187. Številka.
Li
ia, sobolo 17. avguste.
XI. IHo, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, i«v**«uim ' <}Kv ■> .luova po c:».*iiioit«- ter veli* po poit; ptritnu su av «t r o-o I o r ■ k e detel« ta celo leto Iti pld., ta pol leta 8 gl.,
za četrt iota 4 gld. — Z h Ll'ibij aau n<oa pošiljanja ni 'lom ca 0«lo loto 13 prid., %a Jeo. i leta 3 gld. 30 kr., ta en mesec 1 Rld. 10 kr. Za pošiljanj« ia dom se računa 10 kr. ta niflaoo, 80 kr. ?a Potrt let*1. — Za tuje dežele toliko Tel, kolikor pcitnina itriaža. — Z« gospode ncitel.ie na ljndflkiri ft...:ih in za dijake velja znitana cena in sicer   " » Ljubljano r> */M. bo ar..       poŠti prejoman r.a četrt lota 3 <ld. — Za oznanila so plaću'e od
Setiriltopna petit-vrs^e 6 kr., če se osnariin enkrat tisk*, T> Vr., le <w dvakrat in 4 kr. će »e tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj S'- izvole fraiikirati.      Rokopisi se ne vračajo. — Drodniltt I (fl ■ t j:bl *ni v Krmu liol'oanovoj hiSi I*. 3 „giedaHŠka ntolha". Oprnvništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. ad ai listratv/ne i«o;, io v „Narodni tiskarni- v Kolmanovej hiši.
Iz Bosne in Hercegovine.
Dunaj IT), avgusta. FinI. Szaparv javlja iz D oboj a, da jo imela 20. vojna divizija 13. t. m. hud boj pri Gračanici, a da so bile napadnjače vstaške čete odbite. 14. t. m. umaknila se je divizija radi pomanjkanja municije v Doboj in sicer v polnem redu, akoravno jo jc sovražnik vedno nadlegoval. Vse ranjene in cel tren so spravili v varnost, akoravno so morali vojaki po slabih, blatnih cestah sami vleči in porivati vozove.
Dunaj 1 r>. avgusta. Glavni poveljnik zasedne armade,  tzm.  pl. Filipovič naznanja iz Zenice 13. t. m.  da ga je llalis paša združen z deputacijo odlični kov prosil, naj se nikari ne pomikuje na prej, a da je on prosečemu odgovoril, da bode po poveljih, katera so mu bila dana, marsiral v Sarajevo, in je zahteval od Hafis paše, da skrbi za pomnjenje raz draženoga ljudsva, ter ga opozori na slabe nasledke nepridnega upora.
bilo vendar to pomikanje do Do boj a nazaj. Pomislimo le, da je Doboj ob poti, po katorej maršira glavna armada Brez Žepče v Travnik, in v srce zlate Bosne.
Ker je pa uže početkom vojne „VViener Abendpost14 avstrijske narode pozivala, naj bodo potrpežljivi gltde poročil in naznanil iz bojišča, ne ostaja tudi nam druzega, nego potrpežljivo čakanje, da poizvemo kaj več o teb zadnjih preva/nih dogodjajih. — O maršu 7. divizije fini, Wilrtemberg došlo nam je prijateljsko pismo, katero nam lepo risa marš do Jajca, in katero priobčimo jutri.
Glavna pozornost vsega našega čusuištva obrnena je zdaj na ni a g j a rs ko 20. div zijo fiul. Szaparv. Dunajski listi zagovarjajo poveljnika v istem smislu, kakor ee sam brani. Podrobnosti seveda, ne poizvemo nikakoršnih, sklepa in govori pa se mnogo o tem neugodnem, tudi glede vspehov ostalih dveh divizij jako uepnličuem dogodjaji. Prepričani smo, da je Doboj zadnji kraj, do katerega se je umaknil, ali moial umakniti S za p a ry, in da bode zdaj z novimi močmi udaril zopet naprej proti T u z li iu Z v o t n i k u,  pa  nevarno je
Oficijalno poročilo o boju 7. t. m. pri Žep-čah f/.m. barona Filipoviča, 8. t. m. Be glasi: „ Včeraj bil je v resnici srečen dan za naše orožje. Proti Žepčam šli smo v treh kolonah, in siter desno krilo od Kaljevicev črez Ljuba-tovic, Novišer in Penjevo; glavna kolona na veliktj cesti, in kvo krilo kolone na levem bregu Bosne črez Brankovec in Zimnica-Vrh; kmalu črez poludan dotaknili smo se sovražnika pri Ponjevo Brankovcem. Ker pelje pot tu jako navzgor in se jedva hodi po gosto zaraščenem potu, ter se je sovražnik močno utrdil, mogli smo le z velikimi težavnostimi prodirati, a trdna volja cricirjev in vstrajnost in hrabrost vseh vojakov zamogla je vse.
Ob 4. uri popoldne prognali smo sovraž nika iz prvega nastavljenja, a zasedel je ta koj še močnejše utrjenje na Zepackem Brdu in Zimica vrhu. To utrjenje vzeti, bilo je še težavnejše delo. A ker so koncentrično vse tri naše kolone proti sovražniku stopale, posrečilo se jim je, ko je sovražuik trdno branil svoje
postavljenje, ga nazaj zagnati proti Žepčam. Zgubil je mnogo ljudij orožja in streliva.
Jeden bataljon anatolskih redi-v o v (turško redne vojske) moral se je k o m-panijam 2 7. poljskega lovskega bataljona udati. Jednega štabnega oficirja 0 stotnikov, 11 častnikov in 3G0 mož tega bataljona redivov, ukazal sem na grad v Ma-glaji odpeljati.
Ako bi ne bila Bosna pri Žepčah tako plitva, ne bi nam moglo mnogo t isuče? fsta-šev več uiti; a ker so jo lehko prebredli, ušla nam je veČina.
Kakor ujetniki, kajmakam in medšlis v Zepčah soglasno pripovedujejo, bilo je vsta^ev G000, in imeli so 4 kanone. Vstašem pomagali so vsi prebivalci iz okolice Sarajeva, Maglaja, Žepč, Zenice in Doboja. Pogum, hrabrost in Vstrajnost vseh oddelkov naše vojske bil je v tem boji sijajen.
31. julija dobila je porta od Iladži Loje iz Sarajova sledeči telegram: „ Vojaki so se združili z prebivalstvom. Od guvernerja zahtevalo se je, da nuj mej ljudsvo razdeli oio/je, kanone in strelivo; ker pa nij hotel tega sto-riti. so ga spodili. Mene so izvoldi potem jedno* glasno za generalnega guvernerja te provincije in mi dali vso meščansko in vojno oblast. Vojni materijal razdelil sem mej ljudstvo, ter gremo zdaj skupno zoper tujega vsiljenca. To naznanjam cesarskej vladi1'.
Seeder in Seidl!
Iz Maribora 15. avg. [Izv. dop.] Bili so jedenkrat Časi, in nij še dolgo, ko so jenjali, ko državljan nij smel besede črhniti,
Ms tek.
Gomila.
(Ukrajinska povest.   Prosto po pol jelu m posl. Gaipi r M.)
Blizu llalčiujca. dvigala se je gomila; njeno obuožje jo bilo podobno knžu, na \rhu obrastena z osatom in travo, njeu Urob pa razkrivajo V Spomeni preteklosti. Ljudska pripovedka pa spleta o njej z živo domišljijo čudne reči. — Kadar lovi mladina v noč kresnice, vidi, kako se dvigajo izmej osata vsakovrstna bitja iu zbravši se v piameči ograji, se pomi-kujo počasi proti vasi; dcca se prestrašijo iu poskrijejo mej osat; — ko se naposled uve-rijo, da jasni mesce nepremakljivo stoji na isteui mestu, vstajejo vedno drzueji in dero z vrišem naprej. Zmračilo se je uže in radostno ee vračajo mali junaki, pa vidno se dvigajo nove iskre iz zemlje in se gonijo za deco. Gueteč se, dirjajo proti domu. Tako prisopihajo domu s Btrašili; to ti je pripovedovanja
o duhovih na gomili z raznovrstno priklado. Babe okoličnih sel in pristav skrivno šehtajo o coprnicali in vešab, osiveli starci kimajo z glavami, zmigavajo z ramami in ne reko ni tako ali tako, — ker o tej gomili nič pravega ne vedo. Ni kdo pa bi se ne upal po noči na njej spati, mimo nje iti — strašansko, kar kri po žilah zastaja in lasje na glavi se šetinijo. V celem selu bil je samo en starec Levko, ki je imel lastno kočo na njej. On je moral tedaj kaj gotovega o njej vedeti, pa kaj ko u j govoril nikomur nič ni o strahovih ni o gomili.
Neke noči pred praznikom sv. Mihaela je sedel Levko na gomili in pazil: zdaj obrne oko proti selu, zdaj skloni čelo k tlam iu koplje neprestano z debelo gorjačo, kakor bi hotel pretiti do brezdua, iu izkopati prerokovanja iz ubegbh časov. Veter žvižga po duplinah, vršči mej suhimi stebli, včasih udari ob strune na zemlji ležeče balabajke, katera tako zvučno zabreui, kakor da bi se snoval preroški  klopčič domišljije v nebeški harmoniji.
Brzo so hiteli mej gosto meglo dežni oblaki drug za druzem, kakor zgoščeni oddelki konjice mimo bistrega oka svojega poveljnika; vćasi zabliskajo čelade in ostro jeklo orožja, tako se zasveti zdaj pa zdaj mesec in zvezde, toda hipoma izginejo v gostej tmini. Pri nogah starca ležal je hrt, bel ko mleko, zadnji nogi je pod ±6 potegnil, sprednji naprej, tenjki gobec položil na zemljo; pazil je na vsako Šuštanje, ker vedno je strigel z na pol pri-vzdignenimi všesi, ki bo padali kakor mehka svila na tenjki vrat; milo jo zrl na starca in zmigaval z repom, liže so zapele kure polnoči — in pes je zalajal v Ilalčinjcu, potem drugi in tretji; hrup so je razlegal iz vusi na polje. — Naeukrat skočita izmej strupenega mlečnika dva jezdeca ; jeden na rujavci, drugi na čruej žrebici, in tako dirjata, kakor bi hitela po glavo Fatarskega kana ali po zaklade Bultanove v Carigrad. Starec je čul topot dirjajočik konj — vedno bližje in bližje, naposled se ustavita, nekaj zabobni, kakor bi kaj na zemljo padlo; hrt poskoči, a
HV
drugače je prišel v klado. Tako je delal človek grofu, iu biti je moral zadovoljen 8 tem, kar mu je ubozemu tlačann ne ravno usmiljen ali pravičen gospodar njegov v grajščini pustil. Tudi žalostni so bili ti časi, in če je tudi grof v svojo lastno korist toliko skrbel za svoje tlakane, da mu nijso pojemali gladni, bili so ti tlakani drugače brez vlastae volje, in kmet, kojemu je Bog dal zalo hčerko, ki je bila ves njegov ponos in vse njegovo veselje, nij smel zahrumeti nad groti'-em, kateremu se je ta zala robkinja dopadala, tak — za kratek čas. — Hudo je će nijsem gospodar tega, kar z lastnimi žulji pridelam, ali se hujši je, če moram misli svoje poskrivati, ko bi najrajše hudo zaklel; hudo je, če le zaradi tega na svetu živim, da svoje možgane k nogam sočloveka prav ponižno položiti moram: na jih žlahtni gospod! in zapoveduj jim, za-ae jih ne smem upotrebljevati, Bog je le grofe in tla-karje ustvaril. —
Še žive mej nami Slovenci stari možje, ki se britko spominjajo teh krvavih časov. Pa klin s klinom! Kakor so človeka v teh Časih trdo žulili posamezni ljudje, tako je ob času, ko je tem ljudem presedalo to robovstvo, tla-kar trdo svojo pest udrihal na one, ki so si popreje po njem blatue škornje brisali ; krije tekla okolo obzidja grajščin tlake in desetine, krv najbolših ljudij. Dosti so trpela ljudstva, da so zrušila gradove človeške sužnosti; ali padli so ti gradovi in le kakor strašila prejšnjih solznih dnij, molijo posamezne stene ven iz bršljana, spomiojajoče zdajšnji ljud na dobo, ko še teh sten nij bršljan ovijal, ko so še močne temno gledale doli v ravan; spominja-joče nas, da nekdaj nij tako tiho mirao tu gori bilo, kjer je grajščak z bokalom nBJbolj šega vina v roci doli glodal, ter smehljaje se oziral po lepej planjavi, kjer so mu tlakarji delali za njegovo kasto. — Nij vet* toliko teh grajščin videti, zob Čaaa jih spodjeduje; le one votline, kjer je nekdaj ljudstvo platilo za svoje delo dobivalo, one ječe, kjer je marsikateri nedolžno umrl gladu, tiste še osta jajo, odmevajoče vnuku pohaj ajočemu, na teh razvalinah, tihi jok ubozega tlakarja.
Utonili so časi tlake in desetine; pod sekiro francoske prekucije padla je glava tega volka mej ovcami, in veselejše, človeka vred nejše življenje pošilja svoje prve žarke v dru-
gačen 8vet, kjer človek nij več sužen človeku, kjer človeška prejšnja „plemenitost" prokleto malo več velja, kjer se plemenitost meri po poštenosti človeka in se ne gleda na to, ako ga je zibala kje v revnej bajti uboga žena, ali so mu mladostni dnevi tekali v izobilju svetskega bogatstva! Človek sem, in grofovske sem krvi, kakor koji drugi, kojemu je tisti očak Adam, kakor meni, in Če nijsem pre bedast, bom sam povžil to, kar sem si pri delal in ne pustim, da me kdo krivično žali, pokazal mu bom, da se vem hišne svoje pravice posluževati Ponosni Brno začeli biti mi prejšnji tlakarji; trpeli smo prej preveč in jezno smo rekli, ko so gradovi prejšnjega gospodarstva padli: ljudje smo vsi, plemeniti vsi po rojstvu in krvi, in črv nas vse, brez izjeme, enkrat dobi.
To je dosti, in hvalimo Boga, da smo do tega prišli, z laj nam je svet odprt, ker sami si bomo postiljali, in kakor si bomo postljali, tako bomo ležali. Postava, zakoni države so naši gospodarji in če smo se prej „podložniki" zvali, dobili smo pri krstu, novejšega časi ime: državljani, to je, družabniki državne družbe ! To je pa velik razloček mej prejšnjim in zdajšnjim stanjem. Le poskusi zdaj človek zalo mojo hčerko tak za kratek čas mi iztrgati, pokazal ti bom, da nijsem več tlakar, prav nevšečno trdo te bo moja kmetska pest vrgla kam v jarek, da boš 14 dnij svoje kosti pobiral, in le enkrat si briši škornje po meni, boš videl, da moji očaki nijso zastonj s cepci prejšnje čase pobijali! Slobodni ljudje smo in po večjem je naša, vseh ljudij volja mero-dajna. Prej narobe!
Ta sloboda je dosti  truda,   do3ti krvi stala, tudi tvoji očaki, slovenski kmet,  so s kosami in cepci, krampi in motikami prodirali v gradove tlake in desetine,   tudi oni so bili zraven,  ko je  Človeštvo  jarem sužnosti raz sebe vrglo in račun delalo s poprejšnjim trdim časom.   Kar  so ti očaki s  svojo krvjo pri dobili, kar so s krvavimi rokami si priborili, in  kar  bo s solzami  veselja v očeh videli —   slobodo,    zlato    slobodo, to bi tebi slovenskemu vnuku bilo ničevo, ti ne bi bil ponosen na to,  da si sloboden človek, ti bi hotel  biti sužen drugim!   Ne tega ne boš storil,  še ti je dobro v spominu prejšnj čas, in zastonj za te nij tekla  tvojih očakov
in ne drugih možakov krv! — Sloboden človek Bi, in delaš, kakor ti tvoja korist veli, komande ne poznaš, komande tudi tam ne poznaš, kier stopiš na volišče, na katerem svoj elaa oddajaš onemu, kateri ima kot tvoj pooblaščenec tam za te govoriti, kjer se, kakor v deželnem in državnem zboru postave delajo, po katerih ti živiž, živeti moraš, po katerih svoie davke odraituieš. ter sinove pod vojaško mknfo pošiljaš; tndi tam ne poznaš komande, kjer oooblaščuieš jednecra ali dva moža, ki v teh zborih tvojo volio nove jo. češ, tako in ne drntrače hoče imeti štajerski Slovenec svojo hišo uravnano !
Ne moreš slovenski kmet oh lepšej priliki pokazati, da si sloboden mož in ne ko-mandiran. kakor pri volitvah ; pri tej priliki lehko pokažeš, da nijsi več tlačan, nepo da si sloboden mož. in da te slobode zdaj ne prodaš za lečno jed, kake prijazne besede gosp. Seederin, ali Brandstetterjevega najboljšega prijatelja — Seidla.
Mož slovenski,   ti   veš,  kaj  je politični komisar, ali okrajni glavar g. Seeder v Mariboru ! — Naj ti. slovenski kmet, ta g. Seeder najlepše želi, naj ti zlate gradove obeča, naj ti pove,  da bo,  če   njega 12. septembra kot poslanca voliS v deželni zbor,   mleko in med tekla po Dravi  ali Pesnici,  ali šampanjec tekel iz tvojih sodov, naj   ti  kar mu drago lepega obpča, — on ie odvisen od svojih po-spodov. on je politični uradnik, in če njegov gospod hoče,  da se tepa,  kar ti je obečaval, ne sme držati, ubogal bo, ubogati bo moral. — Ti si, slovenski kmet, sloboden človek, — kedo le te more vredno  zastopati, slobodni gospodar slovenski? Odgovori ! Tudi le sloboden, neodvisen človek!   Ne?   In kaj tvojemu ponosu, ki se vzdiguje v tvojih prsih, če pomisliš, da si bil pred 30. leti še tlačan, in da si zdaj sloboden Človek, bolj upaja neodvisen človek kot tvoj poslanec, ali odvisen uradnik? In Seidl! Ali te nij sram slovenski kmet, in se v tebi no vzdihuje sveta jeza, če samo slišiš,   da prijatelj Bra nd ste tte r j ev — Sefdl se tebi za pos'nnca sili! Zberi svoj ponos, ne vrzi se sam v blato,   slovenski kmet, ker: kdor zaničuje se sam, podlaga je tujče-vej peti.
starec mu žvižgne, in obstal je, nategnil vrat, in pazil a privzdignenimi všesi, odkod prihaja topot in hrup. Levko napne oči in spozna dva konja ne daleč od razpotja iu dva človeka, ki sta korakala proti gomili; zatrobi skoz roko in zavpije: ho hoj! — jezdeca mu odgovoiita. Frispevši na gomilo pozdravita starca, kateri jima odzdravi — zdaj spregovori jeden : — Očka, prišli amo na obljubo. Starec pokima : obljubo treba spolniti, sedita otroka moja: — ker tedaj hočeta zvedeti povest povedal jo bom, ali nikar ne dvomita o resničnosti, ker če 8e razjezi starka iu vama začara, potem vama bo predlo; kedor pride hudiču v krem pije, se ne izterga tako iz njih. Zdaj pa po-slušajta:
Za onih blaženih časov, ko je Bogdan ltužinjski, sedmi ataman čvrsto načeloval ko zakom, ko je kozak Leh in Tartar zboroval pri mizah atamanskih v Trehtimiru, katerega je bil kralj Štefan kozakom za stolico podaril; v tistih svetih časih, ko so trije močni in silni narodje v zvezi mej soboj gospodovali in upravljali sosednje kneževine, v tistih časih je
bilo selo Dudar na potoku Kodenjku ne daleč od IlalČinjca, kjer je oni le temni les. Takrat še nij bil ta kraj tako utrjen — tam je bila jedna  koča,  v katerej je bivala tako zvana Sukuriha; imenovali so jo vražarko čarovnico, bolno je zdravila, zagovarjala Iju lem in živini, delala dež in točo,  sipala je  z jedno roko srečo in z drugo nesrečo. Imela je tri hčerke, žive ko ribice, gibčne ko veverice,  ličica so jim bila ko kri in mleko. Kadar so prepevale, utihnili so slavčki po mejah in čude poslušali njih Brebrni glas, in potem plaho poskušali za njimi, ko so utihnile; kadar so zaplesale, drhtala je zemlja velike radosti. Živele so brez skrbi;  mladeniči okolice  so rojili okoli njih, kakor muhe okolo medu; s tem zapleše, drugemu  vtakne šopek  za  klobuk,  pa srce in misli so j-m proste, kakor   ptičicam pod nebom. — Pa nij dolgo trajala ta sreča, tedaj se je svetila, kakor solnce pred nevihto najlepše,  najedenkrat pa zažvižga burja, in črni oblaki prikrijejo soloea zlato obličje.
(Konec prib.)
B :$na, Magjari in Slovanje.
Iz Slovenskih (inric 10. avg. flzv. dop.] Prav zanimivo je čitati zgodovino in pre-tresovati zadače, katere so si razni narodi v v teku čiisa stavili, s kakimi  sredstvi so jih izpeljati hoteli. Najnovejša zgodovina je tudi v tem oziru jako podučljiva, akoravno jo moremo le z malim veseljem čitati. Nemci so se po mnogih borbah zjedinili, spravili so na dan svojo staro cesarsko krono, priklopili so ma-ternej zemlii dva kosa, ločena uže več desetletij cd nje. Koliko časa je poteklo, in koliko truda jih je stalo, da so izvršili  to veliko in staro svojo  zuda&o — nalogo narodnega zj e di nje nj a!   Kako marljivo, požrtvovalno in  pogumno   so delovali   tu  še  delu jo Lahi za zjediojeno I tali jo!   Kako daloč segala je delavnost Ogrov leta 1848, da bi si ustanovili neodvisno, samostalno  vlado v svojej državi! To so izgledi iz življenja narodov, kakor si jih v duhu pri n:iših težnjah in bedah   dan za dnevom ponavljamo. Mi Slovani bi strmeli in se čudili  nasledkom delovanja navedenih narodov, ko bi se nam ne bilo ozirati tudi na sredstva, s kateremi   se je  delovalo v dose-
go namena in gledati ostro na naloge, katere si stavijo omenjeni narodi z nova.
Magjari ne zajemajo svoje državniške modrosti samo v Berlinu in Terebesu, marveč so segnili v nekej prostej uri tudi po knjigi slovanskega zgodovinarja, slavnega Palackega — kakor pazljivi in postrežljivi „leibžurnalisti" poročajo.
Gotovo so se magjarski grofi usmilili slovanske pare ter so se hoteli ia zanesljivih virov prepričati, kje in kako dolgo nas uže neumno izdelan svinjski črevelj žuli, kako nam je pomagati iz zadrege Ker je Kossuth začel Btaviti stavbo blažene Magjarije, ker sta Deak in Andrassv dogotovila čuden umotvor, znan po svetu pod imeron „mapjarskega globusa", napotil se je Andrassv, zapustivši svoje prijatelje, ustanoviti nam Jugoslovanom Jugoslo vanski globus" — a'i recimo, ker mladi hr vastki vseučeliščniki niti Srbov, niti Jugoslo vanov ne poznajo — „hrvatski globus" po večan. Tako je mislil vsak Slovan, ko je či tal ono poročilo o blagonosnem in mirnem delovanju Andrassvja. Žalostno pa dobro j 3 jedino to, da se je varal vsak, kdor je bil teh misli) — žalostno, ker imajo odločujoči Mag jari baje vse druge namere,  ter si stavijo nam Slovanom sovražni cilj — dobro, da se Slovani za časa izdranrmo, ter ne živimo, roke križem držaje, v školljivih iluzijah. Andras<y in z njim vsak Magjar ember prizna do dobrega lego in stanje svoje domovine; vsakdo ve da obdajajo Magjarijo vsestransko od magjarskega različna plemena. Od delovanja teh plemen je odvisno,  da Magjarija hrani   svojo sedanjo velikost, da so razprostira in raste na škodo sosedov, ali da se v njih korist krči. Sorodna plemena so jako oddaljena bila in se bodo še bolj oddaljila, kadar se izpelje berlinska mi rovna pogodba glede Itumunijo, Bolgarije, Srbije in Bosne.   Tudi ta zgodovinski preobrat razumevajo Ogri, ter ga hočeio vsaj po mogočnosti v svoj prid obrniti, ker ga z vso silo nijso mogli zabraniti.
Da se ta veriga slovanska, katera se polagoma poklada Mngjarom okolo nog, in pred katero je uže Tisza svaril svoje rojake, takoj začne sekati in odpravljati, za to hoče najti Andrassv v Bosni kladivo ali ključ. Bosna je tako rekoč črez noč postala ona dežela v kate-rej imnjo Ogri po svojej bujnej domišljiji izpolnjevati posebno misijo, v katero nameravajo presaditi svojo kulturo, svoj jezik, svojo deželno upravo, svoje „stuhlriehterje" in pandure, in Bvoje vedno prazne kase. Oj trikrat srečni Bošnjaki, da so vam vstali v Ogrih tako ve liki kultivatori!
Sram vas bodi, vi Jugoslovaui, da morate v devetnajstem veku kulturno mater Mag j a rij o sezati! Andrassv bi bil lehko vstran pu-Btil čitanje Palackega knjige, kajti opazovanje zgodovine hrvatskega naroda bi ga bilo podučilo, da zdaj Magjari še prerano trepečejo pred Slovanskim elementom, da je ta rod slovanski pod žezlom ogerskim tako pokoren sluga in njegovi vodje — skoro bre^ izjemo — taki „opportunitaetsmajerji", ka si njih krvni sovražnik sme mirno za njihovim hrbtom gnjezdo nanašati pri belem dnevi, ter si poiskati ono stanje, katero mu daje priložnost in moč, zgrubiti od dveh strnnij pleme slovansko, in prek njega narediti si most do zaveznikov — bratov po krvi. To je kratko tudi vsa naloga Ogrov; v izpeljavo te naloge pustijo s tolikim veseljem marširati svoje polke v Bosno. Da je to njih namen, tega ne prikrivajo niti v svo-
jih časnikih, niti ne gojijo te ideje le v domovini; — pošiljajo jo marveč tudi v druge časnike, celo mej Francozi so se našli njih zagovorniki v tem oziru.
Ogri so praktični in v sredstvih malo ali nič izbirljivi. Vrh tega so veliki šovinisti, in v tem je iskati povod in inrok simpatijam Francozov do Ogrov. Drugače si ne moremo tolmačiti pisarjenja velikega francoskega lista „Journal des Debats" v povzdigovanje in slavo Ogrov, češ, da imajo ravno oni jedini merodajni faktor biti v zasedenej Bosni, da je njih ustava jedina pripravna za upeljavo v Bosni, in kar je jednakih bedarij in čenčarij več. Ta magjarski „selfgovernment", o katerem Ogri sami najmenj vedo, mora v očeh Francozov — priveržencev „Journal des Debats" — biti neka čudovita reč. — Prav lehko je te laj tudi verjeti, da je zvit Oger z dopisom o „magjarskem selfgovernemeutu" hotel le opravičevati postopanje Ogrov v bodočnosti glede Bosne, in ob jednem mist;fici-rati v tej reči slabo podučene Francoze. Kako more sicer nekoliko podučen človek brez smeha čitati naveden dopis.
Mi sosedi Ogrov ne poznamo nohednega nravega „selfgovernmenta" v cele j Magjarskej. Š3 menj ga poznajo druga plemena, zvezana z Magjari v jedno državo. Ali je morebiti po misli Francozov in Ogrov to izgledni „selfgo-vernement", da morajo biti vsi uradniki Ogri, da se mora v učilnicah in po uradih pisati in govoriti le ogerski; da se za časa volitev vsaka stranka, ki ne veruje v očeta Kossutha Lijoša in sina Tiszo Kolmana, s fokošem poseka in potolče, da se Slovakom magjarski poslanci s čutaro, pestijo in vinom vsiljujejo, da se Srbom in Saksom jemljejo izobraževalni zavodi, da se obsojujejo in v ječo mečejo Ogrcm nevfieče osobe?
Kje se oni zakon, tičoč so razmer raznih sodov, dejanstveno tuli izpolnjuje? Kedo more resnobno trditi, da v Mag;ariji sme res vsako pleme se posluževati svojega jezika v šoli, po vseh uradih V Kje so tisto magjarske lastnostnosti, ki delajo Ogre po mnenju ^Journal des Debats" za vladarje tako sposobne? Ali se ne imenujejo krutost, brezobzirnost, po-silnost? In ti ljudje bi bili od osode odme njeni, da igrajo v Bisni prvo ulogo? Takih lastnosti j treba je O^rom, da doženejo s Hrvati gn;ile pogodbe in nagodbe, teh morajo se posluževati, da spravijo Jugoslovane ob ves vpljiv in ob vso veljavo. Da se to ne zgodi, za to bode skrbel le dobri Bog.
Slovani moramo odkrito in glasno izreči, da v Bosni mej Slavjani nemajo nobene misije, niti Magjari, niti Nemci. Bosna je zemlja slavjanska, ter se ne sme in ne more niti pomagjaritj niti ponemčiti. Pa tudi z besedami Batnimi ne opravimo vsega. Treba bo le zlasti Hrvatom ustvariti z bosenskimi prebivalci, govorečimi slovanski jezik, duševno zvezo. Paziti bode na to, da ohranijo svoj jezik in svoje Šege, kar jim je zagotovljeno tudi po cesarskem oglasu. Privesti jih je do zavesti, da imajo na severu, v/holu in zahodu v zaslombo — bruto. Ta zaslomba pa naj bode močna in zanesljiva. Hrvati naj se ne varajo in naj ne mislijo, da jim bodo Ogli Bosno umirili, uredili, ter urejeno in pomirjeno jim v last izročili. V jednakih slučajih nijso Magjari nikdar in nikjer velikodušni. Videant con-ules, nequid detrimenti res puhlica capiat
Politični razgled.
Not r itn Je dežele.
V Ljubljani IG. avgusta. Na Otfor*kom so volitve sledeče iz-pale: izmej 413 sedežev dobila je vladna stranka 23G, zjedinjena opoziciia 74, skrajna levica G8, 10 nacijonalcev. Divjakov je 11, treba je Še 11 ožjih volitev. —Ukazi. 1876. o izvažanji orožja iz Ogerskega in prevažanja skozi deželo je ogerski minister notranjih zadev tako prenaredil, da mora oni, ki orožje pošilja v Črnogoro, Bosno, Hercegovino in Srbijo prositi dovoljenja vlade ; za pošiljanje v druge dežele treba je le dovoljenja uradnega. Vil »nI« «li*ž»ve. Portn se vsled angleške nenasitljivosti bolj in bolj nagiba na rusko stran. Siltan Abdul Ilamid tu li še nij podpisal fermana, kateri bi dal Angležem pravico, vsi vojna utrjen ja na C prti se svojimi vojaki zasesti. Sultan se menda tu li zato jezi na Angleže, ker so mu ti dobro kupčijo razdrli. Ko se je bila namreč konvencija angleško-turška od 4. ju nija razglasila, nakupil je sultan Abdul Hamid na Cipru mnogo zemlji-ča po uizkej ceni. Kakor jo pa znano je Angleška vlada proglasila, da so vso kupčije neveljavne, katere so bile sklenena na Cipru po objavi jen j i konvencije. In tudi sultanu nasproti je ta ukaz veljal. — Porta še vedno pošilja voisko na grško mejo.
V attr/Me&keJ spodnjei zbornici odgovoril je Bourke na vprašanje D.lkeja, da vlada nič o tem ne ve, Če so šli Rusi v resnici črez Oxus; tuli no ve on poročati kje da so Rusi v srednjoj Aziji nastavljeni, a so tudi Angleži poslali misijo emiru v Kabul. Vlada pazi na dogodjaie v srednjej Aziji. Ruski vpljiv v Aziji provzročuie Angležem dosti preglavice.
Iz tSim.'j se poroča, da se za zdaj mej Vatikanom in Nemčijo nij sklenila posebna konvenc ja, določilo se bode le, kako daleč seje uže sporuzumljenjc doseglo. „Cerkvenih" postav se ne bode omenjalo, a drugače se pa bodo odslej izvrševale. Mag. M*-sella pričakuje se v R;m. Mož „iz železa ia krvi" se je tedaj le Rimu uklonil in konec je s tem „kulturnega" boja na Nemškem, ker on tudi, kakor poroča italijanska „Voca della ve-rita", ne zahteva več od škofov nemških, da bi pripoznali zloglasnih „cirkvenihtt postav. Česa pač ne bodeta še proturočila ona dva nemška strela na nemškega cesarja.
P#*M#J?«i predložila je 11. t. m. nemškemu zveznemu svetu načrt postave o socija-listih. Ta postava prepoveduje v svojih 24. paragrafih vsa društva, zborovanja, tiskovine in celo krčmarska poslovanja, katera bi imela so-cijal demokratične ali komunistična tendencije. Zvezni svet oddal je ta načrt, kateri občno pozornost vzbuja, posebnemu odboru v prev-darek. Ta postava, ako bode sprejeta, uničila bode vso tolikanj hvalisano slobodo nemško, ker sega celo v privatno živenje drža vijanja. Siromaki, katerim se nij posrečilo dela najti, bodo se polili črez mejo. Društva se bodo razpuščala, vse njihovo premoženje smela bode policija pograbiti. Ustvaril se bode nov „državni urad", ki bode imel društvene in časopisje zadevajoče stvari razsojati. Ude tega urada voli zvezni svet, ter jih imenuje cesar. Policija smela se bode v vse vtikati — lepa sloboda nemška!
Dopisi.
Iz H isla 10. avg. [Izv. dop.] Naši Lahoui se nekonfisciratio hudujejo indirektno po svojih listih, in to naj huje v „Indipendento", da so tudi tržaški sinovi v Bosni. Čudno se jim zdi to, da ravno oni se morajo z vstaši biti, kakor, da bi bili Italijančiči kaka izjema! Zikaj jih nijso vprašali, čo jim je po godu ali ne? Vojak jo zato, da brani državo. Tu se ne vpraša, je li lahori, nemčur ali Slovan, ali Magjar. To dokazujejo najbolje Slovani; hrabri in zvesti bijejo se za dom in cesarja in ako ne bodo vsi domu prišli, kateri so Šli v
Bosno,  rekli  bomo, umrli so hrabro junaško za domovino. Lahonska agitacija je nekoliko potihnila,  ali na skrivnem  rujejo še vedno izmečki tržaške   človeške  družbe, katero je nekdo onidan v „Pester Lloyduu dobro opisal rekli, da so Većinom tujci, kateri bi policija  na^a  lehko v laško   domovino Črez morje poslala. l)x ravno za Trst in Goriško I Idtrijo naj bolj rujejo ti Italijančiči, temu so uzrok oni, ki so za državi zveste Slovence nijso dosta zmenili, temveč nam delali ovire. To se zdaj užo v vitjih   krogih pripozna, in strogo pretresava.  Pa vse eno dobro  znamo, da jo naša prihodnjost le mogoča v Avstriji, to se ve, v pravičnej, H se bode držala naših narodnih pravičnih teženj in želj. Dobro znamo, da Avstrija bode še roko stegnila do našo roke, katera uže leta in leta nevtrujena na prestol ilvignena skoro omaguje. Znano je nam, stražnikom skrajnih obmorskih mej, da smo kitajsk zid državi, zatorej se hočemo na na rodne j slovanske j podlagi okrepiti in priboriti si večjo avtonomijo in narodno svobodo, ker le iz te nam postane moč, katera bo odbila vse tuje in državi navarne navale.
Da se bode izdsjskim Lahonom slovanska ia avstrijska pest v obraz pokazala, bode slovenska tržaška okolica in Trst v nedeljo na rojstni dan Njegovega Veličanstva na Prošeku ko bode blizu 10O krepkih okoliških in tržaških pevcev pelo „Bog ohrani" in „Naprej zastava Slave", — prej pa bo še drug dokaz, ki ga bomo popisali, ko se zgodi in ko slav-nost mine.
Je Ij iitoiuem 10. avg. [Izv. dop.] (O učitelj skej skupščini), katero smo 7. t m. tu imeli, bi rad obširneje poročal, ako bi ona bila tolike važnosti, kolikor je zasluži obširen dopis. Ali naše učiteljske konference nemajo več tiste veljave, kakor bi jo morale imeti, ali kakoršno so vsaj začetkoma nove šolske dobe sem ter tja imele. Prvič predsednik ne postavlja na dnevni red zanimivih vprašanj, drugič pa nij Čisto svobodno, razpravljati dana vprašanja odkrito in temeljito, tretjič se pa na sklepe učiteljev malo ozira. Skoro da ne morem teh učiteljskih skupščin boljše opisati, nego ako rečem, da so za učitelje samo nekakovšna šola, ki traja 4—6 ur, velim šola, kakoršno je kandidat imel skozi 4 leta na učiteljišči dan za dnevom Učitelji dobe nekoliko pitanj didaktično-peda-gogičnih, te morajo (?) izdelati pismeno (ali pa iz knjig prepisati), izročiti se morajo kakor učenci izročevajo svoje naloge učitelju, in potem pa to izdelano nalogo ustno povedati, ako nadzornik to želi.
Takovšno šolo so imeli tudi učitelji lju tomerskega in gornjeradgonskega okraja i Ljutomeru. Ta šola je bila pa čisto lehko delo; težje naloge morajo izdelovati učenci tukajšnje 1. realke. Najprvo je gosp. nad zornik povedal, kaj je našel po šolah hvalevrednega in kaj pomanjkljivega, ter dajal nekatere dobre navode za boljše podučevanje in vzrejevanje. Govoril je lepo, kakor bukve; kajti njegovi nasveti se bero v vsakej metodiki in pedagogiki. Potem so učitelji to, kar so bili spisali in prepisali iz raznih knjig, pri-povedali, nekateri boljše, nekateri slabše, kakor je pač komu več ali menj gladko ofici-jalna nemščina tekla. Sicer pa nijso ravno vsi učitelji le nemščino mlatili; bo nekateri učitelji,   kateri v kot potisneno slovenščino
vsikdar na njeno častno mesto poleg nemščine popoludne požar, ki je upepelil dvema posest-
postavljajo.   Torej, kaj se je vse govorilo?
G. Mih ali č od Kapele je prav dobro opisoval v lepem slovenskem jeziku učiteljeve lastnosti in poudarjal zlasti ljubezen do otrok. (J. Lapajne jo na kratko razložil, katere dolžnosti ima šolski voditelj. Gg. Boštjančič, Dominkuš in Kryl so vsi v slovenskem jeziku razlagali, kako se imajo nekatere berilne vaje v šoli obravnavati. G. Errsehenagg (t. j. Erženjak) od sv. Petra pri Uadgoni je konsekventno nemško govoril. Razpravljal je najvažnejšo točko dnevnega reda, namreč o kmetijsko-napredovalnih šolah. Pri tej točki so so debate udeleževali gg. Lapajne, Kryl in Boštjančič. Sklenilo so je, naj bodo te šole prostovoljne, in le ob nedeljah. Dobre nasvete je dajal g. Lapajne v tej zadevi. — G. nadzornik je tudi pri tej skupščini nemščino prav gorko priporočal, pa v svojih besedah nij bil dosleden. Rekel je, da sicer ne trpi, da bi se pri posameznih predmetih, n. pr. pri računstvu, pri zemljepisu tudi na nemščino oziral, vendar pa želi (ukaza pa še nič nij) si. deželni šolski svet, da bi se računstvo, zemljepis, zgodovina, geometrija, risanje in telovadba vendar le v nemščini podučevala.. ..
mkoma (Pevcu in Kukecu) sktdnje.
Telegram »Slovenskemu Narodu".
#«r i -»».»/o »;<■• IG. avgusta. Vsled odloka nnuisterstva je volitev zdanjega župana Burgerja ovržena, ter bodo nova volitev razpisana. _
Razne vrsti.
* (Igla za lase kot uzrok smrti.) V Ilattingenu se je mlada žena z iglo za lase na glavi ranila, za kar so omt nij zmenila. A kmalu jel je vrat ottkati in v dveh urah bila je mlada žena mrtva. Zdravniki so rekli, da si je z ono iglo kri ostrupila.
* (Boj v zveriujaku.) Iz novega Bi-dova odpeljuti je hotel nekdo 24. in. m. v Gičin svoj zverinjak, kar se čuje iz oddelka, kjer jo bil nek lev zaprt, strašnjo rjovenje. Laa-stmk zverinjaka hiti gledat, kaj da se je bilo zgodilo. Tu vidi, kako je jeden tiger grizel sprednjo nogo amerikanskega leva. Ta je bil namreč železne palice pregrizel, ter je skozi Ijukujo nogo potisnil, katero je tiger takoj zagrabil. Vsled rane je lev poginil, ter ima po njem lastnik 10OO gld. škode._
Domače stvari.
— (j- Dr. Pr. G ros.) Piše se nam iz Dunaja: Iz tukajšnjega vojnega geografičkega instituta izvedel sem posredno za nas Slovence pretužno vest, da je v hude j bitki pri Žepčah, v kojem seje 47. peš polk posobno odlikoval, pal gospod France G ros, reservni častnik v 47. polku, dr. prava, avskultant pri c. kr. Bodniji v Švehatu poleg Dunaja, bivši pevo-vodja dunajske „Slovenije". Dr. Fr. Gros rodil se je v Mozirju v savinskej dolini, dovršil gimnazijo v Ljubljani, a provosiovjo na dunajskem vseučilišču. 1 loteč delati sodnijski izpit, bil je na odpustu doma; a tja dobil je poziv, da mora v — Bosno 1 V Dr. Grosu izgube Slovenci jednega najtalentiranejšega jurista, navdušenega domorodca, izvrstnega muzika.
— (Deželni predsednik vit. Ka lina) podal se je v četrtek z okrajnim gla varjeni pl. VVurzbachom na Vrhniko ogledavat Škodo na pogorišči.
— (G. Ignac Mali), c. kr. okrajni glavar v Sežani je na svojo prošnjo dejan v po koj. O tej priliki mu je cesar za njegovo izvrstno, zvesto in koristno delovanje izrekel bvojo hvalo, ter mu podelil naslov in značaj namestniškega svetovalca.
— (Domače delo.) Pri g. Avgust Ge-clju, podobarju v Ljubljani, videti je lepo izdelan križev pot, katerega je naročil fajmošter A. Stare za cerkev na Rovih pri Kolovcu. Okviri so jako lepo in okusno v stilu rene-sanze izdelani in bogato pozlačeni.
— (Zabavni vlak) z Dunaja peljal je 15. t. m. mnogo potnikov v Postojno iu Trst, ter se mudil tudi dve uri v Ljubljani, kjer so tujci obedovali.
— (Na celovškem gimnaziju) jo bilo mej 2G1 dijaki 22G Nemcev (?) in baje le 32 Slovencev. Število Slovencev je gotovo skrčeno, vendar se nam zdi, da koroški Slovenci dajejo malo študirati Bvoje sine, zatorej pa manjka tako silno narodne inteligence na Koroškem.
— (Požar.) Iz ljutomerske okolice se nam poroča, da je v Stročjivesi bil 7. avgusta
Javna zahvala.
PodpiMUlO županstvo so gorko zahvnljujo pro-stovolnej po'urnoj straži ljubljanskoj, kutom jo k požaru 19. t. m. tako hitro pritekla na pomoč in ne-utrudljlvo celo noč delovala na to, da so jo požar Badttiu — kakor tudi sosedom Logutuauoin in lk>-rnvničanom ter gospodu štncijonskciuu vodji DOffOV-11 i m k i -11111, ki so ravno tako se svojimi brizgalnicnmi prihiteli na pomoč, ter pomagali omejiti in zadušiti strašni požar.
Županija vrhniška 15. avgusta 1878.
Ig. A. Jelovšok, župan.
Tujci.
18. avgusta: Evropa t VVeis iz Siska.
Pri Klonu: Elsinger iz Dunaja. — Legat is Trsta. — Kraupa iz Dunaja. — Htiller iz Oradoa. — Glavina iz Trsta. — Jiruš iz Zagreba.
Pri Maličut Iliršman iz Dunaja. — Blasich iz Trata. — Eckstein iz Dunaja. — lian iz Gorice.
Pri bttVHrHkcni dvoru i Gehovin iz Brna
UuuajtioA oorua IG. avgusta Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru ,
Akcije narodne barko
Napol . . O. kr. cekini
.   62 gld. 90			kr.
. 65		-	
	n	25	
	n	75	
. 820	n	—	
	n	10	n
		65	IT
	n	28	»
	Tt	nI	n
		80	n
. 57	n	—	
Loterij ne srečke.
V Trstu 10. avgusta:  66. 85. 39. 29. 42.
V Linci  10. avgusta:   10. 29. 11. 27. 50.
Katki
:Wir agpfehlenj
getcufltit.
al8 Bflstes und Preisvviirriigates
Die Regenmantel,
NVagendecken (Plachen), BeUeinlagen, EtllBloflc
(Iot k. k. ]>r. Fnhrik
von M. J. Elsinger & Soline
in "VVien, Nmibau, Zollergasse 2,
l anten des k. und k. Krlegairiinisteriums, Sr. Maj,
Kriegsmarine, vieler Humnnttatsanstalten etc. etc.
(169—47)
Naznanilo.
Sklonol som svojo filijalo,
trgovstvo s slikami v Ljubljani,
poleg zvezdnega drevoreda v hiši banke „Slovenije" razpustiti. Da hi si pa težavno zavijanje, vožnino itd. prihranil, prodam vso svojo zalogo 40 do 50% ceneje, nogo se dohi po itaounah. Vsakdo ima tedaj priliko, slik si s tako malo cono kupiti, kakoršno še nikdar nij bilo. Iver mi pa oalajo malo časa, zato prosim, da so oni, kdor teli kaj kupiti, kolikor mogočo hitro oglasi.
Se spoštovanjem
(258-3) Ferd. Rudi,
z i>iiiiuju, zučtiNliO V i.; ul>l juni.
IzdateIj m urednik Maks Armič.
Lastnina in tisk „Marodue tiskarne".
7232