i
1,_ številk,'.
Ljubljana, v torek 3. jaiiuvaija
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan. iz      £  deljo in praznike, ter velja po poŠti prejemali za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. -
Ljubljano biv tn
'ioni za vse leto 13 gld., za četrt leta a gld. 30 ki\, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša.
Za oz nan \J ,   ,>       :JC od četiriritopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi^iaj se izvole frankirati. — Rokopisi se nc vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ., Gledališka stolba". i DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Gospod vitez Waser
je, Bogu in vladi bodi potoženo, še vedno predsednik praški' nadsoflni^e in v tej svojej lastnosti kadar more in utegne) krati prirojene in tudi od mi nisterstva priznane pravice našemu narodu. Niti sedaj proti konm ravno minolega leta pozabil nas ni j, kar jasno priča dopis iz Ptuja, katerega nahaja čitatelj na druzem mestu tega lista. —
0 človeku,' stoječem na tako vzvišenem mestu, kakor gospod Waser, sodilo bi se, da bode v vsa-cem ozim ravnal brezatrastno in objektivno, da bode uvaževal in spolnjeval ukaze in naredbe svoje vlade ter da se ne tode podajal v areno političnega boja in žalil narod, nej katerim je vzrastel. Kajti ne-ovrgljiva resnica je to, da je g. Waser v službi vlade, da jej tfcdaj mora biti pokoren. Ako mu pa vlada nij po volji, slobodno mu je odstopiti in si iskati druzega gospoda. A niti tega mu ne treba, ker šteje gospod naddeželne sodnije predsednik uže več nego norimi no levilo službenih let, ker dobi tedaj jako izddno r.irovnino in ker tudi o penaijo-nistih stoječih v takem dijetnem razredu kakor ^pod Waser, volja izrek: „Sie fallen wie die butterbrode stets auf die bestrichene seite."
Mi si tedaj uzrok, zakaj g. Waser ne odstopi, tolmačimo tako, da ga zagrizenost in slepa strast proti vsemu, ljar je slovenskega, pridržuje na predsedniškem sedefr, dobro vedoč, da za njim pride druga, mlajša, cedaj gotovo liberalnejša moč.
Da je gospod Waser zagrizen, tega smo se prepričali čest<|krat, ilustrira pa to slepo strast naslednja dogodbica: Znan narodnjak prosil je za razpisano službo. ¥Ker je imel vse potrebne zmožnosti, predlagala ga |e prva instanca primo loco. Prošnja s prilogami prde potem k nadsodniji, ob jednem pa tudi brezimno pismo, da je kandidat človek, ki ga
rad pije. To brezimno pismo bi nadsodnija vsekako morala dati ad acta. A ker je bil kandidat narodnjak, šla je okrožnica do vseh okrajnih sodnij, kjer je dotičnik kdaj bival, in občinska predstojništva in nekdanji sen prosilca zaslišavali so se, je li kandidat v istini pijanček. Vsa poročila so bila zanikavna, kandidatu jako ugodna, brezimna denuncijacija pa postavljena na laž. A ki ju i m temu nadsodnija kandidata nij priporočala na prvem mestu, da, kakor nekateri trde, niti v „terno" ga nij vzela.
Da bi se bilo s prosilci in kandidati, rojenimi v Ptuji, kdaj kaj jednacega zgodilo, še nikdar culi nijsmo. Nikdo nij vprašal, koliko čaš vina jeden ali drugi popije, zadostovalo je, daje „verfassungstreuM ter da je volil po ukazu.
Govori se, da je g. Waser velik pokrovitelj omenjenega mesta in uradnikov v njegovem ozidji rojenih, z jednako srečo pa se mi Slovenci ne moremo ponašati. Revni tožbeui ,,p<itit*'t v slovenskem jeziku mu razjari oslabele živce tolikanj, da zahteva nemško prestavo. Pa kedo naj to prestavo preskrbi? Okrajna sodnija ptujska itak poslovi preobložena je ne more niti ne sme, kajti slovenski jezik nij „gerichtsUblieh". Osnovati tedaj treba poseben ^Uebersetzung-Bureau'1, kateri pa bode vsekako moral poslovati v dveh je/.icih. Vsa ta afera ima svojo smešno pa tudi svojo ozbiljno stran. Sme šno je v resnici, da se kaj tacega koncem 19. stoletja sploh dogaja in ko bi se kaj jednacega pri-godilo v krogih, kjer se čita „Hunns Jtirgel" prišel bi pa najnovejši „ukaz" Waserjev debelo tiskan pod rubriko „J u s tam e n tn o t".
Nadejamo se, da se jednakim dogodkom skoro pride v okoin, kajti, dasi je gospod Waser neodstavljiv, vender je vladi dovolj sredstev na razpolaganje ga tirati ad absurdum in varovat; toli potrebno
avtoriteto nasproti upornim birokratom, kateri prej ali slej poginejo — narod pa ostane.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 8, januvarja.
Eievlčar*kl listi zdaj o novem letu ne vedo nič povedati o svojem delovanji, saj pa tudi nijmajo ničesar zabeležiti, kar bi jim delalo Čast; povsodi le blamaža. Tolažijo se v bombastičnih frazah z bodočnostjo. A mi se tolažimo, da ta stranke ne pride tudi v letu bodočem do vlade.
Predsednik državnemu zboru dr. §molka izjavil se je k novemu letu mu čestitajočim prijateljem, da se čuti popolnem zdravega in da bode v prihodnjem zasedanji državnemu zboru uže lebko predsedoval.
O razmerah v liri vosi f.ili poroča Narodni list", da so se obrnile na bolje. Vrše se pogajanja da bi se Krivošijanci podvrgli brambenemu zakor Pri tem posredujejo vplivne osobe.
Iz l*<»»to se poroča,  da je ministerski j sednik Tisza vzprejemal novoletne čestitke in pr govoril političen govor, iz katerega se da pos da misli vsakako nadaljevati nastopivšo pot in po. gano izvesti reforme.
V nanj t* države.
Angleški listi mnogo pišejo o av^iro-m ■miiiMl4€'m konfliktu in o njega mirnem poravnanji. „Morning Post" pravi: „Jasno je, da mora Avstrija, če neče nehati Avstrija biti, imeti neko niuivlado v dunavskej dolini, jednako, če kolikor si bodi knezov želi postati kralju. Potem pa svetuje ta list Rumuncem, naj bodo oprezni in naj se ne obnašajo preveč samosvestno in oblastno Avstriji nasproti.
iferolinska „Post" poroča, da se bode v lln-MiJi prav kmalu vršile tehtne osobne spremembe. Ta list piše: „V novem letu se bodo skoro gotovo zgodile nekatere spremembe v vitjih sferah. Knez Gorčakov uže delj časa biva v Nizzi in ne klifejo
LISTEK.
ur ©v.
(Spisal L Turg-onjev, preložil A. Malovrh.)
I*l"Vtt lini-:i.
I.
(Da||e).
„Povsem pravo govorite, povsem pravo!" vzkliknil je Pa klin, ter svoje nosnice razširil, a obrvi nagrbanči ; „da bi se svojega življenja ne veselili, ne imel bi vaš najponižnejši sluga časti, vas tu videti ii se z vami zabavljati. Moje vprašanje je star, bedast običaj, ravno kakor ono za vaše in vašega očeta ime. Toda meni se zdi, da je nekoliko nedostojno vas kar „Mažurina!" zvati. Sicer veni, da svoja pisma samo z „Ronoparte" podpisujete; ah, kaj brbljam: „MažurinaK sem hotel reči, ali v razgovoru . . .
„Kdo vas pa prosi, da se z menoj razgo-varjate ?"
Paklin jel se je srnijati; bil je to nervozen, Bkoro bi rekel histeričen smeh.
„No, no, ne jezite se, mila moja; sezite mi v
in jaz
roko in umirite se; znam, da ste dobra . sem tudi dober. No i"'
Paklin ponudil jej je roko. Mož.urina pogledala ga je sicer kaj temno iz strani, ali mu je vender v roko segla.
„Ako uže na vsak način hočete moje krstno ime vedeti," rekla je z istim srditim obrazom, „naj bode, jaz se zovem Tekla."
„Ja2 pak — Pimen," dodal je Ostrodumov grmečim basom.
„Ah, to je res jako poučno! Ali bi mi pak vi, o Tekla! in vi Pimen! hoteli reči, zakaj je vaše vedenje z menoj sovražno, tako neprestano sovražno, a jaz sem ..."
^ „Mažurini se vidi," segel mu je Ostrodumov v bpsedo, „in ne njej samej, da ste nezanesljivi, ter vse s\smešne strani gledate."
Pyiklin obrnil se je brzo na peti.
»EJvo vam, velecenjeni gospod Pimen pogreško, radi katere me ves svet krivo sodi! No, prvič se jaz ne smejem vedno, a drugič to tudi nikomur nič ne škodi—^a na mene se smete tudi zanašati, naj-jačji dokaz zato je vaše zaupanje, s katerim ste me uže nekaterekrati počastili. Jaz sem pošten človek cenjeni gospod Pimen!"
Ostrodumov mrmral je nekaj mej zobmi, Paklin pak majal je svojo glavico, ter brez običnega svojega smeha ponavljal:
„Ne, ne, jaz se ne smejem zmirom. Jaz nfjsem vesel človek. Poglejte me samo."
Ostrodumov ga je ostro pogledal. Res, kadar je Paklin molčal, kadar se njegov obraz nij v smeh nabral, izgledal je ozbiljno skoro žalostno; a da je samo usta odprl, izgledal je vesel, da ne rečem hudobe*..
Ostrodumov nij ničesar rekel.
Paklin obrnil se je zopet k Mažurini in del:
„Kako pa je kaj z vašimi študijami? Ali v svojej toliko požrtvovalnej umeteljno.sti napredujete? Meni se vidi, da nij tako lehko mlademu junaku pri njega prvem prihodu na božji svet pomagati in streči."
pNikakor ne, samo če nij večji nego ste vi," odgovorila je Mažurina, ki je bila nedavno svoj izpit za babico prebila.
Pred jednim  in pol letom prišla je b šest L pol rubli v žepu iz južne Ruske, ter tu, vstopivši 1r> za babice po neumornej delavnosti zuželjeno dosegla. — Mažurina  bila je še devojka. *n je v tem tako osobitega, del bode
ga k posvetovanjem. Čuje se, da se bodo imenoval vice kancelar. Naslov kaneelarjev nij ozko zjednjVn z vodstvom vnanje politike. Skoro gotovo se bode naslov vice kancelarjadodelil I^uHtijevu Reči se more, da leži bodočnost Rus'je v rokah grofa Ignatijeva".
nižinski cesar sprejel .je o novem letu voščila od cesarjevičev in se o tej priliki izr.izil, da se nadeje, da ostane v l- tu bodočem mir v Evropi, o notranjej politiki nij govoril, a toliko Teti govorijo listi o notranjej politiki. Vseh listov misli strinjajo se v jednem stavku: „Skozi konflikt moramo iti!" A ker se državni zbor iv snide, kakor je za zdaj določeno, spomladi, odložiti se bode moral ta konflikt za jesensko zasedanje državnega zbora. Jedini list „Germania" zadovoljna je s prošlim letom 1881. Ta list z veseljem konstantira, da se je moč cerkve v Nemčiji v letu preteklem povečala in goji se nadeje, da bode cerkev v Nemčiji popolnem /migala. Pruski deželni zbor snide se uže v 14. dan t. m.
Dopisi
Hz Ptuja 1 januvarja. [Izviren dopis.] (Fakcijo/na opozicija grafike nadsod nije.) Neka slovenska stranka je pri ptujsk-j sod* niji po g. dr. Gregoriči proti drugej slovenske] stranki tožbo v slovenskem jeziku pisano vložila. Ptujska sodnija je pravdo nemški rešila, samo tož-beni petit bil je v razsodbo vzprejet, kakor je bil, v slovenskem jeziku. Vsled apelacije so pisma k višjej BOdniji v Gradec prišla, in ta sodnija je ptujsko sodnijo v dan 21. decembra 1881, Št. 15133 tako pograjala:
Dem Bez. Gerichte wird ausgestellt:
1. Dass es die vorliegendem Rechtsstreite zu Grunde liegende in slovenischer Sprache abgefasste Kiage, welche nicht von der Parthei selbst, sondern von deren Rechtsfreunde vei faSSt ist, in Verkennung der Vorschrift des J. M. Erl. vom 15. März 1862 Z. 8G5 zu Gericht angenommen hat; —
2. dass es nach erfolgter Annahme und Verhandlung Uber dieselbe unterlassen hat, dass in der
heilsser.tenz  aufgenommene   Klagspetit   in die Bericht übliche deutsch-Sprache zu übersetzen.
Vsled te nadsodnijske graje se moramo vprav?
kdo ima po znanej ministerskej narodni za-,ui uradovunja v slovenskem jeziku pravico, pri nijah na Slovenskem viagati slovenske spise ? .to je le jeden odgovor: Nikdo!
Vloge delajo pri sodniji stranke; te spadajo k .zobraženemu, ali neizobraženemu krogu, h kmet-ckemu stanu. Na Slovenskem so vse izobražene stranke nemškega jezika zmožne; te po razsodbi graške nadsodnije uijmajo pravice, pri sodnijah slovenskih spisov vlagati, ker neruski uniejo. Kmetje pa na celem svetu nij so tako izobraženi, da bi bili zmožni, pravilne, v postavah utemeljene spise za uradnije napravljati, n dO stopinje te izobraženosti ne bode ljudska omika nikdar dospela. Kmet mora se tedaj pri BOdnijskih vlogah odvetniku posluževati,
*» I i pa mora sodnika prositi, da njegovo tožbo ali prošnjo v zapisnik sprejme.
Ako se kmet odvetnika poslužuje, mora biti vloga nemška, ker odvetniki na Slovenskem vsi nemški umejo ; ako pa se stranke prošnji ali to^.ba neposredno pri sodniji v zapisnik sprejme, mora ta zapisnik spet b*ti nemški ker naši sodniki vsi nemški govorijo in pišejo. Tako je ministerska na-redba za stran jezika pri sodnijah od graške n a ds od ni j e Speljana fld absunlum.
Kjer se činovmštvo s pravičnimi težnjami ljudstva tako igra, kjer se činovništvo z ministrom in njegovimi naredbami tako norčuje, lam je avto-riteta vlade v nevarnosti, in kaj takega uže državni rezona ne sme trpeti.
Izpod ^I»skvc |Izv. dop.| Če se ne motim, priobčili ste nedavno na kratko zagovor srbskih ministrov glede historije z metropolitom Mihajlom. Kak utis napravila je ta ..apologja" na tukajšnje politične kroge, morete soditi po kratktj, pa ostrej repliki „Nov. Vr.", katero je mej druzimi pisalo: „Mi smo redko čitali tako neumnost, neumnost, katero so diktovali ljudje neumni, in predrzni . - . Ti mili Srbi-min i stri ne zagovarjajo toliko samih sebe, kolikor Avstrijo; pravijo srbskemu narodu: »Glejte svojo dobrotmco — ljubite jej roko!" Na zdravje! Mi počakamo in „rira bien, qui rira le dernier". To veselje je za nas se ve da žalostno, škoda za milijone in življenja, katera je Rusija darovala aa srbsko neodvisnost; pa če uže hoče biti snedena od svojih sosedov — naj prejde v avstrijski želodec. Moramo spoštovati njeno »neodvisnost" . . .
V začetku decembra šel je necega jutra blagajnik moskovske, najdenišnice v tamošnji oddel državne banke, da bi vzel vlogo na 300.000 rub. in prenesel jo v trgovno banko, koja plačuje za denar več nego 5°/0. Pobasav^i denar v svojo torbo, možak je odpravil se iz državne banke peš, kar do tega časa sploh nij storil, najmenj pa po zimi. Na poti postalo mu je slabo, prisede na vagon konjske železnice, ležeče na strani prelepega kine-škega prospekta, in zaspi; a prebudivši se ne najde ni torbe ni deriu.rja ... Se ve da sta policija in sodnija zasvišteli; pa rezultati vseh preiskav do zdaj so — 0 G. Melnickij je uže siva glava, človek precej bogat, do tega dogodka po spričevalu vseh znancev prepošten. V zaporu se trdo drži, vse taji: jaz sem omedlal, o denaru ni sluha ni duha ne vem — pravi sivolasi ptiček. Samo jedno mu je nekoliko spodrknilo. Preiskava je dozdaj odkrila, da jo bil v poslednjih časih v korespodenciji Ž jednim svojih bližnjih žlahtnikov, u/.e zamešanim v politična dela. Vi porečete: škoda denarja! Tukaj pa pravimo: kaj danar, povrnejo ga zavodu njegovi opekuni (skrbniki); a gorje nam, če je taka svota piišla nihilistom v pesti! . . .
In res, kakor v potvrdUo te sumnje, čez te-
den sprVžil je v Petrogra^u njegov zemljak, izpivš* se klatežnik iz Brest Lito-fcka, Sankovskij, revolver proti g. Čerevinu, pomočiniku ministra notranjih poslov, grofa Ignatjeva. Amgleške novine poročale so, da sta ta dva duhovita! moža dobila nekoliko pisem, v katerih jima pretl^ z gotovo smrtjo. Tudi vi ste poročali, da se g. 1^ ptijev ne vzdrži dolgo proti intrigi dvorjanov. ResWica pa je, da nihilisti grofa Ignatjeva in g. ČerefiuP sovražijo, kakor hudič sv. križ. Zakaj ? Zato, kel vidijo, da bodo pri-morani svojo prod.tjalnico zartreti, če bosta ta dva moža vodila notranjo politiko .Inedovoljnost od dne do dne gine, kje bodo poteši zmotnjave delali ? Tudi zapad ni ki ne gledajo mei.1 pisano ta dva poštenjaku. Zakaj? Zato, ker sta Vstopila na pot narodni« poln ik, ker Bta puhlemujYberulizmu zapadno-židovskih doktrin uže precej peiU pristrigla. Da se mej temi kričači tudi nahajejo ^fuski dvorjani, je gotovo; kajti, kakor je sploh znario, od neumnosti nij bilo zavarovano nobeno plem^ivo, in tudi mej ruskim se nahajejo ljudje, kateri |»odobno slepcem gredo na svoj pogin. Pa tako mnd^očislana in mogočna ta liberalho-dvorjanska stranka nij, kakor je mnogobrojna in vplivna stranka bogatega in visokega petrograškeua činovništva, katero je glavna sila in jedro krikijivega zapadniHval Torej ne liberalnega dvorjanstva se je bati ^rofu Ignatjevu, pač pa naj ga Bog varuje pred ,,t|untarji" in birokrati ne davno propale vladne zisteme!
(Konec prihodnjič.)
Občni zbor dramatičnega1 društva.
V Ljubljani 28. deqimb.ia 1881. (Konec.)
Odbor naročil si je nekaj prestav, koje do sedaj še nijso dovršene, ki pa se bodo do prihodnjega občnega zbora gotovo dovršile. % društvom za srbsko narodno pozorišče ( Novem Sadu pa smo stopili v duševno zvezo, tako, da se zamenjujejo knjige, katere izdasta obe drištvi.
Pri zrdnjem občnem zboru poro-alo se je da je odbor sklenil letošnje leto Valentinu1 Mandelcu na karlovačkem pokopališči postaviti pij ni h en spomenik. Ta spomenik odkril se je 13. novembra t. 1. iu sicer slovesno, za kar imamo zahvalo izrekati posebnemu odboru, ki se je v ta namen osnoval v Karlovci. Stroški tega spomenika znašali so:
za spomenik nam......196 gld. — kr.
za črke......... £   „ —
za vožnino........2p „
za groba prostor......tO „
in zu postavljanje......S 5 n _____
Skupaj   .   .   .   2i)if gld. 4G kr.
Ker se je nabralo samo 180 ghi| 15 kr., pokriti se ima še 11G gld. 31 kr., katt-is si upa odbor pridobiti z javimi berili. !
Smrt je v tem tečaji neusmiljcLp kosila mej
G4
82
morda ta ali oni skeptik, sporni nujo-'-  se tega, kar se je prej reklo o njenej vnanjosti. Mi smo pa tako slobodni  reči:   to je v istini nekaj  čudnega, ne običnega!
Paklin smijal se je zopet, ko g* je Mažurina tako obrisala.
„Vi ste divna ženska, predraga moja!" vzkliknil je on. Vedno ste pripravljeni; grozno sem pogorel! Toda, tako je prav; zakaj sem majhen ostal Toda . . . kde je hišni gospodar?"
Paklin nij brez povodov skušal razgovor na kakšen drug predmet navesti. On se s svojo malo postavo nikakor nij sprjazniti mogel. Kot strasten cesti tel j nežnegi spola ga je to tembolj peklo. Rad bi bil vse žrtvoval, da bi bil njim dopadal; a še bolj ko to, da je bil nizkega rodu, skelel ga je njenov socijalen položaj. Otec mu priprost meščan, dosegei je kot rabullstičen, zakoten pisač, naslov svetnika, ter si potem kot oskrbnik raznih posestev in hiš po vsakovrstnih nepoštenostih nekateri rubel zaslužil. Na stare svoje dni pa se je udal pijančevanju in vse zabil. Mladi Paklin — zval se je Sila Samsonič, kar je smatral za veliko sitnost (sila =JT* odgojen je bil v trgovskej šoli v St. Peterburr*
se je do dobrega nemški naučil.   Kesneje prebil je | mnoga zla ter naposled v piivatnej pisarni s 1500; rubli letne plače službo dobil.   S  tem preživel je sebe, neko vedno bolno teto in sestro.   Ko se je naša povest začela,  dosegel je bil ravno sedem in dvajseto leto, ter bil poznan z nekaterimi dijaki in druzimi mladimi ljudmi,  ki jih je njegova cinična brezozirnost, ostrost  in zbadljivost  njegovih samo-svestnih  govorov, njegova sicer  jednostranska, a vender ne pedantična naobraženost zabavljala. Le redko kdaj se je kdo iz njega šalil.
Tako zamudil se je nekoč pri nekakšnem političnem zborovanji, ter se silno otresal. Kar se je iz daljnega kota nekdo oglasil, rekoč: „Paklin je bojazljive«" ... in vsi so se začeli glasno smijati. Tudi Paklin se je smijal, akopram ga je to hudo skelelo; sam pri sebi si je pa mislil: „resnico je zadel!" — Z Neždanovim seznanil se je bil v;tako imenovanej „grškej" gonilni, kder je obedoval in obično jako glasno in zbadljivo govoril, ^rdil je cesto, da je znnikerno jelo, ki se dobiva v ,'grškej" krčmi, prebudilo njegove demokratične nazore, zato ker so se mu jetra skvarila.
„A kde se vender naš gospodar mudi?" povijal je zopet Paklin. — „Zdi se mi, da je uže
delj časa zle volje. Saj zaljubil se menda vender nij V Tega bi še trebalo!"
Mažurina pogledala ga je jezno iz strani, ter dejala: „Šel je po knjige v knjižnico a za ljubezen še nij čas zanj, Udi nikf . i , v katerega bi se zaljubil."
„A v i sami V" bil bi Paklin       o rekel.
„Jaz bi ga rad videl," rekel jf glasno, »govoriti mi je z njim o nekej, jako važ.ej zadevi."
„Kakšna zadeva je to?" vtakni se je Ostrodumov v razgovor, „naštt menda vefcder ne."
„Morda tudi vaša ... to jej naša skupna zadeva."
Ostrodumov je umolkni!.       m, i glas mu je - govoril, da se na tega človeka   i nas, i ne sme, in mislil sije: Bvrag ve, kakšen   Lhotalec je to!"
„Zdaj pride!" vzkliknili je na edenkrat Mažurina, a nje mali, inače m ičes uprl* v vrata, sta zabliščeli tako gorko ljubeznivo, bistro . . .
Vrata so se odprla in mlad moft, kakih tri in dvajset let star, s kapo na glavi in nekoliko knjigami pod pazduho vstopil je brzo v sobo; — bil je to Neždanov.
(Dalji' prih.)
udi dramatičnega društva: vzela nam je prvega slovenskega dramatika Josipa Jurčiča, in prvega slovenskega politika, a tudi za slovensko dramatiko prezaslužnega dr. Janeza Bleiweisa viteza Trsteni-škega. Slovenski narod ohranil jima bode večen spomin, a tudi tedaj, kadar se bode pisala zgodo vina slovenske dramatike, imenovati se bodeta morali imeni slavnih pokojnikov na prvem mestu. Slovesnih sprevodov udeležil se je tudi odbor tega društva, ter v društvenem imenu položil krasna venca na mrtvaška odra.
Tudi bratski nam narod hrvatski zadela je v tem letu bridka izguba, pokopati je moral prvaka svojih pisateljev Avgusta Senoo. Pri sprevodu zastopal je naše društvo podpredsednik gospod Ivan Hribar ter položil na mrtvaški oder v društvenem imenu prelep venec!
Z gospodom Viktorjem Erženom izgubilo je društvo marljivega prelagatelja, ki je marsikako dobro igro preložil v drago nam slovenščino. Kaj mu je blag spomin! Umrli so tudi udje: dr. Pe-stotnik Ivan ; Schweiger Jurij, in Zvanut Matija.
Vsem naj je lebka zemlja slovenska !
S tem je končano poročilo o društvenem delovanji v pretečem tečaji; katerega delovanja nijso pospešovale niti politične niti druge ugodne razmere!
Po prečitanem tujnikovem poročilu vršile so se volitve za novi odbor, v katerega so voljeni, kakor srno uže poročali: vitez Bleiweis, Grasselli, Hribar, Jan, Leveč, Pleteršnik, Tavčar, Trtnik, Wies-thaler in dr. Zamik,
Za predsednika volil se je z aklamacijo gospod Ivan Murnik, za blagajnika pa isto tako gospod dr. Stare.
Na predlog gospoda Ivano Hribarja izrekla se je zahvala gospodu predsedniku za dozdanje ne-utrudljivo delovanje. Jednaka zahvala izrekla se je po predlogu gospoda dr. Zamika tudi blagajniku, gospodu dr. Staretu.
K točki „posamezni predlogi" govoril je gospod Jan, ter živo obžaloval, da slovensko ljubljansko ob•
oktobra 1881, prinaša tudi lično podobo našega rojaka, Antona Bezenšeka, profesorja v bulgarskej Sofiji. V rubriki: gallerie berühmter Stenographen, čitamo gospoda profesora životopis, kateri sklepa takole : wir glauben den tendenzen unseres blatte» rechnung zu tragen, wenn in den spalten dessalben das bildniss eines kunstgenossen, der jetzt erst 26 jähre zählt, aber schon eine so ausserordentlich reiche und rege thätigkeit in den siidslavis« heu län-dern entfaltet hat, bringen und horten, dasa ihm die anerkennung dessen, was er bereits im interesse unserer kunst gethan, zum weiteren segensreichen wirken anspornen wird. Für seine bisherige erspriess-liche thätigkeit auf dem gebiethe «ler Stenographie werden ihm die jünger (Babelsbergers gewiss stets dankbar sein. Mi čestitamo slovenskemu rojaku k temu priznanju.
Telegram »Slovenskemu Narodu".
Dunaj o. jan. Wiener Zeitung" objavlja sestavo centralne komisije v zadevali obrt-nijskega pouka. „F remd en bi at t" zagotovlja nasproti druzeinu dozdevanju, da se vse potrebno pripravlja, da so i/.vede vojaška dolžnost v Bosni in Hercegovini. Aneksija pa da nikakor nij na dnevnem redu.
Itaznc vesti.
* (Slovaki pisk ro veze i Nemčiji ne varni.)   Berolinski   „Tagblattu   piše: „Mogočna nemška država uvidela je. da siromašni pikrovezei delajo proti njenim interesom.   Ne morebiti zbog tega,   ker   bi   bili  ti   siromaki  podkupljeni agenti Francoske, kajti oni so vrlo miroljubni ljudje, ko ideal je kos mesa in nadeja zopet videti svojo dO movino. A ti neprijatelji Nemčije hode vaj o o b dnevu  s svojimi telečnjaki od hiše do hiše in pri krajšujo v (leiušnjej   dobi   z.štdnili   carin nai imetak za HO do 50 mark ni  leto.   Ako j napočila usodna ura pikrovezcem, zadela bode tu druge tnrovi-ke  s  tujega.   Oditi   tr- h > le
.mali Talijani, ki hod te s figurami iz mavc kr n činstvo ne zahaja v slovensko gledališče. Nasvetoval 8vet v, (i,,..ki WVojardski z mrmravko
je, da bi se slovenske predstave po časopisih na-znanjevale in to uže teden prej. Ta predlog se je sprejel, ali bode pa tudi odpravil apatijo mej občinstvom, ne vemo! V tem mjeseci igralo se bode slovensko 6. in 23. dne.
Domače stvari.
in opico pod
suknjo, vi pisanega stekla raznašalci, vi pečene«, kostanja prodajalci! Velikej Nemčiji preseda konkurenca. Je pač strašna usada, deset ali dvanajstletnemu otrok . trkati na tuja vrata, mej ljudmi, ki ne razumevajo njegovega jcika, m ga pode izpred svojih dveri. To je trd kruh. Zima se h!i>.a. Vi ljudje blazega srca, ai trosit" Hladnim vrabcem Žito na u ico ki stav te -obe eksotičnim živalim, ki ste postali vegetarijanci, da ohranite življenje volu — — (Čitalnice   odbor)  konstitujiral   se je  -|,;' >• '*«• m usin.uie s   uho 'ga dečka Slovaka."
* (K statistiki kozakov.) Ituski vojni bst podaje o Kozakih našle rje osobito v stat Snem oziru /aiiimlj ved te: Vorenburekemokrni se šteje 140.852 mož m 147.'.»..'(i ni Na 100 niti -kh spada V Oren-burgu 105, pn donskib gosakih l()i) pn a sir minskih 1047. pri sibirskih 100 1. pri kubanskih 07 5, pri tereskih 96*8, pn sem reči tiskih 93 4. pri ba kalskih 97, pri amurskik 88*7 ženskih. V zadnjih petih pokrajinah je tedaj velik ravs in kavs za Evine hčere.
včeraj, ter si izvolil za predsednika dr. K. viteza i Bleiweisa, za podpredsednika pa dr. J. Zupanca Sklenilo se je, da se prirede plesi dne 14., 28. ja nuvarja in dne 4. februvarja (sijajni ples). 18. februvarja pa bode pevski večer. Izvolili so se tudi trije odborniki, da se združijo z Matico Slovensko in drugimi narodnimi društvi v odbor za Bieiwe sov spomenik.
— (D r. J a n. B1 e i w e i s a T r s t e n i š k o g a) sliko naročil je naš narodni steklar gos p. Peregrin Kajzel v Parizu. Slika tiskana z oljnatimi barvami (Oehllarbcndruck) 79 centimetrov visoka in 03 centimetrov široka bode dogotovljena do konca februvarja in stane 4 gld. Ker je g. Kajzel naročil le gotovo število, naj se vsak, kdor želi te slike, katera bode v olepšanje vsakej sobi, ob jednem pa tudi trajen spomin na prcljubljenega rajnega, oglasi o pravem času.
— (Tržaški škof) g. Dobrila je, kakor se nam poroča, uže precej okreval.
— (Odlikovanje.) Vicekonzul gosp. Valentin Demšar, rojen blizu Škofje Loke sme sprejeti in nositi turški Osmanie-red četrte vrste.
— (Vmestnej klavnici 1 j u b 1 j a n s k e j) pobilo se je meseca decembra m. 1. 282 goved, 1413 prašičev, 596 telet, 170 koštrunov in jeden kozliček. 13 prašičev je bilo ikrastih, tedaj so se oddali konjaču, da jih zakoplje.
— („IUustrirte Zeitung fiir Gabels-berger-sehe Stenographen) zove se časopis, kateri izhaja v Lipskem, ter je pisan v stenografiji po Gabelsberger-jevej zistemi. Zvezek, izdan meseca
Narodno-gospodarske stvari.
Deželna poljedelska banka,
Vsak od nas ima strah pred imenom banka in vender nij nič strašljivega, ker za tako banko nij treba dosti denarja. .laz mislim tu banko, ki kmetu na več let po nizkih obrestih denar posojuje, katerega pa v teh letih z obrestimi vred popolnoma izplača, .ledna taka banka nahaja se v Poročali (?). dasiravno ni po mojih mislih brez vseh napak, je vender v dveh letih svojega obstanka zadolženim posestnikom že veliko koristila. Pred to banko uže skoro nij bilo mogoče izpod 10" posojila dobiti in sedaj se ga že povsod po b".., dobi. Kmetje, ki so poprej 20 in več od sto plačevali, imajo sedaj le z z banko v Poročali opraviti in v 30 lotili bodo ves dolg poplačali, kar bi brez banki1 nikoli ne bili mogli.
Kakor je vsakemu znano, je pri kmetiji nemogoče v kratkih letih večje svote dolga plačati, tu gre vse bolj počasi. Dosedanje p oso je vanje se vrši tako, da upnik čez nekoliko let ves dolg na jeden-krat nazaj terja, kar pa dolžnik večinoma nikoli ne more na jedenkrat plačati. Upniki tudi nijso zadovoljni, da bi jim dolžniki vsako leto le jeden par goldinarjev kapitala plačal, ampak gledajo, da se kolikor mogoče kapital cel obdrži, zatorej si mi pri denašnjih raz-
merah ne moremo kmeta brez dolga misliti. Mislimo si kmeta, ki je pri banki loo gl. dolga naredil, katerega mora v 80 letih poplačati. Po 4°/„ bi plačal vsako leto B gl. 78 kr.: po 5% bi došlo na vsako leto (i ti. 50 kr. in po »i' ,, bi se plačevalo :»o let zaporedoma vsako leto 7 gl. 2!» kr. V teh treh slučajih bi plačeval naš kmet na leto 5 gl. 78 kr. do 7 gl. 29 kr. in kapital (dolg) od 100 gl. bi bil v 30 letih popolnoma plačan.
To je jedini pravi način z amortiziranjem pri kmetiji dolgove delati in plačevati in do tega tudi povsod pridemo, pa čim preje tem bolje.
Pri osnovanji take banke naj se gleda na to, da se predolgi in prekratki obroki ne de nejo kot za vse dolžnike veljavni v paragrafe, ker tukaj bi se morali po sposobnosti dolžnikovi ravnati. Večji kapital! se dajo na več, manjši na man je let; siromaku na več in bogatašu na malo let. Tukaj naj se nikoli dolžnik na paragrafe ne veže. sani bo najlagljo obrok povedal, kedaj in koliko more na bito plačati. S tem bomo vsakega k varčnosti prisiliti, ker si je vsak gotov, da bo enkrat i/, dolgov zlezel, pri današnjem načinu posojevanje pa ne more nobeden upanja imeti se iz dolgov izkopati.
Obrok 30 let sem postavil zato, ker ga ima tudi Poreška banka in toliko časa trpi tudi jodno gospodarsko življenj*1, v katerem se pridni gospodar lahko dolgov  reši   in  kmetijo   svojim nezadol/eno
za pusti.
Taka kmetijska banka bi morala tudi staro dolgova; kmetove prevzeti, kar je ceneje, kot te piaran, novo pogodbo delati in se vknjižiti in izbrisati« To slabo stran ima I'orešku banka, kar je denarja potrebnemu kine u , škodo banhi sainej se ve da ne; tudi drugih slabili si rain j ima, kar bom o svojem času povedah
Kdo naj bi take banka osnoval ?
Več bogatašev skupaj bi to lahko naredili, ker bi pa ti bolje za sebe mislili, kol za dolžnike, bi najbolje bilo. tla jo w.anie deželni zbor v svojo rok«;. Ves denar, ki ga deželni zbor ali ravnateljstvo banke na nosodo vzame, se zopet, posodi na prvo mesto, >n tako gre vedno naprej, llivnate jstvo dolu denarja, kolikor in kjer ga hoče, ker tukaj se ne more nič zgubiti, vse je zavarovano. Noben krah in vo ika tace i kapitala ae uničijo, vsak bogataš bo rad da ; i le it a banki, ker jih kmetom na denašnji način ne bode mogel posoditi, ako jih no bo da  po t,stem pogoji, kot banka sama.
Ko po ceni, 111 birokratično osnovana banka bo hitro na vso deželo vplivala in obresti bodo kmalu nadie, denar a !>o povsod po ceni zadosti. To se vidi očividno v Istri.
Vsaka kronovina avstrijska bi morala po jedno
tako banko imeti in tudi jo bodo kmalu imele, vse skupaj pa jedni centralni zavod na primer u/e obstoječo ..IJinderbank-o", katere bi samo na nepremakljivo premoženje posojevale, družili špekulacij bi se no smelo trpeti.
Dobrote, katere bi take banke za ljudstvo imele,
bi se dalo tu v kratkem nekoliko Bpomeniti:
\ deže no poljedelsko banko  bi $e lahke ula-Igalo premoženje neodraslih otrok, katerim dandanes
varuhi mnogo pojedo.
Po Bmrti starišev more novi gospodar svoje sestre in brate hitro izplačati, da se pri banki za-jdolži in potem zopet ta dolg do svoje sinili poplača in otrokom zopet cisto posestvo zapusti.
Oderuhi in Židi ne morejo imeti s svojim kapitalom na pridnega posestnika nobenega vpliva, ker vsak posestnik pri banki pomoči išče.
Obresti visok«; bodo kmalu padle, ker si bo vsak po ceni kapitala kupil, kar danes še ne moremo reci.
S takimi bankami bomo varčnost in blagostanje u/e v lo letih toliko pomnožili, da se bo s prostim
očesom lahko vidilo.
Na nobeni   drugi   do sedaj   poznani način ne
moremo kmeta najhitreje od vsega dolga oprostiti, kakor s pomočjo tu narisane banke.
Kdor ima dolžnost  za narod delati, naj dela
in  mislim, da  hitreje  pomoči ni  treba drugod
iskati, kakor ravno v deželnih poljedelskih bankah. S posojilnicami je le malo pomagano, ter so bodo še le potem lahko razvijale, kadar bo počasnega denarja zadosti.
Državnih in deželnih poslancev naloga bi morala biti to vprašanje ne samo v deželnem, ampak
tudi v državnem zboru i/pro/ili. Ako se, nič ne opravi, se ljudem vender oči odpirajo in si bodo znali potem tudi sami pomagati, spozna se pa tudi
OSObo, katera za kmetovalca in katera proti našemu k i net ovalen dela. Naš narod si; bo za svoje poslance še le prav za prav vnel, kadar se bodo oni tudi z materialnimi vprašanji pečati počeli. Rešite našega kmeta materijahiega propada najprej, potem ste ga tudi duševno na pol rešili.
K metovalec.
\
Poslano.
Listič, katerega v Ljubljani nikdo tiskati neče, a malokdo čita, napada zbog pomanjkanja gradiva 8loveusko dramatiko, oponašajo jej, da je v nekej igri bil govor tudi o kranjskih klobasah in prestah. Naj bi dotična glava v svojej dvomljivej duhovitosti premislila, da je omenjena igra vzeta iz nemščine, da so klobase, posebno pa „Wurst mit Sauerkraut" v Nemčiji jako v čislu in da Nemci razločujejo toliko vrst klobas, kolikor filozofičnih zistemov. Zakaj nam tedaj zavidati klobaso, to skoro izključljivo nemško jedilo? Zlasti so pa kranjske klobase jako dobre in okusne, dokaz temu je, da se razpošiljajo po celem cesarstvu in še dalje, da jih celo marsikdo uživa, ki si je s svojim umazanim peresom bas toliko zaslužil, da si privošči kranjsko klobaso in presto — a večkrat še tega ne plača.
Sicer naj bi pa dopisun bil vesel, da se sploh igra siovenski in mu je tako dana prilika mašiti luknje v svojem listu, kateri je in ostane „blat", naj izhaja vsak ali le vsak osmi dan.
Kranjska klobasa & Comp.
Št. 15.997. ~~(730-3)
Razglas.
Visoka c. kr. deželna vlada je z dopisom dne" 10. novembra t. 1., št. 8598,
14. jannvarja kot tist dan določila, ko se bodo domači žrebci iz političnih okrajev mesta Ljubljane in okolice ljubljanske, ki se hočejo za pleme rabiti, pregledovali.
To se lastnikom žrebcev iz omenjenih političnih okrajev naznanja s pristavkom, da se pregled določeni dan ob 9. uri dopoludne v tukajšnjej živino-zdravilnici na Poljanskej cesti prične in da se dotične tiskovine za zapisnik in izkaze kot dosihmal v tiskarni Klein in Kovač dobodo.
Št. 18.259.
(4-1)
Razglas.
Pri srečkanji 80 lozov mestnega ljubljanskega
posojila, ki se je po načitu dné 2. januvarja 18H2 vršilo, so bile vzdignene
Št. 71 339 ) 30.000 gld.
47.563 68 549 70.137 13 037 59.697 33.724
z dobitko
30.000 2.000 500 500 500 500 500
Mestni
v Ljubljani,
dné 16. decembra 1882.
Župan: Laschafn.
Razpis službe kapelnita
z letno plačo 500 gl.. oziroma po zmožnosti GOO gl. Prosilci ima;o dokazati popolno izurjenost v godbi s plehnimi inštrumenti in na gosli, kakor tudi zmožnost izuriti novo civilno godbo in pevski zbor. Prosilec mora biti trdnega značaja in znati vsaj jednega slovanskih jezikov.
Prednost imajo oni, kateri  so razen tega zmožni tudi v igri na glasovir in orgle.
Prošnje dobro dokumentovane naj  se vložijo pri županstvu v Tolminu do 30. januvarja 1**2.
(2-2)
Županstvo.
Hitro razširjenje ognja pri požaru
more se zabraniti le s takozvaniini
ekstinkterji
(a h m o h loj n o delujočimi  ogenj gageCiini aptirtiti).
Kakor jo v 19. dan t. m. vršeča so poskušnja na dvorišči c. kr. tovarno za tuhak dokazala, no more se les itd., kateri se jo pogasil s tem aparatom, tako kmalu in tehko se zopet vneti. Te tako praktične in vsakemu ranljive aparate priporoča po fabriških cenah
prodajalnica železarine
IV. NEP. ACHTSCHINA,
prej Sp. Fesslack,
v Ljubljani, v (Gledaliških ulicah št. 8.
Priporočam tudi veliko zalogo
d r s a 1 i o ~a»C
po nizkih ceiuib. (734—2)
Cené
vire!
šiljaru in dam denar po voljna. Vsako naro-neriskirano
Po poštnem povzetji po-uHzaj, če poalatev nij čilo je torej
I oyllnder-uro od srebrnega nikla z verižico ; prej gld. 12
— zdaj gld. 5.25.
1 anore-uro od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 15
— zdaj gld. 7.25.
1 srebrno anore-uro z verižico; prej gld. 25 — zdaj gld. 11.25.
1 srebrno remontoir-uro-Washington z verižico; prej
gld. 30 — zdaj gld. 15. Zlate ure za gospe ; prej gld. 40 — /.daj gld. 20. Zlate remontoirs ; prej gld. 100 — zdaj gld. 40. .litimi ae /.i* 5 let.
3MI. FROMM,
Ukrcnfabrikant, Rirthenthunnstrasse gegeiiiiber dpr Wollzeilo,
Wien. (G95 4)
Št. 2538,   2961,  4245, 5167, 6952, 8722, 9124,
9995,   11 205,   12.940,   14 703,   16.107, 16 217,
16.929,   19 401,   19.705   19.717, 20.339, 21 700,
23.899,  24 097,   25.334, 27.313, 28.719, 29.305,
29.531,  30.240,   32.337, 33.591, 33.606, 34.175,
35.019,  35.500,  36 439, 37 040, 37.423, 37.643,
37 667,  38.672,  39 260, 40 027, 40.496, 43.347,
43.661,  44.632,  44 635,  44.862, 45.185, 46.614,
49.191,  51.329,   51 482,  51.850, 53.326, 55.607,
56888,  57.187,   59.230, 59 500, 59.819, 62.045,
62.733,  67.056,  67.765,  68 497, 68.851, 68.959,
69.245, 69.634, 70.335, 70 831, 72.349 in 74.280, vsaka z dobitko 30 gld.
Od do zdaj vlečenih lozov št. 45.330 z dobitko 1500 gld., št. 26.163 z dobitko 600 gld. in ät. 994, 999. 2204, 3060, 3575, 3783, 4683, 5540, 6528, 7978, 8064, 8715, 9542, 9645, 9728, 9739, 10.308, 11.785,   12.429,   13.702,  13.919,  14.957, 16.573,
17.191, 23.487, 31.068, 45.H10, 70.380, vsaka z
17.460, 24.608, 31.902, 50.123, 72.514,
19.897, 25.608, 32.542, 51.091, 72.752,
20.033, 26.7H4, 32.833, 60.339, 72.862,
20.925, 28.029, 44.907, 61.140, 74.766,
23.167 28.104, 45.216, 61.998» 74.998»
dobitko 30 gld., še nijso izplačane
Mestni magistrat v Ljoiljani,
dné 2. januvarja 1882.
Župan: Lasch an.
Gastlov
30 u 50 kr a50kr.^
to jako vplivno -dravilno sredstvo iz dobrih, nedra-žilnih, odprtje pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in zlez, oživlja pre-bavljalni aparat.
Gastlovs posladkorjene M čistilne fcngljin
(škatljica po 30 in 50 kr.) (624—10) so najbolj renomfrano, najcenejše, pripravnejše sredstvo proti zaprtju, migreni, hemorojidom, krvnemu natoku, revmi in po-dagri, proti boleznim na jetrih in žolči, proti izpahnenju. Najboljše blato odpravljajoče sredstvo za žene in otroke. Pravi so oni preparati, ki nosijo firmo centralne zalogo:
Lekarna »»pri obelisku'* t Celovcl. Zaloga v L j u b 1 j a n i: V. Trnkoczv; v P o s t o j n i: A. Leban; v Kranj i: K. Savnik; v Logatci: Al. Skala; v Zagorji: A. Mihelič; v S e m 1 i n u: J. Straub.
N
H O
Il ë
T?
(8 1
(il c6
to S
ifi lO iT; in
ts
r-ooM'cot-ccciOJiOco r-- t— en co -f -t* o
HOOCC H
2 P
> >
o "5 •
ts ts
'S '3
> E •
ci ci .
o a> [3 m •S a S 8 o *S
* S 08
I a
----1 «-T3
S -C cS
o o 3
O -r?t3 ts O t. cs
ao "5 h o « .C
a <v
E sis
Ol
•o
ts
w
83.
Jo
TJ
T-
e«
s
ts o
O rt
^ a ¡I
I
a „
33 ^
-d« OS
PQ I
B > — O
'• a ^
S a § lil j
HOtó
•n s
ce s
5
es cS en c4 u
o * "2 «
-  3 o
o o ° _a -2 -•-> rt »
* a N s
-rfl
o 55
— a
•a Q
o
; ~. o " o
o sa
S
2
: 2'
S
i a
1       C -ri B — P
1 0 * « g CX «
» —I   g m. g O
Ji       . •_. >
^ rt
a
B u
• a
K a
M
Temeljita pomo^
vsem, ki so v želodci in trebnhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim delom na fciščonje in snazenje aokrovioe in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja. Najbolje to sredstvo je
dr. Koza
življenski balzam.
Zivljenski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; iati oživi vse prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljovanje, kri v želodci, zaslinjenest, zlato žilo, preobtezenje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega upJivanja obče razširilo.
M »*'/#/.« s kleni en M gM., />of skleniee .SO k t:
Na stotine piuem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju ovotc.
Spoštovani gospod Fragner!
Hvaležen vam moram biti, da sto mi poslali dve steklenici dr. Rozovega živ-ljenskoga balzama, kajti od onega trenotka, ko ga je moja soproga zavžila, izgu bila jo svoje bolečine in krč v želodci, za katerem je trpela 3 leta.   S tem potr-jujtm samo istinitost.   Prosim vas, da mi s poštnim povzetjem pošljete zopet G steklenic dr. Kozovega življenskega balzama.
liogatec, 15. oktobra 1»80.
S6 spoštovanjem Mihael Miklavžie,
h. št. 44, občina llum, zadnja pošta Rogatec.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vbo p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno dr. ltozov živlienuki ualzaui iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več k nt ji h dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in ne izrecno dr. Rozovega življenskega balzama.
Pruvl
dr. Rozov življenski balzam
dobi so samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerja, lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Ecko der Sporuergasse Nr. "¿05—3. V Ljubljani: Vllj. Mayr, lekar; O. Pioooll, lekar; Jos. Svoboda, lekar;J. pl. Trnkoozy, lekar. V Novem mestu: Dom. Rlzzoll, lekar. V Kameuiku:
Jos. Močnik, lekar. Vse lekarne ln večje trgovine z materij al ni m blagom v Avstro-Ogerskej Imajo zalogo tega življenskega balzama. Isto tam:
Praško vseobeno domače, mazilo,
gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo žensko prsi trde, kadar bo otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesai, gnojno mozoljčke, ormasti tur; zoper zanobtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper obustiivljanj*', oteklino, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če so nogo pote m /.oper kurja očesa; če roko pokajo in zoper kitam podobne razpokline; /oper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper »ture rano in take, ki se gnoje; zoper raka, ranjeno nogo, vnetje kožice na kosteh itd.
Vsak prisad," oteklina, ukoščenje, napihnenje so kmalu ozdravi; kjer so jo pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi.
tkutljitah        2.5 in .t.S kr. (209—22)
]€alxain za uho*
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhoBt, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skleuica 1 gld. av. velj.
■
I
reduik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
^^.R
^1155
1460