Posamezna številka 10 vinarjev. ~= Velja po polti: = Za celo ieto naprej . . U 26-— za en mezcc „ . . „ 2*20 ca Nemčijo celoletno ,. „ 29--za ostalo inozemstvo . „ 35-— V Ljubljani na dom: Za celo leio naprej . . K 24-— za en me£eo ,, . . „ V upravi prejeman mesečno „ 1-00 == Sobotna izdaja: = zu celo leto........ 1'— za Nemčijo celolotno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12*— V llillaM, v loreK, i Imrila 1S;6. Letfl XL!V. Inseraii: Enostoluna yotitvrnta (72 mm širo'.ta ln 3 mm visoka ali njo prosior) za enkrat , ... po 20 7 za dva- in vočkrai . . ,, ,, pri večlih naročilih primeren popust po (!orovoru. onostolpna petitvrsta po 10 via Izhaja vsak tla«, izvzomši nedelje in praznike, ob -i. ur: pop. Rodna lotna priloija Vosni rod Kjr Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllnl »t. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijsko št. 24.7»7, ogrsko '20.511, bosn.-hero. št. 7563. — tipravulžkoga lelo!ou.-i št. Iti!). GUM draglflfs živil, posebno mleka in mesa. Vaši želji, gospod, urednik, ustrezam s sledečimi stavki: Ne bom se spuščal v splošno razpravo, kakor je to storil posl. Wohl-maier, ki brani nižjeavstrijske kmetovalce pred očitanjem, da so krivi draginje mleka. Prav sicer ima, da se je mnogo zanemarilo v prid pomnožitve produkcije, da se je vedno le preveč štedilo, ko je šlo za povzdigo našega kmetijstva. Da je mleko poskočilo v ceni, temu imamo iskati največ vzroka v pomanjkanju močnih krmil; teli nimajo živinorejci, to naj uvažujejo meščani, ker .tudi za drag denar ni mogoče kupiti otrobov, lanenih preš ali tropin it. d. V svojem poročilu v mesecu novembru o dejanskem položaju, v katerem se naliaja cela Avstrija glede otrobov, sem navedel, kako skrajno skromna količina otrobov odpade na Kranjsko, prava lionieopalična doza, tako sicer, da bi odkazani otrobi niti za en mesec dni ne zadostovali; a še te skromne, pičle množine ni! Oljnatih tropin tudi za zlat deiiar ni dobiti; pred mnogimi tedni so kmetijske korporacije že naročile več vagonov teh krmil, a zaman hodimo popraševat, ali so že došla ta krmila. To naj uvažujejo tudi tisti, ki ne morejo presojati, ki ne vedo, kako se imajo molzne krave krmiti, da velja, da krava skozi gobec molze in da krava, ki dobiva le surovo, pusto klajo, morda še celo slabo seno in slamo, ne more dajati kaj prida mleku; ne-le, cia pri taki klaji malo molze, ampak tudi mleko ima malo tolšče v sebi. Dejstvo je, da se vsled pomanjkanja otrobov in oljnatih tropin, dobiva sploh manj mleka. K vsemu temu se je letos pridružila še bolezen slinavka, ki se je žalibog prav v okolici Ljubljane dokaj razširila. Na slinavki — gobčni kugi — zbolele krave pa pridejo ob mleko in šele po prestani bolezni se polagoma vrača mlečnost. A prav za take krave bi bilo prepotrebno, da bi se jim pokladala močna krmila, posebno otrobi in preše, a teh, kakor že rečeno, ni tudi za drag denar dobili. Pa še drug vzrok se je pridružil, to je oddaja sto tisoč centov sena za vojaške potrebšci-ne. Zanimivo bi bilo dobiti podatke, koliko tisočev melerskih stolov se je sena že prodalo. Zelo dvomljivo je, ali bo našim živinorejcem mogoče živino pre-živiti do prihodnje senene košnje, vsaj dohajajo poročila osobito z Gorenjskega in Notranjskega, da so senene zaloge že zeio prazne, tako da nekateri že sedaj prodajajo živino, a kaj bo na spomlad, ko bo treba živine, volov za ora-nje? Sena malo, močnih krmil nič, to da misliti! Zato moramo vse sile zastaviti, da pride na Kranjsko krmil, kar nam gre in ne tako, da so se otrobi takoj oddelili n. pr. na Češko in Nižje-avstrijsko v polni meri, k nam pa tudi itak pičla količina ne pride. V »Slovencu« smo čitali, da se bo seno od vojaštva plačevalo od zdaj naprej po 13 K. V uradnem razglasu ni še te odredbe, a če pride — jc stvar pač povsem prepozna, ker ogromni del sena je že oddan. Nadaljni vzrok pomanjkanju mleka je, da se je tudi precejšno število krav rekviriralo. Vojaške oblasti hočejo dobre molzne, in visoko breje krave prepustili za nakupno ceno kmetovalcem ali jih zamenjati; zato je nujno priporočilo, da naj naši gospodarji osobito v okolišu mest sežejo po tej ponudbi. Za prehrano ljudstva je mleko največjega pomena; mladina, otroci, bolniki ga morajo imeti. Istotako je treba veliko mleka za vojaške bolnišnice. Skratka: ker je tudi za kmetsko ljudstvo, pa tudi za delavske, rokodelske rodbine mleko še najcenejša hrana, ki pri tej draginji zabele, masti in olja odpom ore in veliko zaleže v prehrani, mora'se pravodobno vse preskrbeli, da se zagotovi toliko pomembna hrana za ljudstvo. Kjer ne zmorejo okoličani mest te dobave, pritegniti se mora dobava mleka iz ozadja, če tudi z marsikaterimi težkočami in stroški. Na kmetih se bo še našlo mleka, zato treba stopiti v dogovor z mlekarskimi zadrugami. Sedaj za čas zime bo to mogoče, za poletje pa l>o pač zelo težavno: a do tja pa pride zelena krma, ki bo mlečnost pospešila tako, da bo v obližiu mleka dovolj. Končno se mora tudi še navesti, da četudi so ženske za oskrbovanje hleva porabne, se vendar pogrešajo možje in žal da bo sedaj, ko bodo morali od doma starejši možje (43. do 50. letni), bo še hujše pomanjkanje ljudi za oskrbovanje hleva.. Želeti je le, da bi se visoke oblasti ozirale na odredbo, po kateri se morejo starejši letniki, če je dokazano, da so edini pri hiši za hlevsko oskrb, in če je na kmetiji veliko živine — začasno oprostiti, stvar je resna, pa tudi največje važnosti, zaio naj v to poklicani pravočasno store vse potrebno. V prvi vrsti pa moramo izsiliti, da dobimo močnih krmil, katera naj se onim, ki dobavljajo mleko za občno prehrano, v prvi vrsti oddajajo; če se bo to storilo, se bodo razmere za mesto Ljubljano takoj ublažile, ker bodo krave dajale več mleka. S tem se bo najnujnejši potrebi odpomoglo. Pa tudi za prehrano po deželi je skrbeti, ker nešteto ljudi živi na kmetih, ki morajo kupovati mleko, katero je prav za te sloje prepotrebno, ker masti si ne bo revnejši mogel kupiti, z mlekom pa bo mogel zavži-vati sicer puste močnate jedi. Glede draginje mesa, posebno pre-šičjega in masti, bi bilo navesti približno to-le: S krompirjem in repo se ne da doseči pitanega presita, žita, otrobov in oljnatih preš pa ni; pa tudi koruze ne, katere vkljub visoki ceni za prašiče vendar ni mogoče rabiti za pitanje, če bodo brezvestni oderuški ogrski trgovci stavili take cene za koruzo, kakor je n. pr. te dni neki ogrski trgovec ponudil par vagonov koruze po 105 K melerski slot! Gospoda po mestih naj uvažuje, da je moral poljedelec oddati svojo lepo pšenico po 34 K in predrzni ogrski špekulantje se pa osmelijo zahtevati za koruzo 105 Iv! Odkod izvira nenadoma nastalo po-mankanje moke, sploh žila za kruli, danes ne bom razpravljal; slavil sem svoj tozadevni samostalni predlog za sejo vojnožitnega prometnega zavoda, ki se bo vršila na Dunaju sredi mesca, da se prisili, da se objavijo statistični izračuni o zadnji žilni letini na Avstrijskem pa tudi na Ogrskem. Ce vzamemo za podlago računa slabejšo žitno letino, n. pr. ono iz 1. 1913., ki je znašala (v celi državi avstro - ogrski): 66,500.000 kvintalov pšenice, 40,000.000 kv. rži, 32,000.000 kv. ječmena, 42,150.000 kv. ovsa in 56.98000 kv. koruze; ona iz leta 1914: 63,000.000 kv. pšenice, 44,000.000 kv. rži in 55,000.000 kv. koruze, se mora vsiliti misel, da četudi ni v izobilju žita, pa pri tako utisnjeni porabi bi morali vendarle shajati. Tudi v malo ugodni letini, v kateri je pšenice in rži za prehrano (odbito, kar jc za seme) ostalo 95,400.000 kv. žita (poleg še 55,000.000 kv. koruze), se je izhajalo; ker država šteje 53,000.000 ijudi, in odpadlo je na glavo prebivalstva 180 kil žita. Če vzamemo v poštev sedanjo racijo 250 gramov, pride letno na osebo 91 kil; torej bi morali izhajati tudi pri raciji 500 gramov na osebo. Vsa poročila pa so se do jeseni glasila, da jc bila na Ogrskem 1. 1915. boljša žetev, torej je toliko bolj opravičena misel, da morajo biti tam zaloge žita in te morajo priti na dan! Povše. imenovfiuja. Za poročnike v rez. so imenovani praporščaki v rezervi: Rozman Miroslav, Pe-slotnik Janko, Oppachcr Ernest, Zupane Florjan, Bialek Josip, Winkler Ivan, Grab-ner Malija, Baumriart,;n ^ko, Peruzzi Stanko, Lackner Adolf, Pobischer Ivan, Drasal Hubert, Wank Ivan, Kuhmerker Leon, Honigmann Adolf, Tschernig Emil, Holub Jaroslav, Hospodsky Jaromir, Zenkl Adolf, Novak Viljem, Šmal Franc, Herzog Jurij, Širca Ignacij in Adamek Vladimir, vsi pri 17. pp.; Bartl Karel, Fe-nyes Ludovik, Assam Herbert, Frohlich Oton, Muterluganer Oskar, Schwarz Ed-mund, Unterholzer Ivan, Koegler Karel, Hannel Franc, Schurz Franc, Herke Franc, Seebacher Leopold, Jager Ivan, Galambos Josip, Springer Alfred, Panzera Marij, Haas Bogomir, Steiner Herbcrt, Bauer Emerik, Schmied Josip, Sommer Franc, Gamsjager Maks, Pongratz Josip, Ham- ' mersak Ivan, Hauer Karel, Lang Josip, Koller Rudolf, Mock Filip, Eschenauer Josip, Grtinvvald Ludovik, Prokain Franc, Maleta Aleksander, Fasching Anton, Gra-buschnig Tomaž, Feher Albert, ACmann Karel in Grindl Bernard, vsi pri 7. pp.; Selle Herman, Silberbauer Mirko, Spatar Vale in Visintini Avgust, vsi pri 27. pp.; Godnik Alfred in Petris Ernest pri 32. pp.; Albisser Josip, Dernošek Julij, Kaj-fež Ivan, Novak Jaroslav, Mathci Štefan, Widling Srečko, vsi pri 47. pp.; Baby Iv., Lili Karel, Ersteniuk Nikolaj, Rogucki Josip, Sacha Anton, Vogler Oskar, Hoyer Kornelij, Dostal Miroslav, Fiedler Emil, Linhart Viljem, Nejepsa Adolf, Pinkas Karel, Dabas Tomaž, Krywucki Pavel, Strugala Ludvik, Matei Leopold, Martini Marijan, Leviczki Konstantin, Kowalski Josip, Heindl Alojzii, Kondronski Karel, Adam-czyk Ivan, Tomczyk Ivan, Balaban Broni-slav, Danilovicz Ivan, Ernst Leopold, Ko-liout Adolf, Seifert Jaroslav, Sawicki Ivan, Schweitzer Ivan, Werynski Marijan, Klink Josip, Honza Rudolf, Heller Leon, Volav-šek Franc, Kapalka Ivan, Halarevicz Štefan, Kozak Stanislav, Kuriatkowski Bole-slav, Jiran Peter, Placek Adolf, Storich Josip, Demeter Albert, vsi pri 87. pp.; Hočevar Jurij, Pere Stanko, oba pri 2. bos,-herc. p.; Zobec Anton in Gorjup Viljem, oba pri 4. bos.-herc. p.; Zartner Vencel, Rauscher Viljem, Bardon Franc, Vesely Rihard, Trčka Franc, Fiala Franc in Han-nus Josip, vsi pri 7. lov. bat.; Hrovat Maks pri 8. lov. bat.; Zhuber Oton, Dular Viljem, Barbalič Peter, Tonnies Gustav, Peteln Anton, vsi pri 7. polj. top. p.; Drevenšek Alojzij, Maršič Nikolaj, oba pri 8, polj. top. p.; Kopriva Stanko, Franzl Franc, Les-man Evgen, Flis Bruno, pri 4. trd. top. p.; Mrak Josip pri san. odd. št. 9.; Adolf Heinl, Martin Krivec in Franc Probst, vsi trije pri 26. dom. p.; Rosarij Kerinčič, Re-nej Goszovatnik in Gvido Adamič, vsi pri 5. dom. p.; Pavel Schatzl, Anton Travnik, Edvard Gniušek, Karel Čepic, Franc Bra-čič, Karel Steiner, Jernej Pavlic, Josip Ferk, Pavel Vogel, Herman Raab, Ivan Hollmann, Leopold Horl, Vid Jurko, Karel Tegl, Božidar Haupi, Adolf, Bezjak Bogomir Meier, Josip Sponer-Svatoluk, Anton Gmajner, Hanfstigl, Otmar Lanzer, Karel Baumann, Karel Kaiser, Julij Phillippek, Alojzij Stranig, Franc Dequal, Franc Frie-dl, Miroslav Ravtar, Leon Reicher, Oton Klepp, Anton Lohr, Franc Babel de Frons-berg, Ivan Christofl, Miroslav Mandler, Josip Pronitzer, Josip Breznikar, Avgust Silich, Rajmund Riemelmoser, Franc Poljak, Benedikt Wenko, Karel Wabschegg, Franc Pihlar, Rudolf Omerso, Adalbcrt Krulej, Ivan Bukavec, Julij Fricdl, Henrik Mitteregger, Julij Uršič, Viljem Klonfero, Rudolf Poselil, Oton Versollmann, Rudolf Slintz, Adalbert Kastclic, Josip Pailer, Alojzij Edelhauser, Jurij Graf, Franc Ben-de, Bogomir Ogrizek, Hubert Golob, Alfonz Ccpuder, Josip Pointner, Anton Ste-fancisza, Karel Šetina, Franc Lukner, Anton Walocha, Gustav Treuttler, Gustav Heger in Roland Atzler, vsi pri 26. dom. p.; Ivan Ravka, Bogomil Leban, Franc Mi-klavc, Alojzij Rus, Franc Aldrian, Feliks Bizjak, Egon Jezeršek, Ferdinand Polak, Anton Nanut, Ernest Sancin, Josip Žemljic, Scverin Cenck, Oton Chadraha, Peter Erzin, Stanko Lavrič, Josip Špenko, Ivan Kunst, Otmar Reicher, Herman Kolbezen, Franc Tichy, Josip Vrany, Avrelij Vittori, vsi pri 27. dom. p.; Josip Pcršolja pri 5. dom. p.; Silvij Sudar, Andrej Ukmar, oba pri 5. dom. p.; Karel Miroslav Urragg pri 3. dom. p.; Ivan Muršec, Rudolf Čuk, Mi- roslav Miklavčič, Ivan Silvester Slavec, Adolf Herzl, Alojzij Škrinjar, Ivan Češno-var, Ferdinand Primus, Ferdinand Valen-tič, Josip Trapp, Albert Čok, Zvonimir Blažič, Mihael Dorčič, Tomaž Kulmer, Josip Ulbing, Karel Bratuž, vsi pri 5. dom. p.; Josip Fiala pri 3. dom. p.; Mihael De-santič, Josip Cigan, Albin Novak, Ivan Knežič, vsi pri 5. dom. p.; Maks Kovač pri 4. dom. p.; Anton Kapsa, Julij Hreglič, Božidar Mirlcovič, Rihard Homan, Karel Suša, Alojzij Prazelj, Karel Strčič de Este, Edvard Leban, Edvard Povalej, Gvido Mi-loh, Franc Nase, Konstantin Muggiz, Jaroslav Rezek, Gvido Benussi, Rihard Rossi, Josip Koželj in Valentin Lenuzza, vsi pri 5. dom. p.; Gvido Logar pri dom. polj. havb. div. št. 22. Novoieli vos mM vojaKav-iunoKov. (Konec.) Slovenski fantje, ki se nahajamo v bolnišnici v Knittelfeldu, se prav lepo zahvaljujemo za časopise, katere prav z veseljem vsak dan beremo. Bralcem »Slovenca« pa voščimo srečno novo leto. Nazdar! Ante Pintarič, Sisak, Avsec Franc, Alojzij Zorn, Franc Klajderič, Ignacij Kurinčič. — Srečno novo leto voščijo z Dunaja Josip Udovič, Vanovšek, Rebcrnik, Cerkvenik. — Izpod zasneženih Tansylvanskih alp pošiljajo slovenski vojaki pozdrave ter želijo srečno novo leto vsem goriškim prijateljem in znancem. Fr. Gorjanc, Jurij Vuk, Juran Ivan, Andrej Godina, Levak Štefan, Tavčar Franc, Ciril Pertoša. — Vsem prijateljem in znancem voščimo iz strelskih jarkov veselo in srečno novo leto ter pošiljamo lepe pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam z dolgočasnega ruskega bojišča. Leopold Naglič, Žiri; Franc Logar, Rovte; Anton Mlinar, Račeva; Puc Elalij, Žiri; Lukančič Ivan, Rovte; Ivan Trček, Vrh. — Slavnemu uredništvu in bralcem »Slovenca« vošči srečno novo leto iz top-ničarskega boja ob modrem Gardskem jezeru rač. podčastnik Anton Prelesnik. — Vsem prijateljem in znancem voščim veselo novo leto. Ivan Lekše, doma od Krškega. — Visoko v Julijskih alpah, zakopani v večnem snegu v ljutem boju s sovražnikom, se spominjamo približevanja drugega bojnega novega leta ter želimo vsem slovenskim prijateljem srečno novo leto. Četov. Anton Golja iz Loga pri Sv, Luciji; desetnik Anton Okorn iz Ljubljane. — Srečno in veselo novo leto žele sledeči fantje: narednik Zupančič Jernej, četo-vodji Kavčič Miško in Cerar Matija, desetnik Praznik Anton, poddesetnik Tavčar Anton, infanteristi Stibil Josip, Marinčič Fortunat in Kovačič Ivan. — Slovenski topničarji voščimo vsem znancem in prijateljem srečno in veselo novo leto iz pulj-ske trdnjavske bolnišnice: Ignacij Sok, Zmrzlikar Miroslav, Leopold Terlikar. — Veselo in srečno novo leto želijo vsem či-tateljem in prijateljem »Slovenca«: Franc Gradišar iz Križev na Gor., Knez Anton iz Ježice pri Ljubljani, Černoga Josip, Raj-henburg, Martin Šest, Bohinj, Ušaj Alojzij, Gorica, Poropat Matija, Portorose, Istra, desetnik Flucher, Št. Peter nad Mariborom, Terpin Matevž, Tolmin, Tonkli Alf., Tol m:n, Ternšek Anton, Žimarce, Rudan Jurij, Franc Zavodnik, Trst. — Srečno novo leto vošči vsem bralcem »Slovenca« in »Domoljuba« kakor tudi vsem Ižancem z laškega bojišča trenski vojak Franc Kramar, Matena pri Igu. — Vsem bratom Slovencem kranjske dežele se lepo in prisrčno zahvaljujemo za božična darila in jim voščimo veselo in srečno novo leto. Josip Radešček, Leopold Veber, Franc Kopač, Jakob Cestnik in Alojzij Zevnik. _ Z večnih ledenikov in izmed snežnih žametov želimo vsem naročnikom »Slovenca« veselo in srečno novo leto, posebno pa Dolenjcem. Četovodja Staudohar Jurij iz Predgrada pri Kočevju; inf. Jonke Marko z Dola pri Kočevju. — Srečno in veselo novo leto želimo vsem Slovenkam in Slovencem: kadet Makso Peterlin, enoletni prostovoljec Ivan Čop, četovodja Jos. Šu-šleršič, enoletni prostovoljec desetnik Josip Školaris, desetnik Blaž Zabavnik, desetnik Mrak Jernej, desetnik Anton Ja-končič, poddesetnik Valentin Kovač (cev* Stran 2. SLOVENEC, dne 4. fanuarja 1916, St. 2j ljar), Filip Gantar. — Vsem domačim znancem in prijateljem ter čitateljem »Slovenca« želimo veselo in srečno novo leto ter pozdrav slovenski topničarji z italijanskega bojišča: Peter Soponja, Šrebelja; Ivan Štepančič, Ivanograd pri Komnu; Munih Blaž, Šentviškagora; Anton Justin, Javor-nik; Martin Šemerl, Črnivrh pri Idriji; Friderik Taušič v Somorju pri Mariboru; Fr. Rojišp na Velki pri Mureku. — Podpisani slovenski fantje nekega c. kr. domobranskega polka, nahajajoči se na severnem bojišču, voščijo vsem svojim domačim, prijateljem in znancem srečno in veselo novo leto. Miroslav Velikonja in Alojzij Blažina, četovodji X. stot.; desetnik Alojzij Vodo-pivec, Sedmak Franc in Surina Franc, oba pri X. stotniji. Boli v severni ilirski. Kolikor je mogoče soditi po redko prihajajočih poročilih, moremo biti s potekom stvari v severovzhodni Afriki zelo zadovoljni. Po njihovi vojni proti Turčiji se je Italijanom posrečilo šele leta 1913., da so si podvrgli večji del turškega tripoli-tanskega vilajeta, ki ga oni imenujejo Libijo. Toda v njegovem najjužnejšem privesku Fessanu so se še vedno držali uporni domačini, ki so ob izbruhu svetovne vojne zopet začeli s svojimi napadi in slabe italijanske posadke v Muršuku (izpraznjen 22. decembra 1914) itd. kmalu prisilili, da so se umaknile nazaj proti obrežju. Zadnji čas pa prihajajo preko Švice iz francoskega vira poročila, da so Italijani izpraznili tudi manjše kraje na obrežju, tako n. pr. Lebdo, vzhodno od glavnega mesta Tripolisa, in Tobruk v bližini egiptovske meje. Pristanišča Tripolis, Ben-ghasi in Derno drže sicer še Italijani, toda če je resnična tozadevna vest iz Carigrada, se nahaja glavni stan upornikov že v Ssuk el Džema. To je v severovzhodni smeri le 6 km od Tripolisa oddaljena vas s palmami obraščenega pristaniškega pasu, ki v obsežnem loku obdaja glavno mesto Libije. Ne dovolj tega, da so Italijani zaenkrat izgubili vsaj kolonijo, ki je skoraj dvakrat tako velika kakor Nemčija, se je razširil upor tako na zapadu od Chadamesa in drugih krajev v oazah sem na tuniško-francosko, kakor tudi na vzhodu na an-gleško-egiptovsko ozemlje. Že novembra lanskega leta so bojda zasedli oazo Sivvah in druge notranje kraje zapadnoegiptovske puščave tuaregi in tibetski jezdeci, ki so prodrli do nilske doline. Kaj natančnejšega se ni nikoli zvedelo o tem. Sedaj pa prihaja iz lastnega angleškega vira zelo važna vest, da sta se zaradi napadov zaoadnih Arabcev izpraznila kraja na obali Sredozemskega morja blizu tri-politanske meje — Sollum in Sidi Barani; angleške posadke so se umaknile v Mersa Matsuh, tačasno končno točko aleksan-drijske obrežne železnice. Iz Port Saida in z Malte je potem baje odšlo veliko vojnega materiala v zapadni Egipt. Da-li je res, kar trdijo Angleži, da so z velikim šejkom Senusijev, El Sayed el Šerif, v prijateljskih odnošajih in da le-ta obsoja upor, se ne more dognati. Vsekakor je položaj Angležev ogrožen ne le na vzhodu, kjer ob Sueškem kanalu in za njim pri Tel-el-Kebirn itak trajno grade utrdbe, marveč tudi od zapada sem. Nevarnost zanje bi bila tem večja, ako bi bila resnična vest, da vodijo upornike pri Solumu turški častniki. Gloscvl o Tiszovem poro. Marsikoga je Tiszov novoletni govor presenetil. Dunajski listi se obširno 'oavijo z njegovimi izjavami o razmerju do Avstrije. »Zeit« piše: »Ogrski državniki navadno vedo zelo natanko, zakaj in proti čemu naj zastavijo svojo moč in grof Tisza ni don Kišot, kateremu bi kak mlin na veter zbudil bojaželjnost. Če nas vabi, da naj se od-povemo svojemu hudobnemu državno-cen-tralističnemu nagnenju in če nas poziva, da naj samo dualizem in pariteto brezpogojno priznamo, tedaj moramo reči, da smo to priznanje že pred pol stoletja izrekli s tem. da smo sprejeli dualistično državno ustavo in da so zadnji tozadevni pridržki že najmanj pred enim človeškim rodom padli pod klop, pač pa smo odtedaj doživeli da je politična moč Ogrske, njen vpliv na trgovsko politiko, na skupne zadeve stalno rastel in sicer v tako veliki meri, da imamo danes samo resno skrb, da se nam ta pariteta v primeri z Ogrsko preveč ne prikrajša. Če začno ogrski državniki govoriti o centralizmu, tedaj se vedno bojimo, da bi se pri tem nasprotstvu idej zopet znal odkrhati realen kos paritete. Pripravljeni smo svoje dualistično naziranje in zvestobo do paritete potrditi s prisego, prosimo le, da se to zgodi tudi na drugi strani.« »Pester Lloyd«, glasilo ogrske vlade. pA nravi: Več znamenj kaže, da se v Avstriji še dobijo ljudje, ki z nepojmljivo in nespametno zakrknjenostjo še vedno vise Pa zgniiKh tradicijah centralistične preteklosti. Upamo, da je svetovna vojna temu skupnemu drevesu vendarle izpodiedia ko- renine. Dualizem se je izkazal kot živa resnica, kot neprecenljiv vir moči za vso monarhijo in tudi za Avstrijo. Vsa bodoča usoda Avstrije in tudi Ogrske zavisi od tega, da tudi v Avstriji splošno zmaga enako misleče in stremeče naziranje. Glede Hrvatov pravi list, da jim je grof Tisza pokazal, da se morejo rešiti in ohraniti le v zvezi z Madjari. jBOenerirani!" (Po »Zlati dobi«.) K obrambi, objavljeni pred nekaj tedni v »Slovencu« od strani protialko-holne zveze »Sveta vojska« proti tozadevni krivični obsodbi našega naroda, je treba pripomniti in pojasniti dvoje: 1. Očitalo se je »Sveti vojski«, da je v dotičnem zagovoru preveč koncen-dirala, kakor da smo Slovenci pijančevanju vendarle preveč vdani. — Na to je treba pripomniti: Drugo je v tem oziru stališče proti a 1 k o h o 1 n o in drugo je zopet stališče rodoljubno ali politično. Protialkoliolna »Sveta vojska« je kot strokovna organizacija mirno, nepristransko s strokovnega stališča zavrnila krivično obsodbo: Ni res, da je glede pijančevanja pri nas slabše kot drugod; pač pa je marsikje slabše kot pri nas! — S tem je »Sveta vojska storila svojo dolžnost in več kot dolžnost. Kajti njen poklic ni braniti čast in pravice našega naroda, marveč dramiti in bodriti lastne rojake na delo za treznost. S političnega in rodoljubnega stališča pa bi zaslužila in zahtevala ta javna krivica, storjena našemu narodu, gotovo k r e p k e j š o obrambo. To pa je poklic rodoljubov in politikov. V tem oziru se je sio-rilo doslej res premalo; in čuditi so je, da je slovenska javnost to kričečo krivico razmeroma zelo mirnodušno prenesla, — ko bi bilo pri drugih narodih kaj takega izzvalo vihar ogorčenja, slovesne proteste, in bi se bilo storilo vse, da se krivica popravi. — Pa kar se ni, se lahko še vedno zgodi. Nasvetovalo se je, naj bi prisilili Mullerja samega, da bi obrekovanje preklical. Ali naj bi krivico popravili pravični nemški listi; naj bi se šlo do oblasti, ki je Mullerje-vo pnjigo odobrila. Dokazaio naj bi se s številkami, kaj je resnica; pokazalo na junaška dejanja naših rojakov-voja-kov, na priznanja od vojaških oblasti, na odlikovanja, ki jih je slovenskim junakom delil deloma član presvitle cesarske hiše sam. — Zato »Zlata doba« po pravici kliče: Narod slovenski, dvigni se vendar ter pokaži, da nisi degenerirani Če si pa, potem je zadnji čas, da se začne sveta vojska proti alkoholu v vsaki župniji in vsaki vasi! 2. Bolj kurijozen kakor prvi je pa drugi očitek. Kaj so si zimislile modre glave, ki si ga rade kak kozarcc preveč privoščijo: Slišite, kako nas po svetu sodijo"? Kdo je temu kriv? Nihče drug kakor to protialkoholno gibanje, ki se je tako razpaslo med nami! Ta je pa dobra! To se pravi toliko, kakor: dež gre zalo, ker dežnike nosimo. — Ne, prijatelji, narobe bo prav: dežnike nosimo zato, ker gre dež. To se pravi: Ne protialkoholno gibanje in pisanje je krivo, da nas imajo za pijači vdane; ampak pijančevanje je 1,'ivo, da je nastalo protialkoholno gibanje. Ljudje, ki to očitajo, niti ne vedo, da je protialkoholno gibanje mednarodno! Da ne pišemo in govorimo o pijančevanju samo pri nas, marveč da pišejo danes o tem listi in knjige vseh kulturnih narodov. Bilo bi v resnici znamenje, naše nekulturnosti, ko bi to moderno gibanje ne bilo še do nas prišlo. Da je posebno nemška literatura o tem ogromna, da nemški protialko-holiki tožijo o svojem narodu ravno tako in še hujše kakor mi, in smo se mi sami od njih naučili. — Naše pisanje torej ne more biti krivo, da nas kaki ignorant proglaša za degenerirane. Saj Nemci naših reči sploh ne berejo. Mitl-ler je to bsorlbo najbrž namenoma zapisal; pa ne iz stvarnih, ampak iz drugih razlogov; Slovenci smo na potu... Da pa slovenski protialkolioliki tudi tožijo nad alkoholizmom v našem ljudstvu, to pa, bogme, ne bo v škodo slovenskemu narodu. Nikar ne mislimo, da s trni koristimo narodu, če mu njegove napake prikrivamo in tajimo — to bi bila slepa narodna ljubezen; marveč s tem, če mu jih odkrito povemo, zato da bi jih odpravili! Čuditi se je v resnici, da nekateri — in to cclo inteligentje! — še danes po več kot desetih letih dokazovanja no morejo uvideti koristnosti in vitalne potrebnosti treznostne akcije; in da se njih nevolja. obrača ne proti zlu samemu, marveč proti tistim, ki hočejo zlo odpraviti! Posebno veliko inteligence za to ni potrebno, da se ta potrebnost uvidi. Nedavno it: označil nekdo to ak- cijo s temile besedami: Vaš boj zoper žgan]epit]e je boj zoper smrt našega naroda. Tudi tak povod kakor Miillerjeva obsodba, četudi krivična, nas mora dvigniti k novemu silnejšemu odporu proti žganjepitju. Če bi nas to nič ne vzpodbodlo, ta brezbrižnost bi bila v resnici — oprostite! — znak degenera-cije. Ker pa degeneriranci ne smemo in nočemo biti, zato pozivljemo tem povodom vse Slovence, ki imajo rodoljubje ne samo na jeziku, ampak v srcu in v dlani, da se brez odloga zavzamemo z vsemi silami, da odpravimo to napako iz našega ljudstva, da bo srečna v sebi in častna pred svetom naša liuba domovina! »Sveta vojska«. vojska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. januarja. Uradno se poroča: Na besarabski fronti so se tudi včeraj cel dan ljuto bojevali. Sovražnik je vse storil, da v prostoru pri Toporovcu razbije naše črte. Vsi prodiralni poizkusi so se izjalovili ob hrabrem odporu naših junaških čet. Število privedenih ujetnikov znaša tri častnike in 850 mož. Osamljene ruske napade smo odbili ob izlivu Sereta, na sprodnji Stripi, pri potoku Kormin in ob Stiru. Sovražnik je streljal s topovi na številna mesta severovzhodne bojne črte. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. xxx Bitka ob besarabski moji traja z nezmanjšano ljutostjo dalje. Na razmeroma ozkem prostoru med Prutom in Dnjestrom napada močan ruski armadni zbnr, da bi prodrl našo besarabsko fronto. Naše čete pa hrabro odbijajo noč in dan ponavljajoče se napade Rusov, ki imajo ob vsakem napadu izredno velike izgube. Ljutost bojev v vzhodni Galiciji in Voliniji je ponehala, vendar pa moramo tudi tu računati s tem, da bodo Rusi obnovili napade. IZMIŠLJOTINE RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA. Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana: Poročilo ruskega generalnega štaba 1. t. m. izvaja, da so prešli Rusi med Čartorijskom in železniško progo Kovno— Sarni na levi breg Stira, da so vzeli vas Brusk in da so ostali brezuspešni naši ljuti protinapadi. Nasproti tem poročilom pripominjamo, da so stali že precej časa ob loku Stira slabi ruski oddelki, ker so se izprva sem nemške in avstrijske sile nahajale na gričih. Te sovražne sile smo napadli lani 31. decembra in jih vrgli nazaj. Kraja Brusk ni na nobenem zemljevidu. Zdi se, da so šli Rusi v šolo k Italijanom glede na iznajdljivost zemljepisnih imenov. Izmišljeno je tudi petrograjsko poročilo, da ni uspel poizkus vreči Ruse iz prostora Koli Miluszew. Takega poizkusa nismo niti podvzeli. NAŠA FRONTA NA RUSKEM. Avstrijsko-nemška bojna črta na Ruskem se sedaj razteza od Molodečna čez Pinsk in Čartorisk, ob Stiru in Strvpi do Bukovine. RUSKA ARMADA PRIPRAVLJENA. Kodanj, Posebni poročevalec »Temp-sa« v Petrogradu brzojavlja: Velika ruska armada, ki bi morala biti pripravljena spomladi, bo pripravljena že v nekaterih tednih. Armada je popolnoma na novo oborožena in v izobilju preskrbljena z živežem. RUSI O MACKENSENU. Stockholm, »Rječ« razpravlja o vojaškem položaju in brez ovinkov hvali gene- 1 rala Mackensena, ker je izvedel, kar so i želeli Nemci in ustvaril direktno zvezo med Berlinom in Carigradom. Nemci ne napadajo na vzhodu in na zahodu. Svoj jekleni zid na vzhodu uspešno branijo, na zahodu pa stoje daleč v Rusiji. Ugodni položaj Nemcev dokazuje tudi okolnost, ker bo tvorilo novo presenečenje najbrže novo bojišče. List sodi, da se bo nahajalo to novo bojišče v Mezopotamiji ali pa v Mali Aziji. Angleži zasedejo najbrže Bagdad (?) in prodro ob bagdadski črti v dolino Ti-gris do jezera Urmija, kjer se združijo z Rusi, da napadejo skupno ž njimi Malo Azijo. VELIKE PONEVERBE V ARHANGEL- SKEM. Stockbolm. Železniški minister Tropov je odpotoval z večjim številom višjih uradnikov v Arhangelsk, kjer so odkrili velikanske poneverbe, ki so se zgodilo ob pošiljanju vojnih potrebščin iz Amerike čez Angleško. Govori se, da je izginilo .'1000 ton krogelj mod vožnjo iz Arhangclska v \Vologdo, ki jih ne morejo dobiti. Naročajte »Slovenca"! Nasiisiva v som Atene. Prijeti konzule jo za povedal general Castelnau. Prej se je še obširno posvetoval s Sarrailom. Med razgovorom je naglašal, da ae nahajajo čete sporazuma v Solunu t vedno bolj težavnem položaju. Nemogoče je v navzočnosti konzulov sovražnih držav nadaljevati vojaške priprave. General Sar-rail je prevzel nalogo, da odstrani iz Soluna sovražne konzule. Izjavil je, da je konzul začasno anektiran in pozval sovražne diplomatične zastopnike, naj takoj zapuste mesto. Avstrijski konzul je izjavil nato v imenu zavezniških zastopnikov, da more tako obvestilo sprejeti na znanje le po grških oblastih in da ostane na svojem mestu, dokler se to ne zgodi. General Sarrail je nato za-povedal, naj primejo konzule. Berlin. Laški listi poročajo: Na vprašanje avstrijskega konzula: »S kak-' šno pravico me primete?« je odgovoril častnik, ki je vodil poslovanje: »S pravico, ki mi je podeljuje povelje mojega generala. Nahajamo se na vojnem ozemlju in naročeno mi je, naj vas primem kot sovražnika, ki se nahaja v vojnem ozemlju. Sofija. Francoska oklopnica »Pa-trie« z ujetimi konzuli sporazuma in z njih svojci se vozi v Mudros. Jasnosti o usodi še ni. Curih. španski konzul v Solunu je prevzel varstvo podanikov Četvero-sporazuma v Solunu. Angleži so izvedli v konzulatih brezobzirno hišno preiskavo in so vlomili tudi v železne blagajne. Iskali so tajne knjige, ki so jih pa konzuli zažgali že 26. decembra, ki so pričakovali, kar se je zgodilo. Prijeli so tudi nemškega konzulatnega tajnika. Budimpešta. »Az Estu« poročajo iz Sofije: Poročilo, da je za poveri al general Sarrail prijeti konzule in njih rodbine, skupno 60 oseb, in jih odvesti na bojno ladjo, je tu zelo presenetilo. Pričakujejo, da proglase v Solunu pod smešno pretvezo nemškega zračnega napada oblegovalno stanje. Če se to zgodi, zapuste grške oblasti in vojaki do zadnjega moža. Solun. Budimpešta. Iz Soluna: Čete zaveznikov so končale utrjevalna dela v Ma-cedoniji in pri Solunu. Dne 3. t. m. je poveljstvo sporazuma ukazalo prijeti veliko avstrijskih in nemških podanikov, med njimi poclravnatelja »Banque ele Salonique«. Zavezniki prijeli v Solunu 1000 oseb. Berlin. (Kor. ur.) Wolff: Zavezniki so prijeli 2. i. m. v Solunu 1000 podanikov sovražnih držav. Nemški korak v Atenah. Sofija, 2. januarja. »Utro« poroča: Nemčija je po svojem poslaniku Skuludisu vnovič sporočila, da nemški interes zahteva, da se odstranijo francosko-angleške čete, ker je sicer Grška v nevarnosti, da dobijo čete osrednjih sil povelje zasledovati sovražnika na grško ozemlje. Grškega odgovora pričakujejo še ta teden. General Sarrail ukazal prijeti v Soluna tudi norveškega konzula. Berlin. (K. u.) 4. januarja. Wollf poroča iz Aten: General Sarrail je ukazal v Solunu prijeti norveškega generalnega konzula. Izredne priprave v Solunu. Atene, i. januarja. (Kor. ur.) Agen-ce Havas: Vsled zadnjih napadov nemških letalcev na Solun so zavezniki odredili izredne ukrepe, da preprečijo daljne napade. Nov Konflikt z Ameriko ? Potop parnika »Persia«, Lugano. «Corriere della Sera« poroča iz Londona: Med potniki se nahaja tudi Maks Neeli, ameriški konzul v Adenu. London. (Kor. ur.) »Lloyds« poroča, da je ostalo 59 potnikov živih, med njimi 17 žena in 35 mornarjev. Lugano. Popotniki na parniku »Persia« so bili večinoma angleški uradniki, ki so popotovali v Egipt in v Indijo. Parnik je vozil tudi velikanske vsote denarja angleške kolonijske pošte. Med popotniki se je nahajal polkovnik lord Montagu, a kakor se zdi v veliko žalost sporazuma, ni bilo med njimi nobenega Američana. Kljub temu hujskajo, ker bi radi odvrnili pozornost od avstrijske note glede na zadevo »Ancone«. Kako je bil potopljen parnik »Persia«. — Ameriški konzul utenil. London, 4. januarja. (Kor. ur.) Reu-ter: Neki popotnik parnika »Persia« brzojavlja: Parnik je zadel torpedo 40 morskih milj južno od Krete. Podmorski čoln je poizkušal pomagati, a pomoč je bila nemogoča. Čolncv na tisti strani ladje, kjer so nahaja krmilo, niso mogli izpustili v morje. V morje so izpustili 5 do 6 čolnov. Popotniki in mornarji so se držali dobro. RešllnJ čolni v so vesljali po morju 30 ur, dokler jih ni našla neka bojna ladja. London, 4. januarja. (Kor. ur.) »Times« poroča iz Kaira po izpovedih rc-šencev: Parnik je bil zadet ob pol 2. uri popoldne. Nagnil se je takoj na stran. Veliko ljudi je bilo vrženih v morje. Čolnov ni biio mogoče vseh lapustiti v ,mor je. Parnik se je potopil v 5. minutah in je potebnil s seboj 2 čolna 4 čolni so odvesljoli. Čez .30 ur jih je nase nek parnik. Vozilo se je mimo veliko ladij, prvi lil tu .....-> ; ' ■ . mornarjev, 63 Laskarov m 59 popotnikov Med popotniki se nahaja polkovnik Pighan in Američan Grand, ameriški konzul v Adenu Mac Ncely je uto- nil. Američana Rose so izkrcali v Gi-braltaru. Predsednik Wilson zaradi potopa par-nika »Persia« prekinil svoje ženllovanj-sko popotovanje. Hots Springe Virgin i a. 3. jan. (Kor. ur.) Reuter poroča: Predsednik Wilson prekine svoje ženitovanjsko popotovanje in se vrne danes v Wasliington, da ss peča z novim položajem, ki je nastal, ker je bil potopljen parnik »Persia«. Essafl m napovedal Rvslrlli vojsko. Dunaj. Notranje ministrstvo je obveščeno, da je napovedal Essad paša Avstriji vojsko. i Balkanu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3, januarja. Uradno se poroča: Pri Mojkovcu smo zapodili v beg črnogorski oddelek, ki se je predrzni! priti na severni breg Tare, Položaj je neiznreme-njen. Namestnik načelnika generalnega štaoa: pl. Holer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. januarja. Veliki glavni stan: Nič novega. Vrhovno vojno vodstvo. XXX Podmaršal grof Salis Seevvis guverner Srbije. »Beogradske Novine« z dne 30. decembra poročajo: »Včeraj dopoldne je dospel v Belgrad podmaršal grof Salis-Seewis, ki je imenovan generalnim guvernerjem od cesarsko in kraljevskih čet zasedenih delov Srbije. Ob 10. uri dopoldne se je pripeljal generalni guverner v spremstvu svojega šefa generalnega štaba podpolkovnika Oskarja Gelineka pred guvernersko palačo, pred katero je stala častna stotnija. Po pozdravu stotnije je odšel generalni guverner v palačo, kjer se mu je predstavil častniški zbor, nato pa različne meščanske deputacije, ki so ga pozdravile v imenu meščanstva. S tem dnevom preneha vsaka druga vlada, razen te, ki jo prezentira generalni guverner. Njegova uprava se bo trudila, da povrne tej težko prizadeti deželi iskreno pričakovani mir in red. Bolgarski župan v Štipu. Za bolgarskega župana v Štipu je imenovan g. Pavlov, bivši član bolgarskega poslaništva v Draču. Ministrska kriza v črni gori. Cetinje, 2. januarja. (Kor. ur.) Vlada je odstopila. Sestavo novega ministrstva so poverili dosedanjemu finančnemu ministru Muskoviču. Italijani in Srbi v Albaniji. Benetke. (Kor. ur.) »Gazzetta di Ve-nezia« poroča iz Drača: Disciplina med srbskimi vojaki se je zrahljala. Poveljstev in službe še niso uredili. Srbi prodajajo za smešne cene konje, orožje in druge stvari, ne da bi nastopali častniki. Težko bo šlo, da se vrne Srbom samozavest in vojaška postavnost. Moka, riž in druga živila, ki jih pošiljajo države sporazuma, ne zadoščajo. Italijanski konzulat oblegajo neprestano Srbi, ki izjavljajo, da ne upajo na obnovitev svoje domovine in zahtevajo, naj jih prepeljejo v Italijo. Več tisoč so jih že odpeljali. Srbski kralj v Solunu. Atene. (Kor. ur.) Agence Havas: Srbski poslanik je odpotoval v Solun, da se razgovori s srbskim kraljem. Atene. (Kor. ur.) Reuter: Iz Soluna se poroča: Srbski kralj Peter je ukazal četam, ki so jih pripravili za njegov sprejem, naj odidejo, ker se ne namerava izkrcati. Sodijo, da se je hotel izogniti oficielnemu sprejemu. Srbski generalni štab v Solunu. Pariz. (Kor. ur.) »Agence Havas«: Srbski generalni štab se poda najbrže v Solun, da se sporazume, kako naj najboljše zaposle srbsko vojsko. V Solunu prijemajo dalje podanike sovražnih držav. Vse osumljence odvedejo na krov neke ladje. Zavezniki hočejo odpraviti iz mesta vse sumljive ljudi. Živil v Solunu vsak dan bolj primanjkuje. Strašna železniška nesreča pri Solunu. Atene. Strašna železniška nesreča se je zgodila pri postaji Salamli, na črti Solun-Dedeagač. Trčila sta dva angleška vojaška vlaka. Ubitih ali pa nevarno ranjenih je bilo veliko angleških vojakov. Devet voz je popolnoma razbitih. Kaj je povzročilo nesrečo, se še ne ve. V Solunu se govori, da se je izvedel napad. Sporazum prisilil Bolgare, da so morali vstopiti v njegovo armado. Pariz, 1. januarja. (K. u.) »Agence Jel. Bul.« Poroča se: Angleži in Fran- cozi so mlade Bolgare, ki so iskali zavetja pred Srbi, s silo uvrstili v vrste njih lastnih čet, da jih porabijo v boju proti bolgarskim četam. Bolgarska vlada namerava zato protestirati Uspeh napada nemških letalcev na Solun. Soiija. Napad nemških letalcev na Solun je popolnoma presenetil Angleže in Francoze. Bombe so razpočile severozahodno od Soluna blizu mesta in grških črt. Posebno velika so bila opustošenja v taboru Francozov, Poveljstvo čet četvero-sporazuma je odredilo, da ne sme ponoči goreti nobena luč tudi v pristanišču ne, kjer so dozdaj izkrcavali tudi ponoči. Poveljniki čet sporazuma so postali nervozni, ker se posrečeni napad lahko ponovi, a četverosporazum upa, da Nemci ne ponove napada, ker so se njih čete podale blizu grških čet, da bi tudi te trpele, ker bi tako radi povzročili spor med Grško in osrednjima velevlastima. Pri Doiranu sestreljeno letalo. Budimpešta. Iz Soluna se poroča: Nad nemškimi postojankami je 3. t. m. letalo neko francosko letalo, ki se ni več vrnilo. Pri Doiranu jo je namreč sprejelo neko nemško letalo, ki je po kratkem boju sestrelilo francosko letalo. Radoslavove izjave v sobranju. Sofija, 2. januarja. (Kor. ur.) »Agence telegraphique Bulgare«: V sobranju je izjavil tekom razprave o šestmesečnem računskem provizoriju za 1. 1916, ministrski predsednik Radoslavov: Vlada prevzema popolno odgovornost za odredbe, ki so se ukrenile za izvoz žita k našim zaveznikom in našim prijateljem. Obžalovati je le, da se je moglo vsled navzočnosti Angležev in Francozov v Solunu poslati po črti Solun-Okčilar le 60 vagonov Grčiji, dočim je vlada obljubila Grčiji tisoč vagonov. Vlada je vedno pripravljena spolniti to obljubo. Namesto da bi olajšali transport teh živil, pa delajo Angleži in Francozi le težave, katerih zadnja je aretacija konzulov v Solunu, odredba, ki jo utemeljuje baje pojav nemških letalcev nad angleškimi tabori. Proti temu nasilju smo vložili ugovor in zahtevali, da se Grčija posluži svoje vladarske pravice, kajti naši konzuli niso poverjeni pri Angležih in Francozih, marveč pri grški vladi. Angleži in Francozi se bodo še-le sedaj zavedli, da se vojujejo z Dvorni lov rumunskega kralja. — Zanimiva lista povabljenih. Bukarešt, 3. januarja. Kralj Ferdinand io začeikom prihodnjega tedna na svojih posestvih priredil velike dvorne love. Izredno zanimiva je sestava povabljenih gostov: Povabljeni so avstrijski poslanik grof Czernin, nemški poslanik Busche in nemški vojaški ataše polkovnik Bronsart pl. Schcllendorff. Od ententinih diplomatov ni nihče povabljen. Poleg tega je na listi povabljenih tudi več rumunskih politikov in visokih častnikov. Prezimovalna pristanišča v Rumuniji. Bukarešt. (Kor. ur.) Generalni štab razglaša: Vse donavske ladje, ne glede na to, čegave so, smejo prezimiti le v pristaniščih Dunarice, km 432, Calaras, Harso-va, Galac, Tulcia in Sulina. Bojadžev o Rumuniji. Soiija. General Bajadžev je izjavil na vprašanje, če bodo Rusi vpadli v Bolgarijo, da tega ne veruje, ker bi smatrala Rumu-nija prehod ruskih čet za kršitev nevtralnosti, v kateri hoče na vsak način do konca vstrajati. z nami. X X X Uojska z Italijo. Grški kralj o položaju. London. (Kor. ur.) Posebnemu poročevalcu »Daily Chronicle« je izjavil grški kralj Konštantin: »Anglije še vedno ne razumem. Vseeno mi je, če me napadajo, a zahtevam, da se z menoj postopa pošteno. Zlohni kritiki so opozarjali, da je svak nemškega cesarja, a pozabili so, da je tudi nečak angleškega kralja. Zastavil je svojo besedo, da ostane dobrohotno nevtralen in tako se tudi zgodi. Ne izpremeni svojega mišljenja in ne, kar je obljubil. Deželi je dolžan, da skrbi za nevtralnost Grške. Prepričan je, da je za Grško najboljše, da se ne pridruži vojski. Grška meja za Bolgare odprta. Atene. Grško vojno vodstvo je umaknilo z meje tudi na grško-bolgarski nevtralni coni postavljeno obmejno stražo. Del odpoklicanih čet so odposlali v Seres, drugi del pa v Florino. Vsled te odredbe imajo ob grški meji stoječi Bolgari odprto pot za nadaljno prodiranje. Grške čete so pripravljene. Genf, 3. januarja. »Progres« poroča iz Aten: Grška je protestirala pri francoski vladi radi zasedenja otoka Castelorizo. V zadnjem ministrskem svetu je izjavil vojni minister, da so grške čete za vsako možnost pripravljene. Zasedanje grške zbornice. — Pred naglo sodbo na Grškem. Pariz. Agence Havas poroča iz Aten: Zbornico nameravajo sklicati še 17. t. m. Listi pričakujejo, da se razglasi nagla AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. januarja. Uradno se poroča: Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml. XXX Domobranski polk kranjskih Janezov. Prijetno je brati v raznih slovenskih časopisih o hrabrosti slovenskih polkov. Po pravici se pa sme tudi imenovati med najhrabrejše polke kranjski domobranski pešpolk štev. Ta polk je sestavljen iz večine samih kranjskih Janezov. Spočetka vojske je v Galiciji in v Karpatih nepremakljivo stal nasproti 10, pa tudi 20kratni sovražni premoči, a sovražnik ni nikdar prodrl njegovih vrst. Imel je ta polk hrabrih Janezov vedno nalogo slati v bojni črti, koder so bili najljutejši krvavi boji. Veselo je bilo opazovati te neustrašene Janeze, kadar se je zakričalo: Naprej! Podili so preplašene Ruse, da je bilo joj. Kadar pa je imel polk odmor, ni se pokazala na moštvu nikaka utrujenost. Vzlic večkrat napornim maršem in še drugim neprilikam so se hitro ti veseli Janezi spravili v gruče in zapeli mile slovenske pesmi, da se je razlegalo da leč naokrog. Veliko število odlikovanj je pri tem polku in marsikateremu hrabremu Janezu se blišči hrabrostna svetinja na njegovih junaških prsih. Zle slutnje italijanskega kralja. Lugano. V svojem odgovoru odpo« slaništvu zbornice in senata, ki mu je čestitalo ob novem letu, je kralj mirno izjavil, da se vrne v Kvirinal edino le v slučaju zmage. Italijanske »mučenice«. Iz Inomosta se poroča: Turinška »Stampa« objavlja cele sestavke o neki italijanski »mučenici« v Avstriji. Gre za 14 letno italijansko državljanko Marijo Va-line, ki je pred vojno služila v Tridentu. Ker je svoje gospodarje okradla, so jo naznanili, a vsled posredovanja mladinskega društva je odšla brez kazni in bila izročena v službo k neki uradniški družini v Št. Hilariju pri Roveretu. Kradla je tudi tu in bila kaznovana, nato pa izročena v zavod ženskega društva »Pia Unionc«. Kradla je v zavodu kakor sraka in bila znova sod-nijsko kaznovana. Medtem se je začela vojna z Italijo in Valine so spravili z drugimi interniranci v tabor Katzenau pri Lin-cu, odkoder so jo potem z drugimi vred odpravili na švicarsko mejo. Ta Marija Valine je nato nalagala »Stampo« tako-le: »Dijakinja Marija Valine, gospica, ki je bila meseca avgusta zato aretirana, ker je v pismu na očeta izrazila željo, da bi nad Tridentom za^lapolala italijanska troboj-nica, je morala v zaporu prestajati veliko bedo in muke. Na gradu (kjer nikoli ni bila!) so jo podvrgli mučenju, jo privezali, ji odtegnili hrano in jo prisilili, da je držala noge v mrzli vodi; vsak dan so pred njenimi očmi izvrševali smrtne obsodbe nad italijansko mislečimi osebami. Porotniki (častniki) so jo obsodili k smrti, a vsled prošnje na cesarico je bila pomiloščena in odvedena na švicarsko mejo.« Tako poroča »Stanipa«. Turčijo \ vojsfri. sodb." X TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad. (K. u.) Iz turškega glavnega stana: Dardanelska bojna črta: Streljanje iz pušk in metanje bomb pri Sedilbaru je trajalo od 29. do 30, decembra in se je od časa do časa povišalo do velike sile. Ljuti boji s topovi in pehote so se bili celo noč do jutra in popoldne dne 30. decembra na desnem krilu, v središču in na delu levega krila. V boj sta tudi posegli dve križarki in nek monitor. Naši topovi so povzročili težko škodo sovražniku v strelskih jarkih in v taboriščih. Ponoči od 30. na 31. december je naša baterija ob pomorski ožini uspešno obstreljevala taborske postojanke pri Sedilbaru in pri Teke Burnu, Neko naše zračno vozilo je med nekim opazovalnim poletom v smeri proti Embrosu metalo bombe na angleško oklopno križarko »Svviftšure«. Sicer se ni zgodilo nič posebnega. Carigrad, 1, januarja. (Kor. ur.) Agence Telegraphique Milli: Iz glavnega stana: Dardanelska bojna črta. Seddilbahr: Ponoči od 30. na 31. decembra živahni boji z bombami na desnem krilu, ljuto streljanje s topovi na obeh straneh in metanje bomb do jutra v središču. Razstrelili smo 31. decembra popoldne dve sovražni mini na desnem krilu. Sovražna baterija na suhem je obstreljevala nekaj časa, podpirali sta jo dve križarki, naše strelske jarke v središču. Krepko smo odgovarjali. Naše baterije ob morskih ožinah so streljale na izkrccvališče pri Seddilbahru in na skladišča. Brez uspeha so odgovarjale na naš ogenj oklopnica »Sufnen« pod varstvom petih torpedovk in onega letalnega opazovalca. Neko našo povodno letalo je napadlo sovražnega letalca, ki zato ni mogel dalje opazovati in je moral bežati. Sicer nič novega. Izpraznitev Seddilbahra? Carigrad. Vse delovanje Angležev, katero razvijajo na Dardenalali, služi le v to, da se prikrije dejstvo, da izpraz-nujejo svojo zadnjo postojanko na Gal-liipoliju, namreč Seddilbahru. Angleško vrhovno poveljstvo na vzhodu. Rottcrdam, 3. januarja. Angleški vrhovni poveljnik v Egiptu bo, kakor ooročajo »Times«, vodil v bodoče vse angleške operacije v ob deželah v Sredozemskem morju, Egiptu in Mezopotamiji. Slcoro gotovo bo to mesto prevzel Kitchener. Dosedanji višji poveljnik v Egiptu general Max\vell bo prevzel obrambo Sueškega prekopa. Rotterdam, 3. januarja. Londonski list »Nevvs« poroča: Kitchener bo 15. t. m. odpotoval v Egipt. Angleži pri Kut el Amari. Rotterdam. Obkolitev Angležev pri Kut el Amari Turki nadaljujejo. Položaj Towshendove armade, ki je bila premagana pri Ktesiphonu, postaja vedno nevarnejši. Angležem se je posrečilo po porazu, da so se zbrali v svojih postojankah, ko so izgubili eno četrtino svojih ljudi. Turki so jih zelo odločno preganjali. Pričeli so takoj napadati angleške postojanke in so že vzeli Angležem več sprednjih postojank. Ojačenja, ki so hitela Angležem na pomoč, so odbili turški redni vojaki in arabski prostovoljci. Turki prepodili Ruse iz mesta Saučbu* laka. Carigrad. (K. u.) Iz Bagdada se br-zojavlja: Nek turški oddelek, ki je operiral pri Saučbulaku južno od jezera Urma, je prepodil Ruse iz mesta in jim dozdaj zadal precej znatne izgube. Trenutno Ruse preganjajo. Vpeljava gregorijanskega koledarja v Turčiji. Carigrad. (Kor. ur.) Vlada pripravlja zakonski načrt, po katerem se izpremeni sedanje računanje časa v Turčiji. Držav-'iansko leto se bo računalo po gregorijan-skem koledarju s 1. januarjem, finančno leto se bo pa pričelo vedno 14. marca. — Arabsko časovno računanje se ohrani v mohamedanskem bogoslužju. Boji na zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. januarja. Veliki glavni stan* Popolnoma je uspela razstrelitev ▼ velikem obsegu severno od ceste pri La Bassee-Bethunes. Zasut je sovražni bojni jarek in jarek za kritje ter zvezna pot. — Uspešno je zagrabil ogenj naše pehote in strojnic še ostali živi del posadke, ki se je poizkušala z begom rešiti. Precej zraven smo v široki bojni črti izvedli nenaden napad s streljanjem na sovražne oosadke t jarkih, ki so deloma v hitrem begu iskale svojo rešitev, Na ostali bojni črti nobenih važn ob a uri Popoldne iz hiše žalosti št. 137. Sv. maše zadušnice služile se bodo v raznih cerkvah. V Kranju, dne 3. januarja 1916. Kari šavnik, Dr. Edvard šavnik, Leop. šavnik roj. JugovJc, brata. svakinja. Vsi nečaki in nečakinje. Št. 20.584. Razgla nnV"0™ n? *Ukaz C< kr" deželne vlade v Ljubljani z dne 20. decembra 1915, štev. 35.991, razglaša mestni magistrat: , , pr0da trS°vec najmanj en sodček petroleja ter ga pošlje iz svojega skladišča v namembno postajo kupca, sme računati za dovoz petroleja s kolodvora v Ljubljani v svoje skladišče ter za odvoz iz njega na kolodvor v Liu-bljani le J 1 K za vsakih 100 kg čiste teže (125 kg bruto) prodanega blaga. Če proda trgovec najmanj en sodček petroleja iz skladišča brez nadalje nega pošiljanja, sme računati za dovoz s kolodvora v skladišče le K 0 50 za 100 kg čiste teže (125 kg bruto) prodanega blaga. Določeni povišek se sme zaračunati le enkrat, tudi če bi se prodal petrolej vecKrat. Mestni magistrat v Ljuh!]am? dne 1. januarja 1916. Roche J/ Se dobi v vseh lekarnah s K.v.- Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci. Kdo naj jemlje Sirolin ? 1. Vsak. ki trpi na frajnem kašlju. lažje je obvarovati se bolezni.nego jo zdraviti. ,2. Osebe s kroničnim kafarom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave. 3. Vadušljivl .kaferfm Sirolin tnafno olehča naduho-H. Skrofuzni ofroci,pri kaferih učinkuje Sirolin z. ugodnim vspehom na splošni počufek. ♦ BA3CLf odni salon arija 2191 Ljubljana, Židovska ulica skladišče nasproti (štev. 7) e priporoča cenjen, damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih klobukov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. Žalni klobuki vedno v zalogi. mr Popravila po želji. m^mmmMmmmm Priznano najnižje cene, Zunanja naročila z obratno pošto. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tlak: »Katoliške Tiskarne«. T Odgovorni urednik: Jožef Gostinfiar. državni ooslanec.