MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Or«dnistvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. It / Telefon uredništva 2440, uprava 245B Izhaja razan nedelja In praznikov vea& dan eb 10. url / Velja meae£no prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,Jutra” v Ljubljani i Poitnl čekovni račun M. 11.400 sm JUTRA z .m Pobožne želje avstrijskega Benjamina NAČRTI, KI NISO V SKLADU Z INTERESI MALE ANTANTE. Doslej so se pri nas osvetljevali dogodki v sosedni Avstriji večinoma sa-m° z njihove interne, čisto avstrijske strani, zdi pa se, da si jih je treba ogie-dati tudi z zunanje politične, v prvi Vfsti pa s tiste, ki zanima nas kot malo antanto. Za nujno potrebo tega razmotri-^anja govore Ta ho veliko želel, ni nobenega v a< Sem bi mogle obstojati te želje? v čimskorajšniem izplačilu po-v0|. • To se bo zgodilo! Potem v »do-•J^nju« obnovitve monarhije. To Mus- solini že sondira, a Gombos trenutno ni naklonjen taki soluciji vprašanja državne oblike. Zato pa je absolutno za monarhijo Vatikan in v najnovejšem času študira stvar tudi Pariz. Vse samo zato. da bi se za vse večne čase preprečil »Anschluss«. Toda tega »daru« Dollfuss najbrže za letošnje počitnice še ne bo prejel. Mussolini si hoče ta »dar« poprej drago plačati, seveda na stroške avstrijskega ljudstva. Paktirmje z Nemčijo še ni niti prekinjeno niti zaključeno. Kdo ve, kaj se še utegne zgoditi? Mussolini je previden! Mimo tega pa si želi BenjaminČek: vodilne uloge v Podonavju. Tega pa ne namerava doseči potom sporazuma s Prago, Bukarešto in Beogradom, ne, pot v te t(i prestolnice se zdi Benjaminu Dollfussu ponižujoča. To vodilno vlogo naj mu preko interesov male antante dajo Rim, London in Pariz! Mussolini je že poslal v London predlog, po katerem naj bi se osnovala carinska unija med Avstrijo in Madžarsko, ki naj bi potem postali vodilni gospodarski ter s tem tudi po itični sili v Podonavju, obenem pa slepo orodje namenov fašistične Italije v srednji Evropi. Ta koncepcija je v očitem nasprotju z nameni male antante, s solucijo, ki jo predlaga dr. B e n e š. Predsednik sveta male antante si namreč zamišlja ureditev gospodarskih in političnih vprašanj v Podonavju na ta način, da bi se Avstrija in Madžarska pridružili mali antanti kot enakopravni članici, a brez vsakega tujega vmešavanja in vpliva. Ta nova formacija, ki bi bila eventuelno ahko povezana tudi s carinsko unijo, bi morala biti neodvisna sila s svojo lastno od velesil ločeno gospodarsko in o-stalo politiko. Z drugimi besedami se pravi: podonavski blok, če se osnuje, na? bo zveza enakopravnih držav, ne področje za uveljavljanje hegemonije Dunaja in Budimpešte ter preko njih vpliva fašistične Italije! Pred nami sta torej dva koncepta o isti stvari in na delu sta dve sili Dollfuss skuša z Mussolinijevo pomočjo izrabiti svoj sedanji blagoslovljeni položaj na zapadli za svoje cilje — proti ciljem dr. Beneša. V tem je nevarnost! Toda trdno smo prepričani, da strelja avstrijski Benjamin dosti previsoko in ne bo zadel tistega, kar hoče. Prej ali slej bo moral v Canoso, to se pravi: priznati bo moral, da se brez male antante ne da v srednii Evropi nič napraviti! ZADNJI UDAREC JI JE ZADALA AMERIKA. FRANCOZi SO ŽE HOTELI ODITI. NEMCI PRIPRAVLJENI NA ODHOD. POLOM KONFERENCE JE SKORAJ NEIZBEŽEN. PRVE POSLEDICE POLOMA. LONDON, 23. junija. Ameriška delegacija ie objavila sinoči izjavo, ki se označuje splošno kot smrtni udarec svetovni gospodarski konferenci. V svoji izjavi povdarja delegacija, da ameriška vlada nikakor ne more pristati na stabilizacijo valut in da je ameriško stremljenje Po dvigu cen največja žrtev, ki jo morejo doprinesti Združene države. Naloga tega stališča bi po mnenju ameriške vlade londonski konferenci škodovala mnogo boli, kakor sporazum o stabilizaciji valut. V vseh krogih konference je izzvala ta izjava pravo konsternacijo. Po splošni sodbi je konferenca že sedaj obsojena na neuspeh in žalosten razpust. Angleški krogi se sicer na vse kriplje trudijo, da bi rešili, kar se še rešiti da in skušajo prenesti pogajanja na druge, manj kočljive razpravne predmete. Vendar so pa izgledi na uspeh Macdonaldove akcije za rešitev konference zelo malenkostni, ker se vsaka delegacija izogiba konkretnih sklepov, dokler se ne doseže v stabilizacijskem vprašanju primeren sporazum- »Dal!y Telegraph« piše. da je bila francoska delegacija včeraj že trdno odločena, da nemudoma zapusti London in jo je Macdonald zadržal le z 'naivečjim naporom. Tudi Nemci se pripravljajo na odhod iz Londona. Velike skrbi povzroča tudi dejstvo, da so se pokazali vidni znaki, da bodo tudi ostale majhne države, ki so doslej še vedno ostale pri zlati podlagi, kakor so n. pr. Švica, Nizozemska in Belgija, opustile zlato podlago in bo tudi Anglija prisiljena ponovno občutno zniža, ti tečaj angleškega funta šterlinga. PARIZ, 23. junija. Odločitev ameriške vlade je povzročila v francoskih političnih krogih veliko razočaranje. Vsi listi z »Matinom« in »Journalom« na čelu pišejo, da je storila Amerika londonski svetovni gospodarski konferenci sila slabo uslugo, ker je najprej stavila svoj predlog o stabilizaciji valut. sedaj pa ga z vsemi sredstvi sa-? ma pobija. »Journee Industrielle« meni, da je zašla svetovna gospodarska konferenca v zagato, iz katere ni več nobene vrnitve. Roosevelt ima sicer pravico izvajati posebno politiko, moral pa bi pri tem upoštevati, da s svo jim ravnanjem le še poslabšuje svetovni gospodarski položaj. o — ----------------—— vajset iisoč angleških mornarjev v Dalmaciji A^A PRISTANIŠČA OBIŠČE CELOKUPNO ANGLEŠKO SREDOMOR-SKO BOJNO BROPOVJE. VELIK POMEN OBISKA. *Sni^9CiRAD. 23. junija. Angleški list *rad M izhaja v Beo- tije Poroča, da bo obiskalo v letoš-sjfo juBta celolno jugoslovansko mor ?ehisl ° k°wnIetno angleško sredo-v}| ' no bojno bredovje, ki se bo usta-•naei|V ,vseh večjih pristaniščih Dal-s* Hrvatskega primorja. Kakor %1„n7ieva- 1)0 nHnfnlo v naše vode šted, velikih bojnih ladij ter večje k*terh Tnan^??1 pomorskih edinic, na Jhorn,11.zlla^a posadka okrog 20.000 r°vmu°iV‘, ^3jprej bo priplula v Du-, ta vrhovnega poveljnika, K U'Admirala sira Will!ama Fisher-0 Drle« us^rala že 29. t. m. Za njo Jlc a_Pela v spremstvu manjših edi-i.th« «?.,ra*s*ta ,ad* mov in tatvin, ki so jih izvršili posamezno ali pa dogovorjeno in skupno. Skupi® škoda, ki so jo povzročili znaša skob® četrt milijona dinarjev. Obsojeni so bil91 Anton Valh na 5 let težke ječe, s pridržkom 5 let po prestani kazni in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo S let; France Zollner na 3 leta težke ječ® in izgubo častnih pravic za dobo 5 let; Jakob Balaškovič na 2 leti težke ječe i® izgubo častnih pravic za 3 leta; Niko® Dekanič na 1 leto strogega zapora in izgubo častnih pravic za 3 leta; Jakob Štulič na 1 leto strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 2 let; Andrei Bizjak na 2 leti težke ječe in izgubo častnih pravic za 3 leta; Ivan Kontelj* na 1 leto strogega zapora in izgubo častnih pravic za 2 leti; Antonija Balaškovi-čeva pa na 6 mesecev strogega zapor* in izgubo častnih pravic za dobo 4 let-Trije obtoženci pa niso bili pri obravnavi in bodo sojeni drugič. Razpravo je vodil okrožni sodnik g. dr. Tombak, prised-nika pa sta bila okrožna sodnika gž-Zemljič in dr. Kotnik. Obtožnico je zastopal državni tožilec g. dr. Hojnik, obtožence pa je branil odvetnik g. dr. Tomšič ex offo. Ponesrečena kolesarja. Davi je v Tat-tenbachovi ulici padla s kolesa 27-letna delavka Milka Majheničeva od Sv. Miklavža, ko se je peljala sna delo. Pri padcu si je zlomila levo nogo pod kolenom* Poklicani reševalci so ponesrečenko pr® peljali v bolnišnico. Ribji trg. Današnji ribji trg je bil sla« Prodajali so sardelice po 14 Din, morske rake pa po 26 Din kg. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri \c kazal toplomer 13.8 topinj C, minimalna temperatura 11.6 stopinj C; barometer je pri 18.2 734.3 reduciran na ničlo 732.2; relativna vlaga 85; vreme je bilo tiho in jasno: od včeraj n® danes je padlo 8 mm dežja; vremenska napoved pravi, da bo naibrže trajalo lepo vreme še nadalje v M a r i b o T !t, dne 23■ VT. 1983. Bilanca letošnjega velesejma Poročilo o xm. mednarodnem vzorčnem velesejmu od 3. do 12. JUNIJA 1933. Jugoslavija. Kemična industrijam vsa Jugoslavija. Živilska industrija: dravska, savska, primorska. Gradbeni materijal: vsa država. Glasbila: dravska, savska, primorska. Male živali: dravska, savska dunavska, zetska, primorska, Beograd. Okrasne rastline in semena: vsa Jugosla vija. Razne novosti: vsa Jugoslavija. — Obiskovalcev je bilo okrog 90.000. Od teh je dopotovalo na podlagi sejemske le gitimacije iz oddaljenejših krajev države, oziroma inozemstva približno 9.500 oseb. Dale so: Dravska banovina 50.8, savska banovina 11.6, vrbaska banovina 1.9, primorska banovina 4.1, drinska ba- Marlborsk! »V E CE R NI K« Jlifra ■aamna— 3.' trinajsti Ljubljanski vzorčni velesejem 8 je vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. >alja Aleksandra I. in pod častnim pred-8cj$tvom ministra za trgovino in indu-njo S. dr. llije Šumenkoviča. Razstavni Prostor, čeprav obsega okrog 40.000 kvantnih metrov, je bil docela zaseden, in y Predvsem z domačimi razstavljalci. D®-1 razstavijalcev je bilo 622, od teh /0 tujih. Tako se je ta velesejem vršil kamenju naše domače industrijske in ^rtniške produkcije, kar je zelo razve-Jlv in zdrav pojav. Pred ,. -vsem so bile zastopane, kvalita-s,v”° ’n kvantitativno, naslednje indu-roške panoge: Tekstilna industrija, ki in eZ* V zadniih dveir Ietih velik razmah ■_se Je letos prvič predstavila na vele-n Jnlu y lepi zaokroženosti. Isto moremo da J'"*' za p'e^*no industrijo, ki vek ^ os°b’t° našemu malemu člo-Tudi usnjarska industrija se je v njih letih odlično izpopolnila, osobito ir,d V konfekciji usnja. Naša pohištvena ^rija in obrt uživa že tradicionalen s c% e? 'n le letos prišla na velesejem tudi nim"’111 mehkim pa vseeno izredno okus-vjl ^°hištvom. Mogočen vtis je napra-dUst ,,0vinska in težka industrija ter in-Pan nJa paPiria- tujine so bile zasto-Po|6 Sledeče države: Avstrija, Amerika, cj- ^arija, Češkoslovaška, Danska, Fran-s ’., Madžarska, Nemčija in Švedska. bi|S.Clle!ne razstave na tem velesejmu so 5^®* 1'ujsko-prometna razstava Dolenj-jjg ’ *d io je priredilo agilno društvo »Kr-lil,"'*. di letos je društvo ljubiteljev mate? ZlVfd' »Žtvalica« priredilo v okviru la velesejma svojo razstavo, ki je bi-toi?rav ^eP° obiskana. Prvič pa smo imeli f rat na sejmu elegantno razstavo por-Ija -h fotografij, ki so jo priredili ljub-^ nski poklicni fotografi in je dosegla esPlošno priznanje. Idilična je bila raz-jf.av3 »Ljubiteljev prirode v stanovanju«, ^Se je številni obiskovalci niso mogli vj,v°lj nagledati. Razstavljalci so napra-Dq 1 Pomembnejše zaključke, razvrščene ^ strokah s sledečimi banovinami: ^ r° in a industrija: dravska, savska, pri-|,arska, moravska, donavska, vrbaska. o Vinska industrija: dravska, savska, zet H primorska, vardarska, vrbaska. Fi-mehanika: dravska, savska, primor-Beograd, Zemun, Pančevo, morav-a- Fotografija: dravska, primorska. .ad'n in elektromehanika: dravska, pri-savska, dunavska, vardarska. s,‘Pmobili, motorji, bicikli, vozovi: drav s^a> Primorska. Šport: dravska, primoraj Poljedelski stroji in orodje: vsa Ju-P°^’^tvo: dravska, primorska, ^a, dunavska, Beograd. Zemun, Pan Pletarstv0: dravska, primorska, jf0 *«a, zetska. Tekstilna industrija in m ;8kcija: vsa Jugoslavija. Usnje in kon dravska, savska, primorska, dra150: dravs^a- savs^a- Vezivo, čipke: c^ka, savska, primorska, dunavska. ^ vene potrebščine: dravska, savska, novina 1.8, zetska banovina 0.4, dunavska banovina 8.5, moravska banovina 6.8, vardarska banovina 0.7, Beograd, Zemun, Pančevo 6.5; skupaj 93.1%, tujcev 6.9%. Tudi potniki so dospeli zlasti iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švice, Madžarske, Bolgarije, Turčije, Grčije, Češkoslovaške, in Luksenburga. Tako nam je letošnji spomladanski Ljub ljanski velesejem prikazal bilanco našega gospodarskega napredka, ki se tudi v krizi vrši še neprestano, ker je naš človek delaven in vztrajen; in radi teh dveh lastnosti našega človeka je optimizem, s katerim gledamo na skorajšnji konec današnjih težkih razmer, opravičen. Od 2. do 11. septembra 1933 bo letošnja jesen ska velesejmska prireditev »Ljubljana v jeseni«, v katere okrilju bo prirejenih več velikih, popolnoma novih razstav. Resolucija hišnih posestnikov BOJ PROTI DAVKU NA NEZAZIDANE PARCELE. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o izrednem občnem zboru mariborskega Društva hišnih posestnikov priobčujemo v izvlečku resolucijo, ki .ie bila soglasno sprejeta in bo poslana: mestnemu županu in banski upravi v Ljubljani s prošnjo, da nujno reši vse pritožbe iz leta 1930. in da upošteva stališče, ki je izraženo v resoluciji. Mariborsko parcelno davščino, ki že nekaj let razburja prizadete posestnike parcel, je Državni svet v Beogradu spoznal za nezakonito. V finančni zakon za letošnje leto je bil vnešen člen, ki daje finančnemu ministru dalekosežna poobla stila’glede odobravanja novo uvedenih davščin in doklad ter priznava in odobru je tudi vse odločbe, ki jih je finančni minister izdal na podlagi 3. odstavka § 64 zakona o podaljšanju veljavnosti dosedanjih finančnih zakonov iz leta 1929. Iz tega splošnega določila finančnega zakona za letošnje leto izvaja očividno mestna občina svojo upravičenost zahtevati plačilo parcelne davščine v vseh primerih, torej tudi v onih, glede katerih je Državni svet končnoveljavno razsodil, še preden je stopil letošnji finančni zakon v veljavo. Zaradi tega mariborski hišni posestniki najodločneje protestirajo proti netočnemu obveščanju, ki je vzbudilo pri prizadetih prepričanje, da je vsak nadaljni boj brezuspešen, odnosno, da nimajo nikakih pravnih sredstev več za dosego svojih pravic. Hišni posestniki ugotavljamo nadalje, da je mestni občini znano, da mariborska parcelna davščina ni bila odobrena na osnovi § 64 navedenega zakonskega določila in da je ni odobril finančni minister, temveč finančno mihistrstvo s pra vilnikom iz leta 1930, in sicer na osnovi § 94 navedenega zakona z odlokom, ki je bil izdan 11. marca 1930. leta. Občina ve, da se je treba pri predlaganju in odobravanju vseh samoupravnih davščin skli cevati na določila zakona ali zakonske pooblastitve, na podlagi katerih so uvedba, predpis in pobiranje samoupravnih doklad in davščin utemeljena. Ker je to- konita, predlagajo, da mestno županstvo v primerih, v katerih je Državni svet končnoveljavno v prid prizadetim posest nikom odločil naj ne izdaja novih plačilnih nalogov vsaj toliko časa, dokler niso ban ska uprava, upravno sodišče, oziroma Državni svet končno razsodili o pritož bah, oziroma o tožbah zoper do sedaj vnovič izdane plačilne naloge. Nadalje predlagajo hišni posestniki, naj mestna občina ne zahteva parcelne davščine od takih, ki se leta 1930. niso pritožili, in si cer iz razloga, ker bi finančni efekt ne bil dosežen, ker so zadevni pravomočni predpisani zneski v celoti malenkostni, posameznika pa bi plačilo te davščine vendar luido prizadelo. Hišni posestniki apelirajo končno na uvidevnost mestnega župana in ga prosijo, naj bi predložil resolucijo občinskemu svetu, ki naj bi upošteval iznešene argumente ter ukinil pobiranje nezakonite in krivične davščine na nezazidane parcele. Obenem naglašajo, da so hišni posestniki najmočnejši in najsigurneiši davčni faktor ter pričakujejo, da bo občinski svet njihove želje upošteval. Soorf SK RAPID : ISSK MARIBOR 2:0 (0:0). Prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom, ki se je včeraj odigrala na igrišču v Ljudskem vrtu, je razočarala vse privržence našega prvaka- Ne samo,da je enajstorica ISSK Maribora zgubila proti šibkejšemu nasprotniku, temveč je tudi predvajala igfa bila taka, da so se izgledi za zmago proti 'SK Splitu skrčili na minimum. ISSK Maribor je tudi včeraj zaigral brez ambicije in požrtvovalnosti, brez katere je pač težko zmagati. Napadalna vrsta je bila zelo nesrečno sestavljena. Kirbiš absolutno ne spada v to formacijo. Poudariti moramo, da je napad ISSK Maribora imel najmanj 10 zrelih pozicij, od katerih pa niti ene ni znal izkoristiti. Res je sicer, da je vratar SK Rapida bra- ^krad. Galanterija in bižuterija: vsa rej mariborska parcelna davščina neza- vurozno .ubranil več težkih stvari, ven dar nas včerajšnja igra napadalne vrste ISSK Maribora absolutno ni zadovoljila. Že mnogokrat smo poudarjali, da napadalci v polju čisto lepo igrajo, v kazenskem prostoru nasprotnika pa kombinirajo in kombinirajo tako dolgo, dokler ne postane žoga plen nasprotnika. O zadnjih formacijah ISSK Maribora moremo samo to povedati, da smo jih že videli boljše igrati. V prvem polčasu sta zadnji formaciji še nekam zadovoljili, v drugem pa radi pregrupiranj enajsterice ni vse več tako funkcioniralo kakor v prvem polčasu. SK Rapid je igral s srcem, in to mfl je tudi prineslo zmago. Po poteku igre sicer zmaga ni bila zaslužena in bi bil rezultat lahko obraten, če Rapid ne bi imel tako dobre in sigurne obrambe- Generalna vaja za nastop proti SK Splitu nam je torej pokazala vse hibe enajstorice našega prvaka. V prvi vrsti je bila slabo sestavljena in predlagamo zato, da nastopi ISSK Maribor z ozirom na odhod treh najboljših igralcev v naslednji postavi: Gutmeier, Koren, Savo, Kokot, Kirbiš, Kukanja, Priveršek, Hreščak, Konič, Dušan in Miro. To je po našem mnenju še najboljša postava inče tudi tu ne bi uspela, bo pač treba enajsterico temeljito očistiti in postaviti vanjo mlajše moči, ki bodo igrale s srcem, kajti samo največja vztrajnost in borbenost lahko pripomoreta našemu prvaku do uspehov. Mednarodne rokoborbe. Sinoči jeMr-na v 41. minuti zmagal nad Tomom Sa-yerjem, Orszo\Vski pa v 9. minuti nad Mileusničem. Borba med Schwarzbauer-jem in Catcheau-jem pa je ostala po 3 rundah neodločena. Drevi nastopijo: Sclnvarzbuuer : Bosner, Tom Sayer : Catcheau in Girilov : Orszovvski. Prvi dve borbi sta odločilni. Zanimiva vest. Med današnjimi službenimi objavami LNP v »Jutru« je razvidno, da so igralci ISSK Maribora, in sicer Stanko in Pepček Bertoncelj ter Iyan Zemljič čitani za SK Zarjo, Zg. Kašelj! ISSK Maribor pa se poziva, da za navedene igralce pošlje LNPju izkaznice. . Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Kot stranska sodnika pri tekmi ISSK Maribor:SK Split se delegirata gg. Vesnaver in Bizjak. Pokalno tekmo čakovečki SK:Slavija (Varaždin) v nedeljo 25. trn. v Čakovcu sodi namesto zadržanega g. dir. Planinška, g. Mohorko. , Ptuj Zvočni kino v Ptuju predvaja v sobo* to 24. trn. ob 20.30 in v nedeljo 25. tm. ob 18-30 in 20.30 fim »Gigi«. Igrajo Brigita Helm, Gustav Diessl, Jesie Virogh' in Ernsti Busch. V sredo 28. tm. ob 20.30 in v četrtek 29. tm. ob 18.30 . in 20130 »Zapadna fronta«. V glavnih vlogah Fric Kampersin, Gustav Dressl. Nezgoda. S težkimi poškodbami po * vsem telesu in z zlomljeno levo nogo so prepeljali v bolnišnico 291etnega Štefana Hameršaka, pos. sina iz Stojncev. Splašili so se mu konji in padel je z voza med konje. , Ur. 0. Ilaunig: jlaistarelši križi v 'Gnarškem okraju jemenske sile so križ poškodovale, Za iriladi česar ga je dala trška občina leta Ledineku. Blagoslovil ga je dne iii ,eceinbra 1925 dekan Josip Janžekovič uTj- Popraviti in slike obnoviti po sli-teu ‘ dec ltnel ob tej priliki pomemben nagovor. ^r*zu 3’e napravljena sedaj tudi j^trična žarnica, da se tujec v temoti ]až.razpotju lažje spozna, mogoče pa tudi najde vrata blizu stoječe hiše. kjer roko ven moli«. ga fd te križe ie treba uvesti še četrte-ZgL. . sf°h na občinskem svetu občine Dota a Voličina na malem hribčku ob iz Hrastovca v Sv. Rupert blizu vi-j^ada župnijske cerkve Sv. Lenarta. Vrhu S!irio^lata zibana stavba s ploščo na v2ij .*n trojnim železnim križem. Na v kat s*rani je vzidana črna plošča, tegg er° ie vklesan napis v nemščini. Iz viti D,°Vzamemo, da je dal ta križ posta-tiohe Andrej Furter, doma iz Utnr, nachleiten na Zg. Avstrijskem, ki je p°koDv Hrastovcu 3. aprila 1659 in bil - Pan v grobnici v cerkvi pri Sv. Le-er je bil bržkone oskrbnik gra “artu. Furti ščine Hrastovec. Iz besed, da je pozidan križ v čast Kristusovega trpljenja, bi se dalo sklepati, da je dal Furter postaviti križ v zahvalo prestane bolezni ali srečne odvrnitve kake preteče nesreče. Drugo vrsto križev, ki jih nahajamo v tem okraju, pa moramo prištevati k ta-kozvanim kužnim križem. O zgodovini kuge v teh krajih ne bom dalje razpravljal, ker izide o tem itak temeljito delo znanega zgodovinarja v Mariboru. Omenim le toliko, kolikor je za razumevanje glede nastanka kužnih križev potrebno. Ker zdravniška veda še v prejšnjih stoletjih ni bila na tej višini kakor je danes, je razumljivo, da ni bilo sredstev, s katerim bi se moglo razširjenje nalezljivih bolezni zabraniti ali vsaj omejiti. Tako se je zgodilo, da so v naših krajih od leta 1349—1716, tedaj tri in pol stoletja, razsajale različne kužne bolezni, tako ošpice, črna kuga, legar, kolera. Vzrok bolezni je bil različen. Slabe letine in s tem v zvezi lakota, vročina, stoječe vode, nesnaga ali kal bolezni pre-nešena po vojakih, ki so se priklatili z bojišča domov. To so bili povzročitelji bolezni, ki se je razširjala po mestih, trgih in tudi po deželi ter zahtevala neštete žrtve. V tedanjih časih polnih praznoverja^ so ljudje celo trdili, da je kuga v zvezi s potresi, katerim je kdaj pa kdaj sledila taka bolezen. Če se je prikazala zvezda repatica na nebu, to ni bilo dobro znamenje. Grozne so bile te bolezni, najhujša pa je bila med njimi črna smrt. Človeka je začela boleti glava, tresla ga je mrzlica, dobil je črn jezik, pljuval kri, čutil bolečine v prsih, pod pazduho so izbuknile bule, v kratkem času je bolnik umrl, da, celo v nekaj urah. Izumrle so cele družipe; težko je bilo dobiti ljudi, ki bi pokopavali mrliče; polivali so jih z živim apnom in polagali v skupen grob. Razumevno je, da se je hotel vsak varovati pred nalezljivo boleznijo. Meščani so se podali na svoje pristave, plemenitaši so se zaprli v gradove, kdor pa ni imel drugega pribežališča, je bežal v druge kraje in dostikrat prinesel s seboj nalezljivo bolezen. Rekli so tedaj: če se hočeš ubraniti kuge, vzemi nove čevlje in hodi tako daleč, da dobijo podplati luknjo. Nekateri so ostali doma in hodili v cerkev, drogi so še zopet udali pijančevanju in razuzdanemu življenju. Verniki so se priporočali v odvrnitev Kuge posebno svetnikom sv. Roku, sv. Boštjanu in sv. Rozaliji. Sv. Boštjana so zaradi tega prosili pomoči, ker so v Rimu njemu na čast postavili oltar, ko je tam razsajala kuga in je nato takoj nehala. Veliko je kapelic posvečenih sv. Roku. V mojem rojstnem kraju je na visoki Ši-manovi gori nad vasjo Reberca križ, posvečen sv. Roku, že silno star; postavljen je bil bržkone po letu 1347., ko ie razsajala tam črna kuga. Celo ob reki Renu na visokem hribu stoji krasna cerkev posvečena sv. Roku. Vsak popotnik, ki se vozi po Renu, občuduje to veličastno stavbo. Na hribu sv. Heme v Podjuni na Koroškem,so postavili leta 1681. v skalnato duplino kapelico posvečeno sv. Rozaliji, da bi nehala kuga, ki je razsajala v tistem času na Koroškem. V času kuge so bili tudi postavljeni ol-tarji tem svetnikom v cerkvah širom Slo venskih goric. V tem sodnem okraju so v cerkvah pr! Sv. Lenartu, Sv. Benediktu, Sv. Antonu, Sv. Juriju oltarji, oziroma slike sv. Boštjana, v cerkvi Sv. Trojice je podoba sv. Boštjana in sv. Rozalije. Pri Sv. Benediktu je oltar sv. Boštjana, posvečen že leta 1535. V tistih letih je razsajala pc Štajerskem kuga. (Se bo nadaljevalo.) OCEANOPOLIS Romm+n o M o y ešAre p r oš f ost I »JEate)vsteispozna4isna>najčudavitejši na-čmjprvo' skrivnost našega mesta,« je nadaljeval SoraHfis. »V Setrpsirisu so tedaj* ostalFleinajmodrejši imnajnčenejši zastop« niki naših prednikov. Tajinstveno znanje; velikega duhovna Rearisa je omogočilo! zaprtemu ljudstvu nadaljnje življenje tudi pod morsko gladino..Svetišče, v katerem so bili zbrani člani kraljeve rodbine, državniki, učenjaki in duhovni, je imelo priprave, s katerimi je lahko pridobivalo zrak m svetlobo na umeten način. Na tak način so se prvi prebivalci Oceanopolisa tudi prehranjevali. Svetišče je bilo že tedaj skupina prostranih hodnikov, dvoran in sob z umetno razsvetljavo. Tako so imeli naši predniki dovolj prostora in vse najnujnejše pogoje za: življenje. Pozneje so prisiljeni po svojem položaju, neprestano izpopolnjevali svoje naprave, dokler niso dosegli tistega znanja in tehnične popolnosti, ki sta jim poleg obstoja zagotovila tudi nadaljni razvoj. Z naraščanjem prebivalstva je naraščalo tudi mesto. S pomočjo novih iznajdb, ki so vam na površini zemlje še popolnoma neznane, se je posrečilo zgraditi pod morjem mesto z ulicami, trgi in nasadi, ki šteje danes preko sto tisoč duš.« »Sto tisoč?« se je začudil Doljan. »Saj to je popolnoma nemogoče!« »A je vendar resnica,« je odgovoril So-