/ Ameriška Domovina - r%p ‘M ! FORtIGh . •'VU m IVI C R i cm Ul—HO IVI E •v SPIRIT “1AG€ ONLY SLOVCNIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 14, 1948 LETO L. - VOL. L. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE « •*» fiiM I stabilnost sveta, je PROSLAVA ARMADE. — Ker je Jugoslavija pod Titom izrazito militaristična država, zato ima armada povsod veliko besedo. Saj je Tito sam vrhovni vodja države in armade obenem. 22, dec. so prosavljali šesto obletnico ustanovitve “nove” armade “nove” Jugoslavije, šest let je tedaj, odkar je začel Tito igrati vojaka. Ta dan so imeli parade in govore. General Vuk-manovič je govoril, kot so govorili Hitlerjevi in Mussolinijevi generali. Trdil je, da je jugoslovanska armada nepremagljiva. To da se mora posebej povedati (Doile preko Trsta) slovanskega proračuna za arma-; |f(|j| |gj||jk McHSIISII do. Ko je na tisoče in to tisoče 1 Ponovno urgira kongres, naj odobri ves Marshallov načrt, ali pa nič hiš še v razvalinah od zadnje vojske, vendar nima prednosti obnavljanje teh hiš, ampak puška in kanon. Jugoslovanska vojska dejansko pomeni gospodarsko propast jugoslovanskih narodov. Ogromno delo gre za čisto neproduktivne svrhe armade. Druga značilnost je, da posta, ja jugoslovanska armada vedno bolj ruska armada. Pisali smo že o tem, da je šlo na Rusko mnogo mihdih oficirjev, da se tam nauče ruskega načina obo- v času, ko Amerika pripravlja roženja in vojskovanja. Pa ne vojsko, da z njo osvoji celi svet. Najbrž v Ameriki še ne veste tega, da hočete osvojiti celi svet. Prav, da vam je to razodel Titov general. — Vsaka javna manifestacija v Jugoslaviji izveni sedaj v napade na Ameriko. ŠE PAR BESED O JUGOSLOVANSKI VOJSKI. — Pisali smo že o tem, da gre 23% jugo- samo to. Na jugoslovanskih vojaških šolah poučuje mnogo Rusov in na važnih mestih v armadi odločujejo ruski visoki častniki. Oe bi kdaj res prišlo do kake vojske med'* Vzhodom in Zahodom, bo jugoslovanska armada (in seveda tudi bolgarska) dejansko samo del ruske vojaške sile. _________(Dalje na 3. strani)_____ DANES DOBIMO BELO ODEJO, TRDI VREMENSKI URAD Preko noči nam je v Clevelandu nekoliko pobelilo in tudi precej mrzlo je bilo zjutraj. Vremenski urad obeta za drevi še mrzleje, kakih 11 stopinj nad Aofoilnia dišavo Twin rlnhllp Osrednje države bodo dobile pa danes mrzel val, ki bo držal kakih 5 dni, ki bo eden najbolj mrzlih v tej seziji. Truplo otroka je nosila 8 mesecev s seboj Detroit. — Tukaj so prijeli neko Verno Rodgers, ki je pred 8 meseci zadavila svoje novorojeno dete in potem truplo nosila s seboj od stanovanja do stanovanja, kakor se je selila. Zadnja gospodinja, pri kateri je stanovala, je našla truplo v omari. -------------o------ Židje priznajo, da je bil dinamit kupljen New York. — židovska agencija priznava, da je kupila od preostanka ameriške armade 199 ton dinamita, katerega je hotela poslati v Palestino. Pravijo, da je bilo vse kupljeno poštenim potom in bi bilo pošteno odpeljano v Palestino, da ni policija vse zaplenila. Se reče, saj pobila se ravno ni Mrs. Wanda Avery iz 6812 Bayliss Ave. v Clevelandu je v prošnji za razpo-roko navedla med drugim tudi to, da jo je njen mol ob priliki poroke njiju Mere pahnil v poročno tori Washington. — Državni tajnik Marshall je izjavil pred odsekom poslanske zbornice za zunanje zadeve, da je Sovjetska Rusija tista, ki ovira stabilizacijo vsega sveta. Svaril je ponovno kongres, naj odobri načrt za obnovo Evrope v celoti, kakor ga je predložila vlada, ali naj ga pa v celoti zavrže. Svaril je dalje, če kongres tega načrta ne bo odobril, ali ga bo zmanjšal, bo nastala v zapad-ni Evropi politična praznota, katero bodo kmalu napolnili komunisti. Ako tega načrta kongres ne odobri, je dalje izjavil Marshall, bo to oslabilo našo obrambno pozicijo in izdatki, ki bi jih imeli za varnost naše dežele radi tega, bi daleč presegali vsoto, ki jo zahteva zdaj obnova Evrope, za-padne Evrope, ki bi lahko služila na naš obrambni zid. “Zato ponavljam, da bi‘storili usodepolno napako, ako bi odobrili samo polovičarsko podporo za obnovo Evrope. Ako ne moremo sprejeti totalnega programa, potem ga zavrzimo vsega in glej- V FLORIDI SE IMAJO KAR DOBRO, PIŠEJO Iz Bradenton, Florida piše Frank Ivančič iz Saranac Rd., da je zdaj tam 6 Slovencev, Mesto Bradenton jč prav čedno in ima veliko turistov ob tem času. Vreme je lepo in tudi gorko je zopet, dočim je bilo nekaj dni bolj hladno. Prav tople pozdrave (to se razume) pošiljajo vsem prijateljem v Clevelandu: Mr. in Mrs. Frank Ivančič, Mr. in Mrs. Roitz ter Mr. in Mrs. Mramor. Mr. Ivančič je poslal tudi ček za $25 za slovenske begunce?, za kar se mu prav iskreno zahvaljujemo. Republikanci hočejo odsekati od proračuna najmanj 5 bilijonov Niso še povedali, kje bodo začeli sekati, toda pomoč Evropi je tarča Washington. — Republikanci v kongresu se pripravljajo, da bodo odbili od proračuna, ki ga je predložil predsednik Truman, najmanj 5 bilijonovdolarjev. V tej kampanji za varčevanje pri vladi bo Marshallov načrt za pomoč Evropi naj brže' glavna tarča.^ I Toda dokler se ne sestaneta mo, kako se bomo samcati brani- oba odseka za proračun, ne bodo Mesa ne borna poslali v Evropo, dokler ga bo tukaj manjkalo DO 100 RIBIČEV SO REŠILI, KO SE JE ODTRGAL LED Union, Wis. — V nedeljo so tukaj rešili od 75 do 100 fantov in mož, ko se je odtrgala ogromna plošča ledu v Green Bayu. Močna sapa je nosila ploščo od' brega, ko je pravočasno prišla Poljedelski tajnik je zagotovil kongresu, da Evropa ne dobi mesa Washington. _ Po!jedelski Pomo^ Sam° 5 m°aih do veče’ tajnik Anderson je zagotovil ™ nlso ™?b re81tl ‘n J* kongresu, da ko bomo odobrili P°tam 8ku8aIa d(Wečl obrezna Marshallov program za obnovo, _ * . .... . Evrope, ne bo rečeno, da bomo1., Fantje in možje 80 bdl,na le' poslali iz Amerike tudi'govedino, du- ,kjer 80 “ napravlb luknJe svinjino ali jagnjetino. J? nj,e lov>1 "be’ ko,8e e Anderson je izjavil pred se-1 ^ ***** m p,08Ča zap!ava,a natnim bančnim odsekom, da iod brefi;a' Zed. države faktično nimajo dru-1 ° ge izbire, kot da izvedejo Mar-j ^OjOU Z RUSljO je shaJlov načrt, katerega se bo' * * * lahko izvedlo. Pred odsekom poslanske zbornice je pa pričal Lewis Douglas, ameriški poslanik za Anglijo, ki je tudi priporočal, da kongres odobri Marshallov načrt za od-pomoč Evropi. Poljedelski tajnik je potrdil, da je mnogo evropskih držav vprašalo za dovoz mesa, toda prihodnji dve hiti se ga ne bo moglo dati iz Zed. držav, )tet ga tukaj ne bo dovolj; treba-ga bo dobiti'kje drugjč. Govori se, da se je organizirala skupina republikanskih senatorjev, ki bodo skušai zmanjšati vsoto, za katero je vprašala vlada za izvedbo Marshallovega programa. nemogoča, ker Rusija ni pripravljena Tako je izjavil bivši angleški zunanji minister, Samuel Hoa^e Pred trgovsko zbornico 1 Clevelandu je včeraj govoril angleški finančnik in bivši zunanji minister Anglije, Samuel Hoare. Vojna z Rusijo je nemogoča stvar, je izjavil Hoare, ker Rusija na vojno ekonomsko ni absolutno nič pripravljena. Dalje je izjavil Hoare, da se Evropa ne bo postavila na noge brez ameriške in angleške pomo-|226 KSKJ ima za letos či. Anglija noče narekovati Zed. odbor : Predsednik U! Razne drobne novice h Clevelanda In Si okolief i£ Prevzem garaže— Max Želodec je prevzel od Frank Richa “East 61st St, garažo.” Max je mojster v popravljanju avtnih ogrodij, fen-derjev in vsega drugega ter v barvanju istih. Mnogim je poznan, ko je delal v družbi z John Poznikom na 152. cesti. Kadar vaš avto potrebuje barvanja ali ogrodje popravila, ga zapeljite k njemu iu popravil go bo, da bo kot nov. V Florido— Mr. in Mrs. A. Diebold iz 21970 St. Clair Ave., Euclid, sta odšla v Florido, odkoder odpotujeta z letalom v Južno Ameriko. Vrnila se bosta enkrat v aprilu. Mrs. Diebold je hči Mrs. Papež iz 554 E. 140. St> Zaroka— Mr. in Mrs. John A. Novak, 566 E. 108. St. naznanjata, da je zaročila njihu hčerka Bernice May z Mr. Paul S. Zol-dak iz 1378 E. 81. St. Poroka bo enkrat v septembru. Miss Novak je briljantna pevka in je podala že dva koncerta v SND. Novi uradniki— Društvo Kristusa Kralja št. ih. Poizvedovalni kotiček Marija Petkovšek bi rada zvedela za naslov svoje sestre Frančiške Ipavec roj. Petkovšek, nega"sodnika *Jonesa vClevelaii- 8tara okro?T60 >et’ d°Tmaiz obf: Najvišja sodnija odloči glede najemnine Washington— Najvišja sodnija Zed. držav je pripravljena, da odloči gede razsodbe federal- du. Ta je namreč na 19. novembra razsodil, da je najemninska postava neustavna, ker dežela ni več v vojni. Unije se izjavljajo proti WaUaceju Chicago. — Delegati 8 avtnih' unij CIO, ki zastopajo 70,000 delavcev, je izjavilo, da Wallace s svojo tretjo stranko ne dela za koristi organiziranega delavstva. Rovte pri Logatcu. V Ameriki se nahaja okrog 40 let. Ona ali njeni sorodniki so prošeni, da se zglasijo na naslov: Marija Petkovšek, Velden am Wohrter See, Vila Malota, Kaernten, Austria. Kdo ve za naslov Andreja Po-rovne, doma iz Glinj, fara Cerk- lje na Gorenjskem. Svoje čase "° p . l“v“ .j’ p ’ v „iT.Jr- je prebival v Chicagu. Naj bi se bo kongres kaJ odobnl- pravlJ0 New York’ 80 P°8la,rtudl V'C°-javil bratu: Franc Porevne, Via- Pismonoše vprašajo za višjo plačo Washington. — Narodna zveza pismonošev, ki spada k AFL, je vprašala kongres za višjo plačo in sicer $800 na leto za vsakega. KO JE LEŽALA POLJSKA POMANDRANA NA TLEH, JI JE STOPILA ZA VRAT RUSIJA Stanislav Mikolajčik, vodja Nemci. poljske kmetske stranke in bivši premier Poljske, priobčuje v Cleveland News svoje zgodovinske spomine. Včeraj pove, kako je Poljsko izdajasko napadla Hitlerjeva Nemčija ter jo v ne. In kaj se je zgodilo! Mikolaj čik pripoveduje o dnevu, ki mu ne bo šel nikoli več iz spomina. Bilo je na 17. septembra, ko je njegov poveljnik držal slušalo na radiu. In obrnil se je proti voja- Predsdenik je, na primer, zahteval pol milijona dolarjev za splošno vojaško treningo, katere kongres niti potrdit še ni in je morda še ne bo eno leto. Torej ta vsota gre že lahko iz proračuna, pravijo republikanci. Dalje je rekel Mr. Truman da bo potreba za prvo pomoč po Marshallovem načrtu $6,800,« 000,000, kar naj K zadostovalo za prvih 15 mesecev, dočim trdi na drugi strani, da se bo rabilo za prvih 12 mesecev samo 4 bilijone dolarjev. Talja nesoglasja bo treba prej izravnati, predno BILO V CLEVELAN-DU IZ EVROPE Včeraj je pristalo na clevelandskem letališču dvoje letal, ki sta vozili potnike iz Evroje. Eno bi moralo pristati v New Yorku, drugo pa v Newarku. Toda tam je bila taka megla, da pilota nista mogla pristati in ukazali so jima, naj letita v Cleveland in tam pristaneta na tleh. Prvo letalo je priletelo iz Londona z 27 potniki. Drugo je bilo iz Frankfurta, Nemčija. Nekaj letal, ki so bila namenjena v le Panzacchi 14, Bologna, Italy. Alojz Oblak in brat Franc iščeta strica Jožefa Vogriča, ki je odšel v Ameriko leta 1914 iz vasi Števerjan pri Gorici. Dekliško ime njegove žene je Uršula Pintar. Naj se javi na naslov: Alojz Oblak, Jugoslav D. P. Camp Blok 2, Bad Aibling (Bajem) Germany. republikanski kongresniki, o- Herriot je predsednik skupščine, i Pariz. — Edouard Harriot, star 75 let, vodja radikalnih socialistov, je bil ponovno izvoljen za predsednika narodne skupščine. Dobil je 317 glasov, komunist Raol Calas pa jih je dobil 174. lumbus, Ohio. sar, bo posIeiflliiPl^aR in to je, na kar računajo komunisti. •Izjavil je tudi, da Anglija še ni na koncu. Je res, da potrebuje nekaj pomoči, ampak tudi brez nje si bo opomogla, čeprav bo to vzelo dlje čas, med tem bo pa Evropa popolnoma na tleh. M0Vl~GR0B0VI Jože Repar Kakor smo že včeraj nakrat-ko poročali je umrl Jože Repar. Zadnjih 7 let je bil vdovec, odkar se je smrtno ponesrečila njegova soproga, zadeta od avtomobila. Pokojni je bil star 73 let, vajen trdega dela od otroških let. Odkar se je poro- Spomladi bo pomanjka- Washington.4—edelski čila hči Mary z Johnom Gerbec tajnik Anderson je rekel, da bo v marcu, aprilu in maju naj večje pomanjkanje mesa in da je treba za takrat imeti vse pripravljeno, da se meso racionira in prepreči kaos. kaj dneh zmlela in pomandrala kom z izrazom na obrazu, ki ga v prah s svojo ogromno bojno ne bo nikoli pozabil, piše Miko- silo. Poljski rodoljubi, med njimi tudi Mikolajčik, ki je stopil v armado kot prostak v obrambo domovine, so bežali pred nemškimi hordami proti vzhodu. Ker so imeli z sosedno slovansko Ru-. sijo nenapadalno pogodbo, so j Cleveland News vsak dan, mor-upali, da se bodo lahko zatekli da vam bo to odprlo oči, kakšno . > * • .vsi* Z _____1 • - vtaIILa IMA Pll_ lajčik, ter zastokal: “To je pa še najstrašnejše! Rusija nam je zasadila nož v srce! Rdeča armada je prestopila poljsko mejo na vzhodu, da pomaga — Nemcu.. .” čitajte ta zgodovinska fakta v tje in si rešili vsaj golo življenje, če ne bo slovandka Rusija prihitela celo na pomoč bratom Poljakom ter jih branila pred skupnimi dednimi sovražniki — veliko srce ima “slovanska" Rusija do svojih slovanskih bratov. Tudi Enakopravnost je priporočala svojim čitateljem, da to či-tajo, kar bo zelo zdravo zanje. Tako je izglodalo La Guardia letališče v New Yorku po zadnji snežni nevihti. Snega je bilo zapadlo nad dva čevlja na debelo in je vse bolj izgledalo kot da je to letališče kje na severnem tečaju kot pa v New Yorku. 6124 Glass Ave. iei. ca aim, blagajnik Frank Kern, zapisnikarica Julija Tomšič, nadzorni odbor: Jennie Grčar, Anton Klančar, Billie Janša. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 pop., staro poslopje SND. Lepa prilika— Ženske si prihranite lep denar, če se te dni oglasite v An-žlovarjevi Dept. trgovini na 6214 St. Clair Ave. Tam imajo zdaj čistilno razprodajo na raznem blagu, kar lahko razvidite iz oglaša. Važna seja nocoj— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima nocoj ob 8 sejo v navadnih prostorih. Tajnica bo pobirala asesment od 6 zvečer naprej. Bančna seja— Nocoj ob 8 bo delniška seja slovenske North American banke. Vsi delničarji so vabljeni, da se udeležijo. Srnjakova večerja— V nedeljo 18. januarja bo v Slovenskem domu na Holmes Ave. srnjakova večerja in lovski Barberton, si je pečlaril. Dalje zapušča sina Jožeta, ki je ravno doslužil Strica Sama pri mornarici, kjer je bil 6 let. Sin Frank, ki je služil v vojni pri letalcih, se je izgubil na potu domov nekje nad oceanom ter je bil proglašen za mrtvega |p]eSj kar prjre(]i Euclid Rifle leta 1945. Zapušča tudi brata kltib. Preskrbite si vstopnice Martina, ki je 3 leta starejši. V i praVočasno, ki jih dobite pri čla-Ameriko je dospel leta 1900 iz nj^ j£akor vsako leto, tako bo Kamnika, fara Preserje. Delal tud; zdaj najlepša zabava in v je pri NYC železnici, zadnja- gboz;rjbfmapostrežba. •" tri leta je živel v pokoju. 1^ ^ fuM_ Bil je elan društva Kristusa j geja društva sv cirila in Me. Kralja št. 226 KSKJ in podruz- to(ja jgj Kggj ne bo nocoj, ker nice 5 SM-Z. Pogreb » v pete bodo seje od zdaj naprej vsak zjutraj ob 9:30 iz Grdmovega 3 žetrtek y meBecu v navadnih pogrebnega zavodaiv cerkev sv.; prostorih Prosi se velike udele. Vida in na pokopa išče sv. Pav- 2 ^ bodo nj ^ ^ la v Euclid kjer že počiva so- ^ ^ proga m svak. Mary Strubel Rudolf Hočevar je dobil spo-sporočilo, da mu je 11. januarja umrla v Canon City, Colorado, sestrična Mary Strubel roj.'sta, hčerka Mr. in Mrs. John Hočevar. Bila je don:a iz Kom-jHosta se je na božični dan zaro-polja pri Dobrem polju. V Cle-JčiM z Johnom Mohorčičem, si-velandu zapušča več drugih So- nom Mr. in Mrs. John Mohorčič rodnikov in znancev iz mladih iz Painesville, O. Zaročenka je> let. / •- graduirala iz višje šole v Paines- ville, zaročenec pa iz Collinwood višje šole ter je točasno uslužben pri mestu v Painesville, O. Iz raznih naselbin Painesville, O. — Emily Ho- OAJ BEAT, DAJ USTKA. SPOMNI SI BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM i vil i/K /iv 6117 St. CUir Ate. (JAMESJžEBEVEC^ Editor) l|jf HEnderson 0928 vn*"* Publlthed deity except SitiwUys, SumUy» «oi Hpli i...n • ‘ ...............*****1111111 ***** • « 'i. __ tronntpk. Kkiti brž ko j€ tak SUBSCRIPTION RATES United Statas $$£0 PW y«r! $5 for 6 month«; $3 for 3 month«. Canada and *11 other cotin-iries outside United States $10 pet year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Iz urada dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ Cleveland, O. — Članstvu tem potom sporočam, da bom ta mesec še pobirala asesment ' Entered .s »cond-cl«. metier Januaryatb, IMS, at Ib. Po,t um» « Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, \9W. , - " No! 9 Wed., Jan. 14,1948 trenutek. Kajti brt ko je tako gledal, se je našel nekdo od teh, ki so nas vodili v grob, in ga s kopitom sunil v hrbet, da se je prekopicnil na obraz in se kot posekan štor prevalil z vozila ta mesec še pobirala asesmeni na cesto. Pa se je pobral m je tretji pondeljek, dne 19. janu- vprašajoče pogledal tega, ki ga aria med 6 in 7:15 ure in pa je pahnil in je zdaj stal ob njem. In vsi, kar nas je bilo Nov Vzhodni imperij sr~52S0š=!SSf EfS2ESiSS| novi imperij ima svojo ogromno armado, ki je vsak tnnfi el pripravi ena za akcijo kjer koli v Evropi. ma svo e uradnike in agente znotraj in zunaj svojih mej. Imperij ma celo svojo državno religijo ali vero, zapopadeno v najstrožji komunistični dogmi. Stari Vzhodni imperij je temeljito prežel s svojim vplivom novega. Ko je padel* zadnji cer.gr.Jsk.hCzrevv obrambi glavnega mesta ter so pričeli Turki izvajati svojo neprekinjeno vlado, si je Ivan Veliki, knez Muskovitskn nadel naslov carja ali cezarja. Za ženo si je vzel bizantinsko kneginjo ter dodal svojega dvoglavega imperialnega orla urbu Muskovije. In vse od tistega časa so ruski carji našli niso še nikoli podvomili, da bi ne bili legitimni dediči am i cij ruskih carjev. Danes je Evropa razdeljena ne kot v zadnjih dneh Rimskega imperija v zapadni in vzhodni imperij, temveč v Vzhodni imperij na eni, in v število svobodnih ter neodvisnih držav na drugi strani. Na razvalinah Zapadnega imperija so vstali žilavi novi narodi' Vzhodnemu imperiju su J..........— — ----""°lavna cerkev, ki je tvo- arja med 6 in 7:15 ure in pa ker pride 25. ta mesec na nedeljo, bom pobirala asesment v soboto 24. med 6 in 8 uro zvečer; obakrat v prostorih šole sv. Vida soba št. 2 ■ članstvo je prošeno, da če le mogoče, čim prej poravna svoje obveznosti, to se pravi, katera le more, naj stori to še 19. januarja. Za ta mesec je tudi razpisanih 50 centov za društvene stroške. Zadnji teden tega meseca bom izven mesta in do takrat bi pa rada spravila v red kar se da. V upanju, da boste Upoštevale to mojo prošnjo, sem s pozdravom vaša tajnica, Maria Hochevar.' Muta in rabelj To pa vam govorim, ker sem sam videl, kako se je zgodilo. Ne zato, da boste mene občudovali, ker sem bil že v grobu in sem zdaj spet med vami, marveč zato, da moja beseda da potrjenje, kako je bila milost božja v tistih trenutkih res ž njimi in kako so umirali, prav kot mučenci umirajo. Kdor ni neumen, naj razume! Vse to se je zgodilo tako naglo, ali pa smo bili že tako čisto onstran, ker smo vedeli, na kakšno pot nas vodijo, da se ne morem več čisto določno domisliti, kako jel bilo. Tega, kar ie bilo v tistih trenutkih v me-,m ne anam umeti ’ aru tam okrog, smo čuli, kako je z otroškim glasom dejal: “Cernu me biješ? Sam vem, kje mi je pot?” Rabelj pa ga je udaril divje še bolj, to pot čez obraz, da se emu je preko oči potočil cm curek krvi. In spet smo čuli, ka ko je govoril: “Bog ti odpusti, jaz ti nimam česa odpuščati.” Rabelj pa ga je zgrabil za ramo ter ga porinil v sredo med nas. Tako nam je bilo, kot da nam je Bog poslal svojega angela, ki nas bo spremljal na poslednjo pot. Stopali smo po trije, po štirje, po več drug ob drugem. Cesta se je nenadoma pretrgala. Zavili smo v breg, bosi in krvavi že vsi, opotekajoči se prav do tal,-kot bi resnično vsakega od nas prečni križev tram pripogibal k tlom. In molili smo kar naprej. Bolj ko so rjuli, psovali in bili po nas. naj molčimo, bolj smo molili. In bolj ko smo peli, več je bilo veselja v nas, ponos je bil viden vse-dilj, pesem slovesna in mogočna še bolj. Tisti fant z bledim obrazom je stopal korak pred menoj. Rabelj pa, ki ga je prej pehal vozila, ga je spremljal tudi zdaj. 'Na sleherni korak ga je udaril s kopitom ali hikovko, ki jo je mojstrsko sukal z levico. Pa fant ni zastokal, ni vzdihnil, samo pel je z nami vsemi debel kol, da bi usekal po mladeniču pred menoj, pa j« nehote z vso silo lopnil po njegovem lastnem, rablju. Ta je samo debelo pogledal in se upognil v omedlevico, ki jo je rodil udarec. Pa sta že priskočila dva druga, ds bi ga dvignila. A fant pred menoj je bil urnejši. Pognal se je proti njemu, ki je ležal na tleh in počum odpiral krvave in osuple oči, čudno je skrivenčil vrsto, na katero je bil privezan, se s hrbtom obrnil k njegovim rokam in ga » svojimi prekrižanimi prsti, ki so bili sinje zatekli od vezi v zapestju, zgrabil za rame. Napel se je in ga dvignil, ne da bi videl, kaj počenja. Mi in rablji, vsi smo ostrme li. Rabelj je pogleda' obsojenca, ki g» je bil dvignil. Nekaj kot sram, kes ali kaj, se je tedaj zganilo v njegovih divjih, zdaj preplašenih očeh. Fant pa se je pasmehnil, toplo in drzno stopil naprej, kamor ga je potegnila vrsta tistih, ki so šli pred njim. Zganili smo se tudi mi, kajti udarci z besnim kričanjem pomešani, so »daj ,še bolj divje deževali na nas. Videl pa sem, kako je rabelj, ki ga je bil fant pobral, krvav čez čelo, odrinil dva, tri pred seboj in dotekel mladeniča, — Padel je pred njim na kolena in zaklical: “Odpusti!” Ta pa se je sklonti k njemu in ga s krvavečimi usti polj ubil na krvavo čelo. Kot risi so planili po obeh in ju skoz svinčeni ogenj pahnili v 'brezno. In dobro vem, da je mučenec vodil spokornika pred božje Jagnje, prav kot je spokornik, prej rabelj, vodil mučenca do vrat življenja. Miklavž Trpovep. fcVflUAMf Al PA NE ameriška ljeno ti' kadar ^osk vTTovor H rT uka zu j e,jo mora vsaka država sar s&pszis sastw ► Ta divizija med Vzhodom in Zapadom leži danes težko na vesti zapadnega sveta. Ona je najveCja nevarnost miru, katerega si v zidnem svetu vsak in pred vsem drugim ŽE\ zgodovinskem pogledu s,o bili stroški te razdelbe tudi silno visoki. Tej razdelitvi se je zahvaliti za zaostalost je bil zgolj doktrinaren in tako obskuren ali malenkosten, da večina ljudi sploh ni vedela, za kaj prav za prav gr , j odrezal Zapad za cela stoletja od njegove dediščine, zapo-padene v grški literaturi, filozofi,, m znanost._ Če merimo s starimi merami rimske ati grške Cerkve bi morah soditi da si je pridobil novi Vzhodni imperij mnogo več teritorija, kot je bil do njega upravičen. LiWanci Polja-ki in Čehi spadajo na vsak način na Zapad; Vzhodni imperij si bolj upravičeno lasti Srbijo, Bolgarijo m Romunijo. Toda če bi merili s pošteno, politično in moderno mero vojje narodov samih, bi kmalu nad vsak dvom ugotovili, da noče nobena teh satelitskih držav pripadati Vzhodnemu imperiju. Nov Vzhodni imperij je bil — kakor imperiji starih časov — ustanovljen s silo in s silo je tudi skupaj držan. Njegova kreacija je bila v direktnem nasprotju s svečanimi obljubami, ki jih je dala Rusija svojim vojnim zaveznikom. Ta imperij je sam po sebi izziv, katerega so se zavezniki končno odločili sprejeti, Enajst sto let je stari Vzhodni imperij igral važno vlor go v svetovni zgodovini. Cirigrad, njegovo glavno mesto, fe bil idealno situiran za veliko svetovno mesto. Z večjim čez hrbet zm»m v oorsz pa ali manjšim uspehom je branil vzhodna vrata Evrope; tvoril tako strahovito bled, da je vsak je bgoat sedež trgovine in njegova civilizacija je izvajala mislil: ta pa ne gre v gro , svoj vpliv v Evropi in Aziji. Carigrad je padel, ko je posta- marveč « njega prihaja- Oči la Zapadna Evropa brezbrižna za njegovo usodo in sovražna njegovim komercialnim interesom. Danes bo v Zapadni Evropi malo ljudi, ki bi bili voljni prerokovati enajst sto let življenja novemu Vzhodnemu imperiju ki nima ne' materialnih ne moralnih ne intelektualnih sil’ potrebnih za stalnost tako velikega imperija. V današnjih dneh in današnji dobi je ta imperij navaden anahronizem ah starinsko čudo. Amerikanci kakor tudi Evropejci so pričeli zdaj to uvi-devati. Zed. države, Velika Britanija in Francija delajo zdaj načrta za obrambo svojih lastnih nazorov in življenjskih standardov. S temi vidiki pred očmi delajo načrte za rekonstrukcijo ali obnovo Zapadne Evrope. Čim si pribore ' te države zopet gotovo mero stabilnosti in prosperitete, ne bo imel novi Vzhodni imperij za nikogar več privlačnosti v Zapadni Evropi. zvezi Drug na drugem smo ležali, na pol goli že, ker so nam oblačila pobrali. Ganiti pa tudi nismo mogli. Kovinska vez je rezala v zapestje prav do kosti. Pa tega nihče več ni čutil, ker smo bili že docela otopeli za vsako bolečino. Sami- pritajene molitve so se mešale z brnenjem motorjev, ki so nenadoma utihnili. Obstali smo. Trenutek tišine, nato pa kletve, psovanje, smeh, nič podoben smehu vedrih, iskrenih ljndu Pehali so nas in suvali, bili nas z brzostrelkami in z bikov-kami opletali čez naše glave, da smo bili vsaj tisti, ki smo prav zgoraj ležali, krvavi in marogasti, še preden smo po cepali z vozila na gozdno cesto. Bil jia je med nami tudi fant, morda mlad mož ali kaj. Kje naj bi vedel njegovo ime! Nikoli ga nisem čul, obraza njegovega nisem videl'nikoli prej. Ta le ležal prav na dnu. In ko je prišla vrsta nanj, se je sam dvginil in se vštopil na sredo voza, da smo ga spodaj vsi, ki smo t*m ie stali pripravljeni za poslednji križev pot, čisto določno videli. Drugi so se že opotekli ob cesti v vrsto, ki se je daljšala bolj in bolj. Ta pa je še vedno stal tam, roki čez hrbet zvezani, v obraz pa -e- O- ■ - marveč iz njega prihaja* Oči pa so mu tako čudno svetlo sijale, da se kar nismo mogli odtrgati od njegovega obreza. — Vrgel je glavo vznak in se zagledal v nebo. Resničen smehljaj mu pe preletel lice in že nam je bilo, da bi se nasmehnili ž njim, ne da bi vedeli, čemu. Bilo je, kot da je molil in da j* V svoji molitvi videl nekaj, česar mi nismo videli. Tisto nekaj je moralo biti na nebu, kjer jc junijsko sonce sijalo čisto tako, kot nam je sijalo, kadar smo se s koso trudili v senožetih. Vse skupaj je trajalo samo Tam na tisti kraški goljavi se je izgodilo poslednje, kar se nam je imelo zgoditi., Kaj bi govoril o strahotah tistih trenutkov! Naj jih kdo drugi, ki je bolj spreten od mnee, popiše. Padali smo in vstajaji spet, o-potekali se na to in ono stran in kri je tekla, kaj tekla, lila je iz porezanih uhljev, iz iztaknjenih oči, prebodenih rok in nog, poruvanih zob, razbitih hrbtov, ne, ne, nič več nočem tega. . . Medlo sem videl skoz krvavo meglo, kako so tam daleč jpredaj, nekje, vsaj zdelo se mi je, da je daleč, omahovali, kot so bili zvezani, v prazno. Pesem je utihnila. Prasketanja ... drdranja nisem čul, ker mi je v ušesih brnelo od udarcev, ki so ven in ven padali po meni. Samo neznosno mrzek vzduh po smodniku in po slani, sveži krvi, ki se je parila pod žgočim soncem, mi je udaril v nos. Tedaj sem čul, kako je fant spredaj glasno izgovoril: “O Bog moj, zahvaljen, zahvaljen za vse! Tudi za to uro zahvaljen 1” “Pes beli!’’ ga je rabelj spet usekal z bikovko in se hripavo zasmejal. ’ “Naj te reši tvo, Bog, če te more!” In fant ga je pogledal veselo, to sem dobro videl: “Ne prosim ga!»nai me reši, prosim ga, naj tebe reši, brat moj I” “Norec!” je pljunil vanj rabelj in ga suval od daleč mimo redi drugih rabljev, ki so od obeh strani udarjuli s koli, suvali z noži, s krivci, bili z bi-kovkami, posipali s eoljo in oblivali s kisom. “Jaz nisem izdajalec, kot si ti pes, meni Bog ni potreben!’’ Fant pa je molil in veroval... V tem se je zgodilo nekaj, kar je zastavilo vrsto, da smo obstali in gledali, kolikor smo še videti mogli. , Nekdo od rabljev je dvignil Dunajski, list “Wiener Kuri-er" je pred kratkim Sovjetski zvezi osvežil spomin o tem, koliko so dobili med vojno in po vojni od Združenih držav. List je navedel vse od jeepov (mali a odlični ameriški vojaški avtomobil — Op, ur.) do gumbov za vojaške uniforme, pa od traktorjev do perutnine. “Whiner Kurier” odgovarja v svojem članku Sovjetom, ki silijo Avstrijo, naj zavrne ameriško pomoč ter izvede obnovo z lastnimi sredstvi. Omenjeni uvodnik pomeni višek v debati med Američani in Sovjeti, katero je povzročil sovjetski general Kurasov, ko je v govoru ob obletnici oktobrske revolucije rekel, da je “Sovjetska zveza dosegla svoj uspeh brez za-nanje pomoči”. “Wiener Kurier” piše, da je težko verjeti, da bi imeli Sovjeti tako kratek spomin in bi pozabili, da so zavrnili nacistični napad z županjo pomočjo. RuiA^besede, £i so zapisane na ameriških jeepih, Hi dirjajo po sovjetskem področju, menda vendar niss tako vabljive, da bi general Kurasov pozabil, od kod so ti jeepi prišli, In kako je sovjetska armada korakala proti Dunaju? Čete, ki so prišle sem, so tudi bile deležne petnajst milijonov štiristo sedemnajst tisoč vojaških čevljev, ki so jih Združene države med vojno poslale njihovi domovini. Če pa Sovjeti niso korakali, pa so se vozili na nekaterih od 375 tisoč avtomobilov, katere jim je Amerika po zakonu o najemu in zakupu poslala. Pri napredovanju Rdeče armade v Avstrijo — nadaljuje “Wiener Kurier”, so jih verjetno ščitile eskadre letal, sestavljene iz 14.834 letal, ki so jih Združene države poslale Sovjetom. Sovjetske čete verjetno še danes uporabljajo nekatere od 131.633 brzostrelk, ki “če se ti ne boš naveličal ku kati izza debla in se iti pofo-škanco, se jaz tudi ne bom, sem si mislil, ko sta se tako ne^ kaj časa z medvedom kosala, kdo se bo drugemu prej umaknil,” je dalje razpletal Gašper lov na medveda, če ne bova prišla nikoli bližje, ne bo na pek, sem si mislil. Dokler bova vsak na svoji strani debla, ne bo nič hudega in zastran mene se takole lahko igrava dva dni In dve noči, pa se še ne bom naveličal. Umikal sem se kosmatincu, skakal sem in tje, enkrat na levo, enkrat na desno, pa zopet kroginkrog debla, kakor je bilo pač v mislih mojemu tovarišu v igri. Ker sem dobrega srca in vedno rad ustreženi drugim, sem vedno dajal zverini prednost in glavno vlogo, dočim sem jaz igral drugo. Nisem se mu hotel zameriti in sem se vedno le umikal, nikoli naskakoval. Videl sem, da mu je bilo to zelo všeč, ker parkrat sem čisto natanko videl, kako je kazal svoje bele zobe; gotovo se je režal. V glavo mi je prišlo čudno vprašanje: kaj bi napravil, če bi se slučajno urajmalo, da bi bil jaz malce prekasen, kadar bi kosmatinec ptidrsal okrog debla. No, to uganko lahko takoj rešiva, sem si dejal. Vzel sem klobuk z glave in ga držal nekoliko od sebe. švssst, — je reklo in klobuk je sfrčal iz moje roke daleč po gozdu, kot bi g*..dobil v oblast kak tornado in se nekoliko poigral ž njim. Mislil sem, da je medved pihnil v klobuk in da ga je njegova sapa odnesla. Panel S šapo mi ga je odgnal, ker mimo moje roke je švistnila njegova šapa še v drugo s tako silo, da bi me bil skoro sam vzduh vrgel po gozdu. Ohd, stric imajo moč v ta- so jih prav tako dobile od Amerike. Poleg tega so Sovjeti dobili med vojno od Wmerike 1981 lokomotiv, 11.155 tovornik vagonov, 160 milijonov metrov bombažnega in volnenega blaga za uniforme ter gumbe v vrednosti 1,647.000 dolarjev, fjš)/ zaključeje, da še danes prihaja na račun za< stolih pošiljk UNRRE veliko strojev, živine in drugega materij ala za sovjetsko obnovo.” Grenke resnice Nekatere uradne pisarne so kakor pokopališča; prav lahko bi se na vsaka vrata napisalo: Tukaj počiva gospod ta in ta. Kaj je življenje? Življenje je tista neozdravljiva bolezen, za katero so vsi ljudje umrli in ki jo le tisti preživijo, ki se ne rode: Nikar se nikoli ne trudi, da bi skril.svoj o neumnost., Ljudje ti bodo prej odpustili deset neumnih kakor eno pametno. Da človek ljudi spozna, mora z njimi občevati; da jih ljubi, jim mora dobro storiti; da jih pa more spoštovati, se jih mora izogibati- Od nobene stvari še ni toliko zbolelo kakor od pitja na zdravje. Resnica je kakor kopriva; kdor se je samo pritakne, ga opeče; kdor pa jo trdno in srčno prime, temu ne stori ničesar. Cim več odvetnikov — daljši potopek; čim več zdravnikov —krajši postopek. -------o------ —Amerikanci so v letu 1946 pojedli povprečno 382 jajec na osebo. cah, sem si mislil in sto sreč, da ni bilo moje telo tam, kjer je bil klobuk. Daleč od smreke bi bil »bdel na tla, če se ne motim; ako bi me bilo namreč kaj ostalo, sodeč po tem, kakor je zver zamahnila po klobuku. Za kovača bi bil dober, sem rekel, ki ima tako moč v rokah. Ampak kaj, ko bi no-beno nakovalo ne vzdržalo take sile.^ Eden izmed naju se bo naveličal tega špasa, sem si mislil, ampak ne jaz. Dokler sem se držal debla, sem bil varen, ker sem bil hitrejši in spretnejši, na planem- bi bila pa kmalu skupaj. Strah me je bil že močno minil in začel sem ze bolj premišljevati in iskati ukan, kako bi mrcino pognal od smreke. Ko bi le kakšen hudič prišel odkod, da bi pošast zvabil proč. Pa kaj, ko ni bilo žive duše nikjer. Na pomoč od zunaj se torej ne morem prav nič zanašati, ampak samo na svoje ukane. Napenjal sem možgane, pa nič pametnega ni prišlo iz njih. “Kakor navadno, kakor navadno, Gašper,” ga je veselo podražil Zalokar. “Seveda, ti si pa dika možganskih velikanov, kavka,” mu je naglo vrnil Gašper nazaj, > “kot bi še kdaj prišlo kaj iz tvojih ust drugo.kot dim od cigarete.’’ “Ne moti Gašperja,” sem posvaril Jožeta, “da ga dobimo že enkrat tam od smreke. Mene žo-ljar čryiči od- samegito nestrpnega pričakovanja, kako se bo nehalo.” “Pa vas medved ni kečal?’1 se tudi Lauschetov Bilček ni mogel strpeti več, tako je kar kopnel od radovednosti. “Kaj me bo! Videl sem, da ne bova nikoli prišla skupaj in postal sem že kar skoro preveč predrzen. Kot sem že prejle rekel, na misel mi je prišlo, če bi se ne našla kakšna pot, da bi medveda zapodil domov. Morda bi ga s čim oplašil Če bi se, recimo, nenadoma UBta-vil, da bi si stopila nepričakovano iz obličja v obličje, bi mu pokazal jezik in rekel: bu-uuuu, pa bi se morda prestrašil in jo vlil po gošči. Morda bi jo, mJrda bi jo pa ne. Načrt je bil sicer vabljiv, ampak si ga nisem upal izpeljati. Kaj, če bi se mi primerilo tako, kot se je živinskemu padarju, ki je bil poklican k bolni konjski mrhi. “Kako je bilo pa tisto?” je »se občestvo hkrati zavpilo. “Padar je konja preiskal in dognal, da ga črviči in da mu je treba dati zdravila v želodec. Pripravil je torej zdravilo, gaNiasul v dolgo cev, del en konec cevi v gobec, drugi konec je pa sam del v svoja usta. Hotel je namreč pihniti v cev in tako poslati zdravilo v konja, ki ga drugače ni bilo mogoče. Pa se mu je vBe skupaj pokrotvičilo. Ko sta namreč tako držala padar in konj vsak en konec cevi v us-tah, pa je konj pihnil prej kot padar in . . . saj veste, zdravilo je skočilo v padarja.” Veselo smo se zasmejali. Samo Jože je ni udaril z nami in nekaj premišljeval. JCončno je pa le pripomnil: “Se sreča, da ni padar vtaknil cevi konju kam drugam, kot v gobec.” J “Jože, ti bdš doma imel,” "ga je pohvalil Gašper, “ki vsako stvar na vse strani preudariš.” Torej počakajmo do jutri, morda bo pa Gašper le katero pogruntal, da bi se rešil nevšečne druščine. ^ Sin mrtvega ROMAN Karel Maurer Kako ne bi jokala? Z robcem je tiščala oči, potlej pa z obema rokama grabila za križe. Pesem je umirala in vstajala, zdaj so jo peli na gornji strani vasi, zdaj na spodnji. In če bi Jernej nič ne pel, Minca bi vedela, da prav'isto misli kot ona. Nato so se zbrali sredi vasi. Minca je vse poznala po petju. Brata, Kocjanovega, Gregel-novega, Hajmanovega, Matijev-čevega, toda njene misli so bile samo pri Jerneju, kateremu Je morala naskrivaj napraviti pušeljc. Pozno v noč je petje utihnilo. Minca je slišala, da je prišel brat. Čakala je na Jerneja. Ni ga bilo. Slišala je posamezne hripave vriske, ki so se addaljevali, toda Jernejevega ni bilo vmes. “Morda je pijan, pa ni hotel priti”, ga je izgovarjala. “Ali pa mu je tako hudo kot meni”, je zajokala spet med rože. Potlej se je oddaleč utrgalo hripavo ukanje. “Jernej , je", je toplo obšlo Minco. Pa so jo spet polile solze, ko se je spom. nila, da ne bo dolgo, ko Jernejev vrisk ne bo več preletel vasi in pol drugo leto ne bo več potrkal na njeno okno. In ni mogla zaspati. * Dneve, ki so še ostali do vpoklica, je Jernej skrbnd izrabil. Doma je delal kot živina. Klevž je venomer hodil za njim, kot da se ga mora v tem času nagledati za poldrugo leto. Skoraj vsak večer pa je Jernej od; šel na vas, pel s fanti in po- Kadar potrebujete zavamahiuo pod zno v noč povasoval. Minci je imel toliko povedati. Zalokarjev še pride okno?” Nič več." Seveda, čaka, da jaz odidem.” In obema zmanjka besedi. Oba se bojita dneva, ki se bliža in ki ju bo ločil za toliko časa. Kaj vse se lkhko zgodi v poldrugem letu. Kakor da so bili zdaj dnevi privezani, od zdaj, pa odvezani, se zdi Jerneju. Kakor bi z bičem mahnil, je od jutranje zar- časov, zato skušajo vzgojiti naj- (NidaUennle • 1. Urini.) Veliko beaedo med nižjimi oficirji imajo zlasti Črnogorci in Makedonci. Hrvatje in Slovenci ne uživajo pravega zaupanja. Res da v brezverski državi, kot je sedaj Jugoslavija uradno, ne vprašujejo po veri, vendar ne uživajo zaupanja tisti, ki so biti rojeni kot katoličani. Vsi vedo, da je bil tak vzgojen v zapad-nem duhu in mu ne morejo vcepiti polne boljševiške miselnosti. HITLERJANSKA MLADI-NA. — Ker vedo, da se starejših še zmeraj drži nekaj od starih proti ognju, viharju, se svtomoMls, Sipe IM, se lahko ln ameaUin obrnete na L Petrich — IV1874 mol moan ave. SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KB 6580 Bolezni na mehurju in žlezah Ako imate težave z vodo in vas peče ? odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite Iplečine v hrbtu, je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima 18 let uspešna izkušnje v bolnišnici v tej posebnosti. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 123 Citizens Bldg.. 830 Euclid Ave. Telefon MAln 6016 je do marij. Dan mine, kot bi trenil. Za Jerneja hitro, za Minco še hitreje. Na koncu vendarle pride zadnji dan, zadnja noč pred odhodom. Pušeljei so narejeni, srca nalita z otožnostjo in žalostjo. Jernej zdeva svoje stvari v kovčeg, ki mu ga je napravil Boštetov Pavle. Perilo, mašno knjižico, Minčino sliko, očetovo fotografijo dene prav na dno. Na vrh pride, kar so pripravili mati. Pogača, kos svinjskega plečeta, klobase in zaseka in še to in ono. Pot je dolga in dolgčas dela človeka lačnega. Ko je kovčeg poln, gre Jernej na vas. Po pušeljc, da ne bo brez njega. Klevževa dva ita kar motoglava od žalosti. Ko Jernej odide, si ne vesta reči ene same besede. Neža je objokana, Klevž pa se vleče kakor megla po hiši. “Le kaj bova počela brez njega?”, zahlipa Kievžarica. “Kaj bova počela? Potrpeti botreba. Bog pomagaj”, se skuša Klevž narediti trdnega. Pa ni od srca. Samo zato, da mu jok ne zaveže grla. Vpoklicanci so'še vsi pri Pe-harčku, ko slovo ga je treba še kak liter n0-zvrniti v domači gostilni. Ko-dranov je tudi zraven. "Korajžo, fantje. Vse mine, tudi vojaška. Za dekleta je še dobro, da greste malo po svetu. So potlej bolj krotke. Sem poskusil.” Vse je spravil v dobro voljo. “Za Minco se nič ne boj, Jernej. Žaleharjevemu bom že jaz stopal na prste.” Ko so se napili korajže, so jo potegnili na vas. Dekleta so že kar čakala po oknih. “Polje ,kdo bo tebe ljubil . . Jernej jo je vzdignil. Niso vpili, peli so tiho, tako da so se dekliška srca stiskala od žalosti. mlajše v čistem komunističnem duhu. Tudi Hitler je to vedel; da starih ne more dobiti popolnoma zase, zato je začel vzgajati posebno "Hitlerjevo mladino.” Ta je potem fanatično delala, kar je ija. Ponekod so se skušali, kdo DROBI« VEHI IZ SLOVENI« (Došlu prdko Tasta) lit šjane krajevnih odborov (da ne režete po starem občinske može, to bi bilo zelo napačno!) Kar jim je predložila njih skrbna mati komunistična stranka, to ao radi ali neradi potrdili. Tu. in tam se je našej kak trmast kmet,1 ki je sicer šel na volišče, pa ni hotel vreči svoje kroglice v “ta pravo” skrinjico, ampak jo je zagnal v “črno” skrinjico. Ta je namreč postavljena za tiste, ki ne marajo "pravih” kandidatov. če jih pogruntajo, kdo ni maral storiti prav, naj sami sebi pripišejo. Pa ni bilo takih trm preveč. Večinoma so povsod volili tako, da so bili prav pridni. Udeležba je bila navadno preko 96% in v pravo skrinjico je šlo čez 90% vseh kroglic. TUDI NEKAJ TEKMOVANJA JE BILO, da je več vese- hotel “vodja.” Tako mislijo tudi v Jugoslaviji, da je treba vzgojiti tako titovsko mladino, ki bi po fanatično drvela za svojim voditeljem. Poročajo, da bodo v srednje šole vpeljali novo telesno vzgojo, ki bo pripravljala za vojaški stan. Kdor bo član te mladinske organizacije in se udeleževal vseh njenih vaj, bo imel tudi prednost pri vojakih. Namesto, da bi služil dve leti, “bo zadosti eno leto. Kakor daj vežbali jugoslovanski komunisti mladino za vojsko. OTROCI. — Ker že govorimo o otrocih, ni morda odveč, če opozorimo, da je vprašanje otrok v Jugoslaviji še posebno težko vprašanje. Radi dolgotrajnih medsebojnih bojev je na Hrvaškem, še bolj v Bosni, pa tudi v Makedoniji veliko število sirot brez očeta in matere. Dobri ljudje store kar morejo, toda država bi bolje storila, da bi poskrbela za te otroke, bo prej volil in kraji so tekmovali kdo bo spravil več volileev na volišče. Tako je vas Otave nad Begunjami, ki je sploh zelo “napredna” po pojmih vaših ameriških partizanskih prijateljev, dosegla 100% udeležbo, še Hitler je težko spravil kaj takega skupaj. ZAKAJ SO BILE TE VOLITVE?— Iz komunističnih listov razberemo, da so hoteli komunistični voditelji prečistiti fašisti in nemški nacisti bodo te- dosedanje krajevne odbore. Mar. Uradne tat: 10 do 4 mam in po dogovoru oh sredah feO VOU MET KMOUOH VITAMINS? fe Ms* h* >«• Irt •arts pa« rt. I p M h •• rtrt te »rt rt iMdasitt. Ifcsriffsa; CapaMaa. Tartana oprta aaary 4* lat ** rtp « K« «• Ml trtdU4 pasa druggid art ra-Ifart paw awnap. la twa la U OnaA-Oop (brand) Multiple Vrta* Capaulas. rt Urt rti rta rti VITAMIN < t uaounMJH, mc 'v., . .Kdo bo tebe ljubil, ko bom, ko bom jaz k vojakom šel. Križana gora, kdo bi se mogel zdržati solz? Solze kapa-jo na rožmarin, na roženkravt, na nageljne, na fuksije in na belagonije. Dekleta jokajo, ne morejo sproti brisati solza. Ne bo jih, da bi vzdignili pesem v jasni mesečni noči, ne bo jih v dolgih zimskih večerih, ko je tak dolgčas, da Bog pomagaj-Sama bodo dekleta. Fantički bodo dobili besedo, če jih Kcdranov ne bo krotil. “Aufbiks, mi gremo”, sliši Minca brata. Preveč ga je popil. Psi lajajo po celi vasi, nemir je vsepovsod, luči še gorijo po hišah. Saj fantje odhajajo. Žesec leze proti Jelovci, ko grla utihnejo. Zdaj pa pod okna po pušeljce in domov. Minca nc more do besede. Kptnaj kakšno reče, se ji že vsujejo solze. “Saj me ne bodo ubili. Ce grem preje, preje bom prost. In morda je za oba najbolj prav.” -Jernej pametno postavlja be-sfede. (Dalja prihodnjič) veliko slučajev jetičnih otrok. NOJA, SPET VOLITVE!—1 Pri vseh nesrečah, ki zadevajo nesrečno jugoslovansko ljudstvo pod nesposobnim Titovim režimom, ki misli samo na vojskovanje, je vendar včasih malo veselja? Vselej je veselo v Jugoslaviji, kadar se gredo volitve. Na Slovenskem so se šli spet volitve; nekaj 23. nov., nekaj 30. nov. in 7. dec. Volili so tako imenovane krajevne odbore. V “stari” Jugoslaviji so biii to občinski odbori, v “novi” se te besede boje, ker je-pač stara oni pa so mladi. Če rečemo, da so volili ne smete to 'misliti po ‘‘starem.” Včar sih je namreč pomenilo voliti izbirati med raznimi kandidati ali strankami, kar se je komu zdelo boljše. Danes'je tako raišlje-nje v Jugoslaviji zastarelo. Sedaj se nič več ne izbira, ampak samo potrdi, če ne zlepa pa z grda. Zakaj pa imamo žandarje in še Ozno po vrhu 1 •In tako so Sovenci spet šli vo- sikje so še sedeli v njih “reakcionarji.” Te je treba odstraniti. Tudi marsikak prejšnji navdušen pristaš Osvobodilne fronte se je ohladil, pa ne spada na tako važno mesto. Tako bodp sedaj ti odbori’popravljeni. RAZVELJAVLJENA LISTA; V okraju Slov. Bistrjca na Štajerskem so bile od višjih oblasti razveljavljene vse kandidantne liste. Tam še sedaj niso znali zbratf takihTjudi, da bi bili višji Ikonspdi všeč. Je m hudo, -o— sredstvo zoper vsako bolezen. Že zgodaj so spoznali, da je kajenje in zdravljenje s tobakom postalo strast, toda šele v 17. stoletju so se začeli pojavljati pomisleki proti uporabi “Herba nicotina” — tobačne rastline, kakor jo je imenoval francoski botanik Delechamp leta 1668 na čast Jeanu Ni-cotu, kot zdravilo. Polagoma so izdale posamezne države prepovedi glede uporabe tobaka za kajenje in zdravilo. V začetku 18. stoletja so bile prepovedi deloma ukinjene. Nastale so prve tobačne tovarne. Tedaj se je splošno razširil zlasti tobak za njuhanje. Napoleonove vojne so poskrbele, da se je kajenje razširilo po vsej Evropi. V revolucionarnem letu 1848 so bile doprav-ljene zadnje prepovedi. Po končani krimski vojni 1. 1866 je pa cigaXeta slavila slavno pot po vsejn svetu. čeprav so ugotovili že Koncem 18. stoletjaV da tobak kvarno vpliva na delavce v tobačnih tovarnah in o škodljivosti pisali, je tobak veljal še vedno v 19. stoletju kot zdravilo in predhodno sredstvo proti raznim boleznim, na primer koleri. Leta 1828 sta Posselt in Reiman odkrila v Heidelbergu Učinkovito sestavino tobačne, rastline, alkaloid in ga na čast Jeanu nazvala nikotin. Vsebina tobačnega alkaloida je odvisna od vrste kraja in gnojilnih pogojev, časa žetve in ravnanja s peresi. Povprečna vsebina nikotina znaša 1.6% celotne tobačne teže. Tako ima na primer petgram-ska cigara 75 miligramov nikotina, enogramska cigareta 15 miligramov nikotina, če za-vžije človek 50 do 60 miligramov nikotina, se zastrupi in umre. Pri kajenju se pa večina nikotina uniči. Kljub temu redno in zli IEL0 DONIJO Delo dobijo Strojni operatorji, Milling Machine, Drill Press, Horizontal Boring Mill, Vertical Boring Mill, Planer. Si sami setajo. Sift je od 3:30 popoldne do polnoči. Joy Manufacturing Co. 23000 St. Clair Ave. ■I . (17) MALI OGLASI Samo $2.500 takoj Potem pa $45.45 na mesec povrhu davkov, kupi nov 4 sobe bungalow blizu E. 200. ceste. Plinska gorkota, peščen dovoz, se lahko takoj vselite. Naj vam ga razkažemo še danes. Lou Herzog & Associates 620 E. 200. St. IV 5143. (Jan. 14, 21, 28) DELO D0DIJ0 Strojni operatorji HORIZONTAL BORING MILL PLANER RADIAL DRILL PRESS TURRET LATHE OPERATORJI WEAN EQUIPMENT CORP. 22800 Lakeland Blvd., Euclid, O. (Iff) ženske » čiščenje Za uradno poslopje v mestu, delo ponoči, starost ne preko 50 let, plača, 40 ur na teden. Zglasite se med 8 zjutraj in 5 zvečer v sobi 901 Cleveland Electric Illuminating Co. 75 Public Square. (11) - Stanovanje iščejo Družina 3 odraslih oseb, ki vsi delajo, potrebujejo 4 do 6 sob na vzhodni -strani mesta. Pokličite R. Zorman, podnevi LI 3213, zvečer MU 2128. (9) Lepa prilika Sprejme se mladega moškega, da bi pomagal v mesnici. Ima lepo priliko, da se izuči mesarske in grocerijske trgovine. Pokličite GL 7810. (9) Typist — Clerk Za inženirske zapiske, mora biti dobra tipkarica za natančno delo. Oliver Corp. 19306 Euclid Ave. (9) Moški dobi delo Sprejme se moškega za layout inšpektorja, ki ima skušnje pri izgotovljenih delih in plate inšpekcijah. Oliver Corporation prej Cleveland Tractor 19300 Euclid Ave. (10) < SIEVE F. PIRNAT 6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio—HE 3500 POŠILJA DENARNA NAROČILA v Evropske države. vse poilljatve *> Jamčene. PRODAJA ZABOJE za obleko ln Jestvine, sprejema pakete ter vše potrebno uredi za odposlati v stari kraj. VRŠI URADNE NOTARSKE P08LE; za točno in vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na naS urad. STEVE F. PIRNAT ma natančno kane. Zakaj kljub temu kadi staro in mlado in oba spola? Saj se še celo narodna pesem norčuje iz žensk kadilk: “Tobak je Bog ustvaril le za moški stan, še ženske ga kadijo, pa jih nič ni sram. Tri pipe ga skadijo, v jarku obleže, boli jih glava, trebuh in črevesje vse.” Ljudem ugaja kajenje iz več razlogov. Mladi svet se hoče uveljaviti, postaviti in pokaza- Zgodovina tobaka Amerika je domovina tobaka. Tu je bilo kajenje v navadi že prva stoletja po Kristusovem rojstvu. S kajenjem so častili boga Maya. Okrog leta 600 je bilo znano v Mehiki, in na Antilih. Od tam se je razširilo v dolino reke Mississippi in v Brazilijo. Iz Amerike je prinesel Portugalec Fernandez de Oviedo tobačne liste v Evropo 1. 1519. Francoski poslanik Jean Nicot ti, da zna in zmore toliko kot je leta 1539 dobil na Portugal- starejši, pa jih posnema. Mno-skem tobačno seme, ga vsejal gi kadijo, da utešijo živčno na- in peresa poslal kot zdravilo na kraljevski dvor v Pariz. Tobakovo zdravilno moč so pozneje mnogo precenjevali. Trdili so, da človeka prijetno uspava, mu olajša bolečine, zlasti v glavi, krepi želodec in povzroča lažje dihanje pri naduhi. Tobak so .uporabljali prod oteklinam, turom, opekli-ndm, krastam, očesnim bolez- petost in smatrajo, da jih kajenje telesno ali duševno osveži. Zajame jih nekak prijeten občutek, ki povzroča enak do-jem kot ga dobe v topli sobi pozimi. Kajenje povzroča samozadovoljnost in pospešuje družabnost? za nekaj časa po spešuje tudi napeto delavnost, zlasti pri duševnem delu. Nikotin pa je sam na sebi škod- nim, včasih celo kot zdravilno ljiv in človeka slabi in utruja. OBLAK MOVER * Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 114« E. list St. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kemovega AMM0-SL0VENSKEGA BERILA "INGUSH-SLOVENI RIADU” kateremu je znižana cena C O ft rt in stane samo: 9 CiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR, laatnlE._______ V Palestini Je akutno pomanjkanje rdzn ih nujnih potrebščin radi bojev med Arabci in Judi. Sliku m)n kaže skupino ljudi v judovskem delu Jeruzalema, ki čakajo z raznimi posodami, da dobe tako potrebnega petroleja, ki ga rabijo za kuhinjske kakor tudi grebe peči. Naibn naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na na slovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iata nam pošljejo za objavo. :>i <> > o o 4> BELI MENIHI <► o o o o <> Povest la prve polovice XII. stoletja f o <► 0 1 > s „ spisal IVAN ZOREC f o <► o o “Vsak je svoje sreče kovač,” je prior odmahnil. “Jaz, to sem že sklenil, ne bom «tregel na košček kruha, ki bi mi ga kdo milostno vrgel: sam si ga poiščem. da mi bo všeč po velikosti in po okusu,” In je še tiste dni šel in storil tako. Patru opatu je $ srcu oilo hudo, da je kakor z uma taval po samostanu in po polju. Bolečina se je še shujšala, ko mu je brat Inocencij baron Tauf-ferer, profesor na ljubljanski gimnaziji, že čez nekaj dni poslal glas, da samostanu res že bijejo zadnje ure. “Pa se zgodi volja božja!” je v svoji kapelici pokleknil pred tabernakelj in se tiho zjokal. Solze so kanile na roko pričujočega Boga in jo umečile, da se je počasi stegnila in mu pobožala srce . . Potolažen in skoraj močan je vstal in šel. Zunaj je potlej zvedel, da ga na porti čaka Trlep s sinom Francetom. Spomnil se je, koliko žalosti in skrbi mu je prizadeval tudi Trlep, vzdihnil je in mu vse odpustil. “O, kaj pa vidva?” ju je prijazno pozdravil. “Na očitno spoved sem prišel,” se je Trlep piesotpil in pogledal v tla. “Očitne ni več treba, saj že vem vse.” “Tako prosim za zamero, anti drugače si nismo mogli pomagati.” “Že prav, že prav: možite in ženite se kakor vas je volja.” "Bog vam povrni vse, pater opat.”’ “Ti pa pojdi po vsej gospoščini in vsem, ki še kaj želijo, veli, naj neutegoma pridejo, da jim ustrežem, dokler če morem in smem.” “Kaj?” je Trlep zinil in prebledel. “Stori, kar sem ti velel. Zdaj dobote svetnega graščaka in nič ne veš, ali bo kaj prida voljan.” “Graščaka?” je Trlepoma od strahu klobuk pal na tla. “Kaj ne dobomo zemlje mi?” “Beži, beži. Cesar si jo vzame vso in svojega graščaka vsadi med vas.” “Kaj take so cesarjeve postave?” "Tudi take, Trlep, tudi take. Ali jih ne požnaš? Saj si me zmerom tako rad učil, ka-kove so nove cesarjeve posta- pa bo,” je Trlep težko in le kakor odsekano povedal svojo misel. “Če se le ne bo zdelo grdo?” “Kdor nima oči, hodi zamudno; če pa vidi vsaj na eno oko, že hodi varno in srečno." “Pa vendar . . .” “Glej bistro in drži, da ti loviti ne bo treba.” Tako sta šla in sta snubila od umirajočem samostanu. XXXVII. Poletje je dalo dosti strni; za kruh, hvala Bogu, ne bo sile. V deželi je že jesen; lepa, sončna je bila. Prstenina je bila zdrava in obilna, ajda, črna in siva, je rdela in hitro zorela. “Medu je letos dosti,” so si čebelarji oblizovali prste, ko so podirali čebelje panje. “Tudi sadje je obrodilo, da so se veje kar šibileČ” “Bog daj srečno menihom,” so hvalo vedeli vsi. “Letos, glejte, niso pobirali ne desetine ne drugih dajatev.” “Anti vedeli so, da jim bo zdaj zdaj iti iz Stične. Kaj bi še grabili in drugim v golt tlačili?” Le Trlep si kar ni mogel od-pomoči. Novice, ki jih je s Francetom zvedel v samostanu, so ga močno skelele. Menihi so se mu že smilili, še huje pa mu, je bilo za njihovo zemljo. Na- a posled je po Matevžku vsej soseski poslal glas, kakor mu je velel pater opat. Vendar nihče ni precej tekel , Stično, da bi si še kaj izvil Iz meniških rok; slehernega je bilb nekako sram moledovanja, makali, da vas je z njo krotovičil!” “Da, res,” je Trlep pritegoval Vrbič evemu gospodu, “ubog in nesvoboden človek ni za nič.” “Vedite vsi vsaj za posihmal, da morete zemljo ljubiti kakor očeta in mater in da je nikoli ne smete spustiti iz rok. Kdor nima zemlje, je berač in kakor jesensko listje: vsak piš ga odfrkne Bog vedi kam 1” Možje so molčali in bolščali v tla. “In nikar ne jadikujte v nemoči, ki vas še hromi,” so se gospodu smilili. “Zemljiška gosposka bo prešla kakor je prišla, čas jo bo vzel. Vse mine, le zemlja je večna. Složni, zvesti si bodite; če ne že vi, jo vaši otroci dobodo vso v samosvojo last.” “O, jaz sam bi jo že rad," je Trlep spet vzdihnil. “Saj je vaša, po božjih postavah je vaša. Bog sam vas je vsadil vanjo; redi vas, iz nje ste, mati vam je.” “Že že, pa to so zgolj, besede. Kaj ko bi vi napravili pisanje do cesarja, da bi nam jo precej vrnil v pravo last?” “Oh, ne beračite zmerom 1 Kp boste v ljubezni do nje zadosti močni, si jo vzamete sami!” se jih je Vrbičev gospod že naveličal. “Zdaj rajši ne zamudite, lepo do patra opata siopite, dober mož je, še vam lehko ustreže, če vas tišči kaj posebnega.” In so vzdihuje vstali in šli vsak s svojo skrbjo, vsak s svo-I jo željo. “Kakor je čas res neprikla-den,” je tudi Trlep potlej povzemal, “svatbe pa le moramo kar brž opraviti, da nas kaj ne prehiti.” “Da, nova gosposka bi utegnila kaj nagajati, čeprav jo postavijo nove cesarske postave,” mu je Vrbičev gospod pritego- “Hudič jo potiplji! Zakaj neki zavira tako rada, ko si nas kdo umno ali neumno obeša zakonski jarem?” VI, gospodarna je, previdna je vsaka gosposka. Saj veš, Sotečan je Slabetu branil na Pljusko, da ne bi bil ob dobrega gospodarja na Slabetovini; opat pa je nemara hotel ukriviti tebe in po svjoe umečiti Franceta, da si fant ne bi mislil, kdo ve kako lehko se mu je tudi iz take hiše priženiti prav pred samostanska vrata.” “Bodi, kakor si hoče, samo da se je naposled vse tako prav razmotalo," so Trlepa obleta-le zgolj spokorne, prav nič uporne misli. “Ampak čudno je na svetu vendarle, da se včasih kar velike stvari lepo pretaknejo le zaradi ženske." “V nobeni moški pesti ni toliko moči, kakor je ]e v drobnem ženskem srcu.” “Saj res :patra opata so od-makale Nežine solze, Pljuska-ričino srce pa je podžigalo Slabeta, da se je rval z glavarjem in s cesarjem, dokler ni zmagal.” “O, moč ženske je ljubezen,” si je Vrbičev gospod molzel brado. “Z njo ti primarni raj ali pa odpre pekel že na zemlji. Ženska res dosti zmore, kaj prida pa sicer nikoli ni nobena.” —AND IDE WORST IS VET TO ČOHE —in najhajše šele pride Trlep je molčal in se smehljal, Vrbičev gospod je dalje momljal: i-.— (Dalje prihodnjič.) Morij Slovenskega Delavskega Doma 15335 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio naznanja vsem članom in društvom-članom korporacije “Slovenski Delavski Dom,” da se vrši Trlep je zardel in v srcu grdo preklel cesarja in vse njegove stare in nove postave, ki kmetu danes nekaj dajejo, jutri pa vse jemljejo. “Če je tako, pojdemo nad cesarja, da bi stiski samostan pu. stil na miru!” “Cesar ni Sotečan. Ne nori mi več ubogih ljudi, samo pojdi in jim poivej, kar sem ti naročil; pojdi, saj si nava jen potov do njih.” Trlep je še bolj zardel, pater opat pa se je obrnil in šel svojo pot. Potrta in ponižana' sta od-motoglavila tudi Trlep in France. ©laf (Elffltr “E, Vrbičev gospod je le pra-. jemali.” ko so si menihi sami že vezali beraško culo, vse črno se jih jc zgrinjalo le v Mali Gaber, da bi se posvetovali z umnim Trlepom. “Menihov je prav za prav škoda,” je ta oni napeljeval; “če pa jih je res volja, nam še kaj pomagati, naj nam zemljo dado v pravo last.” “Prej bi bili morda mogli, zdaj najbrž ne smejo več,” je Trlep sam žaloval za njivami, ki si jih jev mislih kdaj že lastil; “cesar sam je že roke stegnil po njihni zemlji.” “Pa tudi prej je niso smeli trgati in razmetavati,” mu je pomagal Vrbičev gospod; “samostanska zemlja ni osebna last menihov, kar imajo, morajo vse zapustiti naslednikom.” “Ali je cesar njihen naslednik?” so se upirali. “Dado naj, pa je, cesar se pa obriši, kaj mu mar naša zemlja!” “Ne kvasite praznih!” se je Vrbičev g o s pod posmehnil. "Kje pa je tista vaša zemlja? O, v drugih rokah, ker je držati niste znali! Tudi menihom ni pala kar z neba, vi sami ste jo metali za njimi. Ali ni res, Trlep?” “O, res,” je Trlep glasno vzdihnil. “Moji pradedje so bili mogočni svobodnjaki, jaz pa sem meniški tlačan, ker so pač zemljo dali iz rok!” “Ne samo tvoji, predniki tu di vseh vas so prevol i no iz rok spuščali svoboščine in njive.” “E, tudi po sili sonam jih vo vedel, ko se je veril, da si vso meniško zemljo obdrži cesarska gosposka,” se je France spominjal, ko sta se počasi bližala Poberetovi domačiji. Trlep je molčal. Hudo mu je bilo za dobrimi menihi in preveč starih želja po samostanski zemlji se mu je utrnilo. “Oče, ali kaže svatovati ob žalosti za menihi?” je France postal. “Še so tu. Odlašati ne smemo. Kar moreš danes, ti utegne biti nemogoče že jutri. Da le tiho in brez hrupa opravimo, “Zakaj pa se niste upirale, mile Jere, lene?. Pa kaj? Samo ponosen človek se moško upre krivici; suženj, hlapec pa pokleka in ponižno čaka, da bi ga iz stiske kar po čudežu izmotal Bog sam.” “E, Vrbičevi,” je zmajeval mož, ki je tudi bil lačen zemlje, “siromaki smo bili, kakršni smo še zdaj. Kako naj bi se rebri li hudi gosposki?” “Ta skrb vas ni trla nikoli! Pokorno ste vselej kar šli in tujcu na vsaki krtini zgradili | grad in mu potlej še šibo na- Olaf C. Christiansen, Director MUSIČ HALL January 26, 8:30 P. M. Admission: B.M, $1.60, *1.25, 90 Tax Included Mall Orders at Our Savior’s Lutheran Church 1449 W. 58th St. WO 5991 REDNA LETNA SEJA KORPORACIJE v nedeljo 25. januarja 1948 pričetek ob 2 popoldne. Za direktorij Slovenskega Delavskega Doma, VINCENT COFF, tajnik. vi < rT^vi rTžvj rTžvi fržA'. r/žvi rrgvi r?4>vi i rr»M »•* 1870 NAZNANILO Dl ZAHVALA ATTENTION Veteranu-Civilians DE SMO SCHOOL SHOE REPAIR G. I. Approved REGISTER NOW-DONT DELAY Learn a Profitable Trade CLASSES: S A. M. tu 1 P. M. 1 P. M. to 6 P. M. C P. M. to 10 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU SS42 Letna seja Slovenskega Narodnega Doma na 80. cesti se bo vršila v nedeljo 18. januarja 1948 ob 2 popoldne Društveni zastopniki in posamezni delničarji so prošeni, da se gotovo udeležijo te letne seje. DIREKTORIJ S. N. D. -S"prežaioetnim srcem naznanjamo ----------- kom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bog vzel v nebeške .višave našega dragega soproga in ljubljenega očeta JOHN URBAS WE GIVE and REDEEM EAGLE STAMPS Čistilna razprodaja na suknjah oblekah klobukih bluzah slacks krilih snow suits jopičih coat, legging sets DA NAVEDEMO SAMO NEKAJ STVARI Poleg tega, da kupite tukaj tako poceni, je tudi tako priročno za vau, če kupujete v naši prodajalni. Dosti si prihrani te s tem, ker dobite pri nas Eagle znamke. ANZLOYAR’S DEFT. STORE 6214 St. Clair Ave. ENdicoff 8042 ki je tako nenadoma, mirno in vdano v voljo Stvarnika zaprl svoje mile oči dne 7. decembra 1947. Njegovo blago dušo smo izročili Bogu, truplo pa materi zemlji dne 10. decembra 1947 na Kalvarijo pokopališče. Blagopokojni soprog in oče je bil doma iz vasi Laze, fara Planina. Z veliko hvaležnostjo se želimo prav prisrčno zahvaliti Msgr. Hribarju za opravljeno slovesno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede, kakor tudi Rev. Cimpermanu in Rev. Ozimeku za asistenco pri sveti maši. Lepa hvala Rev. Cimpermanu za molitve ob zadnji uri in za spremstvo na pokopališče. Prav iskrena hvala društvu Najsvetejšega Imena za molitve ob krsti. Lepa hvala članom podružnice št. 3 SMZ. Hvala Mr. Rakarju in pevskemu zboru Ilirija za tako ganljive žalostinke. Iskrena hvala vsem številnim prijateljem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo. brale za mir in pokoj blage duše našega prerano umrlega soproga in očeta. Hvala vsem, ki so položili tako krasne vence in cvetlice na krsto in tako okrasili njegov zadnji dom na zemlji. Hvala vsem, ki so ga priš.li kropit na mrtvaškem odru. Hvala vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba ter ga tako spremili do groba na pokopališču, še posebno hvala nosilcem krste. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno. Najlepša hvala Mrs. Matičič, Mrs. Susel in Mrs. Pavšek, kakor tudi vsem drugim, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Vam vsem skupaj naj bo Bog plačnik! Hvali Mrs. Krištof iz Lorain, O., za udeležbo pogreba. Lepa hvala Aug. F. Svetek pogrebnemu zavodu za vso pomoč in postrežbo ter tako lepo urejeni pogreb. Predragi nam nepozabni, spavaj mirno v hladnem grobu do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: MARY URBAS, soproga FRANK, JOHN in ANTHONY, sinovi MARY poročena FAHLSTROM, in VIRGINIA poročena WINGER, hčeri ZETJE, SINAHE, VNUKI, VNUKINJE in DRUGI SORODNIKI Cleveland, Ohio, 14. januarja 1948