašovci s sedežem v Serdici, Grad s sedežem pri Gradu, Puconci s sedežem v Puconcih, Črenšovci s sedežem v Črenšovcih, Lendava s sedežem v Lendavi, Šalovci s sedežem v Salovcih, Bodonci s sedežem v Bodoncih, Mačkovci s sedežem v Mačkovcih, Turnišče s sedežem v Turnišču, Bogojina s sedežem v Bogojini in Tišina s sedežem v Tišini.
Šolski okoliš vsake ustanovljene kmetijske go-podarske šole bo določil svet za prosveto in kulturo pri OLO Murska Sobota.
2.	člen
Šola se odpre, če se vpiše najmanj 25 učencev. V šolo se lahko vpiše kmečka moška mladina s dopolnjenim 17. letom in žensk kmečka mladina z dopolnjenim 16. letom.
3.	člen
Pouk na dvoletnih kmetijskih gospodarskih šolah je od 15. oktobra do 15. marca, tedensko trikrat po 4 ure. po predmetniku, ki ga bo predpisal svet za prosveto in kulturo pri OLO s sodelovanjem sveta za gospodarstvo pri OLO v Murski Soboti.
4.	člen.
Voditelje šole in drugo učno osebje bo imenoval OLO na predlog sveta za prosveto in kulturo pri 'OLO v Murski Soboti.
5.	Sen
Prejemki učnega osebja, stroški za ustanovitev in vzdrževanje gredo v breme proračuna OLO.
6.	člen
Pedagoško vodstvo in nadzorstvo nad poukom splošnih predmetov bo opravljal svet za prosveto in kulturo, nadzorstvo nad poukom strokovnih predmetov pa svet za gospodarstvo.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1-8058/1-53
Murska Sobota, dne 22. septembra 1953.
Predsednik OLO: Štefan Šabjan 1. r.
m.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št 19-89/52) v zvezi s 7. in 28. členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-693/52 in št. 29-233/53) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji obeh zborov dne 12. septembra 1953 sprejel
ODLOK
o določitvi dnevnic za službena potovanja v mejah okraja in o pavšalnem povračilu stroškov za službena potovanja
1.	člen
Dnevnice za službena potovanja v mejah okraja Novo mesto za delavce in uslužbence organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, občinskih ljudskih odborov in ljudskega odbora mestne občine Novo mesto ter za uslužbence tistih uradov in zavodov, katerih delo je omejeno na območje okraja Novo mesto, ne glede na to, ali gre za zvezne ali za republiške urade oziroma zavode, znašajo 75 % od pripadajoče dnevnice iz prvega odstavka 7. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-693/52 in št. 29-233/53).
2.	člen
Pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto se poleg del iz 26. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških šteje za terensko delo tudi delo okrajnih in področnih gozdarjev, davčnih izterjevalcev, revizorjev in inšpektorjev (prosvetnih, trgovinskih, gradbenih itd.).
Za uslužbence, ki opravljajo dela iz prvega odstavka tega člena, se za uradna potovanja v mejah okraja določi pavšalno povračilo stroškov (potni pavšal).
Potni pavšal se lahko določi tudi tajniku okrajnega ljudskega odbora in načelnikom tajništev.
3.	člen
Potni pavšal se določi do višine 6.000 din mesečno in se plačuje vnaprej. Pavšal določa uslužbencem iz
2.	člena tega odloka predsednik okrajnega ljudskega odbora.
Uslužbenci iz prvega odstavka tega odloka, ki prejemajo potni pavšal, morajo mesečno za nazaj predložiti opis uradnih potovanj in del, ki so jih opravili, in jim pripada pavšal, če je njihovo zunanje delo trajalo več kot 15 dni v mesecu.
4.	člen
Ta odlok ne velja za zavode, v katerih se zaslužek uslužbenca obračunava po tarifnem pravilniku.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okrajnega ljudskega odbora Novo mesto z dne 6. februarja 1953, št. 1-870/1-53 (Uradni list LRS, št. 8-43/53).
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 22. julija 1953.
St. 1-8985/1-53
Novo mesto, dne 12. septembra 1953.
Predsednik OLO: Viktor Zupančič 1. r.
461.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/ 52) in v zvezi s 7. in 28. členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-693/52 in št. 29-233/53) je okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec na seji obeh zborov dne 22. septembra 1953 sprejel
ODLOK
o določitvi pavšalnega povračila stroškov za službena potovanja oziroma terensko delo na območju okraja Slovenj Gradec
1.	člen
Uslužbencem in delavcem okrajnega ljudskega odbora in njegovih zavodov ter uslužbencem in delavcem občinskih ljudskih odborov in ljudskih odborov mestnih občin in njihovih zavodov se lahko določi povračilo stroškov za službena potovanja oziroma terensko delo v mejah okraja v obliki mesečnega pavšala.
2.	člen
Povračilo stroškov v obliki mesečnega pavšala po 1. členu tega odloka se izplačuje za taka opravila na terenu, ki se stalno ponavljajo in ki zahtevajo povprečno nt mesec več kot 10 dni zunanjega dela.
3.	člen
Povračilo stroškov v obliki mesečnega pavšala se ob pogojih iz 1. in 2. člena tega odloka izplačuje za opravljanje tehle služb:
1.	za inšpekcijsko in kontrolno službo,
2.	za uradna opravila s področja kmetijstva, gozdarstva in veterine,
3.	za geodetsko službo,
4.	za službo izterjave davkov,
5.	za uradna opravila s področja socialnega varstva, zdravstva in skrbništva,
6.	za šofersko službo.
4.	člen
Pavšalno mesečno povračilo stroškov za službena potovanja oziroma terensko delo po tem odloku ne sme presegati 75 % zneska dnevnic za službena potovanja v mejah okraja, ki bi sicer pripadale za čas službenega oziroma terenskega dela
Pavšalno povračilo potnih stroškov se plačuje mesečno za nazaj.
5.	člen
Odločbe o izplačevanju mesečnega pavšala M povračilo stroškov po tem odloku izda predsednik
pristojnega ljudskega odbora oziroma upravnik zavoda.
6.	člen
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. septembra 1933.
St. 1-1-3864/3-53
Slovenj Gradec, dne 22. septembra 1955.
Predsednik OLO: Jožko Slavič 1. r.
462.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/ 52) in v zvezi s 7. in 28. členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-693/52 in št. 20-233/53) je okrajni ljudski odbor Tolmin na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne t. septembra 1953 sprejel
ODLOK
o pavšalnem povračilu stroškov za službena potovanja oziroma terensko delo v mejah okraja Tolmin
1.	člen
Uslužbencem, ki opravljajo svojo službo v mejah okraja Tolmin pretežno na terenu, se določi pavšalno povračilo stroškov za službena potovanja oziroma za terensko delo, upoštevajoč pri tem, koliko dni v mesecu povprečno opravljajo svojo službo na terenu.
2.	člen
Pavšalno povračilo za službena potovanja oziroma terensko delo se lahko izplačuje uslužbencem, ki so na tehle delovnih mestih:
a)	finančni revizorji,
b)	trgovinski inšpektorji,
c)	inšpektor dela,
č) šef uprave za ceste,
d)	davčni izterjevalci,
e)	organi sanitarne inšpekcije,
f)	kmetijski strokovnjaki,
g)	okrajni gozdar in njegov pomočnik,
h)	gradbeni inšpektor,
i)	veterinarski bolničarji,
j)	tajnik okrajnega ljudskega odbora,
k)	načelniki tajništev,
l)	patronažne sestre,
m)	šef posredovalnice za delo.
3.	člen
Uslužbencem iz 2. člena tega odloka, ki opravljajo delo na.terenu povprečno 14 dni na mesec, se določi pavšalno povračilo v višini od 4000 do 6000 din mesečno.
Uslužbencem iz 2. člena tega odloka, ki opravljajo delo na terenu povprečno od 8 do 14 dni na mesec, se določi pavšalno povračilo v višini od 2000 do 4000 din mesečno.
V okviru zneskov iz prvega in drugega o'dstavka tega člena določi posameznim uslužbencem višino pavšalnega povračila z odločbo pristojni starešina v sporazumu s personalno komisijo pri okrajnem ljudskem odboru Tolmin.
4.	člen
Ta odlok velja takoj.
št. 1-54/5-53
Tolmin, dne 1. septembra 1953.
Podpredsednik OLO:
Franc Skok 1. r.
463.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi s 7. členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-693/52 in št. 29-233/53) je okrajni ljudski odbor Tolmin na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 1. septembra 1953 sprejel
ODLOK
o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Tolmin
1.	člen
Dnevnica za službena potovanja v mejah okraja Tolmin znaša:
1.	za uslužbence od IV. plačilnega razreda navzgor	600 din
2.	za uslužbence od IX. do V. plačilnega razreda in za visokokvalificirane delavce 525 din
3.	za druge uslužbence in delavce	450 din
2.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja z dne 17. januarja 1953, št. 1-18/6-53 (Uradni list LRS, št. 5-14/55).
3.	člen
Ta odlok velja takoj.
Št. 1-94/6-53
Tolmin, dne 1. septembra 1953.
Podpredsednik OLO: Franc Skok 1. r.
464.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. .19-89/ 52) in v zvezi z 28. členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-693/52 in št. 29-233/53) je okrajni ljudski odbor Trbovlje na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 22. septembra 1953 sprejel
ODLOK
o povračilu stroškov uslužbencem za delo na terenu
1.	člen
Uslužbencem in delavcem ljudskih odborov na območju okraja Trbovlje ter njihovih zavodov (v nadaljnjem besedilu: uslužbencem), ki opravljajo delo pretežno na terenu, pripada povračilo potnih stroškov za službena potovanja po določbah tega odloka.
2.	člen
Za dela na terenu se štejejo opravila, ki zahtevajo povprečno na mesec najmanj 10 dni zunanjega dela kot sestavni del redne službe uslužbencev.
Poleg del, navedenih v drugem odstavku 26. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških, se štejejo za terensko delo ob pogoju iz prvega odstavka tega člena še dela, ki jih opravljajo uslužbenci iehle organizacijskih enot oziroma služb:
1.	inšpekcije dela,
2.	trgovinske inšpekcije,
3.	gradbene inšpekcije,
4.	prosvetne inšpekcije,
5.	upravne inšpekcije,
6.	sanitarne inšpekcije,
7.	cestne nadzorstvene službe,
8.	katastrske službe,
V. finančne inšpekcijske službe,
10.	kmetijske, gozdarske in veterinarske službe,
11.	davčne izterjevalske službe,
12.	šoferske službe.
Za terensko delo se štejejo tudi druga uradna opravila izven kraja stalnega službovanja, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.
3.	člen
Osebam iz 2. člena tega odloka pripada povračilo stroškov v mesečnem pavšalnem znesku, ki ga za vsakega uslužbenca določi s posebno odločbo predsednik pristojnega ljudskega odbora oziroma upravnik zavoda v mejah, predpisanih s tem odlokom.
4.	člen
Osebam iz 2. člena tega odloka, ki v skladu s predpisi tega odloka prejemajo povračilo za terensko delo v obliki pavšala, v nobenem primeru ne pripada za delo, ki ga opravlja v mejah okraja, povračilo stroškov v obliki dnevnic iz kakega drugega naslova.
5.	člen
Povračilo v obliki pavšala se daje v mesečnih zneskih od 3000 do 5.000 dinarjev in se izplačuje vnaprej.
6.	člen
Za službena potovanja uslužbencev, ki prejemajo povračilo v obliki pavšala, se vodi v tajništvih ljudskih odborov posebna »knjiga terenskega dela« v obliki kartoteke (map) za vsakega posameznega uslužbenca, v katero uslužbenec praviloma pred samim potovanjem vpiše datum in čas odhoda, kam odhaja, verjetno trajanje opravka na samem terenu in namen potovanja.
Uslužbenec mora praviloma vsakega 1., 11. in 21. v mesecu poročati o opravljenih potovanjih v preteklem razdobju. To poročilo mora biti kratko, vendar tako, da bodo iz njega razvidni datum, čas in trajanje posameznega potovanja, njegova potrebnost, ekonomično izkoriščanje ter vrsta službenega opravila in njegov učinek.
?. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. oktobra 1953.
Št. 3260/25-53
Trbovlje, dne 22. septembra 1953.
Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r.
465.
Ljudski odbor mestne občine Bled je na podlagi prvega odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52) in
8.	člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) sprejel na seji dne 25. septembra 1953
ODLOK
o izdajanju dovoljenj za postavljanje čolnov na Blejsko jezero in o obvezni registraciji čolnov
1.	člen
Prepovedano je spuščati in postavljati na Blejsko jezero čolne in druga plovila brez dovoljenja ljudskega odbora mestne občine Bled.
Ta prepoved ne velja za kajake, kanuje in tekmovalne regatne čolne, ki jih za kratko dobo postavijo na jezero izletniki, letoviščarji in tekmovalci na regatah.
2.	člen
Dovoljenje za postavljanje čolnov in drugih
plovil na jezero izdaja tajništvo ljudskega odbora
mestne občine Bled na prošnjo lastnikov oziroma imetnikov čolnov.
Prošnja mora poleg osebnih podatkov prosilca obsegati še podatke o vrsti in velikosti čolna, o namenu njegove uporabe in o stalnem pristajališču (čolnarni), v katerem je čoln spravljen, kadar ne plove po jezeru.
Za tako dovoljenje morajo zaprositi tudi vsi zasebni lastniki, ki imajo že doslej na jezeru čolne in druga plovila, najkasneje v 2 mesecih po objavi tega odloka.
3.	člen
Vsi čolni in druga plovila na Blejskem jezeru morajo biti vpisani v registru čolnov in drugih plovil ljudskega odbora mestne občine Bled, razen tistih čolnov, za katere po 1. členu ni potrebno poprejšnje dovoljenje.
Register, ki mora obsegati podatke o lastništvu, vrsti, velikosti iu namenu uporabe čolna, o stalnem pristajališču in o izdanem dovoljenju za postavitev na jezero, vodi tajništvo LO MO Bled. Svet za gospodarstvo LO MO Bled pa odredi vsako leto čas in način obvezne registracije in izda javen poziv za prijavljanje.
4.	člen
Ob registraciji izda tajništvo LO MO Bled lastniku oziroma imetniku čolna plovno dovoljenje, v katerem potrdi, da je registracija opravljena, in vpiše registrsko številko čolna. V plovno dovoljenje se vpišejo tudi podatki o izdanem dovoljenju za postavitev čolna na jezero.
Vsak čoln in drugo plovilo mora nositi registrsko številko na vidnem mestu na zunanjem delu čolna,
5.	člen
Zaradi prekrška se kaznuje z denarno kaznijo do 2.000 din lastnik oziroma imetnik čolna ali drugega plovila:
a)	ki spusti ali postavi na Blejsko jezero čoln brez poprejšn jega dovoljenja LO MO Bled,
b)	ki na javni poziv ne da prijave za registracijo,
c)	ki nima na čolnu na vidnem mestu označene registrske številke,
č) zasebni lastnik, ki v roku, določenem v 3. odstavku 2. člena ne vloži prošnje za izdajo dovoljenja po 2. členu.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1-1154/1-53
Bled, dne 26. septembra 1953.
Predsednik LO MO: Jože Kapus 1. r.
466.
Ljudski odbor mestne občine Jesenice izdaja na podlagi 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni Ust LRS, št. 19/52), 1. člena uredbe o začasnem finansiranju investicij v 1. 1953 (Uradni list FLRJ, št. 2/53) in na podlagi sklepa
XI.	seje ljudskega odbora mestne občine Jesenice dne 3. septembra 1953
ODLOK
o formiranju in črpanju kreditnega sklada ljudskega odbora mestne občine Jesenice za leto 1953
1.	člen
Pri ljudskem odboru mestne občine Jesenice se
formira kreditni sklad za kreditiranje investiraj
ljudskega odbora mestne občine Jesenice za leto 1953. Sredstva tega sklada se vodijo na posebnem računu pri Narodni banki Jesenice.
’	2; člen
Po predpisih tega odloka se dovoljujejo iz sklada za kreditiranje krediti za investicije, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena. Za temeljne investicije družbenega plana LRS za 1. 1953 v območju ljudskega odbora mestne občine Jesenice se krediti iz tega sklada ne dovoljujejo.
3.	člen
Sklad za kreditiranje investicij iz prvega člena tega odloka se formira iz izrednih dohodkov, ki jih v ta namen zbere ljudski odbor mestne občine Jesenice iz davka od presežka plačilnega sklada, iz presežka akumulacije in skladov po družbenem planu ljudskega odbora mestne občine Jesenice za 1. 1953, iz presežkov in prihrankov po proračunu ljudskega odbora mestne občine Jesenice ter iz raznih drugih nepredvidenih dohodkov.
4.	člen
Kredite iz drugega člena tega odloka dovoljuje komisija za dodeljevanje investicijskih kreditov, ki ima pet članov. Med njimi morata biti vsaj dva tehnična strokovnjaka in pa direktor podružnice Narodne banke. Člane komisije imenuje in razrešuje predsednik ljudskega odbora mestne občine Jesenice.
5.	člen
Investitorji (gospodarske in družbene organizacije) predlagajo navedeni komisiji utemeljene pismene vloge za investicijski kredit. Investicijski elaborat mora obsegati vse, kar predpisuje 10. člen uredbe o začasnem finansiranju investicij.
Za rekonstrukcije, adaptacije in razširitev obstoječih podjetij predlože investitorji prav tako investicijski elaborat, ki obsega smiselao v poštev prihajajoče podatke iz 10. člena omenjene uredbe, potrebne za presojo družbene in gospodarske utemeljenosti investicij.
Za opremo je treba vlogi priložiti ponudbe ali predračun o dobavi opreme, rentabilitetni račun, amortizacijski načrt in pri uvoženi opremi še podatke o zagotovljenih deviznih sredstvih’.
6.	člen
Komisija za dovoljevanje investicijskih kreditov pregleda in presodi družbeno in gospodarsko utemeljenost investicij ter pravilnost tehnološke in gradbene koncepcije projekta. Za koristne investicije izda potrdilo o potrditvi investicijskega elaborata ter o višini letne tranše za leto 1953, ki se da za ta kredit na razpolago iz razpoložljivih sredstev mestnega sklada za kreditiranje investicij. Komisija mora ves investicijski elaborat predložiti gospodarskemu svetu ljudskega odbora mestne občine Jesenice; ta dokončno odloči o dodelitvi kredita.
Vračilne roke dodeljenih kreditov in obrestno mero bo predpisal ljudski odbor mestne občine Jesenice potem, ko bo Izvršni svet Ljudske skupščine FLRJ izdal posebne predpise po 20. členu omenjene uredbe.
7.	člen
Na podlagi potrdila iz 6. Člena tega odloka ter privolitve gospodarskega sveta ljudskega odbora mestne občine Jesenice sklene Narodna banka FLRJ, podružnica Jesenice, z investitorjem kreditno po-
godbo. Predpise o besedilu kreditne pogodbe ter o črpanju in vračanju kreditov izda v okviru prednjih določb Narodna banka.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 1/1-2488/1
Jesenice, dne 3. septembra 1953.
Predsednik LOMO: Maks Dolinar 1. r.
467.
Na podlagi 23. člena in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest !n mestnih občin in v zvezi s 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških je ljudski odbor mestne občine v Murski Soboti na 8. zasedanju dne 3. avgusta 1953 sprejel
ODLOK
o komunalni ureditvi in zunanjem licu mesta Murska Sobota
1.	člen
Zunanje lice mestne občine Murska Sobota mora biti v skladu s higienskimi, gradbenimi in kulturno-estetskimi načeli, zato morajo upravniki zgradb, ki so last splošnega ljudskega premoženja, kakor tudi zasebniki, ki so lastniki zgradb in drugih naprav, ukreniti vse potrebno, da zavarujejo kulturno lice mesta, čistočo in higieno, kar uživa kazensko varstvo po določbah tega odloka.
2.	člen
Prepovedana so vsa dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi, nasprotujejo pravilom čistoče ali kazijo zunanje lice mesta, in sicer:
a)	pljuvati na tla, odmetavati odpadke ali druge predmete ali kakorkoli ponesnažiti tla v javnih prostorih;
b)	poškodovati, uničiti ali odstraniti posodo za odpadke, postavljeno na javnih prostorih;
c)	zračiti posteljnino, sušiti perilo ali iztepa-vati kakršnekoli predmete pri uličnih oknih, balkonih ali na ulicah samih;
č) spuščati odpadne vode na javne poti, ulice, v odprte cestne jarke, kakor tudi odlagati odpadke ali gnoj na mesta, ki niso za to določena;
d)	pustiti greznice nezadostno zaprte ali jih izpraznjevati v času velikega prometa in, ko to povzroča čezmeren smrad;
e)	onesnažiti vodo, namenjeno ljudem ali živalim, metati v kanale ali požiralnike predmete, ki utegnejo zamašiti kanal, prati in umivati se pri studencih ali javnih vodovodnih napravah, ki so namenjene za črpanje pitne vode;
f)	pisati po javnih poslopjih, ograjah, lokalih, vozovih, nameščati plakate ali objave na mestih, ki niso za to določena, ali naročati to osebam, ki jih za to ni posebej pooblastil ljudski odbor mestne občine;
g)	voditi pse v javne lokale;
h)	zanemarjati osebno snago ali1 snago v stanovanju oz. poslovnem prostoru v taki meri. da moti to okolico ali pa utegne spraviti v nevarprv^t zdravje ljudi;
i)	prevažati mrhovino, kosti, kože ali slično v vozilih, ki niso dobro zaprta.
3.	člen
Lastniki oziroma upravitelji nepremičnin ob ulicah in javnih poteh so dolžni skrbeti:
a)	za potrebno čiščenje trotoarja ob svoji ali zaupani nepremičnini in tam, kjer tega ni prevzela uprava javne čistoče;
b)	za odstranjevanje snega s hodnikov, obcestnih jarkov, kanalskih požiralnikov ter za posipanje poledenelih trotoarjev ali prehodov s peskom, žago-vino ali pepelom;
c)	za čiščenje in beljenje hišnih pročelij, hišnih ali uličnih tablic in drugih javnih znakov;
č) za urejevanje dovoznih poti na dvorišče posameznih gospodarstev oziroma hiš;
d)	za vzdrževanje vrtne ograje, ki mora biti lična in ob javnih poteh ne sme biti iz bodeče žice.
4.	člen
Prašiče, koze, kunce in perutnino je dovoljeno rediti le v tistih delih mesta, kjer je to izrečno dovoljeno, in to v takih prostorih, ki so za rejo primerni, nikakor pa ne v stanovanjskih prostorih, kleteh ali podstrešjih. Prepovedano je brez dovoljenja sveta za komunalne zadeve ljudskega odbora mestne občine v Murski Soboti postavljati kakršnekoli provizorije svinjakov, kokošnjakov ali podobnih zgradbic, kakor tudi ob cestnih ograjah.
5.	člen
Izložbena okna morajo biti odprta ne glede na to, v kakšne namene se uporablja lokal, h kateremu spadajo. Biti morajo čista in okusno urejena ter v večernih urah razsvetljena. Odprta morajo biti ves čas poslovanja v trgovskih poslovalnicah. V ožjem središču mesta morajo biti odprta in razsvetljena do 22. ure zvečer, izjeme dovoljuje tajništvo za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine. Za izvajanje predpisov, tega člena je odgovoren koristnik izložbe,
6.	člen
Javni nasadi in parki so namenjeni za olepšavo mesta in druge skupne koristi, zato jih moramo negovati in nanje paziti.
Prepovedano je:
a)	v javnih nasadih in parkih lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetje, hoditi, jezditi, kolesariti ali * voziti se tam, kjer to ni dovoljeno ali izven dovoljenih poti;
b)	prevračati, premeščati, počečkati ali kako drugače poškodovati klopi, mize, ograje ali žive meje na javnih krajih ali poteh;
c)	obirati lipovo cvetje ali kakršnekoli druge plodove ali semena v javnih nasadih brez dovoljenja tajništva za gospodrstvo ljudskega odbora mestne občine.
7.	člen
Obstoječe gramoznice ali peskovniki se ne smejo več izkoriščati, ravno tako ne odpirati novi brez poprejšnjega dovoljenja tajništva za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine.
8.	člen
Ožje središče mesta je tisti del, ki ga omejujejo ceste: Lendavska, Grajska, Kopališka, Ciril-Meto-dova, Severjeva, Mikloša Kuzmiča. Prešernova, Iva-nocijeva, Cankarjeva, Slomškova in železniški tir.
9.	člen
Svet za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine v Murski Soboti se pooblašča, da izda za izvajanje tega odloka po potrebi navodila.
10.	člen
Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje zaradi prekrška, kdor krši prepovedi ali ne izpolnjuje dolžnosti, naloženih v točkah: b, c, č, d, f, g, h, i, drugega člena; a, b, c, č, d, tretjega člena; 4. člena;
5.	člena in 7. člena tega odloka.
Za povzročeno materialno škodo odgovarja storilec ne glede na upravno kazensko odgovornost po načelih civilnega prava.
H. člen
Pripadniki ljudske milice in osebe, ki jih za to pooblasti ljudski odbor mestne občine v Murski Soboti, smejo na mestu izterjati denarno kazen v znesku 100 din od tistih, ki jih zalotijo pri storitvi prekrškov iz točk a), e) in g) drugega člena ter točk a), b) in c) šestega člena tega odloka..
12.	člen
Upravni kazenski postopek po tem odloku vodi komisija za prekrške pri ljudskem odboru mestne občine v Murski Soboti.
13.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. S tem dnem prenehajo veljati:
1.	odlok o javnem redu in miru 494/1-1953 z dne 23. maja 1952,
2.	odlok št. 814/48 z dne 19. IV. 1948 o dovoljeni brzini motornih vozil po mestnih ulicah,
3.	odlok št. 1349/1-49 z dne 29. VIII. 1949 o izvajanju higiene in čistoče v mestu,
4.	odlok št. 267/1-50 z dne 24. II. 1950 o vzdrževanju, izdelavi, popravilu pločnikov, robnikov, kakor tudi cest v Murski Soboti,
5.	odlok št. 1275/1-50 z dne 1. VII. 1950 o vzdrževanju čistoče in reda v mestu.
Odločbe spredaj naštetih odlokov so obsežene že v republiških ali okrajnih predpisih ali pa v predpisih tega odloka.
Št. 494/3-53
Murska Sobota, dne 3. avgusta 1953.
• Predsednik LO MO: Jožef Velnar 1. r.
468.
Na podlagi 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin, v zvezi z 2. členom uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, št. 12/53) in v zvezi s predpisi 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških je ljudski odbor mestne občine v Murski Soboti na 8. seji dne 3. Vlil. 1953 izdal
ODLOK
o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju mestne občine Murska Sobota
1. člen
Poslovni prostori na območju mestne občine Murska Sobota se izdajajo v najem s prosto najemno pogodbo, sklenjeno med lastniki oziroma upravniki poslovnih prostorov in najemojemalci. Najemne pogodba morajo biti sklenjene v pismeni obliki in morajo določiti število in lego poslovnih prostorov, višino mesečne najemnine in odpovedni rok
najemnega razmerja. Najemne pogodbe morata podpisati obe pogodbeni stranki.
2.	člen
Za vsa najemna razmerja za poslovne prostore, ki so bila sklenjena pred izdajo tega odloka, se morajo najpozneje do X. IX. 1953 skleniti pismene najemne pogodbe po 1. členu tega odloka z veljavnostjo od 1. aprila 1953. Izjema so le najemniki, navedeni v
5.	členu uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem.
3.	člen
Lastniki oziroma upravniki zgradb, v katerih so poslovni prostori, so dolžni najpozneje v 8 dneh po sklenitvi najemne pogodbe izročiti tajništvu za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine en izvod pismene pogodbe.
4.	člen
Odpovedni rok pogodbe mora biti izrečno dogovorjen. Ce odpovedni rok v pogodbi ni dogovorjen, velja obvezno za obe stranki enomesečni odpovedni rok. Stranke lahko zahtevajo tudi takojšnje razveljavljenje omenjene pogodbe brez poprejšnje odpovedi, toda to le iz razlogov, določenih v zakonu.
5.	člen
Najemodajalec in najemnik sta dolžna najpozneje v 8 dneh sporočiti tajništvu za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine vsako spremembo glede na višino najemnine, ki bi nastala med najemnim razmerjem.
6.	člen
V sporu, ali je kakšen prostor poslovni prostor ali ne, odloči tajništvo za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine
7.	člen
Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznujeta najemnik in najemojemalec, če v predpisanem roku ne skleneta pismene pogodbe kakor tudi če ne sporočita v določenem roku spremembe glede na višino najemnine za poslovne prostore in druge spremembe, ki so nastale v najemnem razmerju.
8.	člen
Upravni postopek za prekrške po tem odloku vodi komisija za prekrške pri ljudskem odboru mestne občine v Murski Soboti.
9.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. aprila 1953 dalje.
St. 494/8-53
Murska Sobota, dne 30. septembra 1953.
Predsednik LO MO: Jožef Velnar 1. r.
469.
Občinski ljudski odbor Medvode je na svoji seji dne 2. oktobra 1953 na podlagi 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31/53) sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev I
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti štev. 9, ki obsega naselja Soro in Dol, ker je zaradi
odselitve prenehal mandat Dolinarju Ivanu, odborniku občinskega ljudskega odbora, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo v nedeljo dne 20. decembra 1953.
II
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v volilni enoti štev. 9.
Št. 728/1-53
Medvode, dne 2. oktobra 1953.
Predsednik Obč. LO: Franc Mravlje 1. r.
470.
Občinski ljudski odbor Smlednik je na svoji seji dne 13. X. 1953 na podlagi 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti 6 (šest), ki obsega vasi Trboje in 2erjavko, ker je prenehal mandat Bohincu Francu iz Trboj 40, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
II
Volitve bodo v nedeljo dne 6. decembra 1953.
III
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS«, v vseh naseljih te enote pa na občinskih oglasnih deskah.
Št. 153/3-53
Smlednik, dne 13. oktobra 1953.
Predsednik Obč. LO: Stane Grčar 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o vzdrževanju snage, javnega reda in miru na območju MLO Celje (Uradni list LRS, št. 19-194/53) je treba popraviti napako v 14. členu, kjer ni naštet v citatu 10. člen, in se 14. člen pravilno glasi:
»Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din, kdor prekrši prepovedi ali dolžnosti, naštete v 3., 4., 5., 6., 10., 11. in 12. členu tega odloka.«
Št. 3682/53
Celje, dne 22. oktobra 1953.
Iz tajništva MLO Celje
V	odloku o uvedbi okrajnih taks in prometnega davka v okraju Kranj (Uradni list LRS, št. 36-440/53) je treba popraviti tiskovno napako v peti vrsti, tretjega odstavka, 3. člena pri občinskem ljudskem odboru Goriče, ter namesto »7%« vstaviti »4%«.
V	odloku ljudskega odbora mestne občine Tržič o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš in postopku za črpanje in uporabo teh sredstev (Uradni list LRS, št. 22-246/53) je treba popraviti tiskovno napako v številki ter v drugi vrsti 2. člena vstaviti 75% namesto 70%.
V	odloku o določitvi fakultet in oddelkov fakul-
tet, na katere se lahko vpišejo dijaki posameznih srednjih strokovnih šol (Uradni list LRS, št. 37-123/53) se v 11. točki pod č) pravilno glasi: Šola za fizioterapevte v Ljubljani.	Uredništvo
Izdaja »Uradni list LES« — Direktor In odgovorni urednik: dr. Rastko Moćnik - tiska Iskama »Toneta Tomšlća« - vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 720 din — Posamezna Številka: 8 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po pošti 8 din več -» Uredništvo In uprava« Ljubljana, Erjavčeva ulica Ha, poštni predal 838 — Telefon uprave 83-87S -
Čekovni račun: 601-»T«-15T