Zali domek
Se preden so zasadili zanj prvo lopato, zlasti pa še poeneje, ko so •na isti površini nekdaj silno utes-njeme 'hiše, ki ]o je že tnočno na-čel zob časa, začelo rastl nekaj novega, oisto neobičajno in dru-gačno »ogrodje« terasastega vide-za iz samoprispevka in se je pred-računska vrednost krepko poveoa-!a, je bilo v javnosti veliko raa-prav, pripomb in predlogov. Zla-sti je seveda prevladovalo mne-nje, da smo pri nadrtovanju tega WZ zašli v razkošje, tako po videzu, pri izbiri materialov in podobno. Vrhiu vsega si je tudi ta vrtec iz samoprispevka »pri-gradil« krepko zainudo.
Pa vendar, po vseh težavah iin problemih je minuli teden prišel tudi dan, ko je lahko kolektdiv te-ga za-voda pripravil svečano otvo-ritev, čeprav vrtec še ni v celoti ikonižan. Okoliški prebivalci in ti-^ sti, ki slu6ajno zaidejo tod mimor vidyo, da je vrtec zunaj( posebej ob Resljeivi cesti skorajda še ves »zaplankan«, prav tako še gradijo zaklonišče. Sicer pa živijo otroci v njem že skoraj dva meseca. In povedati je tudi treba, da je bila pnav ta otvoritev nekoliko dru-gafina, kot smo jih običajno va-jeni. Prav v tem zarodu so se namreč domislili psremembe in pripravili otvoritev adaj, ko je vr-tec popolnoma zaseden, ko je življemje v njem tako kot mora biti, polno ofcroSkega stneha, ve-selja, živžava, pa tuintam tudi kakSne solzice ...
jektu in njegotri .vrednosti, če bodo videli le priložnostni pro-gram otrok, a sobe prazne, brez dejavnosti v njih, brez živžava, skratka brez življenja, ki nujno spada k predstaintvi objekta za otroke.
Zato so naotnesio programa pri-pravili ogled objekta in dejavno-sti t- njem. Popeljali so nag po hiši, da bi v vsaki sobi, v vsakd igralnici videli, kaj se dogaja tu od zgodnjega jutra do poznega papoldneva.
»Želimo, da v igralnicah, kjer bivajo naši najmlajši — do-jenčkl — začutili, kako težki so prvi koraki v svet, ko otroci lovijo ravnotežje, kako težke so prve bitke z žlico in kro&ni-kom, kako težko je takrat, ko se še ne znamo sporazumevati in koliko truda vlošijo naSe se-stre v delo z najmlajšimi, pa čeprav je to na prvi pogled lah-ko in enostavno.
Radi bi tudi, da bi opazili in začutili, da teče v taki hiši stal. na skrb za ohranjanje otroko-vega zdravfa, tako v skrbt za zdravo prehrano z zdravih hi-gienskim režimom za sistema-tično telesno vzgojo airok od najneŠTiejših let naprej.
In radi bi tudi, da bi opazili, da "narn je razvijanje otrokove ustvarjalnosti, njegovih spo-sobnosti, da se zna izražati v besedi, sliki, glasbi, ena zelo pomembnlh   nalog.   Zato   jih
pomembna.
V tem obdobfu moramo otroku razviti sposobnosti, da bi v okolju, ki nas obdajo, opazil tisto, kar je lepo in da bi zrtal razlikovati lepo od ne-lepega.
In končno bi radi so pove-dali v prijaznem povabtlu — da bi opazili, kako v tej hiši teče     sistematični   vzgojnoiza-
dobrega, najraje seveda najbolj-še, staršl pogosto olajSamo pro-dajne police v trgovimab z igrača-ml aa tlsto, kar je nam všeč, in tisto, kar nam pač ponudijo, da bi bitro prodaU.
»In katera žival je to,« razglab-ya starejša skupinica v eni iz-med štetrilnih igralnic v prvem nadstropju m prltllčju.
»Zajček, lisička, mucka, opica,«
nji. Prav kuhinja je v vrtcu pogo-sto tlsto »najbolj kritlčno mesto«, kijer inšpektorji kar najboij tem»-ljito napnejo svoja dutaa. In se-veda je taiko prav.
Potem smo si ogledali še tista znamenite terase, ki omogočajo, da se igralnice v hipu, ko se od-pro ali bolje odrinejo veliie ste-klene stene, še enkrat povečajo. Ker je ta vrtec uklenjen med pro-
I
»Ko smo pripravljali pro-gram za današnjo otvoritev,« pripoveduje ravnateljica Breda Pokorn, »smo bili v zadregi. V zadregi. zato, ker nismo bili prepričani, da bodo dobili naši gostje pravo predstavo  o  ob-
vključujemo v slikanje, risa-nje, modeUranje, petje, muzi-ciraje, izražanje z gibanjem, vse 2 namenom, da bi jim raz-vili karnajvečjo stopnjo ust-varjalnosti, Jci nam je vsem tu-dt v poznejšem "šivljenju tako
braževalni proces, ki pomaga otroku spoznavati okolje, v ka-terem živi, ki mu odpira pota spoznanj in mu pomaga vrača-ti se v svoje okolje«.
Vzgojnovarstveni zavod Aae Zi-herl, ki nosi ime po znani knušni materi mnogih otrok partizanov, ilegalcev in zapormikav, dela že 16 let in v ajem je našlo svoj dru-. gl dom in sistematidno vagojo preik tisoč otrOk. V tem novem, kl so ga praVkor odprll, pa je vključeno 400 otrok. 180 Je gojen-cev iz prejšnjega vrtca, drugih 220 pa je na novo vpisanih.
DOMEK 2IVŽAVA
To je eden največjih. vrtcev pri nas, zato nas je seveda zaniima-lo, le kako so razporedili tolikšno tnladež. Na vrbu, v zgornjem nad-stropju, je sto dojenčkov, majce-niih In tnalo večjih, kobacajočih analko oblečenih kepio in nekaj tistih kratkoihla&ukov do dveh let, ki se »že znajo bojevati za svojo najljubšo igračo, pa jih hip za tem velikodušno prepustijo prijateljdku. Njihove sobe so apremlljene le z mizicami in stold-ki in ljubko pisanlmi mehkimi blazinami na tleh. In seveda z igračami. Mnoge med njimi so preproste, vsakdanje reči — pla-stične večje in manjše sklede, pri-jBtniii toplih barv, plastične ko šarice, za kruih na primer, pia-stične kooke živalnnih bairv in še veliko podobnega. Pri tem se je marsikdo izmed nas spomnil, da se prav gotovo ni domlslil, da bi v tej starosti paraidil svojetnai otroku katero teh vsaikdanjih im preprostih igrač. V želji, da bi otroku  ponudili   resnično  Cimved
praviino nglbajo bistre glavlce. Potem pa naletijo na eno člsto posebno žival, ki ae povrhu še ta-ko težko izgovarja. Nekaj napad-nilh odgovorov povrsti in potem se Miheu utme prava: »To je ken-guru! Da, še enkrat ponovi, da bamo vsi sMšali!« ga spodbuja vzgojiteljica. In potem uglbajo naprej. Zlagajo skupaj živalice po barvah, posnemajo njihove glaso-ve in se sprofičeno, tako rekoč mimogrede, naučijo vsak dan ne-kaij novega.
V sosednjt igralnici eno sred-njih skupln zmotinio sredl lut-kovne predstave, ki so jo zaigrali, zpežirali in bili hkrati vsi skupaj napeto radovedni gledalci.
četica, ki je najprej strummo korakala, pa je nato posedla v krogu in ob spremljavi harmoni-ke zapela nekaj iinenitnih pesmic.
Sbupinioa, ki je v svoji majce-nl kuhinji pravkar pripravljala nikosilo«, nas je slcer Ijobeaniivo povabila, naj kar počakamo, da bo kmalu gotovo in tudl frizerke v malem frizerskem salomu so bi-le nadvse spretne, a morali smo naprej. Malodane dve diebeli nri smo si že ogledovali to in ono," pokramljali tuintam si skušali kar najveČ, vsega vtisniti v spomin pa niti nisino vldeli še vsega.
RAVNATELJICE V KXJHINJI
»Saj sem vedela,« je proti kon-cu dejala ravnateljica Breda Po-' kornova. »Kje neki drugje kot v kuhiinji bom nažla ravnateljice«. Vse po vrsti, — na otvoritev so bile pdvabljene tudi ravnateljice vselh drugih vrtcev v mestu, — so si hamrač kaj najbolj temelji-to ogledale kuhinjo v kleti in se pomenkovale  z  osebijem  v  fciihi-
metno Resljevo cesto, pa med Kartanažno tovarno, pa sosednjo šolo in spet ulico, so skušali naj-ti zantj edini možni izhod, kl pa se je, kot je prevladalo mnenje ob otvoritvi, izkazal za zelo do mlsetoega; prostor, kl je bil na voljo, je v najvedji možni meri funkcdonalno birabljen.
Lepo! Bili smo resnidno zado-voljni, navdušeni.
Zeleli pa bi, taiko kot so to ome-nili t kolektivu vrtca, da nobea otrok v krajevni skupnosti, v eo-sesfki ne bi ostal brez takšne all druga&ne pomoči vrtca. Prav vsa-kemu bi morali nuditi tisto, kar potrefouje: nekaterim program predšolske vzgoje, dnigim razne prireditve, tretijim pripravo na šolo, mnogim, resniCno mnSG^im pa tudi drugl dom. Kajti vemo, da je danes tudi v Centru, kot sicer v Ljubljani, še veliiko otrok cxJklonjenih. Dokler pa ne bamo zagotovili varstva, tistega druge-ga dama, ustavljamo se pri njem, kerje to najbolj pereče, pa seve-da ne moremo hx ne smemo biti povsem zadovoljni.
»Predvsem pa bo še napref naša glavna skrb in naloga,« smo sllšali v pozdravnem go-voru »dosledno uresničevanje socialistično naravnane vse-stranske predšolske vzgoje, kajti zavedamo se, da je naj-boljša dediščina, ki jo lahko damo našim otrokom, temelji-ta predšolska vzgoja, ki je po-memben dejavnik ustvarjanja enakih pdgojev za vzgojo in iz-obraževanje V&EH otrok in 'hkrati dejavnik pri premago-vanju in odstranjevanju soci-alnih razlik med otroki.«
D. R.