Zimska sezona gre počasi k koncu. Na visokogorskih smučiščih je še dovolj snega, zato je tudi smuka ugodna. Lepo vreme je tudi to soboto in nedeljo privabilo polno še vedno željnih ljubiteljev smučanja. Tako je bilo v Kranjski gori, na Krvavcu, Zelenici in na Voglu. Tudi vedno bolj obiskano smučišče nad Bohinjsko Bistrico Kobla (na sliki) ni zaostajalo, (-h) Foto — F. Perdan Leto XXXI. Številka 20 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar Kranj, torek, 14. 3. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 19(8 kot pol tedni k, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1994 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. A GORENJSKO Planica pričakuje skakalce iz devetih držav PLANICA - Planilka dolina je oživela. Organizatorji hi tijo z zadnjimi pripravami na letošnje pianiste dneve. Od 17. do 19. marca se bo zbrala Kd Poncami večina naj Ijiih skakalcev na svetu, ki •o tekmovali na Norveškem. Del se jih bo preselil v Planico, del pa bo odšel v ČS8R. Po dosedanjih prijavah bodo na Poldovem memorialu nastopili tekmovalci z Norveške, Nemške demokratične republike, Zvezne republike Nemčije, Švice, Francije, Italije, Avstrije, Sovjetske zveze inJu-ošUvije. v Planici je snega več kot dovolj. Ekipe za urejevanje 90 in 120-metrske skakalnice ter parkirnih prostorov delajo že nekaj dni. Večja skakalnica bo te danes pripravljena za trening. V Planici so tudi že naši tekmovalci z Bogdanom Norčieem na čelu, ki je zadnje čase dosegel nekaj izvrstnih rezultatov. Tudi na Poldovem memorialu je med favoriti. Če doseže še eno dobro uvrstitev, fa lahko proglasimo za letoš-^ega najuspešnejšega smu- V petek, 17. marca, ob 11. vi bo v Planici prvenstvo 8FRJ na srednji skakalnici, v »o bo to, 18. marca, pa na veliki. V soboto bo tudi že uradni trening pred nedelj-•kiat Poldovim memorialom. J. Javornik V nedeljo je na voliščih po Gorenjski volilo od 119.222 vpisanih volivcev 110.301 volivec ali 92,5 odstotka — Na. Jesenicah je bilo na voliščih 93 odstotkov volivcev, v Kranju 92 odstotkov, v Radovljici 93 odstotkov, v Tržiču 91 odstotkov in v Škofji Loki 94 odstotkov — Na četrtkovih in na nedeljskih volitvah je bilo izvoljenih 1894 delegacij s 16.027 delegati ali 13 odstotkov vseh volivnih upravičencev Gorenjske Minula lepa sončna nedelja je privabila na okrašena volišča po vsej Gorenjski delovne ljudi in občane, ki so večinoma že v zgodnjih jutranjih urah in dopoldne glasovali za delegacije in delegate, prek katerih bodo naslednja štiri leta uresničevali svoje želje in interese. Številna volišča so se že opoldne lahko zaprla, saj so volivci prišli v polnem številu, mladina pa je poskrbela, da so bila volišča primerno okrašena. Volilne komisije so si prizadevale za pravilnost poteka volitev in za pojasnjevanje postopka glasovanja na voliščih. Po podatkih, ki smo jih dobili pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko v Kranju, kjer so v ponedeljek dopoldne zbrali podatke o prvih volilnih rezultatih po občinah — brez podatkov o tem, kako so volili volivci po pošti - je NA JESENICAH v nedeljo, 12. marca, od 20.784 vpisanih občanov volilo 19.471 volivcev ali 93,68 odstotka na 60 voliščih. Kmetje so volili dve delegaciji, in sicer je od 493 vpisanih volilo 465 ali 94,32 odstotka. Za občinsko skupščino so izvolili: za zbor združenega dela 89 delegacij s 642 delegati, za zbor krajevnih skupnosti 11 delegacij s 118 delegati in za družbenopolitični zbor 21 delegatov. Tako so za družbenopolitične skupnosti izvolili v 100 delegacijah 781 delegatov. V temeljnih organizacijah je bilo izvoljenih 367 delegacij z 2852 delegati, ki so razvrščeni v 280 posebnih, 52 združenih in 37 splošnih delegacij. V krajevnih skupnostih je bilo izvoljenih 83 delegacij s 621 delegati, ki so razvrščeni v 80 posebnih in v tri splošne delegacije. Na Jesenicah so torej izvolili na volitvah v četrtek in v nedeljo 550 delegacij s 4275 delegati, kar je 20 odstotkov vseh volivcev. V RADOVLJICI je v nedeljo od 22.103 vpisanih volivcev glasovalo na 65 voliščih 20.564 volivcev ali 93,04 odstotka. Kmetje so posebej volili 3 delegacije in je od vpisanih 1782 volivcev glasovalo 1743 volivcev ali 97,81 odstotka. Za zbor združenega dela so izvolili 92 delegacij s 644 delegati, za zbor krajevnih skupnosti 20 delegacij s 183 delegati in za družbenopolitični zbor je bilo izvoljenih 23 delegatov. Tako so skupaj za družbenopolitične skupnosti izvolili 112 delegacij z 850 delegati. V temeljnih orga- nizacijah so za interesne skupnosti izvolili 136 delegacij s 1486 delegati, ki so v 14 posebnih, 41 združenih in v 81 splošnih delegacijah. V krajevnih skupnostih je bilo izvoljenih 52 delegacij s 486 delegati, ki so v 16 posebnih, 31 združenih in v 5 splošnih delegacijah. Tako so v radovljiški občini na zadnjih volitvah v četrtek in v nedeljo izvolili 300 delegacij z 2845 delegati, kar je 13 odstotkov vseh volivcev. V TRŽIŠKI OBČINI je v nedeljo od 9360 volivcev volilo 8646 občanov ali 91,3 odstotka na 20 voliščih. Kmetje so volili dve delegaciji za zbor združenega dela in 4 združene delegacije za interesne skupnosti. Od vpisanih 331 kmetov je volilo 323 volivcev ali 97,5 odstotka. Za zbor združenega dela so izvolili 43 delegacij s 303 delegati, za zbor krajevnih skupnosti 13 delegacij s 119 delegati in za družbenopolitični zbor 20 delegatov. Tako so izvolili 442 delegatov v 56 delegacijah. Za samoupravne interesne skupnosti je bilo v temeljnih organizacijah izvoljenih 110 delegacij z 914 delegati v 19 posebnih, 89 združenih in v dveh splošnih delegacijah. V krajevnih skupnostih je bilo izvoljenih 39 delegacij s 352 delegati v 9 posebnih in 30 združenih delegacijah. Skupaj so izvolili 205 delegacij s 1728 delegati, kar predstavlja 19 odstotkov volivcev. Nadaljevanje na 2. str. Aktivnost po volitvah \ Po volitvah v temeljnih organizacijah, skupnostih in krajevnih skupnostih, ki so bile minuli četrtek in v nedeljo, se bodo zbrale izvoljene delegacije na prvi seji. Delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti in konference delegacij, ki delegirajo delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, bodo na ustanovni seji obravnavale in oblikovale predloge kandidatov za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ, določile delegate za prvo sejo občinske skupščine oziroma za prvo sejo konference delegacij za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; delegacije, ki delegirajo delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa na ustanovni seji določijo delegata ali več delegatov za prvo sejo skupščine interesne skupnosti oziroma za prvo sejo konference delegacij za delegiranje v skupščine interesnih skupnosti. Medtem potekajo še kandidacijske konference, ki se sklicujejo na drugo sejo ter ocenijo volilno aktivnost med prvo in drugo sejo temeljne kandidacijske konference. Ob koncu marca se skliče prva seja vseh zborov občinske skupščine, na ustanovni seji, kjer se izvoli izvršni svet občinske skupščine, voli člane predsedstva SRS, delegate zveznega zbora skupščine SFRJ, delegati zbora združenega dela določijo skupino delegatov za zbor združenega dela skupščine SRS, zbori pa določijo tudi druge delegate za ustrezne zbore. V skladu s samoupravnimi akti se sklicujejo tudi seje posameznih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kjer določijo delegate za regionalne skupnosti, izvolijo predsednika izvršnega odbora in člane ter določijo delegate za zasedanje skupščine interesne skupnosti v republiki. Najkasneje do konca aprila bodo tudi prve seje skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS, druga seja republiške kandidacijske konference, maja pa že prva seja vseh zborov skupščine SRS, prve seje posameznih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in prva seja skupščine SFRJ. NL* tk^SH '/ M s" f*S*fafe ,eP° 'Nošenih c„l,šah, smo izvoliti delovni liudie in notam 1*9; visoka je bila udeležba kmetov na vn/iščih. - Ft>h>; F Perdan wwm» 17. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM KRANJ 7. —16. aprila 2. stran — Glas »Obveščanje in odločanje« Izšla je prva številka revije »Obveščanje in odločanje«, ki jo izdajata republiški informacijsko-dokumen tacijski ter center za informativno dejavnost pri dopisni delavski univerzi Univerzum v Ljubljani. Revija je namenjena predvsem tistim, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z informiranjem v našem delegatskem sistemu, raznim znanstvenim ustanovam, koristna pa bo tudi kot pripomoček za določene smeri študija na višjih in visokih šolah ter na fakultetah, ne nazadnje pa tudi širšemu krogu vseh delovnih ljudi in občanov. V reviji bodo objavljali prispevke avtorjev iz vse Jugoslavije. V začetku bo izhajala le v slovenščini, v najkrajšem času pa jo bodo začeli tiskati tudi v jezikih drugih Jugoslovan skih narodov. 6000 torbic Republiški koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije pri RK SZDL je v Dolenjskih Toplicah podelil .31 pionirskim odredom in uredništvu Pionirskega lista pismena priznanja, ki pomenijo zahvalo za sodelovanje v akciji solidarnosti, ki Je potekala pod naslovom »Človek človeku — brat«. V njej je sodelovalo več kot 100 tisoč slovenskih pionirjev, ki so za svoje tovariše v Južni Afriki prispevali kar 6000 šolskih torbic, vrednih skoraj 2 milijona dinarjev. U spela revij a Z nastopom ljubljanskega lutkovnega gledališča, ki je uprizorilo »Resnično pravljico« A nje Dolenčeve, se je v nedeljo sklenila v Celju osma slovenska lutkovna revija, na kateri se je zvrstilo 16 uprizoritev. Dom slovenskih pionirjev Letos bodo v Dolenjskih Toplicah začeli graditi dom slovenskih pionirjev. Z gradnjo bodo začeli že v prihodnjih dneh. Dom bo stal v bližini nove osnovne šole Baza 20, zgradili pa ga bodo s solidarnostnim prispevkom vseh slovenskih pionirjev in širše družbene skupnosti. Dom bo spomenik najmlajšim udeležencem NOV, ki so se še posebej izkazali v top-liški dolini, kjer so med prvimi v Sloveniji ustanovili pionirsko organizacijo. Srečanja koroških zena Na sobotnem rednem občnem zboru zveze koroških žena, ki se ga je udeležilo več kot sto žensk iz vseh treh občin slovenske Koroške, so poudarili, da raznarodoval-na politika, za katero stoji isti nemški nacionalizem kot pred pot stoletja, še posebej ogroža mladino. Tako na Koroškem ni niti enega dvojezičnega vrtca, v katerem bi bila ob nemščini kot vzgojni jezik predpisana tudi slovenščina. Zato naj bi zveza koroških žena, v kateri so Slovenke in Nemke, v prihodnje zastavila boj za dejansko dvojezičnost na celotnem dvojezičnem po dročju in seveda tudi za uvedbo slovenščine v vrtce. Majhna stanovanja Lani smo v Sloveniji dokončali 8218 stanovanj ali za 11 odstotkov manj kot leta 1976. Nedograjenih pa je ostalo 11.600 stanovanj, kar pa je približno toliko kot predlani. Poprečno je slovensko stanovanje veliko le 56 kvadratnih metrov, kar je za skoraj deset metrov manj kot v nekaterih drugih republikah. Na Gorenjskem smo volili Nadaljevanje s 1. strani V SKOFJI LOKI je od vpisanih 22.709 volivcev v nedeljo volilo 21.555 volivcev aH 94,92 odstotka. Od 2959 vpisanih kmetov je volilo 2856 kmetov ali 96,52 odstotka. Za zbor združenega dela so izvolili 493 delegatov v 88 delegacijah, za zbor krajevnih skupnosti 179 delegatov v 21 delegacijah in za družbenopolitični zbor 21 delegatov. Tako so izvolili 693 delegatov v 109 delegacijah. Za interesne skupnosti so v združenem delu izvolili 222 delegacij ali 1567 delegatov, ki bodo delali v 96 posebnih, 91 združe- nih in v 35 splošnih delegacijah. V Škofji Loki so skupaj izvolili 331 delegacij z 2260 delegati, kar predstavlja 10 odstotkov volivcev. V KRANJSKI OBČINI, ki ni imela še vseh prvih volilnih rezultatov, je od 44.266 volilnih upravičencev glasovalo 40.165 volivcev ali 92,2 odstotka. Od 3520 vpisalnih volivcev-kmetov je glasovalo 3456 kmetov ali 98,2 odstotka. V krajevnih skupnostih so izvolili za zbor krajevnih skupnosti 41 delegacij s 376 delegati, za samoupravne interesne skupnosti pa 1186 delegatov v 128 delegacijah, od tega: 67 posebnih, 55 združenih in 6 splošnih. I). Sedej Slovenci na Koroškem Živahna publicistična dejavnost CELOVEC — Borba Slovencev na Koroškem za narodnostne pravice je pospešila tudi publicistično dejavnost, ki večinoma skuša objektivno prikazati sedanji manjšinski konflikt na Koroškem. Prvenec na tem področju je knjiga celovškega profesorja Roberta Saxerja o primeru glavnega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa VVarascha, ki je izšla lani poleti. Kmalu sta ji sledili še dve knjigi, ki razčlenjujeta koroško in deloma tudi avstrijsko politično ter socialno stvarnost. To sta knjigi Avstrija in njeni Slovenci avtorjev Sthkalpfarerja in Haasa ter Prostorsko planiranje na južnem Koroškem, ki jo je napisalo več avtorjev. Vsa omenjena dela je treba šteti med najboljša, kar so napisali o Slovencih nemškogovoreči avtorji. Pred kratkim smo dobili dve novi brošuri. Prvo je izdal slovenski informacijski center, v njej pa je govora o bohotenju nacionalizma in .nacizma na Koroškem, katerih oče je ideolog protislovenstva Steinacher. V omenjeni brošuri je jasno povedano, kako je ta ideologija še vedno zasidrana v ljudeh in kako težko se v poprečnem Korošcu budi zavest, da živi v njegovi soseščini drug narod s povsem drugimi narodnostnimi značilnostmi, ki pa ima povsem enako pravico do obstoja in razvoja. Brošura razčlenjuje tudi vzroke in sedanji položaj koroškega malomeščanstva, ki nosi na svojih plečih protislovensko politiko, slovenskega porekla pa ne more skriti. Takšno malomeščan-stvo je najpogosteje igrača nacionalističnih in velikonemških krogov. Drugo brošuro so avtorji poimenovali »Koroški tisk in bombe«. Izdala sta jo slovenski dokumentacijski center in solidarnostni komite. V brošuri se iskri sedanja podoba koroškega tiska, ki je v vsaki zaostreni situaciji služabnik protislovenskih krogov. Objektivnost informacij in novinarska etika pa sta ob tej najpogosteje pozabljena. Sodelovanje z demokrati BILCOVS - Na enodnevnem posvetovanju v Bilčovsu so se zbrali odborniki in zaupniki zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter razpravljali o sedanjih razmerah na južnem Koroškem o delovanju na mladinskem, šolskem in kulturnem področju ter o vključevanju slovenske narodnostne skupnosti v priprave na volitve leta 1979. V Bilčovsu so ugotovili, da ostajajo oblasti še vedno pri prvotnem prepričanju, da se morajo Slovenci vključiti v sedmojulijsko zakonodajo, ki pa je za manjšino nesprejemljiva. Kljub temu je zadnje čase vedno več izjav, ki pričajo, da tudi visoki predstavniki avstrijske republike spoznavajo, da z manjšino ni dobro urejeno in da je nezadovoljstvo upravičeno. Znano je namreč, da je manjšina priprav-sprejeti enakopraven dialog, če je na tak korak voljna tudi vlada. Pomemben je sklep iz Bilčovsa. da je treba na občinskih volitvah prihodnje leto podpreti ljudi, ki zagovarjajo enakopravnost Slovencev, pa naj bodo slovensko ali nemškogovoreči deželani. Seveda pa priprave na volitve, za katere geslo so Slovenci izbrali »Cim već slovensko in nemško govorečih demokratov v občinske svete«, ne smejo okrniti drugih oblik boja pripadnikov narodnostne skupnosti onkraj Karavank v •1. K os.i jek Uspešni, a še premalo Škofja Loka - V torek, 28. februarja, je bila druga seja občinske konference ZSMS. Bila je zelo dobro obiskana, razveseljivo pa je, da so se je udeležili tudi predstavniki občinske konference SZDL, ZZB, sindikata, ZRVS in ZK. Le-ti so mladim Eosredovali marsikatero koristno iz ušnjo kot napotek za še uspešnejše delo. Na konferenci so pregledali in ocenili svoje delo v preteklem letu. Mladi se lahko pohvalijo s številnimi uspehi, brez sramu pa so pokazali tudi na pomanjkljivosti. V zvezi s pripravami na X. kongres ZSMS so začrtali številne pomembne naloge, ki jih zajema tudi programska usmeritev občinske konference ZSMS do X. kongresa. Največ pozornosti bodo posvetili načrtovanju, izpopolnjevanju delegatskih odnosov, delu v krajevni skupnosti, idejnopolitičnemu usposabljanju, samoupravljanju v šolah, sodelovanju v razpravah o usmerjenem izobraževanju, posegali bodo v vsa področja družbenopolitičnega življenja v občini; soodločali bodo o štipendiranju, se vključevali v družbene organizacije in društva, prav tako pa je pomembno kadrovsko obnavljanje osnovnih organizacij, vzpostavljanje stikov z mladimi onstran meje, informiranje, mladinsko prostovoljno delo, kulturno udej- stvovanje, sodelovanje pri ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Velike naloge pa jih čakajo že te dni, ko se nameravajo vključiti v priprave in izvedbo volitev. V razpravi, ki je sledila, so izoblikovali predlog, naj bi se ob občinskem prazniku podeljevala tudi priznanja najbolj delavnim mladincem ali organizacijam, saj bi bila to zanje velika spodbuda. Mladi iz organizacij združenega dela so potožili, da jim druge družbenopolitične organizacije pogosto niso pripravljene pomagati, da jih kot enakovredne delavce premalo upoštevajo. Pa vendar bi morali biti ravno ti, predvsem pa komunisti, vzor mladim. Očitno je tudi, da mladi najmanj delajo v krajevni skupnosti Skdfja Loka. Zato menijo, da bi morali najprej dobiti svoje prostore. Pogajati bi se kazalo za Loško gledališče-, ki se bo preselilo v novo stavbo. Težav s prostori pa nimajo samo Škofjelo-čani. Na konferenci so sklenili, da se povežejo z zvezo kulturnih organizacij in kulturno skupnostjo ter izdelajo oceno, kje mladi teh težav nimajo oziroma kako bi se jih dalo odpraviti tam, kjer so. Zavedajo pa se, da bodo morali najprej pokazati pripravljenost za delo in nato se jim bodo vrata, kjer so zdaj morda še zaprta, odprla. .V« volitve, ki so bife i nedeljo. 14. mana. so že prihajali volivci in g! volitvah je /v potrdila. , Zrejo v delegatski sistem, hi se vse bolj uveljavlja TRŽIČ le v nedeljo. N. marca, so ze v zgodnjih jutranjih urah glasovali za delegate in delegacije. Visoka udeležba na la. da delovni ljudje in občani sprejemajit in z zaupanjem V petek, 17. marca, ob 18. uri bo v dvorani TVD Partizan Tržič redna letna konferenca tržiškega združenja šoferjev in avtomehanikov. Ždruienje iz tržiške občine je med najstarejšimi v Sloveniji in ima tudi bogato delovno tradicijo. Med drugim imajo tržiški šoferji in avtomehaniki prijateljske stike i nekaterimi združenji v Sloveniji in Jugoslaviji ter s stanovsko organizacijo v pobratenem mestu Ste Marie aux Mineš. .j^ ŠKOFJA LOKA Jutri ob 7.30 bo skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine, materi bodo obravnavali družbenoekonomski razvoj občine v preteklih k*ft-poročilo o delu skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov ter spre* vrsto odlokov. L. B. Veliko dela za veziste NOV Ze pred leti je bil v okviru odbora sekcije vezistov NOV Slovenije ustanovljen tudi pododbor za Gorenjsko. Člani pododbora za gorenjsko področje so takoj začeli z delom, zato so danes kljub skromnim možnostim vidni že tudi lepi uspehi. Tako so si zastavili tudi smele in dokaj obsežne načrte za delo v letošnjem letu. Vezisti bi v prihodnjem obdobju predvsem radi postavili nekaj spominskih obeležij na mestih, kjer so bila na Gorenjskem med zadnjo vojno središča za radijske in telefonske zveze. Poleg tega pripravlja odbor sekcije vezistov NOV Slovenije obširno dokumentacijo o zvezah med narodnoosvobodilno borbo v Sloveniji. To področje je bilo doslej strokovno še mnogo premalo obdelano, saj je v preteklih letih o delu vezistov »spregovorila« le knjiga »Kliče glavni štab«, pa še ta zelo malo z zgodovinskega in dokumentarnega stališča. Pododbor vezistov NOV za Gorenjsko zato resnično pri zbiranju dokumentacije gleda na to, da bo zbrano gradivo o delu vezistov čimbolj strokovno in znanstveno ob- delano, kajti le tako bo ob veliki do-plavi nekritičnih in včasih polresnic nih zapisov doseglo svoj namen To pa je ohraniti zgodovinske resni« bodočim rodovom. Pododbor iez»to za vse borce veziste NOV priDr* \ posebne vprašalnike, ki so nanje ^ ni za čimbolj natančno zbirJ*^ zgodovinske dokumentacije, za * očanja in preverjanja Posameznih dogodkov, dejstev in resnic. Kot posebno nalogo za leto*n leto so si vezisti zadali tudi na«*'* vitev spominskega obeležja na Škof jeloškem področju. Seveda so za uspešno delo potr**-na vsaj minimalna denarna srvvT stva. Zato je pododbor ve»fV*^ NOV za Gorenjsko prošnje XaJ* narno pomoč že poslal vsem oKa-skim odborom ZZB NOV na Gow skem, pričakujejo pa tudi na r^T*1^ mevanje pri TOZD PTT Kranj k" ima domicil nad vezisti NOV renjske. Pri delu pa je že doslej vezi-stom vedno priskočilo na pomoč podjetje »Tegrad« iz Ljubljane. Gorenjske veziste torej čaka veliko dela. . J.Govekar zavarovalna skupnost triglav CORFNJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj Odbor za delovna razmerja pri delovni .skupnosti ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV, Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1 3. 4. 5. 6. 7. 8. cenilca škod avtoodgovornostnih zavarovanj cenilca škod premoženjskih zavarovanj v Poslovni enoti Jesenice referenta za sklepanje zavarovanj direktnega zasebnega sektorja kontrolorja inkasa 2 škodna manipulanta administratorja statistika strojnega knjigovodje pTl^zahtova se višja šolska izobrazba pravne ali strojne smeri in 4 leta delovnih izkušenj: . . . _ • • A ■ . i pod 2.: zahteva se srednja šolska izobrazba elektro smeri in 4 leta de- P^d^^zahteva se srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta PodT inl -^anVeva se srednja šolska izobrazb, in 2 leti delovnih «. Pod t in 7.: dveletna administrativna šola ,n 2 leti delovnih izkušenj; pod 8.: srednja šolska izobrazba ... 3 leta delovn.h izkušenj Zahtevana smer šolske izobrazbe ima le prednost pred ostalimi smermi Šolske izobrazbe. , . Prošnje, h katerim je potrebno priložiti -^^vnCl^0 in kratek življenjepis, sprejema sektor za samoupr* gam. ziranost in kadre. Rok za prijavo poteče 15. dan pO objavi. Torek — 14. marca 197S Pogovor z Jožetom Bohincem V študij za prakso * z G/a* — 5. stran Z ustanovitvijo medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS za Gorenjsko se letos začenja izvajati novi koncept ideološko političnega izobraževanja komunistov, ki ga je IK CK ZKS sprejel lani. Prejšnji koncept izobraževanja iz leta 1973 je dopolnjen, poglobljen, dolgoročen, metodološko enoten v vsej Sloveniji. Predstojnik medobčinskega središča za Gorenjsko je Jože Bohinc, slavist, sicer pa prejšnji sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica. »Z ustanovitvijo tega študijskega središča v naii regiji dohitevamo tako kot tudi drugod zaostajanje teoretičnega znanja za praktičnim delovanjem komunistov,« je na vprašanje o razlogih za obstoj študijskih središč povedal Jože Bohinc. »Sredi februarja sta že stekli dve novi obliki usposabljanja komunistov ia sicer trimesečni seminar za neposredne proizvajalce in dopisna šola marksizma. Ti dve novi obliki naj bi pomenili le nadaljevanje usposabljanja in izobraževanja komunistov, ki se začenja v osnovnih organizacijah in še prej na uvodnih seminarjih za kandidate ter za novo •prejete člane ZK in nadaljuje z občinskimi partijskimi šolami. Vas te oblike medobčinsko študijsko središče spodbuja in načrtuje skupaj z občinskimi komiteji, v njegovi organizaciji pa so nato oblike, kot so trimesečni seminarji in pa dopisna šola ter še druge, ki jih šele načrtujemo: to bodo na primer večdnevni seminarji za poslovodne organe delovnih organizacij in za sekretarje OO ZK.« Ustanovitev medobčinskega središča pa seveda ne pomeni, da nova institucija, ki ima le enega zaposlenega, prevzema nase celotno idejno-politicno usposabljanje komunistov: nikakor ne, študijsko središče prevzema le del usposabljanja, ki se, kot že rečeno, začenja v osnovnih organizacijah in nadaljuje na srednji partijski politični šoli. »Prav vse članstvo pa ni mogoče zajeti v razne oblike idejnopolitičnega usposabljanja, ki ga posebno v zadnjem času tako poudarjamo in po katerem se kaže potreba. Večina članstva pa je vezana na individualni študij in izobraževanje ter izobraževanje v osnovnih organizacijah, ki jim bodo v veliko pomoč člani, ki bodo šli skozi dopisno šolo marksizma. S tem si sami vzgajamo tudi predavateljski kader. Sploh bo tudi naloga medobčinskega študijskega središča, da v regiji oblikuje aktiv družbenopolitičnih delavcev z dolgoletno samo-upravljavsko prakso in z idejno-političnim znanjem.« Prav zaradi predavateljskega kadra je začetno delo pri teh novih oblikah, ki jih organizira medobčinsko študijsko središče, spremljalo Nepravilnosti v samoupravni praksi Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da je bilo največ težav pri urejanju, spreminjanju in dopolnjevanju samoupravnih aktov organizacij združenega dela — Nepravilnosti pri izbiri in imenovanju direktorjev nih dohodkov, o dopustih, o razvrstitvah in premestitvah ter o drugih Jesenice — Družbeni pravobranilec samoupravljanja deluje dve leti in za minulo leto ugotavlja, da je bilo treba obravnavati več zadev kot leto prej. Največkrat so iskali pomoči posamezni delavci ali skupine, poslovodni organi in drugi organi, večkrat pa je začel nepravilnosti razreševati tudi družbeni prvobrani-lec. Največ težav je bilo zaradi samoupravnih aktov, vzroki pa so v pomanjkanju sposobnih strokovnih kadrov, v časovnih stiskah pri spreminjanju aktov ter v premalo konkretnih aktih. Spori v samoupravni praksi se pojavljajo predvsem tedaj, ko delavci določb v samoupravnih aktih ne poznajo ali pa so le-te prenosne, v nekaterih primerih ravnajo kar po svoji presoji in brez uporabe aktov, delavci so nedisciplinirani in zavračajo delovne naloge ter ne nazadnje tudi prepičlo obveščanje. Posebni primeri sporov nastopajo zaradi uveljavitve še nepravnomoČ-nih določb in sklepov, za kar so primeri v razvrstitvah in premestitvah delavcev na druga delovna mesta. SINDIKAT 0 NEPRAVILNOSTIH ... 0 poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja so razpravljali tudi na razširjeni seji občinskega sveta zveze sindikatov in sprejeli več sklepov: vse osnovne organizacije sindikata naj bi o poročilu razpravljale, dosegle, da se dosledno spoštujejo samoupravni dokumenti in da se nepravilnosti takoj obravnavajo. Delavci morajo biti sproti seznanjeni, spori pa se morajo najprej reševati v sami delovni organizaciji- Sindikat se bo zavzemal, da bodo imeli vsi samoupravni organi dobre poslovnike za svoje delo, v organizacijah združenega dela p* morajo zadolžiti delavca, ki bo »ahko vedno posredoval informacije o določilih v internih aktih. Pogoste so bile tudi nepravilnosti pri izbiri in imenovanju individualnih poslovodnih organov. Predvsem zamujanje rokov za pravočasni raz pa pred potekom mandatne dobe, ^•poštovanje razpisnih pogojev in imenovanja so bila v nasprotju z zakoni v primerih, ko kandidati niso izpolnjevali pogojev in so bili na tpestih vršilcev dolžnosti za določen £*a> Takšni primeri so bili v šestih temeljnih organizacijah jeseniške železarne. Na drugi strani pa pravobranilec tudi ugotavlja, da ob primerih kršitev v delovnih in v temeljnih organizacijah niso klicali posameznih kršilcev na odgovornost in rjjao ukrepali s primerno strogostjo. Družbenega pravobranilca samoupravljanja pa večkrat tudi prosijo fcj razna pojasnila, mnenja in stališča. Največ takšnih vprašanj je o fkravicah in sporih delavcev iz de-ovnega razmerja: o obračunu oseb- pravicah in obveznostih. V takšnih primerih napoti delavca k ustrezni službi, k službi pravne pomoči ali k odvetniku, predvsem pa svetuje, da je treba odgovore na vprašanja in na spore poiskati predvsem v določbah internih samoupravnih aktov organizacij združenega dela. V občini je bilo lani tudi 38 odškodninskih zahtev, največ zahtevkov delavcev zaradi nesreč pri delu ter zahtevkov organizacij za vrnitev stroškov šolanja. Odškodninski zahtevki zaradi nesreč pri delu so razmeroma visoki, kar pomeni, da bodo morali samoupravni in poslovodni organi več pozornosti posvetiti urejenosti higiensko-tehničnega varstva pri delu, ki je le v železarni razmeroma dobro urejeno, resnejši problemi pa so v gradbeništvu, v prometu in v drugih panogah. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je največ sodeloval z občinsko komisijo za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu in z družbenopolitičnimi organizacijami ter neposredno z organizacijami združenega dela, v prihodnje pa bo njegovo delo usmerjeno predvsem k temeljitejšemu nadzoru nad uresničevanjem in spoštovanjem samoupravnih aktov, k ocenjevanju uporabnosti aktov in k nadaljnjemu usklajevanju in dopolnjevanju samoupravnih dokumentov. D. S. nekaj težav. Na Gorenjskem seveda nimamo že kar oblikovanega predavateljskega aktiva, skupine ljudi, ki bi lahko predavali in vodili izobraževanja komunistov. Ni pa tako malo družbenopolitičnih delavcev, ki so takšno delo sposobni opravljati. Trenutno je znanih okoli sto družbenopolitičnih delavcev, ki so primerni za predavatelje: od njih jih že 42 dela kot mentorji v dopisni šoli marksizma, 12 pa jih predava v oddelkih trimesečnega seminarja za neposredne proizvajalce. Skratka na Gorenjskem ni ravno malo potencialnih predavateljev, sposobnih delavcev z bogato prakso. »Kar bi rad še posebej poudaril,« pravi Jože Bohinc, »pa je vloga slušatelja v tem novem oziroma izpopolnjenem konceptu idejnopolitičnega usposabljanja komunistov. Že v trimesečnem seminarju je velik poudarek na seminarskem, ne na predavateljskem delu, dopisna šola pa sploh temelji na kar najbolj samostojnem delu slušateljev. Mentorji pri tem niso predavatelji, pač pa bolj svetovalci pri študiju in skupinskem delu. Slušatelj torej ne sprejema pasivno znanja, pač pa ga sam aktivno ustvarja.« Ze prve izkušnje trimesečnega seminarja, v dveh oddelkih v Kranju in v Radovljici je skupaj 57 slušateljev, so pokazale, da so osnovne organizacije kadrovale delavce z odgovornimi družbenopolitičnimi funkcijami, ki lahko sedaj teorijo uspešno povezujejo s svojo prakso. V dopisno šolo pa so osnovne organizacije večinoma poslale svoje poverjenike za družbenopolitično izobraževanje; torej kader, ki bo lahko ne le dopolnil predavateljske vrste za podobne oblike izobraževanja, pač pa bo tudi vodil in organiziral študij v samih osnovnih organizacijah. Delo je tudi v vseh 42 študijskih skupinah s 180 slušatelji steklo februarja in bo trajalo do oktobra. Za uspešno končano dopisno šolo in trimesečni seminar velja, če slušatelj napiše seminarsko nalogo in vodi študijski sestanek v svoji osnovni organizaciji. Med nalogami študijskega središča bo vsekakor tudi organizacija priročne knjižnice z družboslovno in marksistično literaturo in pa seveda popularizacija teh knjig med članstvom. »Samoizobraže vanje je poleg vseh drugih oblik, ki jih danes poznamo, prav tako učinkovito,« pravi Jože Bohinc. »Spoznanje, koliko znanja potrebujemo ob nenehnem spreminjanju, razvoju, ob vseh dinamičnih oblikah pojavljanja v današnji družbi nam je prodrlo globoko v zavest, zato tudi ni čudno, da je za nove oblike izobraževanja komunistov tolikšno zanimanje.« L.M. Alples Industrija pohištva Železniki 64228 Železniki Objavlja na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu naslednja dela in naloge: I. vDSSP pripravljanje dokumentacije za stojno knjiženje Pogoji za zasedbo: — dokončana srednja šola ekonomske ali administrativne smeri — 2 leti delovnih izkušenj srednjega nivoja na opravilih v administraciji II. v TOZD Promet blaga avtomehanikarska opravila Pogoji za zasedbo: — KV avtomehanik — 1 leto delovnih izkušenj na KV opravilih širokega profila avtome-hanikarske stroke III. v TOZD Fonsko in garniturno pohištvo vzdrževanje stojnih naprav Pogoji za zasedbo: — KV strojni ključavničar. - 1 leto delovnih izkušenj na K V opravilih širokega profila v strojništvu Za vsa navedena opravila in naloge je prc?dvideno poskusno delo. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili je treba poslati v 10 dneh po objavi delovnega mesta na naslov: Alples Industrija pohištva, 64228 Železniki, Kadrovsko socialni oddelek. Komisija za urejanje medsebojnih razmerjih delavcev delovne skupnosti skupnih služb SZ — Tovarne verig Lesce objavlja dela in naloge za: 1. poslovodjo okrepčevalnice Zahtevan poklic: ekonomski tehnik, gostinski tehnik, poslovodja kuhinje, sanitarni tehnik delovno znanje: 48 mesecev v poklicu ali delovno mesto v gostinstvu profila S P 2. samostojnega tehnologa Zahtevan poklic: strojni inž., metalurški inž. delovno znanje: 48 mesecev v poklicu funkcionalno znanje: pasivno znanje nemščine ali angleščine 3. razvojnega tehnologa I. Zahtevan poklic: dipl. strojni inženir, dipl. inž. metalurgije delovno znanje: 48 mesecev v poklicu funkconalno znanje: pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika Za sezonsko zaposlitev v počitniškem domu Crikvenica objavljamo dela in naloge za: 1. ekonoma Zahtevan poklic: kuhar — natakar, prodajalec prehrambenih izdelkov delovno znanje: 12 mesecev na delovnem mestu v gostinstvu funkcionalno znanje: izpit za vožnjo koles s pomožnim motorjem 2. upravnika počitniškega doma Zahtevan poklic: ekonomski tehnik, gostinski tehnik, poslovodja kuhinje delovno znanje: 48 mesecev v poklicu ali delovno mesto v gostinstvu široki profil 3. servirko v bifeju Zahtevan poklic: natakar delovno znanje: 18 mesecev v poklicu ali delovno mesto v gostinstvu DelaVCi OStajajO V OZadjU 4 Pomožnega kuharja Relativno kratek rok za sprejem določenih samoupravnih aktov, sankcija v obliki zajamčenih osebnih dohodkov in preslaba aktivnost družbenopolitičnih organizacij, so poleg drugih, tudi objektivnih, glavni vzrok, da v marsikateri delovni organizaciji delavci niso ustvarjalno sodelovali pri uresničevanju zakona o združenem delu, so poudarili na ponedeljkovi seji občinskega sveta ZSS Kranj. Neaktivnost in odmaknjenost priprav od delavcev, od tistih, ki bi morali odločati in soodločati že pri nastajanju, se je tako pokazala pri referendumih, ki so bili s svojim uspehom dober odraz razmer v kolektivu. Podobna napaka se zato nikakor ne sme ponoviti pri vsebinskem dograjevanju sprejetih samoupravnih aktov. Na seji so posebej spregovorili o uresničevanju dohodkovnih odnosov med TOZD. Tudi na tem področju je še vrsta pomanjkljivosti. Samoupravno družbeno planiranje še ni dobilo ustreznega mesta v procesu spreminjanja dohodkovnih odnosov. Razporejanje dohodka je še vse preveč prepuščeno trenutnim odločitvam in je premalo vezano na dogovorjena planska razmerja. Sredstva za osebne dohodke in s tem višina OD se še vedno oblikuje neodvisno od gibanja družbene produktivnosti in dohodka. Določbe v samoupravnih sporazumih o razporejanju čistega dohodka so v večini primerov le načelne. Ob tem se ugotavlja, da je ugotavljanje delovnega prispevka oziroma njegove učinkovitosti še vedno preveč vezano na ocenjevanje, ki je ponavadi močno subjektivno. Pomanjkanje normativov, standardov in drugih meril se kaže tudi pri opredeljevanju odnosov v okviru skupnega prihodka, skupne uporabe sredstev zbranih za stanovanjsko izgradnjo. Samoupravna stanovanjska skupnost Skofja Loka je o dogovoru razpravljala in je posredovala pripombe zvezi stanovanjskih skupnosti in to že novembra lani. O njem je razpravljal tudi izvršni svet občinske skupščine, ki je pripombe posredoval Republiškemu komiteju za tržišče in cene. Tudi prečiščeno besedilo je obravnavala samoupravna stanovanjska skupnost in predlaga delegatom zbora združenega dela, da sprejmejo družbeni dogovor in določijo podpisnika. Zahtevan poklic: kuharski pomočnik delovno znanje: 12 mesecev na delovnem mestu v kuhinji Osebni dohodek za navedena štiri delovna mesta je izračunan na osnovi števila ur s poprečnim nadurnim dodatkom in vsemi ostalimi dodatki. Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki so po svojih kvalifikacijah usposobljeni za ta dela in naloge ali so že delali na takih nalogah oziroma delih. Zaposlitev bo sezonska od 1. 6. do 10. 9. oziroma do prenehanja poslovanja počitniškega doma. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v TOZD Industrijski opremi Lesce objavlja dela in naloge za samostojnega projektanta v prodaji industrijske opreme Lesce Zahtevan poklic: dipl. inž. stroj., dipl. inž. elektroteh. delovno znanje: 36 mesecev v poklicu funkcionalno znanje: pasivno znanje nemščine in angleščine; izpit za voznika B kategorije objavljamo tudi dela in naloge za več KV DELAVCEV: STRUGARJEV, KLJUČAVNIČARJEV, ORODJARJEV in ELEKTRIK ARJE V Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Slovenske železarne Tovarna verig Lesce, Lesce, Alpska c. 43, s pripisom »za objavljene delovne naloge«. 4. stran — Glas Torek — 14. marca 197$ Namesto na zahod, po bombaž in volno v Egipt Gorenjska predilnica zmanjšuje nakup na konvertibilnem področju — Večja proizvodnja predvsem na račun večje produktivnosti, ki jo dosegajo s sodobno tehnologijo in dobro organizacijo dela V Gorenjski predilnici v Škofji Loki so lani veliko pozornosti posvetili ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela, vzporedno s tem pa prilaganju organiziranosti zakonu o združenem delu. Imajo že vse samoupravne akte, ki jih zahteva zakon in nova organiziranost. Ustanovili so tri TOZD in delovno skupnost skupnih služb. Tudi na gospodarskem področju so lani uspešno delali. Značilno za vjoienjsKo predilnico je, da je s pretežnim delom surovinske osnove vezana na uvoz. Težak zunanjetrgovinski položaj Jugoslavije zahteva, da se vsaka delovna organizacija na področju uvoza bolj odgovorno obnaša in tega se zavedajo tudi v Gorenjski predilnici. Surovine, ki jih ne morejo kupiti doma, so pa nujne za nemoten potek poslovanja tekstilne industrije, skušajo kupiti v državah v razvoju. Tako so dobršen 1 i i ■pni« \ ; m Hi o JlP GorenJske8a odreda na Planini gradi Splošno gradbeno podjetje gradbinec samopostrežno trgovino, v kateri bo tudi mesnica in prodajalna ula lu zeIenJave- Računajo, da jo bodo predali namenu najkasneje za >™inski praznik. Trgovino gradijo za trg in jo bo prevzel najboljši ponudnik, vri izdelavi načrtov za stavbo in opremo je sodelovalo tudi podjetje Živila. lb) - Foto: F. Perdan ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ objavlja za čas sezone letovanj od 1. 6. do 20. 9. 1978 v letovišču Novigrad in Stenjak naslednje proste delovne naloge in opravila: 2 UPRAVNIKOV BLAGAJNIKA GLAVNO KUHARICO 2 POMOČNIKOV GLAVNE KUHARICE 12 KUHINJSKIH POMOČNIC 8 ČISTILK PERICO DELAVCA - VZDRŽEVALCA 5 NATAKARJEV VODJA GOSTIŠČA (zaželen zakonski par) Delovno razmerje za opravi janje delovnih nalog in opravil se sklene za določen čas. Prednost pri zaposlitvi imajo osebe, ki niso v delovnem razmerju. Interesenti naj vložijo pismene prijave na naš zavod. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. del bombaža, ki so ga doslej kupovali na konvertibilnem področju, zamenjali za egiptovskega, ki ga dobijo za dinarje. Prav tako so se v preteklem letu preusmerili pri nakupu volnenega česanca, ki ga namesto v zahodni Evropi kupujejo v Egiptu. S to preusmeritvijo so zmanjšali konvertibilen uvoz za tri stare milijarde. Vse več, zlasti sintetičnih vlaken, kupujejo doma. Vendar še večji nakup doma ovirajo previsoke cene domačih surovin. Tudi domača kemična industrija vse prepočasi uvaja novosti in se raje zateka k preprečevanju uvoza določenih surovin in s tem ovira razvoj tekstilne industrije. Lani so v Gorenjski predilnici uvozili iz konvertibilnega področja za skoraj 120 milijonov dinarjev surovin; vključno z barvami in kemikalijami. Računajo, da bo letošnji uvoz približno enak. Pretežni del konvertibilnih deviz bodo zaslužili z izvozom na ta področja. Proizvodnjo so v Gorenjski predilnici lani povečali za 14 odstotkov. To povečanje je rezultat večje produktivnosti, saj se število zaposlenih ni povečalo. Produktivnost oziroma njena rast pa je rezultat velikih vlaganj v modernizacijo proizvodnje in v tehnologijo ter boljšo organizacijo dela. Prodajo so lani v primerjavi z letom 1976 povečali za 20 odstotkov in je znašala 470 milijonov dinarjev. Tako visoko povečanje je deloma rezultat večje proizvodnje, deloma pa gre na račun višjih cen. Lani so začeli tesneje sodelovati z velikimi proizvajalci tekstila. Z nekaterimi so že sklenili samoupravne sporazume o dolgoročnem sodelovanju. Največji napredek so dosegli pri sodelovanju z Rašico in Svilanitom. Sodelovanje bodo razvijali tudi z drugimi velikimi proizvajalci, ki kupijo v Gorenjski predilnici za več kot 10 milijonov dinarjev preje letno. Lani so kupili tudi za približno 15 milijonov dinarjev opreme in s tem nakupom zaključujejo velike naložbe v modernizacijo proizvodnje. Z omenjeno opremo bodo odpravili ozka grla v proizvodnji in zamenjali nekaj dotrajanih strojev. Lani so uredili tudi obratno ambulanto skupaj z LTH in zdravstvenim domom Skofja Loka. Glavne naloge, ki jih bodo delavci Gorenjske predilnice letos opravili, je dograjevanje samoupravnega sistema, kjer bo ena glavnih nalog ureditev dohodkovnih odnosov. Pri drugih nalogah bodo izhajali iz srednjeročnega plana razvoja in letnega gospodarskega plana. Pospeševali bodo menjavo z deželami v razvoju in navezali še tesnejše stike z domačimi proizvajalci surovin. Proizvodnjo nameravajo povečati za 8 odstotkov in to predvsem z večanjem produktivnosti, ker števila zaposlenih ne nameravajo povečati. S prehajanjem na dve izmeni bodo preusmerili proizvodnjo na zahtevnejše izdelke, bolje organizirali delo in uvajali nove tehnološke postopke. Prodajo bodo povečali in računajo, da bo dosegla vrednost 500 milijonov dinarjev. Na področju investiranja bo imela prednost gradnja novega skladišča gotovih izdelkov in dokončanje skladišča surovin. Več bodo skušali vlagati tudi v stanovanjsko gradnjo. , u . J * J L. Bogataj Ekskurzija K ostalim oblikam informiranja o poklicih in šolah sodijo tudi ekskurzije v delovne organizacije. Namen ekskurzij, ki so v rednem programu osnovnih šol, je poklicno prosvetljevalni. Prednost te oblike seznanjanja s poklici je v tem, da učenec spozna delo, delovne operacije in postopke na kraju samem. Ekskurzija je lahko poklicno prosvetljevalna ali interesna. V nižjih razredih osnovne šole se učenci seznanjajo z večjim številom poklicev in si tako boga tijo svoje znanje o poklicih. V zadnjem razredu osnovne šole pa ima ekskurzija drugačen pomen. V tem času so se učenci že odločili za eno od področij in v osmem razredu si lahko ogledajo eno ali največ dve področji, na katerih bi želeli delati. Učenci torej ne gredo na vse ekskurzije, temveč le na take, ki jih posebej zanimajo. Če želimo z ekskurzijo doseči namen, moramo najprej narediti načrt, kar pomeni, da moramo skrbno Skupnost za zaposlovanje Kranj določiti cilj ekskurzije, izbrati primeren kraj, določiti čas izvajanja in poskrbeti za strokovno vodstvo. Pred obiskom je dobro, če učenci zberejo osnovne podatke o delovni organizaciji, ki jo bodo obiskali. S tem dosežemo, da bo seznanjanje z deli in delovnimi postopki na samem kraju bolj dostopno, ekonomično in intenzivnejše. Vse, kar je mogoče vnaprej zvedeti, •-.osredujemo udeležencem ekskurzije, čas ekskurzije e tako lahko porabi za neposredno opazovanje. Za ičitelja je dobro, da najprej sam obišče kraj ekskurzi-e, da sam spozna poklice in da seznani strokovnjake < programom ekskurzije. Po pripravah v Soli, se izvede ekskurzija po izdelanem načrtu; to je najpomembnejši in najodgovornejši del ekskurzije. Ker poteka ekskurzija v naravnem okolju, ni mogoče izločiti vseh objektivnih dejavnikov, obstaja nevarnost dekoncentracije obiskovalcev. Pozornost udeležencev ekskurzije moramo usmeriti k opazovanju delovnega procesa, orodja in strojev ali posebnih zahtev, ki jih postavlja delavcu delovni proces. Vodja mora paziti na potrebno delovno disciplino, pri tem pa upoštevati, da preobremenjen načrt predolge razlage, dolgotrajno pešačenje ali stanje utruja obiskovalce. Ob utrujenosti je treba dovoliti počitek. Po ekskurziji mora vodja opraviti sklepno delo v učilnici. Pri tem mora ugotoviti ali je bil načrt v celoti izpolnjen. To je tudi priložnost, da se pojasnijo morebitne nejasnosti in popravijo nepravilna ali nepopolna znanja udeležencev. Razen tega lahko tudi preverimo ali so udeleženci dobili pričakovane informa-cUe- Mojca Kraljic Nova organiziranost Gospodarske zbornice Zbornica tudi povezovalni element Na Gorenjskem bi bilo nespametno ustanavlja več zborničnih organov, temveč bi bila dovfc ena, vendar dobro organizirana medobčinst zbornica Kranj — Tudi medobčinski odbor Gospodarske zbornice Slovenije za Gorenjsko je pretekli teden obravnaval predlog združevanja organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice v SR Sloveniji. Medobčinski odbor je ob tem menil, da razprava zaradi Eomembnosti tematike še ne sme iti zaključena, temveč se mora vanjo še posebej vključiti združeno delo, družbenopolitične organizacije in zbori združenega dela občinske skupščine. Po novem naj bi se združeno delo povezovalo v splošna združenja, oblikovana po panogah ali drugih interesih združenega dela, razen tega pa naj bi ustanavljali še občinske ali medobčinske gospodarske zbornice. Gorenjski medobčinski odbor je pretekli teden o teh možnostih povezovanja razpravljal in sodil, da morajo biti zbornica in zbornični organi pomemben povezovalni in pospeševalni element. Prav je, da predlagana nova organiziranost zbornice uvaja temeljitejše delegatske odnose, vendar je še precej nejasnosti, ki jih mora javna razprava kljub kratkemu roku razjasniti. Na Gorenjskem bi bilo zaradi zaokrožene celote in obilice skupnih problemov nespametno oblikovati več gospodarskih zbornic, temveč bo tudi v prihodnje dovolj ena z medobčinskim značajem. Ta organizem ne sme biti dražji in mani učinkovit, temveč mora biti med najpomembnejšimi gorenjskimi povezovalnimi elementi. To je pomembno še posebno zaradi tega, ker smo se na našem področju vsaj načelno že dogovorili o nosilcih prihodnjega razvoja. Uresničevanje tega cilja in zbornična organiziranost se zato še posebej ne smeta razhajati. Družbenopolitične skupnosti, v tem primeru velja še posebej za občine, ne smejo stati ob strani, temveč enakomerno in enakovredno sprejeti breme odgovornosti za prihodnji razvoj regije. Enotna in trdna organizac:: zbornice prinaša še druge prednoft Gorenjska ima precej sorod* industrijo. Številne so organizac* združenega dela, ki imajo obrate s-temeline organizacije po vseh obe nah. Vedno bolj vsakdanja pa tac f»ostaja praksa dogovarjanja, kt ahko na Gorenjskem razrešim: sami in kje moramo iskati pomoć ter svetov drugod. Če bodo izpolnjeni ti pogoji, povedani na seji gorenjskega medoe činskega zborničnega organa, i> nova organiziranost Gospodara zbornice resnično temeljila in * razraščala iz združenega dela. J- Košnjek Višje cene Maloprodajne cene so biki februarja v Jugoslaviji za 1,2 odstotka višje kot januarja. Kme- j tijski pridelki so bili dražji za tfi odstotka, industrijski pridelki m I 1 odstotek, alkoholne pijač* z* J 0,7 odstotka, storitve pa tt &4 j odstotka. Življenjski stroški p** * bili februarja za 1,6 odstotka v£ji kot januarja, predvsem zaradi podražitve hrane, obutve in prometa. Industrijska cona v Žireh Ziri - V javno razpravo pn-haja predlog zazidalnega načru za industrijsko cono, ki ga je ^ podlagi dolgoročnih planov rai voja delovnih organizacij AlpiiK Etikete, Kladivarja, Kmetiisfc gozdarske zadruge in Mizarstva pripravil Projektivni atelje i: Ljubljane. Skupna površina no«? industrijske cone znaša okot 16 ha. L. B. Grafično podjetje GORENJSKI TISK KRANJ p.o. vabi k sodelovanju in delu na delovnih nalogah 1. vodenje službe vzdrževanja in službe za nego stoje v, ter redni pregledi stojev in konstruiranje nadomestnih delov za stroje 1 delavec 2. vodenje računovdstava TOZD 2 delavca » 3. obračunavanje osebnih dohodkov , 1 delavec 4. snemanje obstoječega stanja in ugotavljanje potrebnega izdelovalnega časa posameznih faz in operacij 1 delavec 5. kakovostni prevzem in analiziranje reprodukcijskega materiala 1 delavec f>. opravljanje administrativnih del v komercialnem sektorju 1 delavec 7. priučevanje za delo v proizvodnji 6 delavcev Poleg splošnih pogojev se za sprejem za izvajanje delovnih n .log zahteva Se: pod 1.: diplomirani strojni inženir z nekajletno prakso na ustreznih delovnih nalogah ,. . « . , „_ai,.*_„ pod 2.: višja šola ekonomske smeri ah srednja Aola z večletno praks v finančnem računovodstu pod 3.: ekonomski tehnik s {letno prakso na ustreznih delovnih nalogah pod 4.: ekonomski ali grafični tehnik pod 5.: grafični ali papirniški tehnik pod 6.: administrato, z dveletno administrativno solo ,n dobri« obvladan jem st rojepisja pod 7.: delave. vojaščine prost. z dokončano osemletko. Za vse navedene delovne naloge se združuje delo za nedoločen čhs Za vsa razpisana dela velja 3 mesečno poskusno delo. Pod , Je delo v dveh izmenah. . ... i> ,» i k ■, ur„7hi in strokovnosti sprejema tajništ\v Ponudbe /. dokazili o i/.ohra/.m in si um GP Gorenjski tisk Kranj h dni p<> objavi. Kaj bo z Rodico v Bohinjski Bistrici? Glas — 5. stran Radovljica — Stavba v Bohinjski Bistrici, Rodica imenovana, je bila leta 1906 zgrajena kot hotel, tedaj eden najmodernejših. Po vojni so bila v njej stanovanja, ki pa so bila stara, dotrajana, brez ustreznih sanitarij. Posebno zgornji prostori so bili nefunkcionalni in neprimerni. Lanski potres je stavbo hudo prizadel in so se morali stanovalci preseliti, kajti v njej je bilo nevarno prebivati. Stanovalci so dobili primernejša stanovanja, ostala pa je poškodovana Rodica, ki je zdaj prazna in katere nadaljnja usoda je še neznana. Stavbo bi lahko podrli, lahko pa bi jo obnovili. Samoupravna stanovanjska skupnost v Radovljici je večkrat že razpravljala o Rodici in na zadnji seji se je izoblikovalo stališče, da bi objekt obnovili, seveda le, če bo zavod za raziskavo materiala dal ugodno mnenje o ustreznosti temeljev. Stavbo so ponudili trem organiza- cijam združenega dela, tako Zelez-niško-transportnemu podjetju v Bohinjski Bistrici, SAP Ljubljana in Kompasu, vendar te organizacije najbrž niso zainteresirane za odkup, čeprav velja, da je ob tolikšnem zimskem obisku Koble in Bohinjske Bistrice še vedno problem primernih gostinskih objektov. »Beli« vlak pripelje vsak dan na Koblo številne smučarje, ki v Bohinjski Bistrici nimajo nobene primerne prehrane. Zato bi bilo prav, da bi se vendarle dogovorili za gradnjo restavracije ali podobnega objekta. Ker za Rodico ni zanimanja, se že pripravlja dokumentacija za njeno obnovo, ko naj bi stavbo znižali in v njej zgradili osem do deset stanovanj. Tako bi deloma rešili tudi problem starih stanovanj v Bohinjski Bistrici. Poleg Rodice so še Štirje objekti, ki jih je treba obnoviti. Za obnovo Rodice bi najeli kredite. D.S. Nujna samopostrežna v Zasipu Zasip — Vaščanke in vaščani Zasipa si najbolj želijo samopostrežne prodajalne, ker je sedanja zastarela, Premajhna in posluje v zasebni hiši. rodajalno zapirajo že popoldne, ko se nekateri vaščani šele vrnejo z dela. Ob sobotah morajo gospodinje čakati po cele ure, da lahko kupijo živila. Vprašanje trgovine se je že večkrat pojavilo na zborih občanov in na sestankih in je skupščina krajevne skupnosti ponudila veletrgovini Špecerija primerno lokacijo za gradnjo nove prodajalne. Dobili so odgovor, da je premalo prometa in da gradnja ni smotrna. Krajani s tem odgovorom niso bili zadovoljni in upravičeno negodujejo. Zasip je tudi danes še brez telefonske povezave, nima prostora za otroško varstvo, varstvene ustanove na Bledu in v Gorjah pa so preveč oddaljene in preobremenjene. Vse ženske so ob letošnjem dnevu žena enoglasno potrdile, da bi jim bila najlepše darilo v prihodnjem letu prav spodobna trgovina. M. S. Potrebe in možnosti proti mnenju strokovnjakov Preddvor se s svojo arhitektonsko ubranostjo zliva s čistim, neoskrunjenim naravnim okoljem zelenih travnikov in gozdov. Zato ni čudno, da v ta del nase lepe Gorenjske že od nekdaj radi prihajajo gostje, ki si želijo miru in sprostitve. Se posebno pa jih privlači jezero Črnava z bližnjimi sprehajališči in seveda hotel Bor, ki daje hkrati z domačnostjo tudi vse, kar današnji turist zahteva. Delavci Bora se dobro zavedajo, da ogromna hotelska naselja ne privlačijo. Zato nimajo velikih načrtov za razširitev. Predvidevajo edinole dograditev nekaj sob, nove restavracije in kuhinje ter igrišča za tenis in morda se drsališča. Načrte nameravajo izpeljati že v najbližji pri-hodnosti. Vendar pa tokrat ne bomo piamli o možnostih razvijanja turistične dejavnosti v Preddvoru. Osvetliti želimo bolj »osebne« teta ve, s katerimi se spopadajo delavci hotelskega naselja. Vemo, da gostinski poklici že nekaj let sodijo v tako imenovane deficitarne poklice. Slovenske gostinske organizacije so orisiliene »uvažati« delavce iz drugih republik, ker domačini ne čutijo dovolj zanimanja za to delo. V Boru jih zaenkrat še imajo, vendar se sprašujejo, kako dolgo jim jih bo še uspelo tudi zadržati. Gre za stanovanjske težave. V vili Danici na primer stanuje deset samcev in šest družin delavcev hotela. Kako naj zdrži družina s štirimi člani v eni samcati sobici s tridesetimi kvadratnimi metri, v kateri mora kuhati, spati, skratka živeti? Omenimo še to, da gostinci delajo v deljenem delovnem času, kar že tako nevzdržne razmere še poslabšuje. Urbanistični načrt Preddvora z okolico je izdelan. V njem so predvidene tudi površine za sta- novanjsko gradnjo, ki pa so zaenkrat še vse v zasebni lasti. Zato so delavci hotela pred letom in pol ustanovili lasten zazidalni odbor, katerega člani so hodili od hiše do hiše in nagovarjali lastnike za prodajo zemljišč. A povsod so naleteli na gluha ušesa. Izhod iz sile vidijo v pozidavi zemljišča ob »svinjakih«, ki je splošno družbeno premoženje, dano v uporabo hotelu. Po urbanističnem načrtu je tu predvidena izgradnja parkirišč za hotelske goste. Parkirišča pa po mnenju delavcev niso potrebna, saj so jih izkušnje izučile, da se hoče gost pripeljati do »vrat« hotela. Vendar pa Urbanistični inštitut Slovenije, ki je po naročilu Dom-plana predlog pretehtal s strokovne plati, meni drugače. Predlaga, naj zazidalne površine poiščejo drugod. Toda kje, če pa zemlje lastniki nočejo prodati? Stanovanja pa potrebujejo takoj, ker se bojijo, da bodo njihovi delavci odšli drugam. Gradnji stanovanj na predlaganih površinah ne nasprotuje niti Zavod za spomeniško varstvo niti Zem-ljiško-kmetijska skupnost, soglasje pa je dala tudi krajevna skupnost. Pripomniti je še treba, da bi tu sezidali stanovanja, ki ne bi kvarila ubranosti kraja, da je denar za gradnjo že zdavnaj zbran in izgublja vrednost. Pet stanovanj namerava odkupiti hotel Bor, ostala pa UJV in preddvorska šola pa solidarnostni sklad. O spremembi namebnosti zemljišča bo razpravljal izvršni svet skupščine občine Kranj. Predlagatelji upajo, da bo upošteval dejanske potrebe, saj bi gradnja stanovanj na tem zemljišču najhitreje in najlaže rešila stisko, in to brez kasnejših kvarnih posledic. H. Jelovčan Iz živinorejsko-veterinarskega zavoda Gorenjske Nedeljska (praznična) bolezen konj Nedeljska (praznična) bolezen konj je bolezen mladih I med o. do H. letom starosti), dobro rejenih konj in to po 1 do i dneh mirovanja v hlevu (zato se imenuje nedeljska ali praznična) in če so pri tem branje ni s krepko na ogljikohidratih bogati hrani (žita). Konj zboli nenadoma, kmalu na to, ko smo ga zapregli. Z zadnjim koncem začne omahovati in se opotekati, kakor da je pijan. Kmalu se začne potiti, slednjič se ne more več vzdržati pokonci in omahne na tla. Meso na stegnili iu plečih otrdi (pravimo, da so stegna trda kot desk;;), zadnji del telesa ohromi in tudi zateče. Seč (urin) je rdečkasto rjav, podoben temnemu pivu. Ce konj obleži na cesti, ga je do prevoza domov treba pustiti ležati in ga nikakor siliti da vstane, ker mu vsako obremenjevali je mišičja samo škodi. Poklicati je treba veterinarja, ki bo odvzel tudi 5 do h litrov krvi, s tem odvzame iz krvi večino snovi, ki škodljivo vplivajo na razvoj bolezni. Konju je treba v hlevu pripraviti čim bolj mehko ležišče, mu dati piti čim več vode, v kateri je stopljeno vsaj 1/4 kg kvasa. Nekaj dni taki konji ne smejo dobiti nobene zrnate hrane, zlasti koruzne. Pokladati je treba samo dobro sladko seno in rezanco z otrobi. Detelje nikakor! Preventiva: v dneh, ko konji počivajo I nedelje), je treba zmanjšali obroke zrnate hrane na polovico, vsak dan jih je treba puščati ris prosto vsaj za pol ure. Sicer je pa to zelo težka bolezen, Kaj je smrtnost tudi do 50-odstotna. Benulić Marijan, dipl. vet Cesta od Radovljice do Krope ni vredna svojega imena, saj po teh kolovozih avtobusi in avtomobili komajda peljejo. Prav bi bilo, ko bi cesto temeljito popravili, saj je v samo nejevoljo krajanom in v posmeh turizmu. - Foto: F. D. Skrb za čisto okolje Mojstrana — V zadnjih letih je bilo v krajevni skupnosti Dovje — Mojstrana precej akcij za ureditev okolja. Komisije krajevne skupnosti in krajani so si zelo prizadevali, da bi bile ceste čiste in urejene, da se smeti odlagajo na določenih mestih in da je okolica stanovanjskih hiš in družbenih objektov čista. V akcije za čisto okolje so se zelo prizadevno vključili tudi učenci osnovne šole 16. december iz Mojstrane. Letos pa bodo z akcijami nadaljevali. Komisija za hortikulturo, stanovanjsko kulturo in varstvo okolja je te dni vsem krajanom poslala dopis z navodili pri odstranjevanju smeti iu odpadkov. V Mojstani so lani že organizirali odvoz smeti s kontejnerji, letos pa bodo kontejnerje najbrž namestili tudi na Dovjem. J. R. Koliko so prijavili Radovljičani? Radovljica — Občani in delovni ljudje radovljiške občine so tako kot v vseh drugih občinah oddali davčne napovedi za odmero davka do 31. januarja letos. Največ dohodka so prijavili zasebni obrtniki in sicer sta obrtnika prijavila skupaj milijon 840.000 dinarjev ostanka dohodka, sledi obrtnik z 932.000 dinarjev, obrtnik s 747.000 dinarjev in obrtnik s 420.000 dinarjev. Med ostalimi poklici je na vrhu davčne lestvice svobodni umetnik s 411.000 dinarjev, sledi mu svobodni umetnik s 326.000 dinarjev, upokojenec z 292.000 dinarjev, arhitekt z 271.000 dinarjev, upokojenec z 260.000 dinarjev, arhitekt K .257).(MM) dinarjev in trgovski pot nik z 24 I (HHI dinarjev D. S. Konfekcija MLADI ROD KRANJ svet podjetja razpisuje prosta dela in naloge VODJE GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA SEKTORJA Pogoji: najmanj višja strokovna izobrazba (ekonomska, pravna ali organ.zarijska) „, ;j |e,a delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v finančno-iačunovodski stroki. Kandidat mora hiti moralno in politično neoporečen. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovni praksi naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi na naslov Konfekcija Mladi rod Kranj - Splošni sektor. CD Razpisna komisija Gozdnega gospodarstva Kranj n.sub.o. Temeljne organizacije kooperantov Skofja Loka n.sub.o. na podlagi določil 113. do 118. člena statuta Temeljne organizacije kooperantov Skofja Loka in v skladu z družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Skofja Loka razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa vodje Temeljne organizacije kooperantov Škof ja Loka Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in pogojev, predpisanib v 511. členu Zakona o združenem delu. izpolnjevati še nasledil je pogoje: — da ima viokošolsko ali višješolsko izobrazbo gozdarske smeri. — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj. — da je moralnopolitično neoporečen „ Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj n.sub.o. — Temeljna organizacija kooperantov Skofja Loka n.sub.o., Partizanska 22, Skofja Loka. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, o.sol.o. objavlja DELA IN DELOVNE NALOGE V TOVARNI MEHANIZMOV LIPNICA 1. elektrikarja specialista 2. snažilke POGOJI: pod tč. 1. pod tč. 2. — končana triletna poklicna šola elektro smeri; — 3 leta delovne dobe na področju vzdrževanja, električ-nih napeljav in strojev; — končana osnovna šola. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, 64000 KRANJ, Savska loka 4, Kadrovsko področje. Tobačna tovarna Ljubljana o.sub.o. Ljubljana, Tobačna ul. 5 Tobačna tovarna Ljubljana, TOZD TOBAK, o.sub.o. Ljubljana, Tobačna ul. 5, odbor za medsebojna razmerja ponovno vabi k sodelovanju v PE Kranj kandidate za opravljanje administrativnih in knjigovodskih delovnih nalog Pogoji: — dveletna administrativna šola ter 3 leta ustreznih delov nih izkušenj in znanje strojepisja Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo je 60 dni. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe naj kandidati pošljejo upravi poslovne enote Kranj, Oldhamska 12, v 15 dneh od objave. Tu bodo dobili tudi vse ostale informacije. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po končani objavi. tf. štrrnm - Glas Loški razgledi XXIV Pestro, zanimivo in privlačno Skofja Loka — Pred nedavnim je v založbi Škofjeloškega Muzejskega društva in ob denarni pomoči škofjeloške občinske kulturne skupnosti ter mnogih delovnih kolektivov izšel v Skofji Loki že XXIV. zbornik »Loški razgledi«. Številni bralci so tako kot vsakokrat tudi v začetku letošnjega leta dobili v roke pestro, zanimivo in privlačno knjigo, zbornik, ki prav zagotovo sodi na knjižno polico vsake družine na škofjeloškem področju, nobenega dvoma pa ni, da po njej seže rad vsakdo, ki ga zanimajo življenjski tokovi v davnini in danes v tem delu Gorenjske. Uredniškemu odboru zbornika, naslovno stran letošnjega krasi reprodukcija slike Skofja Loka iz Valvasorjeve grafične zbirke, ki jo hrani grafični kabinet Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, je kljub precejšnjim težavam tudi letos uspelo k sodelovanju pritegniti priznane strokovnjake in pisce za posamezna področja. Plod tega so mnogi zanimivi in tehtni prispevki. Prvi del zbornika je tokrat kajpada namenjen praznovanju 40-letnice Muzejskega društva v Skofji Loki, ki je bilo lani. O pomenu društva in delu njegovih članov govori prispevek dr. Pavleta Blaznika. Avtor še s posebnim zadovoljstvom ugotavlja neprecenljiv delež muzealcev pri izdajanju publikacije Loški razgledi, saj je strokovna raven razgledov na taki stopnji, da se zanje zanimajo tudi v inozemstvu in, da je prav njihova zasluga, da je loško ozemlje postalo med najbolj preučenimi področji v Sloveniji. Osrednji del publikacije tako kot vedno tvorijo »razgledi«. Letošnji so, lahko rečemo, izredno bogati. Pravi razgledi, saj na straneh zbornika svoje prispevke z raznoraznih področij objavljajo ugledni znanstveniki in strokovnjaki, dobri poznavalci svojih področij in seveda tematike s škofjeloškega področja. Pa jih naštejmo! Rajko Brank piše o prazgodovinski poselitvi okolice Rudna in Dražgoš, dr. Vinko Šribar in dr. Vida Stare o ostankih srednjeveškega oblačila na freisenškem Otoku pri Dobravi, dr. Cene Avguštin o tlorisnem značaju Škofje Loke, dr. Emilijan Cevc o še dveh Langusovih risbah Škofje Loke, dr. Marijan Slabe o loški slikani meščanski keramiki, France Planina o podrti Perkusovi hiši in mestnem zidu, Pavle Hafner o ureditvi starega mestnega jedra Škofje Loke, France Štukl o pokopališču v Skofji Loki, France Planina o študentih iz Loke na dunajski univerzi od 14. do 17. stoletja, Jaka Žigon o sonetnem vencu II —III in regesti prešerniani 1-2, Marija Jesenko o narodni čitalnici v Skofji Loki 1862-1924, Branko Weixler o razvojnih značilnostih nekaterih naselij v Poljanski dolini, dr. Anton Ramovš o novih spoznanjih o sestavi škofjeloškega konglomerata. Dušan Novak o nekaterih hidroloških in geoloških raziskavah na območju Zirovskega vrha in dr. Anton Polenec o pajkih z Žirovskega vrha in Suhega dola pri Lučinah, obravnavan pa je tudi družbeni načrt razvoja občine Skofja Loka za družbene dejavnosti v obdobju do leta r k i . ......_ Jesenice - V počastitev dneva žena so na Jesenicah v soboto, 4. mar ca, v mah dvorani pri Jelenu odprli razstavo Narodne vezenine Razstavo so pripravile članice odseka za ročna dela DPI) Svobode rone Cufar Jesenice, članice sveta za družbeno aktivnost žena pri krajevni konferenci SZDL na Plavžu pa so odprle razstavo ročnih del. ki so jo pripravile v prostorih krajevne skupnosti Plavž. Na sliki: ogled razstave ročnih del na Plavžu na Jesenicah. - B. B. Priložnost za mlade literate Januarja letos je bil v Kranju ustanovljen klub literatov, ki deluje kot oblika dela pri kulturni komisiji OK ZSMS Kranj, njegovo delovanje oa je povezano tudi z delom ZKO Kranj Za zdaj novopečeni klub združuje predvsem mlade literate, vso možnost sodelovanja pa imajo seveda tudi starejši, že uveljavljeni pesniki in pisatelji. Svoje delovanje klub usmerja med drugim tudi na podlagi usmeritev ZKO Slovenije. Mladi literati so na svojem prvem sestanku 16. februarja zastavili zelo resno in zaenkrat predvsem želijo svoje vrste čimbolj pomnožiti. Zato je prav, da zainteresirane mlade gorenjske literate seznanimo s programsko usmeritvijo klu ba. Osnovna naloga kluba literatov je organiziranje mentorstva za mlade literarne ustvarjalce v obliki bralnih večerov, na katerih se kritično pregleda in oceni njihova dela, ter predavanj in seminarjev, na katerih bodo sodelovali priznani literarni kritiki, književniki in drugi kulturni delavci s tega področja. Pomembna naloga kluba literatov je oblikovanje novih pobud in smeri na področju literarnega ustvarjanja mladih. Prav to pa se bo oblikovalo z dobro organizirano in kvalitetno mentorsko pomočjo. Mladim, nadarjenim literatom bo klub zagotovil možnost uveljavitve v širšem slovenskem prostoru. Potrebno bo vspostaviti ustrezen sistem selekcije - to pa pomeni, da je potrebno organizirano animirati li-'erarno ustvarjanje mladih na olah, v delovnih organizacijah in KS. Klub literatov bo v okviru kulturne komisije pri OK ZSMS Kranj fuigotnvtl osnovne matorialno-teh- niČne možnosti za literarno ustvarjanje mladih. Pomembna naloga kluba pa je tudi povezovanje literarnega ustvarjanja Z ostalimi področji kulturnega življenja mladine (glasba, likovna umetnost, amaterske gledališke skupine itd). Klub literatov bo mladim ustvarjalcem omogočil redno informiranje o aktualnih dogajanjih in dosežkih na področju literarnega ustvarjanja, in to z nabavo ustreznih literarnih glasil, revij ter drugo literaturo. Občasno (približno :{ številke letno) bo klub izdajal tudi svoje glasilo, obenem pa bo mladim literatom omogočal tudi objavljanje v literarnih glasilih, revijah in drugih sredstvih javnega obveščanja. Novi kranjski klub bo organiziral ali sodeloval na različnih literarnih večerih in prireditvah na šolah, v KS in delovnih organizacijah. Udeleževal se bo tudi republiških in področnih srečanj mladih literatov. Nadalje bo klub sodeloval na področju književnega sodelovanja med pobratenimi mesti Jugoslavije v okviru Srečanja pobratenih mest Jugoslavije (nosilec sodelovanja je Književna mladina Zemuna), poleg tega pa bo skušal najti oblike literarnega sodelovanja s koroškimi Slovenci in organizirati literarna srečanja. Kaj lahko rečemo za zaključek? Novi kranjski klub literatov je nedvomno poln zaleta. Upajmo, da bo pri tem ostalo. Mladi gorenjski literati, interesenti, ki bi se želeli vključiti v novoustanovljeni klub, pa naj se pismeno javijo na OK ZSMS Kranj (KLUB LITERATOV) ali se osebno zglasijo v prostorih Mladinskega servisa (Stritarjeva 5, Kranj), kjer bo imel novi klub tudi svoje začasne prostore in sestanke. K.Mohar 1980. Pestra vsebina, kajne? Za bralca prav gotovo. Toda kritičnejši člani uredniškega odbora ugotavljajo, da bi bilo mogoče še marsikaj izboljšati. Predvsem so vsako leto težave s prispevki z gospodarskega področja, ki pa spričo živahnega razvoja industrije in drugih panog, ne bi smeli predstavljati problema. Zanimivih tem, ki bi jih bilo vredno obdelati, včasih morda tudi z nekoliko ostrejšim peresom, zagotovo nikakor ne manjka. Morda se bodo že v prihodnjem zborniku s tehtnimi članki z gospodarskega področja le pojavili novi avtorji. Prav bi bilo tako! Precejšnje zadrege imajo zbiralci gradiva za razglede zadnja leta tudi s prispevki o narodnoosvobodilni borbi in ljudski revoluciji. Zakaj? Na to vprašanje je dokaj težko dati ustrezen odgovor. Kajti res je, da je bilo o dogodkih med zadnjo vojno na škofjeloškem področju že marsikaj napisanega, po drugi strani pa je istočasno treba ugotoviti, da je še marsikaj nedorečenega. In prav ena od nalog Loških razgledov je, da obelodanijo še vse tisto, kar je doslej poznano le še ozkemu krogu ljudi. Letošnja prispevka na to tematiko, prispevek Vinka Demšarja o zgodovini delavskega gibanja na Škofjeloškem ter Cirila Zupanca o porušenih Dražgošah, pa sta prav gotovo zanimiva. Zanimiva spričo tega, ker so bralcu zgoščeno posredovani mnogi zanimivi podatki. Tu so tudi medvojni spomini dr. Milana Gregorčiča in Cirila Zupanca. V zapiskih so seveda obravnavani nekateri pomembni dogodki in obletnice v preteklem letu. To so zapisi o jubilejih v Alpini, Kroju in Veletrgovini »Loka«, jubileju škofjeloških planincev ter kulturnem razcvetu Malenskega vrha pred osemdesetimi leti in delovanju prosvetnega društva »Ivan Grohar« na Sorici. Zirovec Jože Peternelj je širši javnosti znan kot slikar samorastnik. Za njegovo pisateljsko žilico pa je doslej vedel le ožji krog njegovih oboževalcev. Tokrat se s pisano besedo v rubriki »leposlovje« predstavlja tudi bralcem Loških razgledov z odlomkom iz povesti »Ubiti zvon«. Povest se nanaša na prva povojna leta in je tematsko tako izredno zanimiva. Spremno besedo je napisal Rado Jan. Loški razgledi na zadnjih straneh prinašajo še krajše zanimive prispevke o problematiki loškega grba, sto-letniku prof. dr. Jožetu Demšarju, 70-letnici Blaža Gortnarja, spominih dr. Janeza Evangelista Kreka, Dražgošah — slovenski Kalavriti, kazenski zadevi zoper Franca Vidmarja-Pstotnka ter muzejskih izletih. Loške razglede seveda tako kot vsakokrat tudi tokrat zaključuje pregled dogodkov, ki so se v škofjeloški občini zgodili v preteklem enoletnem razdobju. J. Govekar SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ -STRITARJEVA 5 razpisuje na podlagi 100. člena statuta podjetja prosto delovno področje tehničnega vodje Pogoji: visokokvalificiran kuhar in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delih v svoji stroki ali KV kuhar in K) let prakse na vodilnih delih v svoji stroki. Razpis velja do 29. 3. 1978 Pevci iz Cerkelj se marljivo pripravljajo na republiško tekmovanje v Man boru. — Foto: F. Perdan Uspehi sad trdega dela Tradicija zborovskega petja v Cerkljah sega devetnajst let nazaj, ko so domačini po večkratnih poskusih prvič ustanovili moški pevski zbor Davorin Jenko. Zal pa fantje in možje niso dolgo prepevali skupaj. Že po nekaj letih so se razšli. Novo rojstvo je doživel zbor pred devetimi leti. Umetniško vodstvo so zaupali Gabrijelu Selanu, od njega §a ga je nato prevzel profesor Milko koberne. Člani zbora so si od vsega začetka prizadevali pritegniti v svoje vrste mlade pevce. Kvaliteto se namreč da doseči le z uskladitvijo mladih, svežih in elastičnih glasov z izkušenimi in polnejšimi starejšimi. In z resnim delom, seveda. O cerkljanskih pevcih je zadnje čase spet veliko slišati, saj po ocenah strokovnjakov sodijo med najboljše na Gorenjskem. Skupina šteje trideset pevcev, katerih poprečna starost je manj kot trideset let. Na vajah se srečujejo vsak teden dvakrat, prihajajo pa iz najrazličnejših krajev, tudi iz oddaljenih Suhadol, Komende, Most, Velesovega in Adergasa. Zbirajo se v zadružnem domu, kjer so si lani prostor uredili sami s prostovoljnim delom. Že peto leto vodi zbor domačin Jože Močnik, ki se je pokazal kot zelo nadarjen dirigent. Čeprav njegov osnovni poklic ni prav nič povezan z glasbo in petjem — je tehnolog v kranjski Iskri — mu posveti skoraj ves prosti čas. Končal je solo petje pri profesorici Sabiri Hajdarevičevi, »nekaj« klavirja, zdaj pa izredno študira še na Pedagoški akademiji v Ljubljani na oddelku za glasbo. Je torej vztrajen fant, ki ve, da se da uspeh doseči le s trdno voljo. Kaj se na ta način da doseči, je zbor dokazal s tem, da je odobril »vizo« za republiško tekmovanje amaterskih pevskih zborov, ki bo 8. in 9. aprila v Mariboru. To pa vsekakor ni malo. Pred pomembno pre-skušnjo so podvojili število vaj in upajo celo, da se bodo vrnili z eno od plaket. Za nastop pripravljajo pesmi Jakoba Ježa Verzi (obvezna), Antona Foersterja Razbita čaša in Jakoba Gallusa Clare vir. Ze v soboto, 18. marca, pa bodo v Kranju nastopili na samostojnem koncertu. Vsako leto namreč na- Popravek V članek Člani le na papirju, ki smo ga objavili v petek, 10. marca, na 5. strani, se je vrinila neljuba napaka. Zapisali smo, da je pianino veljal 4 stare milijone. Prav je 440 starih tisočakov. č rtu jejo najmanj po en samosto;n. koncert, drugače pa seveda nafrn5 pojejo doma in v bližnji okolici Tesne stike imajo s pevci iz Gnfafj na Dolenjskem, medtem ko ■ skupaj z zborom Svoboda Elektr;-porcelan v Izlakah lani kar dvakrtr združili moči. Posebno svečano namerni naslednje leto proslaviti deset Id dela. Pripravljajo vrsto zahtevni skladb od renesanse do današc dni. V prihodnje nameravajo dopob« nekatere glasove z novimi pevci M čas pa morajo skrbeti tudi za njavo tistih, ki odidejo v JLj\ ah * odpovedo sodelovanja v »hor Takih pa na srečo niti ni veliko M Petja I jih spodbuja ljubezen do moralno priznanje, ki jim ga poslušalci povsod, kjer nastopaj Končan kranjski mini Fes t 78 iil u P*uib' filmih, ki smo jih videli v Kran lahko uporabimo slovenski pregovor: Ni vse zlato, kar se sveč oziroma ga lahko aktualiziram: in rečemo Ni vse dober film. ker nosi oznako »prikazano mt Fes tu«. Fest postaja vedno bolj It ' sejem filmov. To sicer ni Arv& organizatorjev, ampak tujih pro- \ ducentov in naših distributerje ki film ocenjujejo le kot fegmi blago, pozabljajo pa na to, na/ bt \ bil film v prvi vrsti umetne«: Programski svet festa bo moral i prihodnosti nekaj ukreniti, da k Fest dobil nazaj ugled »naj* festivala na svetu. V Kranju smo torej videli ameriškega King Konga, sfo mercializiran film brez posebnih kvalitet, švicarski film režiserje Clauda Gorette Čipkarica, kiji bil gotovo eden najboljših ftimU letošnjega Festa. Pozorni je zbudil tudi poljski film Van' valne barve, medtem ko ameriški Rocky kljub trem oskarjem ne bi bil nič posebnega, če ga ne k reševala spretna režija in dobra montaža. Film Oče gospodar, U je bil zmagovalec lanskega festt-vala v Cannesu, je bil tudi M Festu proglašen za najboljši film Kot šesti je bil na sporedu trt mM dolg kuvajtsko libijski spe k takt Pod Mohamedovo zastaianju U dežele v prevelike skrajnosti, :r francoski film Vijoličasti tako Film ima zelo zanimivo zgodba žal pa je preveč nedorečen. Sedaj bomo skozi vse leto m naših platnih srečevali fume , oznako »prikazano na festu 7& Toda naj ponovim stavek uvoda: Ni vse dober film, ka nosi oznaki) prikazano na Festu B. Grl; V-—■--—-i POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI. LIMBARSKi GORI IN O ČRNEM GRABNU 80 let kranjskega pihalnega orkestra Godbeniki pihalnega orkestra iz Kranja letos praznujejo 80 let nepretrganega dela, ki ga niso prekinili niti med drugo svetovno vojno. Ta, vsekakor lep in edinstven, jubilej bodo svečano proslavili s samostojnim koncertom 21. aprila, na katerem bodo izvedli zahtevnejše klasične skladbe. Za poletje načrtujejo še srečanje pihalnih orkestrov. Povabiti nameravajo po en kvalitetnejši ansambel "s Štajerske, Primorske in z Gorenjske. Marca lani je od dolgoletnega kapelnika kranjskega pihalnega orkestra Zdenka Motla prevzel delo Alojz KrajnČan. glasbeno in pedagoško podkovan mož, ki je prej že dve leti igral v orkestru. Člani orkestra, 44 jih je vseh, so v glavnem starejši. Ce ne bi dobili mladih, bi sestav nakajsneje v petih letih popolnoma propadel. Zato so se lansko jesen dogovorili za svojevrstno akcijo. Obiskali so kranjske osnovne šole in učence spoznali s svojim delom. Tako se je prijavilo precej nadebudnežev, vendar so jih Žal lahko sprejeli le 38, ker nimajo več instrumentov. Le-ti že vneto hodijo na vaje. Alojz Krajnčan upa, da bodo jeseni lahko ustanovili samostojni mladinski pihalni orkester, v katerega bi radi vključili še nekaj učencev glasbene šole. Dela pa že Orffov orkester, ki združuje 18 otrok od prvega do tretjega razreda osnovne šole. Za naraščaj torej zaenkrat nimajo skrbi. Seveda pa vaje in številni nastopi zahtevajo veliko truda. Samo lani so imeli člani orkestra 85 vaj, 20 samostojnih koncertov, 16 nastopov na proslavah, manifestacijah in paradah ter 77 na pogrebih. Skupaj so torej prišli kar 198 krat; to je pogosteje kot vsak drugi dan. Ce izračunamo še porabljeni čas, je to kar 13.608 ur. Res prava ljubiteljska zagnanost. Kranjski pihalnT orkester sodi po kvaliteti v sam slovenski vrh. Lani so na srečanju v Rogaški Slatini prejeli zlato plaketo med orkestri prve težavnostne stopnje. Kot vsako amatersko kulturno skupino tudi njih pestijo predvsem finančne težave. Lani so za celotno dejavnost prejeli le 4 stare milijone. Kako malo je to, pove podatek, da samo ena trobenta stane blizu 2 milijona. Letos, ko že ravno praznujejo 80-letnico, pričakujejo malo več pomoči. Naj omenim samo še lansko leto najmarljivejše člane orkestra. Gašper Ju van je od skupaj 198 vaj in nastopov manjkal samo šestkrat (on je tudi najstarejši med vsemi), Franc Zagoričnik osemkrat, Franc Markič pa štirinajstkrat. H. J. Komisija za sprejem otrok v vrtce in jasli pri VVZ Skofja Loka razpisuje za leto 1978 17 prostih mest v j asličnem oddelku 5 prostih mest v predšolskem oddelku — starost od 2. do 3. let V vzgojnovarstvene enote se sprejmejo otroci staršev, ki stalno prebivališče na območju Škofje Loke. Obrazec »Prošnja za sprejem otroka v VVZ« se dobi v Dijaškem domu Skofja Loka, Titov 4. kjer bodo uradne ure v razpisnem roku ob ponedeljkih od 12. do 16. ure ob sredah od 7. do 14. ure. Prošnjo za vpis je potrebno oddati najkasneje l") dni po objavi razpisa osebno ali priporočeno na naslov: Vzgojnovarstveni zavod Skofja Loka, Titov trg 4. Prošnje morajo obnoviti tudi starši, ki so otroke za leto 1978 prijavili še pred tem razpisom. imajo A Cestno podjetje v ranju objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. KV avtomehanika 2. KVstrugarja Za zasedbo delovnih mest se zahteva: pod 1.: uspešno končana poklicna šola avtomehanske stroke in tri leta delovnih izkušenj, zaželeno na področju vzdrževanja gradbene mehanizacije in tovornih vozil: pod 2.: uspešno končana poklicna šola i/, kovinske stroke in tri leta delovnih izkušenj. Nastop je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je določen v samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Pismene vloge s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju zahtev za zasedbo delovnega mesta pošljite v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni od objave v časopisu. Dve novosti založbe Partizanska knjiga Ljubljana — V teh dneh sta se na knjižnih policah v naših prodajalnah pojavili dve zanimivi novosti založbe Partizanske knjige iz Ljubljane. To sta knjigi armadnega generala Nikole Ljubičica Splošna ljudska obramba - strategija miru ter Vojaški slovar večje skupine atorjev. S knjigo Nikole Ljubičica smo .Slovenci prvič dobili v slovenščini vojaško politično in teoretično delo. ki v celoti predstavlja našo strateško zamisel splošnega ljudskega odpora. V posameznih poglavljih avtor obra-nava izreden pomen Titovega vojaškega dela, ugotavlja, da je strategija splošne ljudske obrambe pomemben dejavnik odvračanja agresije, da je ljudstvo, ki se je do konca in z vsemi močmi pripravljeno boriti za svobodo, nepremagljivo. Posebna poglavja so namenjena razmišljanjem o vlogi zveze komunistov v splošni ljudski obrambi in nadaljnjemu razvoju obrambnega sistema, delovanju sistema splošne ljudske obrambe glede na vojaško-politični in zemljepisni položaj naše države ter sploh nadaljevanju gradnje in nenehnemu razvoju tega sistema. Zamisel o naši obrambi po avtorjevih ugotovitvah temelji na izkušnjah iz narodnoosvobodilne vojne jugoslovanskih narodov in narodnosti, na samoupravnem družbenem sistemu, na politiki neuvrščenosti ter na bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti. Kot tako bo delo zagotovo nepogrešljiv priročnik vsem družbenopolitičnim delavcem, ki se ukvarjajo z organizacijo sistema vseljudske obrambe, predavateljem obrambne vzgoje, starešinam v enotah teritorialne obrambe in JLA ter drugim. Druga novost. Vojaški slovar, je delo več avtorjev. Večletno delo je plod izpisovalcev slovenskih vojaških izrazov iz različnih besedil, dokončno podobo pa je dal slovarju uredniški odbor v sestavi Tomo Korošec. Stane Suhadolnik, Stanko Petelin, Polde Štukelj in Jože Svi-gelj. Vojaški slovar je tako brez dvoma pravi odraz živega vojaškega izrazja v slovenščini, saj je bil uredniški odbor prisiljen posloveniti le manjši del besed iz srbohrvaščine. To pa brez dvoma kaže na to. da slovenščina danes ne nazaduje in zamira, kar hočejo nekateri dokazati, ampak je jezik živ bolj kot kdajkoli doslej. Slovar je brez dvoma izredno velikega pomena, kajti njegov izid predstavlja tudi izpolnjevanje nekaterih ustavnih določil, ki zahtevajo, da se pri urejanju teritorialnih enot v naši republiki uporablja slovenski jezik. Zato bo novi vojaški slovar pomemben pripomoček za starešine enot teritorialne obrambe pri njihovem delu z vojaki, hkrati pa tudi vzpobuda za delo na tem področju v prihodnje. J. Govekar (19. zapis) Vem, da nekako kar ne morem od opisov moravskih gradov in cerkva — toda to vse je staro, več stoletij že stoji ali pa je v razvalinah. Sodobnost, posebno pa polpretekla zgodovina naše NOB, pride kar sedaj na vrsto — posebno zato, ker spomeniki, posvečeni tej častni dobi, stoje v parku pred farno cerkvijo, kjer smo se zadnjič pomudili. SPOMENIKI NOB Najlepši je vsekakor spomenik vsem onim petstotim, ki so se borili in padli na področju Moravske doline. Bronasti partizan v jurišu je delo kiparja Tineta Kosa, domačina iz Cešnjice v Moravski dolini. — Na sprednji strani kamnitega podstavka je vklesano: 1941 -1945 In šli so naši fantje zlati skoz glad in mraz v boj krvavi za svobodo in mir med brati in da si narod lepši dom postavi. Spomenik padlim borcem NOB na Moravšekm Na levi stranici spomenikovega podstavka je vklesano: Od severa privrela kruta je krdela, da naša je beseda od groze onemela. Domove so požgali, družine pa odgnali in talce so streljali. Pa da bi se vdali? Nikoli in nikdar! Narodni heroj Jože Klanjšek Vasja Bronasto poprsje padlega Milana Janež iča Potem sta tu, v spominskem parku, še dve bronasti poprsji. — Prvo predstavlja narodnega heroja Jožeta Klanjška-Vasjo, komandanta legendarne 14. divizije, roj. 29.4.1917 v Drtiji; umrl 17.9.1965. V spomenik so vklesani še Kajuhovi verzi: V borbo, štirinajsta, juriš! Naj se razlega prek sveta! Dvignimo puške in naprej junaško, vsi za komandantom v boj. Naprej! Jože Klanjšek-Vasja je bil nekaj let pred smrtjo generalni direktor Tovarne obutve Planika v Kranju. Drug junak — domačin, ki pa je našel smrt v boju, je bil hrabri Milan Janežič (roj. 9. 9. 1922, padel 21. decembra 1944). Tudi njegov lik je predočen v bronastem poprsju v moravškem spominskem parku. V podstavek iz črnega marmorja so vklesane zlate besede Otona Zupančiča: In vendar še govoril bom o sreči, da, vselej vsakega bom blagroval, ki rajši je v zanosu mladem pa/, kot da izhiral bi v zatohli ječi. Poseben spomenik, v obliki ume-♦telno klesanega kvadra, je posvečen padlim domačinom iz Moravč in okoliških vasi. Tu je vklesanih kar 182 imen. Strašna bera smrti.. . USTRELJENI TALCI Kot da bi imel nemški okupator »skladišče« talcev v Begunjah: čim je bila kjerkoli na Gorenjskem izvedena kaka partizanska akcija, je gestapo na kraj dogodka pripeljal talce iz Begunj in jih postrelil vsem na očeh in v opomin ... Tako so partizani 16. marca 1943 napadli in uničili moravsko pošto, hranilnico in občinski urad — vse je bilo tedaj v rokah Nemcev. V povračilo so »junaki« Svabi pripeljali iz Begunj sedem mož, ki so bili zaprti le zaradi suma, da so podpirali partizane. Na mestu, kjer so bili talci ustreljeni, je sedaj vzidana spominska plošča, ob kateri nikoli ne zmanjka svežega cvetja. Napis pa je tale: Na tem mestu so bili 22. 3. 1943 ustreljeni kot talci: Javoršek Ciril iz Zaloga Jamnikar Marjan iz Ljubljane Grintov Ciril z Jesenic Berce Lovro iz Nemilj Selšek Ivan iz Kamnice Tomaž in Matevž iz Z g. Besnice Vrh Franc iz Podlonka Vaša kri — naša svoboda! K spomenikom NOB je treba vsekakor prišteti tudi urejeno grobišče 16 padlih borcev na moravškem pokopališču. O spomeniku devetim žrtvam — živim sežganim 20. 7. 1942 in petim padlim partizanom iz vasice Hrastnik pod Limbarsko goro, sem pisal že v 3. zapisu. Tako mi ostane za prihodnji zapis še omemba spomenika matematiku Juriju Vegi, ki prav tako v bronu stoji v neposredni bližini spominskega parka pred moravsko farno cerkvijo. 12. stran — Glas Torek — 14. marca. IS78 c Balkansko smučarsko prvenstvo 3 Dvakrat Križaj, po enkrat Zavadlav in Dornig MONT PILION - V tem grškem smučarskem središču se je z veleslalomom končalo letošnje balkansko smučarsko prvenstvo. V alpskih disciplinah slalom, in veleslalom, ter smučarskih tekih in štafetah so se za te naslove potegovali reprezentance Bolgarije, Romunije, Turčije, Grčije in Jugoslavije. Po osvojenih kolajnah so na prvem mestu Bolgari, drugi so Jugoslovani in tretji Romuni, medtem ko organizatorji in Turki niao osvojili nobenega prvega, drugega in tretjega mesta. V alpskih disciplinah so v veleslalomu in slalomu v članski konkurenci in v. konkurenci mladink največ pobrali prav Jugoslovani. Posebno to velja za našo trojko Križaj, Strel in Kuralt, saj so v obeh disciplinah pobrali vse, kar se je sploh dalo pobrati. Najuspešnejši je bil prav najboljši Jugoslovan Bojan Križaj, ki je bil dvakratni zmagovalec. Bil je prvi v veleslalomu in slalomu. Na preostalih dveh mestih pa sta bila Kuralt in Strel, in sicer v obeh specialnih alpskih disciplinah. V tem tekmovanju pa še ni bilo pričakovanega dvoboja med Bolgarom Popangelovom in Bojanom. Bolgar namreč ni imel »vize« za prizorišče balkanskih smučarskih borb. Enako dobro kot člani so tu vozile tudi naše mladinke Dornigova, Tometova, Zavadlavova. Dornigova je osvojila balkanski naslov v slalomu, Anji pa je uspelo osvojiti prvo mesto v veleslalomu. Najboljše alpince mladince imajo Bolgari. Naši so osvojili eno srebro in dve bronasti odličji. Prav zadnji dan pa so imeli mladinci reprezentance Jugoslavije smolo, saj je drugouvrščeni Tomo Virk v veleslalomu le za dvanajst stotink zaostal za zmagovalcem Bolgarom Hadijem. V tekih so naši imeli manj uspeha kot pa alpinci. Tu so največ uspeha imeli predstavniki Bolgarije, ki so med boljšimi tekači v osrednji Evropi. Vseeno pa smo lahko zadovoljni z uspehom naših, saj so v teku štafet osvojili srebro in dva brona, medtem ko so v solo tekih ostali brez kolajn. Rezultati — veleslalom - člani: 1. Križaj 1:17,72. 2. Kuralt 1:18,85, 3. Strel (vsi Jugoslavija) 1:19,20; mladinci: 1. Hadijev (Bolgarija) 1:20.72, 2. T. Virk 1:20,84, 3. Forte 1:21,03, 5. Oberstar 1:21,45, 6. Sitar (vsi Jugoslavija) 1:22,87; mladinke: 1. Zavadlav 1:24,19, 2. Tome 1:25,05, 3. Dornig (vse Jugoslavija) 1:26.06; slalom - člani: 1. Križaj 107,04, 2. Kuralt 107,25, 3. Strel (vsi Jugoslavija) 110,24; mladinci: 1. Angelov 110,10, 2. Hadžev (oba Bolgarija) 111,94, 3. Sitar (vsi Jugoslavija) 112,59; Najuspešnejši na balkanskem smučarskem prvenstvu, zmagovalec slaloma in veleslaloma, Jugoslovan Bojan Križaj. Šolska športna društva na Gorenjskem Najstarejše društvo ŽIROVNICA - Nova usmeritev v slovenski telesni kulturi tudi šolskim športnim društvom nalaga nove naloge. Šolska športna društva po Sloveniji naj bi vzgajala dobre športnike, ki bi nato prišli selektirani v republiške selekcije, individualni športniki pa bi se zbirali v centrih. Tu pa naj bi nato pod skrbnim strokovnim delom posegali po mednarodnih uspehih, državnih in republiških naslovih. Vse sile bo treba napeti, da bo to res prišlo v prakso. Sadovi takega dela se bodo morali kaj kmalu pokazati. S to novo usmeritvijo pa se je delno rešilo tudi financiranje teh društev, ki so že začela sistematično delati. Kako delajo športna društva, smo se te dni pogovarjali z mentorjem ŠŠD na Oš v Žirovnici in z njihovimi učenci-športniki. Šolsko športno društvo Žirovnica na osnovni šoli v Žirovnici je začelo delovati že leta 1960. Prav gotovo je eno od najstarejših športnih društev na Gorenjskem in Sloveniji. ANDREJ AVSENIK, SMUČARSKI SKAKALEC: »Igram košarko, rokomet, izven šolskega športnega udejstvovanja pa sem smučarski skakalec. Lani je naše moštvo bilo občinski prvak v rokometu, medtem ko smo v košarki zasedli tretje do četrto mesto. V našem društvu je 150 športnikov. Na šoli imamo dobre pogoje za delo, poskrbe pa tudi za vse ostalo.« ŠTEFAN MLAĆNIK, PROFESOR TELESNE VZGOJE IN OD VSEGA ZAČETKA MENTOR DRUŠTVA: »Na pobudo naših bivših učencev in tistih, ki so takrat obiskovali našo šolo, smo se 14. septembra 1960 na ustanovnem občnem zboru odločili, da športniki Žirovnice ostanejo pod okriljem ustanovljenega športnega društva na šoli. Nova usmeritev nam res nalaga nove naloge, menim pa, da je pri selek-cionirju športnikov še precej zmešnjave. To se mora Se uteči. Pri tem smo daleč naprej pred ostalimi republikami, ki šele sedaj po slovenskem vzoru pričenjajo s to šolsko športno dejavnostjo. Financiranje pri nas je ostalo na enaki ravni kot v preteklih letih, vendar bomo morali krepko zavihati rokave, da bomo vzgajali in vzgojili tisto kar hočemo.« DARJA SODJA, ZALJUBLJENA V GIMNASTIKO IN ROKOMET: »Ekipa učenk v rokometu je bila lani prva na občinskem rokometnem prvenstvu, enak uspeh pa smo dosegle tudi na pravkar končanem zimskem prvenstvu. Najraje imam rokomet in gimnastiko. V prvi vrsti smo za dober učni uspeh in v tekmovanju je prav zaradi dobrega učnega uspeha v točkovanju za najboljši športni razred tudi to pogojeno.« saša pšenica, PREDSEDNICA . asD Žirovnica -mm »v našem športnem društvu se ukvarjamo s košarko, rokometom, atletiko, gimnastiko, steljanjem, začeli pa so ponovno tudi igralci in igralke namiznega tenisa. Imamo pa tudi precej smučarskih skakalcev, ki delujejo v okviru Planiške skakalne šole. Tako kot na vseh ostalih šolah tudi pri nas potekajo tekmovanja za najboljši športni razred ter izbiramo najboljšega športnika šole. V tekmovanju za najboljše športno društvo v Sloveniji smo enkrat osvojili osemintrideseto in enkrat štirideseto mesto. Za tekmovanje najbolšega športnega razreda in posameznika je pogoj tudi dober učni "»P«;'" Delamo pa po samoupravnih načeiin. MATJAŽ BALOH, SMUČARSKI SKAKALEC, ATLET, ROKOMETAS IN KOŠARKAR: »Izven šole se posvečam smučarskim skokom pri domači Planiški šoli. Sem v rokometni in košarkarski ekipi, ukvarjam p"a se rad tudi z atletiko. Vem, da daje kraljica športa veliko. V atletiki smo bili na primer v lanskem tekmovanju pri pionirkah in pionirjih občinski eklipni prvaki. Na področnem tekmovanju v atletiki pa tretji. Menim, da bi lahko imeli tudi nogometno ekipo. Pogoji so, samo . . .« Ta samo pa je, da bi na šoli lahko razvili še več oblik športne dejavnosti. Pogoje za to imajo. Le dva profesorja telesne kulture pa sta premalo za 300 učencev, ki obiskujejo šolo. Zunanjih sodelavcev pa ni. D. Humer Foto: F. Perdan mladinke: 1. Dornig 94,04, 2. Zavadlav (obe Jugoslavija) 95,17, 3. Ahčiska Bolgarija) 97,30; Teki - člani 15 km: 1. Lebanov 44,60, 2. Barzanov 45,42, 3. Ivančev (vsi Bolgarija) 46,40, 4. Jelene 47,15, 5. T. Djuričič 48,03, 6. Tajnikar 48,08, 8. V. Poklukar (vsi Jugoslavija) 48,59; mladinci 10 km: 1. Sivenov 30,28, 2. Zahirov (oba Bolgarija) 31,26, 3. Compoi (Romunija) 31,33, 6. Marak 32,33, 11. Rodman 34,14, 12. Brezovšek (vsi Jugoslavija) 35,13; mladinke 5 km: 1. Oncioiu 18,35, 2. Abos (obe Romunija) 18,41, 3. Gečeva (Bolgarija) 19,03, 5. Bešter 19,30, 9. B. Martinovič 20,20, 11. Sušina 20,55, 12. Čebulj (vse Jugoslavija) 21,25; štafete - člani 3 X 10 km: 1. Bolgarija 1:38,46, 2. Jugoslavija (Tajnikar, Poklukar, T. Djuričič) 1:46,22, 3. Romunija 1:46,46, mladinci 3x5 km: 1. Romunija 50,00, 2. Bolgarija 52,15, 3. Jugoslavija (C. Podlo-gar, Brezovšek, Mrak) 52,18; mladinke 3x4 km: 1. Bolgarija 49,47, 2. Romunija 50,08, 3. Jugoslavija (B. Martinovič, Bešter, Sušina) 18,29. D. Humer KOLAJNE NA BP BOLGARIJA 6 4 3 JUGOSLAVIJA 4 6 7 ROMUNIJA 2 2 2 Peharčeva pred Pintarjevo KRANJ - Na dokaj težki in ledeni progi na smučiščih Krvavca je bil smučarski klub Triglav v lepem sončnem vremenu organizator veleslaloma za starejše pionirje in pionirke ter mlajše mladince in mladinke. V tekmi prehodnega razreda je nastopilo v vseh štirih konkurencah 121 alnincev iz trinajstih klubov. Medtem ko so bili v konkurenci starejših pionirjev in pionirk ter mlajših mladincev favorizirani tekmovalci zmagovalci, je pri mlajših mladinkah Trtičanka Peharčeva premagala mladinko Alpetourja Pintarjevo. Rezultati: st. pionirji: 1. Oblak (Jesenice) 1:07,28, 2. Peternel 1:07,72, 3. Knific 1:08,65, 4. Masterl (vsi Alpetour) 1:11,45, 5. Lavtižar (Kranjska gora) 1:11.48, 6. Stular (Triglav); ml. mladinci: 1. Benedik (Jesenice) 1:04,43, 2. Ribnikar (Tržič) 1:04,96, 3. Kre-ačič (Alpetour) 1:05,71, 4. Hafner (Radovljica) 1:06,53, 5. Kavčič 1:06,80, 6. Podre-kar (oba Jesenice) 1:07,01; st. pionirke: 1. Porenta 1:10.33, 2. Mihe-lič (obe Alpetour) 1:13,49, 3. Čop (Blejska Dobrava) 1:13,66, 4. Blažič (Triglav) 1:13,92, 5. Ostrež (Matajur) 1:14,80, 6. Kalan (Alpetour) 1:15,36; ml. mladinke: 1. Pehare (Tržič) 1:06,97, 2. Pintar 1:08,97, 3. Ravnikar (obe Alpetour) 1:09,22, 4. Ruprčič (Tržič) 1:10,05, 5. Premrov (Triglav) 1:13,14, «. Rakovec (Jesenice) 1:13,49. -dh Jesenice in Alpetour V petek je smučarski klub Hlejska Dobrava organiziral v Kranjski gori tekmo v veleslalomu za gorenjski naraščaj. Nastopilo je nad 100 fantov in 40 deklet iz 12. slovenskih klubov. Največ uspeha so imele tekmovalke Alpetoura in tekmovalci Jesenic. Rezultati — mlajši mladinci: 1. Benedik (Jesenice), 2. Ribnikar (Tržič), 3. Dekleva (Alpetour); mlajše mladinke: 1. Pintar (Alpetour), 2. Pehare (Tržič), 3. Ravnikar (Alpetour); starejši pionirji: 1. Oblak (Jesenice), 2. Peternel (Alpetour), 1. Knific (Alpetour); starejše pionirke: 1. Porenta (Alpetour), 2. in 3. Benedičič in Vesek (obe Jesenice); -bef Smučarji šolarji tekmovali JESENICE - Pretekli teden so se v Mojstrani pomerili med seboj šolarji jeseniške občine. Na tekmi je nastopilo preko .'!()() tekmovalcev. Največ uspeha pa so zabeležili mladi smučarji / Jesenic in iz Kranjske gore. Bor benost in prizadevanje najmlajših na vele-slrlomski progi je bila izredna, največje presenečenje pa je pripravil mlajši pionir Andrej Gosar iz Kranjske gore, ki je premagal svoje tekmece, ki so v selekciji. Zaradi bolezni pa niso nastopili nekateri boljši pionirji. Seveda pa so si najbolje uvrščeni priborih' pravico nastopa v nadaljnjem tekmovanju gorenjske regije za učence osnovnih šol. Rezultati: Mlajše «u ibanke: I. Dolžan 1:08,37, 2. Skrile«- 1:12.18, 3. Grošelj (vse Kranjska gora) 1:22.54. mlajši cicibani: 1. Markež (Kranjska gora) 54,0.1, 2 Slivnik (Koroška Bela) r)H,().r). .1. Čop (I* Voranc) 59,17; cicibanke: I Novak (T Čutar) 50,9.1, 2. Pri-stov (K H.) 53,80, ■'! Stražišar (P V.J 54,52; cicibani: I. Rojnik (P. V.) 48.72. 2 Vidi. (G. G.) 49..18. .t Potočnik (P. V > 49.78; mlajše pionirke: 1 Kune (T. Cufar) 45,1.1, 2. Klinar (P. Voranc) 45,14. .i. Dresi (K. Bela) 49,4«; mlajši pionirji: I Gosar (Kr gora) 41.42 2. Pogačnik (T Čutar) 1.1.97. .1 Pire (K Hela) 44,0«; starejše pionirke: 1 Benedičič (P Vo rane) 42,44, .1 Vesel (T Cufar) 4.1,24, .1. Čop (K Bela) 44.2N: starejši pionirji: 1 Prest crv I (K. Bela) 42,41. 2 Lavtižar (K gora) 4.1,81. 1 Oblak (P Voranc) 4.1.85; mlajše mladinke: I Kakove« (P Voranc) 44,5«, 2 Gartner (Mojstrana) 48,2.1, .1. Grilc (Kr. gora) 48.28; mlajši mladinci: 1 Kavčič (T Cufar) 42.01. 2 Pod rekar (Mojstrana) 42.2«. .1. Košu (K gora) 44,1.1. , ,„., Pionirji na Zelenici ZELENICA - V organizaciji SK Tržič je bil na plazu na Zelenici slalom za selekcijski razred mlajših pionirjev in pionirk. Nastopilo je 129 smučarjev in smučark iz 24 slovenskih in enega hrvaškega kluba. Kljub slabemu vremenu sta bili progi dobro pripravljeni, tekma pa odlično organizirana. * Rezultati: ml. pionirke: 1. Maja Kalan (Alp) 78,78; 2. Veronika Klinar (Jes) 81,81 L »otr? "afner 82,04; 4. Maja Faidiga «4,23; 6. Maja Kaprol (obe Olim) 84,57; ml pionirji: 1. Gaber Straus (Nov) 77,59; 2. Klemen Bergant (Olim) 79,37; 3. Matjaž io o« «(T.r,B). 7M7: 4 Borut Moh,e 79,90; 5. Jani Pire (Jes) 81,40. -jk Naši pridobili na trdoti LJUBLJANA - Na tivolskem ledu so se končale s prijateljsko mednarodno hokejsko tekmo, druga bo tik pred pričetkom svetovnega prvenstva v Beogradu, Jugoslavija : Japonska sklepne priprave naše hokejske reprezentance. Naša izbrana modra vrsta bo namreč od 17. do 26. marca nastopala na letošnjem svetovnem prvenstvu skupine B v novi športni dvorani Pionir v Beogradu. Torej le še pet dni nas loči in odprla se bo zavesa svetovnega prvenstva skupine B. Za najboljša mesta, kdo bo odšel v skupino A, med »velike« hokejske velesile, in kdo se bo moral posloviti v nižje tekmovanje, v skupino C, se bodo borile reprezentance Madžarske, Poljske, Italije, Norveške. Japonske, Romunije, Švice in Jugoslavije. Vseh osem je izenačenih in prav zato se obetajo v dvorani Pionir v desetih dnevih srdite borbe za obstanek in za prvo mesto. Vsa osmerica se je skrbno pripravljala za te obračune. Najresnejši favorit za prvaka in A skupino so prav gotovo hokejisti Poljske. Ostali pa naj bi krojili usodo o preostalih mestih. In kaj je moč reči o naših izbrancih? Reprezentanca je izbrana tako, da je njeno okostje iz vrst državnih prvakov Jesenic in drugouvrščene ljubljanske Olimpije, dva reprezentanta pa je dal zagrebški Medveščak. V reprezentanci ni torej bratov Hiti, ki igrata v Italiji. Prav tu sta v svojem prvoligaškem moštvu najboljša igralca in strelca italijanske lige. Skoda, da jih zvezni kapetan Janežič ni uvrstil med tiste, ki bodo v Beogradu branili ugled jugoslovanskega hokeja. Naši so v okviru priprav gostovali v domovini hokeja Kanadi. Tu so odigrali sedem srečanj. Končna bilanca je dve zmagi, en remi in štirje porazi. r LEPA ZMAGA JUGOSLAVIJE LJUBLJANA - Mednarodna teljska hokejska tekma JnaKrnJavtia Japonska 7:2 (1:1, 3:6, 3:1), lkalaThr* gledalcev 59##. Gole za reprezentanco SFRJ M j^. segli: Puterle, T. Košir, PoliaaŠM*. Hafner, Savič. Lepša, Dasj.*^ čeprav so prvi zadetek dosegli sjjsjsjth t Japonske, to ni zmedlo nadih. t^Hn so izenačili. V drogi tretjini so n de miselno, lepo in ostro igro nadisnrsi nasprotnika, ki je tako v ijahKaa doživel iadatni poraz. -k j C Odbojka Fantje so na turneji pridobili r»«rv. Skoda je le, da niso odigrali ^-jl, "!)** predvidenih tekem. Bilo je premal * * Vendar je bila turneja vseeno uJ^lf** Modro moštvo je pridobilo na T***®*** v posameznih dvobojih so postali tT*^r0iV * vadile taktične zamisli treneri«*»a*** Svetlina. Lahko zapišemo, «|a *»ort*J turneji, saj tudi v nadaljevanju t skmi odmorom obrestuje. Igra je bila vaSk* boljša kot na prejšnjih srečanjih. Edini poraz pa so gorenjska odbojkar**4 moštva doživela v srečanju igralk Jesenic l igralkami z Reke. Zmaga slednjih ni bila vprt-Sanje. B Rac* f- . \ Norčič peti na Norveškem HOLMKNKOLLN - Na nem tekmovanja s asa* csv, hjar se vssks !•*• tovns elita, je v aedeijo — 9mmm sMg* dsn Norčič dosegel eno ■*>▼**ji* rrhov in enega aaivečjih ■ ■■isUn sesalnega športa sploh. Uvrstil se je sj T__a. i _ —_ ------1---- « znan Innauer kolaj reditvi tretj ijna s SPI. Doslej sta se na tej ■*> t vi najbolj« uvrstila Ludvik Zaje a* |e mesto In Janez Polda na ss*S» J. J. Solidni biatlonci V senci drugih smučarskih tekmovat v minilo svetovno prvenstvo v biatlonu, kj* ga priredili v avstrijskem mestu Hochfiln* na njem pa je sodelovalo 156 tekntossln* Na letoSnjem 17. svetovnem prvenstvu «r v članski m mladinski konkurenci in*8 prvič zastopnike tudi Jugoslovani Burf in Kozinc sta nastopilka pri članih, Vidir* pa pri mladincih. Vsi trije so se boril • svojih zmožnostih. Solidno so opra«* nastop na tako velikem tekmovanju Mla? nec Vidmar je bil na 15 kilometrov *U$ nec Vidmar je bil na 15 kilometrov dsto progi med 57 uvrščenimi tekmovalci 3Su ■» pel kilometrov krajSi progi p. ^ rJO uvrščenimi tekmovalci. Burger in Ko-J|C st,i bila v biatlonu na 20 kilometrov ti? 69 med 9ti tekmovalci, na 10 ki| __i .i.« «..L »uivalci 53. in ?i\ \ *■ Al. ■» P« 43. m* ™*er in K«.w lornetrov H9 nmi 9" leamovBii.. ..« 10 h'»-wtln-pa med 94 tekmovalci 53. in 70. v itafra naSi niso imeli sreče, saj se « Vidjjaafli on prvi predaji poškodovala puška. B- Kauh Glas - 13. stran V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM AKTIVNO DELO DRUŠTEV INVALIDOV GORENJSKE Radovljica - Pred kratkim je bila v Radovljici seja koordinacijskega odbora društev invalidov za Gorenjsko. Seje se je med drugim udeležil tudi predsednik republiške zveze društev invalidov Stane Lavrič. Na seji so predstavniki posameznih društev poročali o svojem delovanju, nakar so izdelali skupno oceno delovanja društev v preteklem letu. Ugotovili so, da je bilo delo društev povsod uspešno. Izjema je Tržič, kjer je občinski konferenci SZDL, na podlagi dogovarjanj z republiško zvezo in koordinacijskim odborom društev invalidov za Gorenjsko, šele v začetku letošnjega leta uspelo ponovno .oživeti delo društva. V nadaljni razpravi so invalidi ugotovili, da kljub sklepu RK SZDL za ustanovitev koordinacijskih odborov za družbeni položaj in aktivnost invalidov v občini, ti še večinoma niso ustanovljeni. Dosedaj je ta odbor delal edino v Kranju, kjer so se že pokazali njegovi pozitivni rezultati pri reševanju invalidske problematike. M. Erzin PROSLAVE OB 8. MARCU Bled, Bohinjska Bela — Bled je bil letos ves teden ob 8. marcu v znamenju proslav. V gasilskem domu na Mlinem so nastopili mladinci, pionirji ter člani folklorne skupine. Razpoloženje je bilo prisrčno, saj so ostali vaščani v dvorani do zgodnjih jutranjih ur. V sredo pa je bila proslava v domu upokojencev, kjer je nastopil upokojenski pevski zbor ob sodelovanju pionirjev z osnovne Sole. Upokojenci so bili njihovega obiska in nastopa zelo veseli. V petek so proslavili v gasilskem domu na Rečici. Neutrudna in požrtvovalna Angela Obrezova je pripravila dolg program z najmlajšimi krajani in mladinkami. V soboto pa je bila še osrednja blejska prireditev v osnovni Soli, kjer so nastopili šolarji nižje in višje stopnje ter pevci iz Krope. Po proslavi so odprli razstavo slikark, domačink Katke Plemelj in Irene Lelja. Proslavljali pa so tudi v delovnih kolektivih. V mladinskem domu na Bohinjski Beli so šolarji in mladinci pripravili dolg program, zato je prireditev privabila skoraj vse vaščane. Od srca so se nasmejali ob šaljivih prizorčkih in ploskali mladim pevcem in recitatorjem. Organizaciji zveza združenj borcev in rdečega križa pa sta poskrbeli za obisk starejših vaščank na domu. V soboto, 11. marca, pa je v polni dvorani nastopil ženski pevski zbor z Jesenic. Tudi tega lepega nastopa se bodo vaščani Bohinjske Bele še dolgo spominjali. M. S. Dva člana alpinističnega odseka planinskega društva bosta odpotovala junija v Južno Ameriko, v Peru, kjer bodo skušali zavzeti 6200 metrov visoki vrh Salcantav. Prizadevni člani so prejeli tudi priznanja. Srebrni častni znak so prejeli: Marica Okršlar, Jože Kosmač, Franc Bergant, Jakob Prešern, Janez Gogala in Frančiška Pretnar. Bronasti častni znak so prejeli: Franc Pretnar, Alojzij Kunstelj, Albin Jakopič, Janko Kunšič, Jože Skumavec, Edo Torkar in Kristl Ogris. Prihodnje leto bodo praznovali petdesetletnico obstoja društva, letos pa se že pripravljajo na osrednjo planinsko proslavo, ki bo v Bohinju. Tam bodo ob koncu avgusta odkrili spomenik štirim možem, ki so pred dvesto leti prvič prispeli na vrh Triglava. Spomenik bo stal ob bohinjskem jezeru, nasproti cerkvice sv. Janeza. J. A. OBČNI ZBOR ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Bled — Na zadnjem občnem zboru društva poklicnih šoferjev in avtomehanikov Bled-Jesenice so se pogovorili o svojem delu. V minulem letu bi društvo skoraj prenehalo delovati, kajti kar pet članov izvršnega odbora, med njimi tudi podpredsednik društva, so brez prave utemeljitve dali odpoved na svoj položaj in vlogi v društvu so imeli tako zelo malo sklepčnih sej. 2e med letom so tako vključili pet novih članov. Danes ima društvo na Jesenicah šolo za poklicne voznike vseh kategorij ter za traktoriste in je ta avto-šola registrirana pri občinski skupščini na Jesenicah. Ima redno zaposlene pedagoge in inštruktorje, nekaj pa jih dela tudi honorarno. Od leta 1972 do konca leta 1977 je šlo skozi to šolo 646 slušateljev, od tega pa je opravilo uspešno preskušnjo poklicnega voznika le 351. Šolajo tudi voznike A in B kategorije in teh kandidatov imajo vedno dovolj. V nekaj zadnjih letih je šolo končalo tudi 565 voznikov-amaterjev. Ob ustanovitvi društva pred petindvajsetimi leti je bilo 400 članov, danes pa jih imajo le 279. V prihodnje bodo poskušali pridobiti čimveč mladih voznikov v članstvo. Ustanovna člana društva, Alojzij Vovk in Drinovec z Jesenic, sta dobila na občnem zboru naslov častnega člana društva. Člani so za večletno delo v društvu prejeli spominske značke. Potrdili so tudi predlog, da se društvo preimenuje v Združenje šoferjev in avtomehanikov Bled-Jesenice. J. A. GORJANSKI PLANINCI SO ZBOROVALI Gorje — V krajevni skupnosti Gorje je prav planinska organizacija najbolj množična, saj ima skoraj 800 članov. V svojih vrstah pogrešajo več mladih in vodičev, da bi bilo še več mladinskih pohodov v gore in obiskov spominskih obeležij NOB. V Sloveniji je 147 planinskih ,ruStev in je včlanjenih 92.600 planincev in prav gorenj-ska društva tvorijo jedra vsega članstva, p korjansko planinsko društvo ima v svoji oskrbi dom Planiko in Dolič tik pod vrhom Triglava. Ta dva domova je Jani obiskalo 8.950 gornikov, prenočitev pa je bilo 6277, med njimi je bilo 825 tujih obiskovalcev. Zmogljivosti OBČNI ZBOR GASILCEV Gorje — Prostovoljno gasilsko društvo Gorje ima 87 članov, mladincev in pionirjev. Lani so imeli več sektorskih in drugih vaj, pri katerih so sodelovale še gasilske enote z Rečice, Podhoma in industrijska gasilska enota LIP Bled. Udeležili so se tudi medobčinskih tekmovanj, mladinci so dosegli odlično drugo mesto, člani pa so dosegli v Begunjah četrto mesto. V Gorjah razmišljajo o gradnji požarnih bazenov. Trenutno so na tem območju štirje bazeni in več hidran-tov, vendar imajo hidranti premajhen pritisk, bazeni pa so za precej vasi skoraj nedostopni. Gasilsko društvo ima danes na voljo dve motorki, gasilski avtomobil in drugo gasilsko opremo. Na zadnjem občnem zboru so prejeli občinska odlikovanja za dolgoletno vestno sodelovanje v društvu ijjcu 1IIJJIU je UHO Oi*mučanja. Na povratku domov je v avtobusih živahno, saj oddaja »Mikrofon je vaš« pritegne prav vse k k sodelovanju. Ob zaključku šole pa prirede razna tekmovanja s simboličnimi nagradami, ki povečajo barvitost šole v naravi. /n če povemo še to, da je bilo med zimskimi počitnicami na organiziranem smučanju v Kranjski gori tudi 200 smučarjev i/, višjih razredov, potem smučine resnično povezujejo šolo z naravo. ^ iyj Ceste »kipijo« Vsako spomlad, ko nastopi odjuga in prežene zmrzal, se začenja »kipe-nje« naših cest. Veliko stroškov terja njegovo preprečevanje, čeprav gre ponavadi le za najnujnejša popravila in krpanje. Letos je to še posebno pereče. Za primer navajamo cesto Naklo—K okrica, ki je lokalna. Cestišče nima trde podlage in je dovoljena največja osna obremenitev pet ton. Vendar kljub temu vozijo po njej najtežji tovornjaki, natovorjeni z gramozom, kamenjem in drugim materialom. Nič čudnega ni, če se je tanka asfaltna plast dobesedno zdrobila. Vozniki se na tej cesti spremenijo v prave slalomiste. Enaka slika se ponavlja tudi na cesti Naklo-Duplje-Tržič. Na-klanci menijo, da je treba »kipeče« ceste popraviti, na potezi pa so vzdrževalci cest ... S. M. Brodarstvo zanima tudi Kranjce Kranj — Pred tremi leti se je zbrala skupina ljubiteljev vsakovrstne brodarske dejavnosti in na novo so ustanovili Brodarsko društvo Kranj. Izkazalo se je namreč, da je v Kranju in okolici kar precej mladeničev in tudi že zrelih ljudi, ki bi se radi s kajaki in kanuji vozili po Savi, drugi pa bi se radi vdali pomorstvu. Društvo nima velikih materialnih možnosti. Dotacije TKS in Občinske zveze ljudske tehnike so skromne, zato je pomoč nekaterih podjetij — Planika, Kxoterm in Elektrarna Sava - zelo dobrodošla. Člani društva sami gradijo kajak« in kanuje i/, plastike. Društvo organizira posebne tečaje za uporabo polvestra in steklenih vlaken. Organizira pa seveda tudi kajakaške tečaje, medtem ko imajo v načrtu še modelarske krožke po šolah. Posebnega zanimanja so bili deležni tečaji za vodnike motornih čolnov. 8. marca ob 17. uri se je začel že drug tak tečaj. Ko bodo pomladne sapice razgibale Blejsko jezero, bo klub organiziral tudi tečaje za jadranje. Pomembne akcije društva pa so tudi brodarska štafeta, kajakaški izleti po Savi in tekmovanja. j) Bežek TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalnah Triglav konfekcije v Kranju, Tržiču in Kamniku Tovarna obutve Tržič, n.sol.o. Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb razglaša prosta dela in naloge dveh gradbenih tehnikov v biroju za projektiranje, investicije in vzdrževanje Pogoji za sprejem: gradbeni tehnik z dvemi leti delovnih izkušenj, po možnosti z opravljenim strokovnim izpitom Izbrani kandidat združi delo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela dva meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek tovarne obutve Peko Tržič 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključku prijavnega roka. Razpisna komisija Gozdnega gospodarstva Kranj n.sub.o., Temeljna organizacija kooperantov Tržič n.sub.o. Na podlagi določil 113. do 118. člena statuta Temeljne organizacije kooperantov Tržič in v skladu z družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Tržič razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa vodje Temeljne organizacije kooperantov Tržič Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gozdarske smeri, — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj — da je moralnopolitično neoporečen Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj n.sub.o. — Temeljna organizacija kooperantov Tržič n.sub.o. Cankarjeva 19, Tržič. B Veletrgovina Špecerija Bled n.sol.o. Bled, Kajuhova 3 Delavski svet delovne organizacije Veletrgovine Špecerija Bled razpisuje prosta dela in naloge: 1. vodje gospodarsko-računskega sektorja Pogoji: višja ali srednja izobrazbu ekonomske smeri /. najmanj "> let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah 2. vodje splošno-kadrovskega sektorja višja ali srednja izobrazba pravne. Pogoji: organizacijske ali ekonomske smeri manj 3 leti o/, o let delovnih izkušenj z naj- Kandidati naj pošljejo svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled n.sol.o. Bled. Kajuhova 3, kadrovskosocialna služba. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Delovne skupnosti za skupne zadeve razpisujejo prosta dela in naloge: analitika za osebne dohodke Pogoj: srednja izobrazba ekonomske smeri / 1 do J let prakse. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazilom o izpolnjevanju zahtevane izobrazbe v 10 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Odbor za medsebojna razmerja DSSZ, Bled, Kajuhova 3. 14. stran — Glas Torek — 14. marca 197$ LAHEN KORAK V UDOBNIH MODELIH ZA POMLAD GP Megrad Ljubljana TOZD Elmont Bled Odbor za medsebojna razmerja ponovno vabi k sodelovanju kandidate za vodenje tehničnih del v TOZD Elmont Bled za opravljanje del in nalog: — operativno vodenje delta v tehnični službi — vodenje tehničnih postopkov na montaži proizvodnji — koordinacija med pripravo dela, proizvodnjo in operativo Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti morajo končano višjo ali STŠ elektro smer jaki tok ter 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri vodenju tehničnih del v stroki Sposobnost organiziranja in vodenja ter izpit iz varstva pri delu. Nastop dela po dogovoru. Poskusno delo tri mesece. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: GP Megrad TOZD Elmont Bled, Cankarjeva 1, Odbor za medsebojna razmerja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključeni objavi. ODISEJ ^ Barve: črna tabak kostanj Cena: 496,95 din Industrijski kombinat PLANIKA Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. strugarja 2. laboranta 3. vodja modelar ne za spodnje dele 4. izdelovalca vzorcev pod pod pod Za dela in opravila se zahteva: pod 1.: kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušenj; srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj. Dela in opravila laboranta so za določen čas - nadomeščanje delavke, ki se nahaja v porodniškem dopustu; višja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj; kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušenj. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. Dragi potniki! Predstavljamo vam novo Jatovo floto DC-10 — letalo, s katerim boste lahko potovali v drugi polovici leta 1978. DC-10 je simbol sodobnega letala s širokim trupom, v njem pa je 282 potniških sedežev. DC-10 je pojem kakovosti in udobja, v letalu DC-10 se potovanje spremeni v oddih. JUGOSLAVIJA — ZDA red letenja od 1. aprila 1978 JU 502 JU 500 JU 501 JU 503 707 707 707 707 3 1 5 2 6 4 FY FY LT= GMT t FY FY 10.00 10.00 d Beograd +1 a. i > 10.15 10 15 10.45 a. Zagreb* +1 d. 09.30 1 1.50 d. Zagreb a 08 30 (2) (6) 09.15 1 1.00 a. Ljubljana + 1 d. 12.00 d. Ljubljana a. 08 15 (4) 16.00 16.00 a. New York — 4d. 19 00 1 9 00 (3) d/5) y (Kennedy AP) (1/5) (3) Pojasnilo znakov 1 tm ponedeljek 2 = torek 3 = sreda 4 m četrtek 5 m petek 6 mm sobota 7 mm nedalja d mm odhod letala a = prihod letala LT=- lokalni čas GMT mm čas po Greenvvichu 707 =B-1707 ' — od 1 7. julija naprej DC 10 Za vse informacije in rezervacije se obrnite na WM<^*£M* ali na poslovalnico JAT,Ljubljana,Miklošičeva 34, tei. J"^40 ali 314-341. »— ' r MALI OGLASI prodam Kokošji gnoj dobite pri Rotarju. Srednja vas pri Goricah. 1623 Ugodno prodam ca. 800 kosov rabljene strešne OPEKE špičake po din 1,00 za kos. Ponudbe na tel. 25-842 od 14. ure dalje. 1729 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Strahinj 18, Naklo 1730 Prodam HLEVSKI GNOJ. Zg. Bela 21, Predvor 1731 Prodam KOBILO staro 8 let, teža 550 kg, dobra za vsa dela. Pfajfar Blaž. Lajše 15, Selca nad Šk. Loko 1732 Prodam ZMRZOVALNO SKRINJO 308 1. Gorjanc, Kidričeva c. 21, Kranj - 1733 Prodam HLEVSKI GNOJ, dostavim tudi na dom. Predoslje 7, Kranj 1734 Prodam vprežne VILE in GRAB-LJE. Velesovo 42, Cerklje 1735 Prodam mesnatega PRAŠIČA za 2akoI. Visoko 20/a, Šenčur 1736 Prodam mlado KRAVO po teletu. Zabukovje 3, Zg Besnica 1737 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kranj, Jeftetova 26, Stražišče 1738 Prodam 2 PRASIĆA po 100 kg težka. Je reka 15, v Bohinju 1739 Prodam nov dvobrazdni PLUG. Žumer Janez, Sp. Gorje 7 1740 Prodam graražo. Jermančič, Mo-ŠaPijade8, Kranj 1741 Ugodno prodam OTROŠKI VOZIČEK. Pantelič Bosiljka, Vrečkova U. Kranj 1742 Prodam 250 PUNT. Bavec Milan, c.Kokrškega odreda 28, tel. 23-735 1743 Prodam 14 dni staro TELIČKO za pleme. Podbrezje 7. Duplje 1744 Prodam 4-stezni MAGNETOFON PHILIPS dobro ohranjen po ugodni ceni. Bitežnik, Groharjevo naselje 3, Sk. Loka ali tel. 064-60-333 od 14. do 17. ure. 1745 Prodam HLADILNO SKRINJO ITH, 380 1 za 4800 din. Debeljak, Koširjeva 13. Sk. Loka 1746 Prodam HIJAP in SEKULAR za razrez hlodovine, Križna gora 8, Sk. Loka 1747 Prodam PUNTE, BANKINE, DESKE in DRVARNICO. Mesec, Golica 14, Selca nad Sk. Loko 1748 Prodam nerjaveč (aluminijasti) tojojnični SOD (9001) montiran na VOZIČEK za traktorsko vleko. Kranjc Ludvik, Ljublno 60, Podnart, tel. 70-045 1749 . Prodam kasetni RADIOAPARAT £»rundig 2600 C. Podjed Janko, ul. Gorenjskega odreda 18, Kranj 1750 Prodam 1500 kom STREŠNE OPEKE Trajanka, ŽELEZO 1400 Hg, 6 mm, borove PLOHE, DESKE *h macesnove DESKE za napušč. ^pno 5, Cerklje tel. 26-858 1751 upi m x Kupim rabljene PLOHE, ELEMENTE ali DESKE za betonski ^&až. Mehle, Tupaliče 49, Preddvor 1658 . Kupim več TELET simentalcev * r*Jo. Kalan, Poljšica 4/a, Podnart 1269 h Kupim lažji gumi VOZ. Zalog 6, H,i Goricah, Golnik 1752 Kupim ELEKTROMOTOR 3 — 5 KW. Pogačar, Jermanka 14, Bled 1753 Kupim rabljeni električni ŠTEDILNIK. Voglje 50, Šenčur 1754 Kupim SLAMO za pokrivanje strehe. Mulej, Boštjanova 6/a, Lesce 1718 vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik 69. R oblek, Velesovo 76 1755 AUDI 60 1, letnik 69 zelo dobro ohranjen prodam. Informacije na tel. (64) 26-876 1756 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Registriran do marca 1979, dobro ohranjen. Podgoršek Franc, Valjavčeva 8, Kranj 1757 dežurni veterinarji OD 17. DO 24. MARCA 1978: BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 in RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6 a, tel. 23-055 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 za občino Skofja Loka; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, tel. 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične od 14. ure popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno. ' Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Prikolico za osebni avto, malo rabljeno ugodno prodam. Ogled v popoldanskem času. Velesovo 16, Cerklje 1758 FIAT 125 P, 9 mesecev star, kot nov, brezhiben z dodatno opremo prodam najboljšemu ponudniku. Telefon 23-633 1759 Poceni prodam dobro ohranjen KOMBI Z - 750 TK, letnik 73. Informacije na tel. 24-179 v nedeljo, 12 3 od 17. do 19. ure ali Vrabič, Bistrica 70, Tržič 1760 Prodam ZASTAVO 750, letnik junij 1974. Brence, Dražgoška 4, Kranj 1761 Prodam dobro ohranjeno SIMCO, letnik 1972. Možina Albert, Pajer-jeva 14, Šenčur 1762 Prodam AMI 8, letnik 1973, prevoženih 54.000 km, karamboliran v voznem stanju. Informacije na telefon 064-60-268 vsak dan, razen srede, od 16. do 19. ure 1763 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Zminec 60, Skofja Loka 1764 stanovanja udaja CP Glas. Kranj, Ulica Moie Pijadeja 1. Stavek: OP Gorenjeki tiak Kranj, tlak: Združeno podjetje LMaka pravic«. Ljubljen«, Kopi tarjtva S. - Naslov uredniatva in ■prava liata: Kraaj, Moie Pijndej« 1- - Teko« reemn pri SDK v Kr«-«ja ttevilk« »1— —» »1— - Te-lefcai: glavni urednik, odgovorni ■rtdnik in oprava 3S-M1, uredni-*v» I14U, novinarji «.aaa Baalo-ogUeai ta naročniški oddelek »441. - Naročnina: lota« **> ■•Uetaa 1K din, con« *» 1 etevilko * aiaarje. - Oproščeno prometa e-t« davka po pristojnem mnenju V Radovljici ali okolici vzamem v najem manjše STANOVANJE ali SOBO s sanitarijami za 2 leti. Plačam za pol leta vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku. 1765 Dvosobno družbeno STANOVANJE v Novem mestu zamenjam za Kranj ali okolico - lahko manjše. Naslov v oglasnem oddelku. 1766 posesti V najem oddam 130 k v. m prostorov za obrt v centru Lesc z velikim prostorom za parkiranje. Naslov v oglasnem oddelku. 1719 ZAHVALA V nedeljo, ">. mana. smo v krogu njenih prijateljev, sorodnikov in znancev pokopali eno najstarejših Blejk Antonijo Ambrožič V enaindevetdesetem letu je po življenju, za katerega je bilo značilno delo, zvestoba in šegavost. zatisnila oči ob ljudeh, ki jih je imela rada. Iskrena hvala vsem. ki so nam v dneh, ko je bila pri nas in v dneh žalosti stali ob strani. Družina Šolarjeva Na Bledu, H. mana 197« Gostinsko podjetje Zelenica Tržič objavlja prosta opravila in naloge za več kvalificiranih natakarjev za nedoločen čas s polnim delovnim časom OD po sporazumu, ki zagotavlja plačilo po delu in rezultatih dela. Vloge s kratkim opisom dosedanjega dela naslovite na Gostinsko podjetje Zelenica 64290 Tržič, razpisna komisija, najpozneje v 15 dneh po objavi. Začasno so na voljo sobe. zaposlitve V delovno razmerje vzamem takoj KVALIFICIRANEGA samostojnega AVTOMEHANIKA. Ljubno 27, Podnart 1768 Rad bi se zaposlil honorarno v Kranju ali okolici, za hrano in stanovanje bi pomagal v gospodinjstvu - lahko pomagam tudi pri kuhi. Ponudbe pod »Notranjec« 1769 obvestila Ekspres čiščenje talnih oblog (itisoni, tapisoni) in SEDEŽNIH GARNITUR (fotelji, kavči). Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj, tel. 22-509, popoldan 1716 OREHOVE SADIKE dobite na Suhi 39, pri Roženu vsako nedeljo. AVTO MOTO DRUŠTVO Kranj razpisuje v četrtek, 16. marca 1978 ob 13. uri licitacijo za dve osebni vozili Zastava 750 v voznem stanju. KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj objavlja potrebo po novem delavcu za opravljanje delovnih nalog vodje knjigovodstva Pogoji: 1. višja ali srednja šola ekonomske smeri 2. 2 leti ustreznih delovnih izkušenj 3. poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo pri-, jave v 15 dneh od objave na naslov Elektrotehnično podjetje Kranj, Koroška c. 53 c. Sporočamo žalostno vest, da je v 67. letu starosti umrl brat in stric Franc Rebolj Do pogreba leži v mrliški vežici v Predosljah. Pogreb ho v sredo, 15. marca 1978, ob 16. uri. Žalujoči: vsi domači Predoslje. 15. marca 1978 Sporočamo žalostno vest, da je v 68. letu starosti po težki bolezni umrl naš dragi mož, oče, stari oče in brat Alojz Hudolin invalidski upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 14. marca 1978, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena, sinova, hčere z družinama ter brat in sestra Kranj, 13. marca 1978 O B L K T N I C A 12. mana mineva žalostno leto. odkar nas je v neizmerni žalosti zapustila naša ljubljena hčerka.sestra in teta Silva Pičulin Ca«, ki mineva, ni mogel potolažiti nase žalosti in spominov nate. ki si nam bila nenadomestljiva v našem življenju. Ko obiskujemo tvoj prerani grob. opažamo, da v žalosti nismo sami. saj te obiskujejo tudi tvoji prijatelji in ti prinašajo cvetje in prižigajo svečke v tvoj spomin. Hvala vsem. ki se je še spominjate. Tvoji: mama. brat in nečaki Kranj. 12. marca 1978 ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame, sestre, babice in prababice Ivane Gašperlin Potove mame iz Šenčurja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem, znancem in vsem tistim ki ste jo počastili s cvetjem in jo spremili na zadnji poti in izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedi Ančki, ki je stala vedno ob strani. Zahvaljujemo se dr. Stenšakovi iz Šenčurja duhovščini za opravljeni pogrebni obred. Zahvaljujemo se sodelavcem KZ Cerklje, sodelavcem Save Krani sodelavcem Iskre Kranj, sodelavcem Tekstilindusa obrat II Kranj in Šenku iz Britofa. Še enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: sinovi Franc, Vinko, Janez, Stane in hčerke Ivana, Tončka, Mici in Francka z družinami , ter sestra Angela in ostalo sorodstvo. Šenčur, Voklo, Prebačevo, Klanec, Šutna 14. marca 1978 Upoštevali pripombe uporabnikov zdravstvenega varstva Kritika — da, če je upravičena Kažey da je standard naših ljudi že tako visok, da lahko »brez škode odvržejo* celo osebni avto. Fiat 850, ki je na sliki, že več kot 4 mesece stoji pred hišo št. 10 v Podluhniku v Skofji Loki, ne da bi se lastnik zmenil zanj. Večkrat pa ga obiščejo ljubitelji rezervnih delov,« ki so pobrali že skoraj vse, kar se da odstraniti. (Ib) — Foto: F. Perdan Kronika nesreč na železnici Hoja prek tirov ali po njih izziva smrt Za slovenske in istrske železničarje je bilo lansko leto med najvarnejšimi, zaskrbljujoč pa je porast žrtev zaradi brezglavega prečkanja tirov ali hoje po njih — Moramo nasilno poškodovati celo zapornice Ljubljana - Leto 1977 je bilo za slovenske in istrske železničarje med najvarnejšimi. Zaradi trkov, trčenj in naletov vlakov ni nihče umrl, prav tako pa kronika ne beleži poškodovanih ali ranjenih. To je rezultat prizadevanj železničarjev, da bi bila vožnja po tirih varna in za potnike brezskrbna. Železnica je še posebno po nesreči v Preserjih, ki se je pripetila predlanskim, temeljiteje začela skrbeti za varnost vozil, blaga in potnikov. Žalostna, če ne tragična, pa je lanska statistika nesreč zaradi neprevidne hoje prek tirov ali po njih. Tu je železnica najpogosteje brez moči. Na prehodih prek železniške proge je lani umrlo v Sloveniji in Istri 23 ljudi, 22 pa jih je bilo huje ali lažje ranjenih. 13 mrtvih in 10 ranjenih je bilo na cestnih in drugih prehodih, ki so zavarovani z zapornicami, 10 mrtvih in 12 ranjenih pa je bilo na prehodih, zavarovanih s prometnimi znaki. Največ nesreč je bila na Štajerskem, najpogostejše žrtve pa so domačini, ki poznajo ali bi vsaj morali poznati nevarnosti na prehodih. Več kot očitno je, da jih ne poznajo. Da bi lažje kršili predpise pri prehodih prek železniške proge in postavljali življenja na kocko, smo lani v Sloveniji in Istri polomili 340 (!) zapornic, kar je veliko več, kot leta Neprevidno čez cesto Naklo — V četrtek, 9. marca, nekaj pred 22. uro se je na magistralni cesti v Naklem pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Bojan Burnik (roj. 1946) iz Mengša je vozil proti Kranju. Pri bencinski črpalki v Naklem je izven Erehoda za pešce z leve strani preč-al cesto Anton K oz jek iz Sp. Du-pelj. Voznik ga je opazil prepozno, da bi lahko trčenje preprečil. V nesreči je bil K oz jek hudo ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Ni videl avtomobila Radovljica — V petek, 10. marca, ob 14.20 se je na Kopališki cesti pripetila prometna nezgoda. Petletni Matjaž Grm iz Radovljice je šel z mamo iz vrtca proti parkiranemu avtomobilu, da bi se odpeljala domov. Pri hiši št. 10 na Kopališki cesti pa je Matjaž rekel, da bo šel peš domov in stekel za avtomobilom, ki je peljal proti Gorenjski cesti. Prav tedaj je pripeljal nasproti osebni avtomobil, ki ga je vozila Alenka Bojčan iz Radovljice. Matjaž njenega avtomobila ni videl in se je zaletel v prednji del avtomobila, da je padel in si zlomil nogo. Po enosmerni cesti Bistrica — V soboto, 11. marca, ob 7. uri se je v podvozu v Jaslicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Peter Sinko (roj. 1947) z Bleda je vozil od Bistrice proti Naklemu. Pri priključku na magistralno cesto je avtomobil obrnil in vozil nazai po enosmerni cesti proti podvozu, da bi zavil v desno proti Zejam. Takrat pa pripeljal iz nasprotne smeri voznik osebnega avtomobila Alojz Gradišar (roj. 1943) iz Sebenj, tako da sta avtomobila trčila. Ranjen ni bil nihče, Škode na vozilih pa je za 60.000 din. L. M. 1966, ko je bilo polomljenih 166 zapornic. Smrt pa izziva tudi hoja po tirih. 14 ljudi je lani povozil vlak do smrti, težje ranjenih pa je bilo 9 ljudi. To je sicer manj kot leta 1976 (22 mrtvih, 17 ranjenih), vendar ni vzroka za trkanje po prsih! Težko se je železničarjem samim boriti zoper nespoštovanje reda na prehodih čez tire. Pomagati jim mora za prometno varnost zainteresirana družba. Predvsem bi kazalo v preventivo vključevati krajevne skupnosti kjer so »črne točke«, in or- fane za vzgojo in varnost v prometu, elezničarji že pripravljajo vzgojne filme in propagandne letake ter brošure. J. Košnjek Med javno razpravo o samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva so tako delavci v združenem delu kot tudi občani po krajevnih skupnostih izrekli vrsto pripomb na delo zdravstvene službe. Večina pripomb, ki jih je zbrala občinska zdravstvena skupnost Kranj, se nanaša na čakanje v splošnih ambulantah, medtem ko lahko ostale bolj splošne kot konkretne pripombe strnemo v kritiko kvalitete dela in odnosa do uporabnikov zdravstvenega varstva. »Zdravstveni delavci v kranjskem zdravstvenem domu smo zelo resno vzeli vse pripombe, saj marsikatera drži,« je povedal vodja tozd Zdravstveni dom Kranj dr. Aleš Paterno-ster. »O tem je razpravljal tudi že delavski svet zdravstvenega doma: sklepi so že, organizacijske spremembe pa naj bi veljale nekako od sredine marca naprej.« Tako naj bi se v splošnih ambulantah ravnali po sklepu, da mora biti vsaka ordinacija odprta najmanj 5 ur in pol. Ostali čas do se-demurnega delovnika pa mora DEŽURNI NOVINAR *Sk 21 860 Miren ponedeljek — Po burni nedelji, ki je napolnila Gorenjsko do zadnjega kotička (v Kranjski gori je bilo nad .'{(MHI smučarjev, na Krvavcu pa skoraj 5000, pa tudi drugje obisk ni bil dosti manjši), je danes (ponedeljek) zavladalo na Gorenjskem zatišje. Na cestah ni gneče, prav tako pa so se tudi mejni prebodi »umirili«.. Zanimivo je. da v nedeljo kljub gostemu prometu ni bilo večjih nesreč. Prometni miličniki so zabeležili le nekaj »bušk«, ki so povzročile manjšo gmotno škodo, večjih posledic ali poškodb pa ni bilo. Prostora dovolj - Z Bleda, Kranjske gore in Bohinja sporočajo, da so hoteli dobro zasedeni, vendar se še kljub temu najde prostor. Več prostora pa je v zasebnih turističnih sobah Vreme je prekrasno in vabi na sneg ali v naravo, ki že kaže prve znake pomladi. Zahteva slovenskih študentov K i u 11 slovenskih študentov na Dunaju je na letni skupščini zahteval uresničevanje 7 člena državne pogodbe na Koroškem in Gradiščanskem. Ta zahteva je bila še posebno odločna v poročilu dosedanjega predsednika Dušana Slaparja in v programskem poročilu novega predsednika Franca Seraj-nika. Sicer pa so se v Avstriji spomnili 10. oblet niče priključitve prve avstrijske republike leta Ift.JS k tretjemu rajhu 1'ied sednik zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr Franci Zvvitter je ob tem dejal, da se kljub dolgemu obdobju odnos Avstrije upravičeno zahteva od zdravnic bolniški stalež, a ga ne dobi, bo m stresal na vse in vsakogar in sero* primerno dvignil razpoloženi« t* pri zdravniku. Ko smo ravno pri bolrriBkcs staležu, je treba povedati, da p Kranj na drugem mestu v regiji najnižjem bolniškem staležu. I)a p ob tako velikem .pritisku* uporabnikov lahko zadržujemo na primers. ravni, vemo, da povsod neprestane sili navzgor, je verjetno zasluga sam" zdravstvene službe. Prav to se mi K poleg številk recimo o rninimaic umrljivosti dojenčkov — tu smo evropskem vrhu poleg skandinav skih dežel - in drugih pokazatelji današnjega zdravstvenega standi: da, pokazatelj uspešnosti zdravstvene službe, ne pa da uspešnem merimo s čakanjem v čakalnicah. 0č tem pa zdravstveni delavci od te uspešnosti nimamo kaj dosti, s»; smo nagrajevani takorekoč po bolez ni in ne po teh pokazateljih zdrav stvenega standarda; če bi lahko bili tako, potem gotovo še zdavnaj ne bi bili več nagrajevani 15 odstotkov nižje od gospodarstva. Posledice že čutimo, saj nam kader od zdravnikov do administracije beži drugam. Na zadnji skupščini občinske zdravstvene skupnosti smo prav d tem zastavili delegatsko vprašan h* 13. spominski pohod na Stol Jesenice - 17., 18. in 19. marca bo že 13. zimski spominski pohod na Stol, ki bo potekal pod pokroviteljstvom dnevnika Delo in Ljubljanske banke — temeljne banke za Gorenjsko. Pohod bo v vsakem vremenu, letos pa ga bodo organizirali kot množično manifestacijo v spomin in v počastitev borbe na Stolu in ob praznovanju 200-letnice prvega pristopa na Triglav. V dosedanjih dvanajstih pohodih je sodelovalo več kot 12.500 ljudi. V petek, 17. marca, bo pohod šolske mladine po poteh Cankarjevega bataljona iz občin Jesenice in Radovljica do Valvazorjevega doma pod Stolom. Odhod bo ob 8. uri izpred osnovne šole na Koroški Beli in izpred spomenika talcev v Mostah pri Žirovnici. Ob 11. uri bo pred Val-vazorjevim domom proslava s kulturnim programom, udeleženci pa bodo prejeli posebne značke. V soboto, 18. marca, in v nedeljo, 19. marca, pa bosta pohoda udeležencev od Valvazorjevega doma s pričetkom ob 5. uri do 10. ure na Stol. V nedeljo bo ob Prešernovi koči na malem Stolu proslava. Pot bodo utrdili in zavarovali alpinisti in reševalci gorenjskih planinskih društev. Ce bo slabo vreme, bo pohod od Valvazorjevega doma prek planin pod Stolom s proslavo pred Valva-zorjem ob 12. uri. Udeleženci pohoda bodo za enkratno udeležbo prejeli izkaznico in bronasto značko, za trikratno srebrno, za petkratno pa zlato značko, za desetkratno udeležbo na pohodu pa diplomo in posebno plaketo. Letos bo organizator razdelil med udeležence tudi posebno brošuro z vsemi potrebnimi podatki. Prenočišč ni. zato prosijo udeležence, da opravijo pohod v enem dnevu — v soboto ali v nedeljo. Prijave sprejema Planinsko društvo Jesenice. V karavli Valvazor bo nu- »Planica '79« TITO POKROVITELJ SP BEOGRAD - Predsednik socialistične federativne republike Jugoslavije ter predsednik ZKJ Josip Broz-Tito je prevzel pokroviteljstvo nad svetovnim prvenstvom v smučarskih poletih »Planica '79«. Kot je znano, bodo najboljši letalci na smučeh od 14. do 18. marca leta 1979 svoje svetovno prvenstvo imeli na velikanki pod Poncami. VESELIN DJURANOVIĆ POKROVITELJ SP ČASNIKARJEV BEOGRAD - Nase največje zimskošportno središče v zgor-njesavski dolini Kranjska gora bo prihodnio smučarsko sezono gostilo najboljše časnikarje, ki se bodo borili na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah in tekih. Nad to prireditvijo, ki bo na znanih smučiščih Vitranca, pa je pokroviteljstvo prevzel predsednik zveznega izvršnega sveta Veselio Djuranovič. Častni predsednik organizacijskega odbora tega jubilejnega petindvajsetega svetovnega prvenstva, na katerem bo nastopilo okoli 300 časnikarjev iz 30 držav, pa je podpredsednik IS Slovenije Zvone Dragan. fln dilo poštno podjetje razglednice i posebnim spominskim žigom in pi> sebne spominske značke. Do Valvazorja bodo udeležene Prišli s Koroške Bele in iz Mot£ Žirovnici v dveh urah. Pot od v«ht-zorja do Prešernove koče na Stolu t uhojena obeležena z zastavicam, c na težjih mestih zavarovana Udefe-ženci morajo upoštevati n^vodfo reševalcev, se toplo obleči in pot podati le, če so primerno utrLcL kajti pohod na Stol pozimi i«T«h tevna tura. J r BANKA NE MARA »NfiŽK€ Kranj - Pismo bralke B K k dovolj zgovorno: »Je že tako* oiše, »da imamo ljudje različne konjičke, med njimi prav gotai\ strastno zbiranje najraz/i^^j^. pametnih in manj pametnih stia-ri. Tako je moja dvanajstletni hči že dolgo časa prav vneta zbt ralka kovancev po pet par jmQ jih kar precej in odločila se je, de bo te kovance položila na siv hranilno knjižico. Ampak, zatk va le ni tako zelo enostavna! Dne 1. 3. letos sem z vrečki <• je tehtala kakšne 3 kilogram stopila v hranilnico pri Globusu in vljudno prosila tovarišico pn blagajni, če mi lahko te »nežke* strojno prešteje, da bom lahko izpolnila položni listek. Poi^edalc sem tudi, koliko približno tehte moja vrečka. Tovarišica me H začudeno pogledala in zavrnila z besedami: »Kaj pa vi mishte Kar 3 kilograme »nežk«! Veste tudi naša hranilnica je vezana na odvod gotovine pri SDK m prenašati toliko drobiža Je m pretežko. Kar sami nesite to vrečko v SDK!* Z uslužbenko bi lahko na dolg. razpravljala o pravicah vlagati Ijev, a sem se mirno obrnila m naslednji dan oddala vrečko i podružnici SDK v Kranju, k so mi denar prijazno sprejeli. POZABLJENI GROB Bled - Sorodniki, prijatein ' znanci so se dostojno poslovi v pokojnice na blejskem pokopa!: šču. Ko je bilo pogreba konec, s se vrnili na domove in po nekaj dneh so se najbližji spet napo& h grobu na pokopališče. Grob f» /e /„/ _ še vedno tako odprt W tedaj, ko je zadnji pogrebec oditi s pokopališča, venci pa ^ W razmetani. Sorodniki so Se zgr* žili, kajti še misliti siniaa mog;: da grobar ne bi groba prtnterr!. zasul m nanj položil vencev, ki9 lih prinesli. Saj so malomarnosti takšne al: drugačne sorte, tale blejska pQ ,* ie prehuda, nedostojna m ooW !„■ vredna! —. I