lihij* itn ruen ntdcli in prtsnikov. PRO TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Issoed c/*ily tirctpt SundMys *>uJFolid*yj leto ycak xl chicago, ill. Četrtek 11. aprila (april) ltis stev. ndmber 85& tf^J** diBtribuUd undar pecmit (Mo. 148) arthorisad br the Aot of Ootobar «. 1917, on filoat iht Pet Offiae ofChioago. mj+T+ZZ of tbo ^raldant. \ B. B«rt«a* j^ZSTSSL ---1 1 1 i —— T - ,ii \ mi\saxasmmm&mmmmmmmmmmma^ »sovanje tre Ijega posojila obeta uspeli. .— 'V if ' > prekoračilo bo vsoto $8,000,000,000. .. ' \ ie občine tekmujejo med teboj sa častno mesto Waahington, D. O. — Danes je došla izjava zakladniškega inta, da vlada upa, da bo Ijegs posojila svobode pod p i -ve* kot za $11,000,000,X ' i je prišel poziv, da naj do 20 0,000 oseb podpiše tretje po*o svobode, da bo podpisanega ojila od 4 do 5 niiljard dolar • Zaklad n iak i tajnik McAdo je tvoril v Kaleighu, N. C., in ob tej li je dejal: "Ne prenehaj mo, dosežemo vsoto. Pojdimo na ej, pot rojimo in početvoriino oto. Povečajmo med tem tudi rvilo podpisovalcev, da bo tri -it večje, kot je bilo preje. "Noben odgovor ne bo tako o -sovražnike Amerike iu civi-tije, kot če 20,000,000 ameti -državljanov podpiše sedaj ojilo svobode. "Lahko jih dobimo 120,000,000, vztrajamo v boju in mislimo o Če to izvršimo, tedaj pome-, da ne bomo imeli le tri milja r-ampak jih bomo imeli štiri ali t, da pomagamo našim viteškim em pri tej najvišji preizl už-vseh časov za svobodo vsega Brzojavke, ki prihajajo v ^lav-i stan, naznanjajo, du gre podpiranje tretjega vojnega posojila (robodt ukoraj povaod gladlio iz-, rok. H la Bt. Louiaa je došlajja»W ie prodanih »ie tretjega posojila svobode. Občine, ki so si priborilo častno ito, se ni nože. IiSan Prancisca poročajo,- .lu si pet in šestdeset občin priborilo »tno mesto. New York poroča o atiri in |vijwtih o4>činah. Ii Chicaga je došel glas, da si je »kraju Will, lil., Štiri in dvajset stnili občin priborilo častno me-V Jolietu je bila podpisan.1 vKota v osmih urah, ne da bi »i»khIh kakšna korporoeija ali anka Iz Clovelamla poročajo, da ir-ivljani devetnajstih narodnosti ^tirajo od hiMO do hiše v tujih ikih in pridobe mnoge podpiso aiee. Hruifa poročila naznanjajo, da >rji v velikem številu podpi-»dolinice tretjega powoji •»obode. Tudi male občine ne ■tajajo za farmarji, kdanji položaj ae loči od aitua-pri drugem posojilu svobode, |w večinoma večja mesta poku-najvee zadolžnie svobode. Filno je, da ho mnoga mesta ns ki no ImIh hladna pri prvem ldruate*in posojilu, sedaj zelo «k-rin Waahington, D. 0. — AmeriSke potapljače, ki ao bile prvotno do -ločene ža bojevanje v domačih vodah, so sredi zimskih vftiarjev kri. Žale Atlantiški ocean, da pomaga jo v boju proti nemškim potapljačem. Zdaj pomagajo zavezniškemu brodovju, kot jih podpirajo a mer teki razruševalci in ameriški mornariški letalci, iu so tam še nekaj mesecev. Prva potapljača je odplula v začetku zime.,. Detajlov o potovanju ae ne more povedati, ker bi take informacije služile sovražniku. Na potovanju ni bilo nezgode in to dejstvo govori, da ao ameriške potapljače koa svoji nalogi. + Sredi decembra so odplule druge potapljače. Ko so bile že na potu, jih je zajel vihar, ki je drvil s hitrico sto milj na uro. Potap -Ijače so se gugale, zilmle, toda prestale ao skušnjo, kot da so na morju potapljavčki, ki lahko smuk • nejo pod vodo, plavajo na nji, ali se pa zopet dvignejo v zrak, da sedejo drugod na vodo in se tako izognejo lovcu, ki preži nanje s puško. Poveljniki so podali poročilo o tej vožnji,kipa ostane v morim riškem arhivu, dokler ne bo vojnu končana. To je aamoposebica. Vsaka beseda, ki bi prišla v javnost, bi služila le sovražniku. Pove sc lahko le toliko, da je sil-_ai vihar večkrat razdružil brodov zn -1 jc potaplja rtAttfhfh lastno-da vse potapljale so točno dospele na določeno mesto. JULISTICNI OBČINSKI ■VJTOVALCI ZA TRETJE P080JIL0 SVOBODE. LYork, N Y _ Skleni so- altetu'-n,h (,i)(-.U)f%kih svetovalcev Ito"'*al«, /;, resolucijo, ki pri- "uk"l» zadolžnie tretjega ^'la (»IMMJC. >A*Jt8T MORA AE NADA DELATI POKORO V JEČI tr^ rt, \ je, | r < »v 11 **r>\x Nn,., pa _ Theodorc ■ 'M* 111 meneče v po-' J«* imel dve živi pomiloščenje in /e hotel usmiliti lM,'J«'l -uvede preiskavo VRFME N'. 1 [mahs# i /1 J " m I P' ul, "l <4. * lllinoHit Mi \Vi«<-onsinu; i v litino! t. "b 6:17 a m. ~ p. m. Ameriške potapljače onkraj Atlantika. DALJNO POT SO IZVRŠILE POZIMI IN V VIHARJIH. Nevarno, potovanje je končalo bres nesgode. • Kongres priznal Gibanje brzojav-delavcem pravico do slavke. JOE CANNON NI DOSEORL SVOJEGA CILJA ORfiKA DOBI $44,000,000 POSOJILA. Washington, D. 0. — Grčija dobi $44,000,000 posojila, kakor hi-tro grški parlament pooblasti svojo vlado, da ga najame. Kredit je bil aranžiran v Parizu po Oscar T. Crosbyju, pomožnemu zakladniku na medzavezniškem posvetovanju. Grčija je zadnja država na strani zaveznikov, ki dobi posojilo od Združenih držav, ltumunski je bilo že pred več meseci dovoljenih $«,«««,000 kredita, $5,000,000,000 je imelo biti izplačanih po Rusiji. Vsled padca Kerenskijevc vlade ni bil denar izročen, ampak je bil v men zukladništvu. Položaj na romunski fronti je sedaj tak, da 0 tem posojilu še ni izrečena zad - 1 ija beseda. POTRESNI SUNKI V WASH-INOTONU. Washington, D. 0. — V meatu ao občutili lahke ponavljajoče potresne sunke skozi tri minuti, ki »o učinkovali, kakor če ki po uli-ah d txl ru I izredno težak tovorni avtomobil. Poročila iz bližnjih virginijsl ib mest pripovedujejo, da so najbolj močne sunke čutili v južni smeri od glavnega mesta, flekmograf mo veeučillščnem observatoriju v (leorgetownu izkszuje, da je bil potres zelo fiibek in da jc imel sre dišče dve sto milj "d observatorija. To so bili prvi potreani šunk:, ki ao jih čutili v VVaahingtonu, odkoi. je silni pol res pretresel ( bari-•ton, H. C. BRIVCI ZAHTEVAJO MEZDE. BOLJIB Chioago, DL — Brivski poioo'«-nik i zahtevajo devet urni delavnik in en dolar zvišanja tedenske m« • zde. Hriv«ki njojulri povišali eeito /.a striženje l*» in brijenj.-, na«o pa pri volji povišati me*l<> pomočnikom in *kraj*ati delovni čas Pomočniki zahtevajo mlgovor «|o 1 maja. (> mojstri do določe. neKs dne ne odgovore povnljno ru zahteve, bodo pomočniki rs-ta^ I kali. Kongresniki so se s ogromno vt • čino izrekli sa Lunnov predlog. ■ --■ Waahington, D. 0. ^ Nihče U more strokovno organiziranemu delavstvu očitati, da ne stori vsega, kar je v njegovi moči, da kont ča vojna z uspehom za Združena države iu njene zaveznike. Kjer r koli je mogoče, izravna strokovna organizirano delavstvo svoje spo. re s podjetniki bres stavke. Če de do stavke, so vedno krivi t| moglavi podjetniki, ki vztrajajo pri tem, da so v tovarni absolutni gospodarji in da morajo delavci delati v takih razmerah in za tako mezdo, kot določijo podjetniki. Kljub temu dejstvu ae je potrudil kongresnik Joe Cannon iz 1111.' noisa, da vzame delavcem pravieo do atavke. Seveda ni tega narav-1 nost povedal, ampak je dejal, da, ima njegov dodutni predlog na-' men poloviti člane I. W. Wft in za braniti agitacijo tej organizaciji' med delavstvom. Pri glasovanju v kongresni zbornici je le 38 kongresnikov glasovalo proti Lunnovemu dodatnemu predlogu, ki je vzel vso ostrost Csnnoiiovemu predlogu. l)a je stvar tako končala, so povzročili kongresniki Keating, Nolan, Lunn in drugi, ki ao se krepko potegnili za pravice delavstva in dokazali zbornici, da iiua dodatni pradlog Joe rauuoua namen prepovedati stavke delavcem, če zastavkajo, da si izboljšajo avoje/ Življenake faz uirre. J 1 Kongresnik Morgan, član ju • stičnega odseka, ni hotel sprejeti dodatnega predloga. Dejal je, eki dodatni predlog spravlja na dan vprašanja, ki niao v predlogi. Mr. Morgan je dejal, da glasuj • za vsako zakonsko predlogo, ki kaznuje ljudi, Če,uničujejo vojni material ali ovirajo vojno delo, to da nadaljeval je: "Nisem pri volji glasovati za 'zarotniško' odred bo, ki se jo lahko tako tolmači, d;i ovira pruve pravice delavstva, ki so sedaj splošno priznane. Ne ver jamem, da bi zarotni&ka pravila, ki so veljavna za delavce v sploš nem, ne da bi bila pravilno zava -rovana od v*eh strani, pomagala naši armadi iu mornarici, sli du bi pojsčsla našo narodno moč v uri nevarnosti." Kljub protestu je bil dodiitni predlog sprejet. Vstal jc kongresnik Lunn iu predlagal, ds dodstni predlog ni veljaven za delavce, kl so zaatavkali, da si iaboljšajo hvo-jč življenake razmere. Mr. Web!>, predsednik justičnena od.*eka, J< ugovarjal predlogu, da se ne sprejme v predlogo, Češ, da v pred logi ni govora o delavski mezdi in delovnih urah. Mnogi kongresniki ao podpirali dodatni predlo« Lun-na iu zahtevali *o «lasovaiije po Imenih. Dve sto dva in sedem le-set kongresnikov je ^Insovslo *« Lunnov predlog, proti Lanuovemn predlogu je glssovsio le osem in trldsaet kongresnikov. PRVA LADJA ZAPUSTILA SOO nih uslužbencev za organizacij KOMPANIJE DELAJO OVIRE ORGANIZACIJI. Delavski departmant obveščen kompanijskih intrigah. Chioago, m. — Organizacija tr-govskih brzojavnih uradnikov, p« znana ped imenom "Comtnetsdal Telegraphers Union of Americt", pričakuje, da se dne 3B. aprila, k: je določen kot organicncijaki (lun, vpiše v organizacijo do dvajset !i soč uslužbencev. tklborniki organizacije ae ži sdsj nrlnravljajo na vse eveutuel nosti, ki lahko alede temu dnevu, na katerega izjavijo brzojavni ua lužbenci da oatanejo člani orguni zarije, ne oziraje se ns to, kar iz javi sledi. Nekateri sodijo, kv skozi več let poznajo brzojavne družbe, da bodo isprle avoje uslufi beiice in\tsko ustavile brzojavni obrat. Kljub temu, da visi grožnja kompanlj nad ualuŽbenci kot Da moklejev meč, pristopajo ualuž benel vsled slabih delovnih raz mer v velikem, številu v orgsniza eijo ne samo v Chicagu iu Nev Vorku, ampak tudi v Benttlu, Sal Lake ditjuv Minneapolisu, Detrol tu, Pitt-sburghu, Wasiiingtonu Hirmiugliamu, New Orleausu Jaeksonvillu in v drugih važnll brzojavnih središčih. Brzojavne kompanije in nji) višji uradniki store vae, kar je > njih.moči, da preprečijo gibanji' uslužbencev za organizacijo. Mex do povišujejo posameznikom, dru gim gvosč ,d« jih odpui^e iz slu Ibe. Sault Ste Marte, Mich — Vlad ni parnik "Clover" je zapustil Soo in odplul po reki nlsdol. BHa je prva ladja, ki je zapustila pr- zimo val išči Vzhodni veter je zlomil led \ prstanu. Verda je wlaj rt ua/aj, /loo.ljenr^a » drolK-e daleč, da je Apeliral ua ualužlren ce; v tem apelu je primerja* orgapizirane uslužbence z ruskim boljševiki. Po poročilu S. I. Konenkampa, predsednika organizacije brzojavnih javnih uslužbencev, ao kompa n i je že pričele odpuščati uslužlren «e v Jaeksonvillu, Klorida, iu t Hirmiugliamu, Alabauia. Predsed nik unije je poalal zapriaežene iz jave deliivskcnm departmeutu \ v Waahingtou, 1). C. is teh izja\ je razvideti, da so višji uradnik VVestcrn Telcgraph kompanije iz prli osemindvajset brzojavnih u služiteucev štirinajst dui kasneje ko so pred vojaško oprostilno ko misijo prisegli, ds so neobhodu« potrebni v brzojavni službi. Po izjavi predsednika Konen kampa nameravajo kompanije i tako taktiko izzvati lokalno stav ke, da Ishko uničijo gibanje za or ganizaeijo. Na predsednikovo poročilo \ Waahingtou jg delavaki depnrt me»t zahteval natančno poročil) o izprtju v liirmlnghaniu. Organi zaeija je odgovorila, da 4*t>ž nt inlrm ni v Hirminghamu, ainpsl Nemške čete v ofenzivi v Flandriji. ^ i. <; « ,. 1%. ' Angleži osvo|ffi izgubljeno postojanko. Bitka v Pikardlji se razšlr|a Is že zavzema polovico zapadne breste. London, 10. apr. — Bitka v IM-oardy (okoliš reke Somme) se razširja proti jugu in severu. Nemci ao včeraj premestili avojo ofenzi vo ua aeveroi del fronte in napad li i velikimi aiiami v sapadni Kluiidriji (Belgija). Najhujši, boji ao bili severno od kanala I«a liaasee, kjer se nahajajo porlu galske Čete. Netuci so predrli v portugalsko fronto, okupirali nekaj poaicij in potiauili (Portugalce štiri milje usaaji ker ae portugalska Črta naslanja na obeli bokih nu Angleže, so biti tudi zadnji prisiljeni umakniti se na olreh straneh s Portugalci vred do gotove meje. Včeraj popoldne in ponoči so Angleži nsglo organizirali velik protinapad iu vrgli Nemor nazaj na večjem delu bojne Črte. O tem zmagovitem boju poroča dauea angleški vojni atau sledeče: "Na fronti severno ml ksuala I,a llaittee so bili ponoči strahoviti boji. Naše čete drže črto ob reka ma I«we in Ly* in se nahajajo v vročem apopadu s sovražnikom pri mostišču Kstaires iu Bss st, Msur, 0!venehy, kateregs so Nem *i vzeli pri svojem prvem navalu, so čete naše Sft. divizije reokupire-e pri uapešnem protinapadu in u ginila megla, je takoj pričela grmeti llalgova artllerlja in Nemci so se morali ustaviti. Mudo deževje zadnjih dni je spremenilo večji del bojišča v jesero blata ln vačje lufanterUske opera«Hje ao valed tega aploh nemogoča, ako noče ua-padaleč računati a velikimi IHvami. Premikanje teške artllcrije v tem slučaju je naravnoat neisved-l ji v problem. Angleška črta, kl js sdsj ptd napadom, nI bila premaknjena že od leta 1910. ln akoal dve leti je bilo tamksj le lokalno bojevanje. Ul"l....... jr l^Hel tak« H0°NW1 'S 'moMS1 mrdirati naše pozieije vzhodno in «eveiwo cd Armcntieresa do kanala Yprew-t 'omiiies \ bitka ae ras-iirja proti južnemu koncu te frbn-te. r- Na angleški fronti južno od Somme ao bili včeraj le lokalni Pranooai odbili vm napada. Pariz, 10, apr. ~ Prancoakl vojni stan je poročal o polnoči sledeče: "Severno od Montdidlern je bila danes velika topniška bit ks. Sovražna artllerlja je silovito protinapsdala naše poalclj<\ ua vrč krajih. V okolišu Mangard-eu-Santerrs je naš topniški ogenj preprečil nemški napad. Dalje aam ihlbill sovražne napade sa^dno od Noyona iu v okolici Hlernionja U- Ns levem bregu Olse so tttll bili topniški boji, tods ne tako vroči. Naše baterije so onemogočile konoetriranje Nemcev v okolišu ( oup/fte-tlušjgu," ^ 11 | Podrobnejše veati s fraueouke fronte ne omenjajo nič posehiegs, ("Nfmcl sr bili v pondUjck koreni to ustavijeui ua pos|rljah ob raki Olse, ki so jih pridobili sa visoko in ikrvavo osno. Organlslrall ao več nadaJjnlh i/spadov, sli ogeuj francoskih topov jba je saeiej zmešal računa, V središču front«, v okolišu A* vojnega staiiA se glasi: "Po hudem brmihsrdiraiiju na lih |)Ožicij od kanala La Baaaee do do Armeiitiereaa so Nemci a velikimi silami napadli naše bi portu galske Čete, kl drže dotični kur '•rtr. S poitfočjo goste megle, ki nam jr onemogočila opazovanje, «e je aovražniku posrečilo doseči zavezniške pozicije v okolici Neu-/a Cliapelle, Kauiiuisarta iu fsrme Cardolierle; portugalske ČHe so ie umaknile po hudem boju v are« llšču lu tem so morale elediti hri večje bojevanje. Pranaosld avljatiki napadajo va. liki ntiašhi top Parla, 10. apr. — Francoski letalci ao našli skrivališče velikega nemškega kationa, kl meče graaa* te v Parif. Nahaja ee v CVepy-en-Laoiinlsu, ob t^aatl, kl dršl la Le Pera v Laon, in alaer 72 milj od Pariss, Letalci so tskoj začeli ma* tati Iminhe na dotlčno most« ln vo< fikl francoski topovi najrontl sa dobili označeno točko pod svoj o Ilškc čete na obeh bokih na črti ob f"^ ^čersj ni bil Parla bombar- reki Lya. Sovražnik je okupiral (livenchy, Hlchebourg-Ht. Vaast In f Laventie Poznejši sovražni napa Ameriški laJenlrj! t bitki di ao bili odbiti. Ljuto lmjevanje Z smeriško armado v Franciji, «e nadaljuje na vsi omenjeni .fron-110. apr. Poročevalcu je adaj doti. Južno od Arrasa ao bili danes voljeno omeniti podrobnosti furl» le lokalni boji". j jozuih bojev, katerih ao es udele- I ^ Jivljsjo / bojišča, žili a.i.eriAki biženlrjl pred t.aml . fdaso Nsmel lispsdli ob čssu goste, tedni, ko jih je pri delu ns šele«, megle. Angleži so pričakovali na pada, I oda valed slaliega vremen' akegs položaja niao mogli videti eovražulka, dokler lil prišel prav Union Telegraph kompanije t New Vorku, ki je odgovoren, d>< so bili uslužbenci odpuščeni. Pradsednik K«Hicnksmp pravi ds brzojavni uslužlreiicl spadnj« pod juriMdikeijo delavskega odbo rs v delavskem depsrtmeiitu, kg terenu so podrejene v*# v.ijM: lu d ust rije. Odbor se je izrekel, ts ka je isjsvil Tsft, Mvši predsed nik Združenih držav, da ima vsak delavec pravici biti 'dan delav •ke strokovne « rgani/.ueije (unije) in ds ne sme iM»1»eiiegs dclsve# odpustiti rsdi delsvriosti zs unijo Ts izjsva oh ra bril »e brzojavne uslužbence ^la se ne bije koinpa itij«^ih groženj. PARIŠKI APA01 V NEW TORKU. New York, N Y Drftsvnl pravdnih Hssnn ima pod ključem LETALEC PONESREČIL | ,r| ,ui,le b, dve ženi, ki tslff pri. Dalbu Tez 1/etaUki vsj. ijetl pri prMakevi nemoralnih hiš ne.- lohn !^h«mgcr k lM ............. LhsUI I »»jriM" . Kari Lyw»i. ^ rodil IrlsK ki t je zalelelo v laskngerjeve Iclslo, je dobil Ishke pošk^ilH- Letsli »ts v rsnrslinsh Ash pel ind v«j«ef bivših f»sr!*Mh Apsčer, ki nbm rs oeneo lioljšl ml svojih pariških teveHfa*, radi ločiN a I i ker niso dobili praznili voz k rudnikom, v mestih vo T katerih ao pripevedo- rlrrmvali liudie ker je primanjkoval premog. In vali ljudam, da m volitve dHav-so pa zmrzovail Ijutije, aer jc P1 J ; . * ,jjrnikjl dolžnost ter a« s njimi ne če je hotela kurivna uprava napraviti temu neredu Konec, u« J^gJ^, t po. je bila prisiljena uvesti dneve in pondeljke brez kurjave I litščsrji. Tudi časopisje is vodile v industriji Znižala je konzum premoga v tovarnah in|prop-1gtJU|o v tem smislu. Nabiti produkcijo blaga, da so lahko na železnicih prepeljati U bUi leuk^ ki .o ^Hrali na po-bSzdelano v štirih do petih dneh v "^Sf £ Ta izguba na narodnem imetku dokazuje, daje wia i w je pripravijen proda« •h a «_____a I I I. II I . . -fc a^l. IX I. i_;__ živa potreba, da KOLIKO ŠKODE JE POVZROČILO PRIVATNO NADZORSTVO NAD ŽELEZNIŠKIM OBRATOM. H*troj. Med — oftli je otalajal. bo^« bodo stranke levic, dosegle vefee «peh*. ¥iled Z •o m poslušrii sredsu-\ d, J prečijo volitve ali jih vMj JI Poskušali so.eeganiairati no stavko pred volitvaJ jI "Splošna delavska zveta""* j cialiati ao hitro spoznali, kakil teresi ae skrivajo za tem njem, ki bi v prvi vrsti t uj Preden je vlada prevzela kontrolo nad železniškim obratom, je vladal na železnicah tak kaos, da je bilo ie vprašanje cana, kedaj odpovedo železnice. Prišel je januar s hudimi snežnimi vil^arji, ki je kaos ie povedal. Železniški tovorni kolodvori so bili naenkrat zabaaani f tovornimi vozmi in železnliki obrat se je nahajal v tako žalosl-nem stanju, da so tovorni vlaki le komaj ie rinili naprej in je bilo pričakovati katastrofe, če se je ne odvrne s pametnimi odrebamL Železniški ravnatelj je šel takoj na delo, da napravi proste tire za tovorni promet in dobi več lokomotiv za prevažanje tovornega blgga. Odpravil je nepotrebne oeobne vlake, aU pa znižal njih število. To je pomagalo, vendar pa ne Uko daleč, da bi prišel tovorni promet v pravi tir. Treba je bilo ostrejše odredbe, da se odvrne katastrofa. To odredbo izdal mr. Garfield, kurivni upravitelj, v sporazumu z železniškim ravnateljem. Odredil je, da delo za pet dni preneha v industriji in da na desetih naslednjih pondeljkih počiva delo v industriji. Od teh poadeljkov so bili pfaznovani le trije. John E. VVilltrfma, kurivni upravitelj za Illinois, je M te dni v Washington, da predloži kurivni upravi poročili, ki izkazuje, koliko škode so napravili ti dnevi industriji v lllinoisu. Poročilo so sestavili Samuel M. Hastin^, Arthur B. Hali in D. F. Kelly. Poročilo seveda nima namena prikazati privatno kontrolo nad železnicami kot krivca, ki je povzročil škodo, kajti poročilo je bilo sestavljeno na željo 'Trgovske zveze", "Podjetniške zveze" in drugih takih organizacij v lllinoisu, pri katerih velja privatna kontrola v industriji za vzor vseh vzorov v gospodarstvu in jim je najbolj zoperna reč, če vlada prevzame kontrolo nad katerikoli industrijo. Poročilo hoče dokazati, da vsaka prihranjena tona premoga stane $300, in tako zavesti ljudstvo na napačno pot, da ne spozna, da jte privatna kontrola nad železniškim obratom povzročila to izgubo. „ Da so sestavili poročilo, so tvrdkam razposlali vprašalne pole z različnimi vprašanji, da odgovore nanje. Na ta vprašanja je odgovorilo 678 tvrdk, da so prihranile 19,119.80 ton premoga v prvih petih dneh. 682 tvrdk jp prihranilo na prvi pondeljek 4,180.89 ton premoga, i m drugi pondeljek je imelb 680 tvrdk 3,952 ton neporablje-, bega premoga in na tretji pondeljek 644 tvrdk ni pokurilo *,660.84 ton premoga. Skupna prihranitev znaša 30,863.68 ton premoga. 582 tvrdk ceni izgubo na delavskih mezdah za prvih pet dni na $1,164,445.51, Na prvi pondeljek ceni 582 tvrdk izgubo na delavski mezdi na $227,896.86, 671 tvrdk poroča, da je bilo drugi pondeljek izgubljenih na delavsk mezdi $222,79^.36, tretji pondeljek so izgubili delavci pri 580 tvrdkah $227,944.92 na mezdi. Izguba v produkciji je še mnogo večja, kajti delavc vendar ne dobe polne vrednosti za blago. Podjetnik da delavcu le del vrednosti, ki jo repreaentira blago, drugo pa odtegne za obratne troške in dobiček. Na vprašalne pole niso odgovorile vse tvrdke in dajejo sliko le o izgubi iz ene države in tistih tvrdk, ki so spolniie vprašalne pole. če bi bile take pole razposlane vaem podjetnikom v Združenih državah, bi dobili približno pravo podobo o izgubi, ki jo je povzročila privatna kontrola nad železniškim obratom. Ce delavci zastavkajo le en dan, tedaj podjetniški listi takoj aakriče o izgubi na narodnem imetku, ki ga je povvročita stavka. Zato jih tudi sedaj vidimo, da govore la o tem, koliko izgube je napravila ena prihranjena tona Ravnotako važno je, da vlada «*Wnadzor*vo na kgndidaU. nike, mesno industrijo in druge industrije, ki so velevažne ^ M volilci v ^^ >lufimjik za uspešno nadaljevanje vojne. Z. ,uao pfav nič ozirali na rasne o- ~' .__glase, kajti denar iaaa tudi v Sp* a4ctwa tactava -^v I olji privlačno silo. Pri »srn tadi ne ČASTNA ZASTAVA. j^sL pobiti, da dpanai vedo, -----da ima parlament le malo vplive V včerajšnji izdaji "Prosvete" je dobil vsak naročnik M akUvnoet španske .vlada, valed častno zastavo tretjega posojila svobode. x J^^t^^iTZ0^ Zakladniški department bo dal vsakemu mesto časi- «^tj^ £Z no zastavo, ki proda toliko zadolžnic tretjega poeojilaavo- U uko mnenje ima kljub temu bode kot jih je določenih za mesto. Ime vsakega mesta, ,voje posledice. Ce jmtimo v ©liki si'pridobi pravico do častne zastave pride na čartni imenik pod državno častno zastavo, ki bo vihrala v ^ nem mestu države. Uspehi vsake države bodo zapisani nal^ ipaxiakna naroda,, dasirav narodni častni zastavi, ki bo razvita v zakladniškem de- no mnogi trdijo, da »o sadnje vo partmentu, da tam vihra trajno. ™ Kdor kupi zadolžnico tretjega posojila svobode, dobi znak s častno zastavo, na katerem bo zapisano njegovo L^ in .kiiaeva^e aa prejšnje ime. da ga razobesi v oknu. volitve prav malo, veljave, kajti Kaj ao zadolžnice tratjcga po~jUa svobode? IŽT^^Sft Vloga v Združenih državah. Obljuba, da >o kupcu fc J23£ Bn^ttan" itn vrnen vložen denar z obrestmi Ta obljuba Združenih I drugm propade, držav pomeni, da je denar najvarnejše naložen kot kjer- skupina liberalnih demekra-koli drugje na svetu. ^v, ^manoaovih liberalcev in Razlika med $100 ki jih imate doma ta tistimijd jih fc^l^ imate naložene v zadolžmcah tretjega posojila svobode je jj^ aJ ^ veliko bolj na- tale: Ce obdržite $100 doma, bo koncem leta tudi $100, sprotne, kot leta 1916. Takrat je če jih pa naložite v tretjem posojilu svobode, boste imeli štela njihova skupina 23* posian-i „„ #1 nn cev in izredni časi so jo dršali bo|j zadolžnico za $100 in obresti. ^^ kot pft JJ k9 ^ Zakaj naj kupite sadolzmca svoboda? skupnrat menda ae vidijo več ta- Naši sinovi in sinovi naših sosedov se bojujejo onkraj ke potrebe. Konservativna stran-morja. Zmaga je precej odvisna od tega, če bodo pravilno ka je imela v zadnjemperlamen- Apaitskih razmer praktično iteiso m o »eni, »umni r r«»—v*— -—i premoga na narodnem imetku, kot da je imela kurivna Pir|amwUrtlf volitve v Aponl uprava edini namen hraniti in hraniti s premogom, ko je iadala toaadevno odredbo za dneve in pondeljke bres kurjava v induetrijalnih obratih. To iz^tibo na narodnem imetku ni nihče drugi zakrivil kol zavoženo privatno nadzorstvo nad železnicami. »■' ---------------t i onega, j* pi okoliščinah škodili revolm. 21 vb B«««-, — - prišle železnice pod državno konfroto, wtJfga Otroka. Toda kljub tema. aha elementom (Je bi * Ha -p np obnovi več takien kaoe v železniškem obratu, pravijo š»an*a poročila, da je H štrajkjm predvečer voiii»r, u tZZZZZLrazširi nadzo«tvo na nid-l"-.——- ^^ nemški vplivi poskušal, .„,1 ministrsko kriso ob ensjiH u^ sodi se, da eo bila mnoKa to -ranja španskih parnikov tiaij v eve«i s to kampanjo Tudi je bH namen s pomočjo velike aiatteks kriss odložiti volit*« led strahu, da dobe veliko mo« dikslne stranke, ki m ob « protinetuške. No, vohtva w p« dakaMle, da je bil strah pred« dinjenimi socialisti, republik« ia reormisti neopravičen, eo maenja, da eo njihovih hov veliko krive ruske Cele tedne je oknservstivno piaje agitiralo proti prej on... ni kombinaciji in sa oroije si p časopisje vzelo rusko molu Apelirali so aa španski narod, ae posnema potov ruskega naa da, Id vodi v anarhijo ia nard propast, vsled tega saj podpi« Stari španski državni red. S n jim bojem eo dosegli svqj cilj. poraz levice, ki zahteva tendj državne reforme. Program le ,ie dober in vsebuje točke, k vinesie španski državi mnoge risti ia napredka, ki ga taks potrebujejo za svoje razvija cot narod in država Ampak panja koooervativcev je o aa voiilce vendarle napravila da je boljši Uk državni red, ušnega imajo, kot ja negotovi Poleg tega eo pa tudi komen tivci obljubljali vsakojake forme. Volilni boj v Madridu «e je šil med absolutnimi reakcioa in pristsši skrajne Ieviee. Prr dobili pet sedežev izmed os medtem ee je pričakovalo, di bodo dobili pristaši fevioe i manj šest ali sedem. Centralni beralci in konservativci ao ▼ dridakem volilnem boja stali strani in prepustili borbo M» atom, Ciervistom in Albst* liberalcem. Te skupine so I kot monarhlstična koalicija, ki združila svoje moči proti najs nejšim rsdikalcem, kot vodji publikancev Leroiu, vodju rs mistov Melquiades Alrare« Pablo Iglesiasu, vodjo soeiiHS t vso brezobzirnostjo ho moan sti nastopili tudi proti Cesti du, uredniku lista " Ropubbi BI Pariš", aenorju Besteora, nu stavkovnega odbora, ki ; daj csprt v esrtagenskih je« drugim vplivnim radikalno. I rou* in Alvsrfz sta propw» edini člani loviei, ki a> madridskih okrajih so Ig« Csstrovido in Besteoro Zn»m je, ds ao bili vsi Itirj« kovnega odbora izvoljeni t I ment, Baateoro v Madridu, w lero v Barceloni, Anguitn® f lenciji in Sal)oHte v Onedt sednjih občinskih volitvah r dridu, proti koncu lan^ep ao bili vsi štirje izvoljeni-' ski svet, tods njihovi ms so bili primsni, ker so • vWrih,nakarjeop.^. svojo naredbo ne bodo moKl. dolinosti v občinskem^' daj gorort, da jih ^ spiatili na svobodo m volitvah v psrlsmtnt r ss je opazilo, dS J. Uffl intereSirano vanje prej. Volišča so bila v«s postjena J^mnitj.^ manjši isgredi, ki P* n kskih vsšnejših pm^ par krajih se js ijJ« JTarešpmi^tdrtikep^ da js rascUjs «!"^ i fiasovnicsmi V P^J*1^ js bilo to znsmfnje ^ Sva vsled velikih r^, litvak Vtsm*«*g| njih volitvsh boljftsnja V Bsrr^ nalkSi dobili prt sedmih. SenAr tndi v Bsr^l^i krsi»J padsl. Badikalri M niuija. jc v« w r--------1- . _. " «h preskrbljeni s topovi, municijo in drugimi potrebščinami, ^toTeT^ je šT^ k^T-ki so važne za zmago. Njih povratek je odvisen od oakrbe vativcev cforvove frakcije. Mau-za bojnimi črtami. Od nas je odvisno, da preskrbimo de- ristov je bilo v zadnjem 16, ▼ sonar, da bodo vojaki na fronti preskrbljeni z vsem potreb- dan jem je 27 poslancev. Tudi oni nim. Oni žrtvujejo življenje za nas za demokracijo in ^^^t^iž^ svobodo vsega svet«. Nas vprašajo, da posodimo denar no komorTitino Mmnko. B»pu-vladl, da lahko vojake oskrbuje z vsemi potrebščinami. In bliksnei so imen y Mdnjcm p»r-naša dolžnost je, da se odzovemo temu vprašanju. J-gag »j-^jjj* 11 ' r -!-1 go izgubili 4 mnnht«. Reormisti Rezultat zadnjih držav-nozborskih volitev i, v §pani|i. Poročila o notranjem gibanju v Španiji zadnje leto so bila pol > na nejasnosti. Poročali so nam o uporih, o revolucionarnem razpo-oženju, o ministrskih krizah in drugih špecijelnih boleznih španske monarhije. V vprašanju vojne so se rasne politične frakeije in struje križale, toda kljub temu je ftpanija ohrsnils svojo nevtra} nost do današnjega časa. Tudi v Španiji je na delu zloglasna nemška propaganda, toda kakih več jih koristi za Nemčijo v sedanji vojni ni dosegla. Revolucioharji so bili zadnje leto večkrat zelo aktivni in vlada ae je poslužila vseh sredstev, da je zedušHa gibanje še v kali. Pri zadnjih volitvah v parlament so konservativni elementi izšli ojačeni s nekoliko mandati, kl so jih pridobili na škodo liberalcev. Po zadnjih poročilih iz ftpa -ni je so stranke in grupe v parla -mentu rasdeljene kot sledi: 99 Dstovih koaa^rvstlvcev; 94 llbe-rslnih demokrstov; M Romauoso-vlh liberalcev; 38 liberalcev drugih frakcij, večinoma Alhiati; 25 Ciervavih konservstivcev; 27 Maurlstov; 15 republlfcsncev; fr reformistov; 6 socialistov; 35 re- • BU 1/^UUAll T IIIOIIUU iv. Srv »- kot pa je izgledalo pred par mese- M imeU t prejšnjem 10 in sedaj ci. Iz rezultata volitev tudi lahko ^^ ^ g poslancev. Tadi oirf so sklepamo, da si Spanci žele na - Zgubili dva mandata.' Napredo-predka kot država, so pa proti I vajj p^ 80 ppj zadnjih volitvah so- drastičnim državnim reformam v ^Ml za pet mandatov. V prej- sedanjih časih; kljub vsej slabo - initm parlamentu so imeli samo sti ki pomanjkljivosti so s kri-zastopnik* (sodrug Igle- Ijem in za sUro konstitucijo. Ta- gia>) Znamenje, da tudi v dpsni- ko izgleda atvar navidezno. Pri j| prodirajo socialistične ideje tem pa. lahko vzamemo v poštev jaimigti so imeM v prejšnjem par atvsri, iz ksterih lahko sklepamo iamentu 8 ki v sedanjem imajo 7 - popolnoma drugačnem smislu, poslancev. Regionalisti ee napre- ----i..*- ilU v ---1—- ------— • ~ v mnogih slučajih v zgodovini ^^ «1 13 na 3« poalaneev. Po smo se imeli priliko prepričati, da ^ pregiedn je razvidno, da so "" -------------konservativne etraaks In struje so bile razmere popolnoma dru gačne, kot so jih pa prikazovali rezultati volitev. Konfuzija raznih političnih in drugih interesov, reiigiosns ekstaza, ljudsks ignoranca, osebnosti in nsd vsem tem neodkrito, srčnost volilcev, eo stvsri, ki jih je trebe jemati v poštev pri rezultatu španskih volitev v parlament. Neodkritosrčnih volilcev je mno. go v vseh državah, ki oddajo svoje glasove mnogokrat zs stranko in kandidata, o katerim se prsv nič ne strinjsjo. Vsled tegs rezultat volitev dostikrat ne predstavlja pravega ljudskega mnenja, posebno še če ss volitve vršo pod pritheokm fotevHi faktorjev, kl Imajo na razpolago mogočna orošjs zs svoje boje, kl jHt po večini zidsjo ns ignorsntnejše vo." lilce. ' Tudi špansko ljudstvo zelo trpi .............vsled aedsnje vojne, četudi ni gionslistov; 7 .fsimistov; 2 'Mm- ftpanijs direktno sapletena vanjo; Nka katoličana"; 21 drugih, ki so pomanjkanje žlvtl, ki je htlo že prktsšl raznih manjših frakcij. Te številke sa v splošnem lahko vaanu jo kot merilo moči poss» mesnih strank v parlamentu, da-ftiravno niao popolne, vasj ksr se tiče manjših frsk^lj. Kasni ftpe«'ljelni intcreal pnalaS-rev, «iruj ls kaat ae v nekaterih •lučajih sel« križajo, ds je natančna rasdelitev vsled ponrlmfh ji ao vzbujale v inoaemstvu pre qej pezoniost i, posebno v evrop aklh državah. Ce Midlmo po rezal t slu volitev, pridemo do asktjs-čks, ds ao Apsnrl holj nsklottjeeil alariis nuuuirhkHMnlai večkrat podobno lakoti, je zelo občutno ssdelo špsnsko prebival stvo. Ljudatvo je imelo prilik« naučiti se msrslkaj is te vojne in sedanjih političnih razmer v K v ropi Iz tega bt lshko delali zs ključke, ksj je najboljše sa *pa nljo v obstoječih svetovnih in lokalnih špsnaklh razmerah. Če ao to storili, potem hI aevedh ne ame lo hiti govora o "ignorantnoBti" volilcev. Podkupovanje volileev mora bi ti v Apaniji celo v navadi, če se pomWi, ds so bili čssu zadnjih volitev vaepovaod nshiti ietskl, ki as svsrilt tiste, ki kupujejo glasove In tiste, kl jih proda js jo. In jim grozili a občutnimi kasnimi. Te nekoliko napredovale, medtem ko so liberalne nasadovale a zastop stvom v parlamentu, za kar se morajo zahvaliti medsebojnemu boju, ki škoduje v prvi vtati njim samim in koristi nasprotnim strankam. Po zadnjih volitvah ao pričele nekatere liberalne sekei je delovati ekupno za^svoje interese in program. *V vsaki krizi, k' bi nastala, imajo monarhističnc stranka, mod katere se šteje tud liberalno • demokratična stranka ln druge konservativne frakcije, velike večino proti vsem radikalnim elementom. Najznačilnejša atvar v pogledu * pa nekih volitev je morski! poraz strank Ieviee ia to tem bolj, če se pomisli, da so privolitvah nastopale vee stranke Ieviee precej solidarno ki je vladalo splošno mnenje, da bodo izšle b volilnega boja kot zelo ojačena skupina. Nji hovi načrti so za enkrat pokopani Monarhistične stranke so izda le na volilne mole manifest, v ka terem ao jim priporočale, naj hranijo konŠtltueijo, tako kakoršaa Je, proti revolucionarnim stran kam pa naj se postavijo v bran in jih kjerkoli mogoče porazijo, lfo-narhističnc strsnke so vse storile za pora« revolucionar je v. gcrmanofiiski ksndidatje so svou i »o j naperili v prvi vrsti proti kan-didstom revolurionsmi ■■■ kajti slednji ss vsa čss te vojne nagibajo a svojimi aimpetijaml as atrsa m voznikov Ksndidatje pronenriko ter>«len<*o eo v rwtmmmm ■ lnalravno nimajo liklk uspehov, so vendsr Igvsli v lojfo It prsjs ornenjv"*-m sedaj aahsjs v lino D««^, akrajnik msjs vlada šsrrk^L Rottweiler je bit aretiran par dni prej«, pmleu je imal odpoto. vati v Waahingtoii, da postane kapitan v opreiunem depertmentu EKSPLOZIJA v Rroimre Hartiord,'Ark. —, V rudniku Hartford Valley Fuel keaipanijc «* je dogodila piinaka reeatrelba, ki je oamiiu rudarjem aeprla la-hod ia rudnika. Rešil se je Rober, Barr, aolaatnik rudnika, ki je pre »ej opaljen. Kk.splocija ae je dogodila na dna rudnika, ki je 180 lev- Ijev pod zcmeljeko površino. ' «■■ ■■'. 3® TO* SflMMlH tlTIL nNMUikt Jaka VogtM, bos ato, U flaMo, m L PoeprodMdaik: J. Bralko*«, B P. D. «, kea BB, a Podprodsodalki Jotof K uhelj, KO Bwia( Avo^ Tajalk; Joka VoMu, tfoa Bo. '--frlh Am, I Blagajnik: Aatoa J. Torboroo, P. O« Boa I« Otaaaat ] JOIO An.hr,.»»a, Ml k«B, OtllMbtTfc f* Paal Borgor, Til lat Bt., La «a»o, DL r, A Taaekor, ar« Akaajr Bookap Aatoa Hraat, Ooa. Dal., 0Beeaebai*^fe Joa« Badlkok, kos 41«, fcaltktoa, Pa. Bedeli Plotorl«k, 4M boa, »ridgovlBe, 1 Jakob ttklarftlft, L. Bos I, WlUook, Pa. M. Petro riok, l«15 Hale Ava* OaBfavea Ohioafo, IU. — Zvesnl uradnik io zaplenili 3» ton aprideuega Živela, ki ja bil pualan ia Kalifer-»ije v Chicago. Večinoma no bil • alanikl, aandele in konaerviranl' paradižniki. Uradniki ao bili navaoči, dokler ni bil iivei »eigan. : Laul je Shappard, Straaaheim kom penija prejela teh 38 ton ii-veža is Kalifornije. Tvrdke ga n f hotela prevaeti. Žlvileki nadzorniki ao uvedli preiakavo in dognali, da ao livila ležala aedeta let v neki kalifornij-■ki hladni akrambi, preden ao bila odpoalana v Chicago. PAROBRODNB DRUŽB?! iiČE-JO POMOČ. F. J. Kava, H. D., atoa Bt. Glak Ava* TlniHaM, «Ma ▼BB DHNABNB EADBTB Of m ARI, U ak A la a N. P. J. aaj ao potujajo aa aaalevi JOHN TSBDBBBAB, NIT-B Bo. l*wa«alB Am, Okle JOIB AMBBOllO, Boa aai, G BADBVB PBBPIBLJIVB V8HBZKH, kl l itaaaa, aa pošiljajo aa aaalavt ANTON HBABT, Ooa. DeUv., Oaaoaabarg, I VB1 DOPIBI, laapravo, šlaakt, aaaaaalla I aa aealevt DBBDNllTVO "PBOBV1T1", Mil—m ia i VB1 UPBAVNIŠKB BTVAJU, aaro4alaa, o| UPBAVNtŠTTO "PBOBVBT1", N8T-4I lo ▼ karoapoadšael a tajatttveaa A V. P. J. ••Proevete" ae raklte baaa kradalkov, aami d«a, ako Mite. da bo vaake atvar kttre roloaa. Baja glavaoga apravaaga odbora aa vaUJa fl o---filrtih (k »i bh---«•■— t^^^m^m MA mm m IMVNM Bloomingtoa, 111. — Parobrod-niike družbe, katerih ladje plovejo po Mlaaiv*ippiju in oaednlh rekah, priporočajo, da. vlada prevzame paroivr >dn.) družbe po načl-r.tt, po kato.«em je prevzela žele/.-oiee. Kapitan Joaeph Streokfua pravi, da pa rob rodna dralbe niao napravile centa dobička v aadnjih treh letik pri prevaiaaju tovornega blaga. Plovba po rekah aa al nič kaj raavila v aadnjih 90. letih Pri na kladanju in razkladanju ao in vedno atare metode v veljavi, aat o tudi ni napredka. PRCF. DR. MVLUN BMUIVMB - BPBOKAUBT KA BL0V1B0B 411—4th Avenue CBAlPBOTI VOIVB) Ameriška izgube: 281» mol. Waahington, 10. apr. — Na ritisk predsednika Wikona je kjni department .včeraj objavil iznatn ameriških izgub na bojite zadnjih petih dni. Objavljenih 447 imen. Izgube ae dele: 18 u-nik v boju. 365 je težko in lahko njenih, oatali ao pa umrli valed bleani. • < r t/.iS ' V seznamu ubitih je tudi hrva-abne Jovo Vucelič. Zadnji petek (5. aprila) je bilo uvel izgub, namreč 124 ubitih ranjenih. Kakor je znano, je vojni de-ptment pred šestimi dnevi au-kodiral objavo izgub z opombo, i čaka na daljna pojaanila od naga tajnika, ki ae mudi v Ev-p. Bil je namreč majhen neapo-Irom, dali ee bo vojni depart-pt ie dalje bavll z objavljanjem gub, di pride to delo v področje prala Perahinga, ki bo pošiljal Mvna poročila direktno a fronte, kdtem je pa Wilaon prejel mnO-I Neteatov od aorodnikov v ar-H1 * nahajajočih tož, ki eo PwaK, da ae objavija izgube. M« predsednika napotilo, da je kioval objavo zadržanih dmen. IVaeh izgub, odkar je Amerika v m, je do danaa 2815 mož. Tu-N J® viteti ubiti, umrli valed bo-W ranjeni in ujeti na euhem in Wu. tlbitik v boju je do danea £ umrlih valed bolezni 889, ia-g*mh na morju 237, skupaj ^ Ranjenih je skupaj 1174. T F*er>' ujetništvu 42. SLOVENSKI ZDRAVNIK IN Pcaa AtPlttskarih, Pa. Waahiagtea, D. O. — Ko ao izdali poziv, da ae delavcj priglasijo kot proatovoljel za gradnjo ladij, ao pričakovali, da ae jih pri-glaai približno 250,000. Po seda-njih poročilih ae je prijavilo 200,-000 delavoev za rezervno armado in ae le vedno prijavljajo. Todejatvo dokaauje, kako ntv.-ki ao očitki v vekMznilkih listih, kl najmanj enkrat v tednu ozmerjajo delavce, da ao nelojalni. za naalov avojega brata Alojza Zaplata, kateri aa nahaja menda nekje v državi Kanaaa. Prosim cenjene rojaka, Če kdo ve za nje« gov naalov, da mi ga naznani ali pa naj ae ml aam oglaai. Moj naalov je: Frank Zaplata, 5018 V\\. aen Ave., Cleveland, Ohio. boloaea katera pamn Uporablja aajbotjle Znižajte cm ilvljmaldm NORTH SIDE STATE BAttfK snu/tos. wyp. IMA KAPITALA IN KPK1V« |I»M»M# Nova Unaidba modora« krailia Jo IznaAla kamlSal aladkor katorl jo 20 krat alodkojtl. lf oa4 Jo oaoko aa BO fuatov aavadaaga sladkorja. Potrebujemo agrat«. Poaljit« t8e v »rebru ia IA« ¥ r aam hali ia mi ram htmo |*oalall lt oa# vaor««, a katerim lakko poaka-dlto toliko kav« kot a BO ftrati »Ud korja. Pilit« na ao«lov: k Inozemstva. atola a, P1EDLOOK ZA KO*-8KRTPCH/0. "ProevoU * pila bb ljudstva. AkO 48 Btrin Potrebujemo PROSVITA VELIKA VAS ROMAN pkd EDGAR MONTEIL r.n Župan je v Um tromtku rea mktil hm ua avojo moi in do jo od njega odviano, neljube ljudi pooloti v pregnanstvo. Bil jo v iveri s pariškimi beaoportieti in jim jo pieal. . . Lekko aU gotovi noše image. Z duhovščino emo v aoglasjo, ia U preatopi takoj k nam, da bo le uvidela, da s kraljestvom ni niš. Pri novih volit vek bomo imeli odločno večino, še bi je pa ne imeli, potom po puntiuio republikanske poslance potovati v Novo Kaledonijo, kjer bodo našli svoje prijatelje. To pot gotovo zmagamo!" "Ca sune stvar denar," pravi Kelibion, "fa bomo pa dali." "Našega! Ne, sin moj," odvrne Chanet "Če bomo rabili denar, ga bom la vedel dobiti; toda na ii svojega lopa, ali ia moje banke " "Sedaj sa pravi delati proti rdečim." "O, to je preproeto, spravimo raigiaae od lata 1861 ia 1862 sopet v moš. 8 kakšnim veee-I jem bodem videl ničvredno aodrgo, Galtiera, Al-larda, Crillona, vklenjeno potovati v ječo, ti ne morem povedati!" Med tem, ker ie niee bili vklenjeni, eo porabili republikanci prostost, da so delali sa svojo stvar. Posebno Oaltier jo bil neutrudljiv, hodil je od vael do vasi, od hiša do hiše ln je opozarjal kmete aa bližajoče se dogodke. Pravil jim je, da bo zbornica raipuščena, in da bodo iapoetavljeni šs nekaj meeecev preganjanju duhovščine. "Pripravite se Ha vaa", je rekel in ker Je poznal znašaj kmetov, jim je svetoval: "Ne dajte se pregovoriti, ostanite lopo mirni, obljubite, kar se zahteva od vas ln vzemite glasovnice, katere vam bodo'dajali, naj pridejo od katere strani le. Odgovorite duhovnikom na vse povoljno. Samo na dan volitve bodite oprezni, ne pokažite nikomur glasovnice, volitev jo tajna, zato. . In kmet je odgovoril: "Bodite braz skrbi, gospod Oaltier, lo naredim. . .! . te- boj. "Imate pravic« jik videti" -Torej prinesite mi jik kmalu. Kedaj pa Teninove papirje." "Določim Vam še čas. Maj eem tako preo-blošrn e političnimi stvarmi . ." • Mislim, stvor stoji iavmtno!" "O ne, kralja dobimo, župnik in Slepičevi Ude, da bo Henrik V." "Henrik V!" vik lik ae Chanat. "Potom do bimo zopet desetino in tlako!" "Naši očetje eo živali s stisko in deaetine," odvrne Moneetrel, "ne u vidim, zakaj bi tudi mi nc mogli. Bil sem najstarejši v naši družini, do bU nisem ničesar, pa sem si vseeno opomogel Kratica Dagmar. Župnik Mlngral ja šel v Orenobl k škofu. Prišel je kmalu sopet nazaj, toda povedal nI nikomur, tudi kaplanu no, kakšna novelja ln navodila je dobil. .. Tudi Slepčevi so bili zmernejši v govorih. Zdelo ae je, kakor da bi nastopil v odprtem boju reakeijonareev odmor, kakor da bi bili v dvomu o Udi volitev; vendar je bil U navidezen mir samo dobro pripravljen manever. Junaki mlnl-sterstva, Brogia, Fourtou, B rune t in kakor so se lo Imenovali, so hoteli Iti varno, predno sa spuste na novo pustolovje, kar jih je stavilo moratično na stopnjo s Napoleonom III. Te priprave ln ta trenoten mir ni pomenjal niš dobrega. "Bojim ea, dolivali bomo največje lopovstvo tega stoletja," pravi Crillon. "Ae en drugI december^" "Tolpa, a katero imamo danes opraviti, Je le slabša, kakor pa ona v decembru." "Bo paš klerikalci, ti so vsega zmožni, njltu sa nemogoče reši mogoče." "Toda ne bomo gledali mirno, naše orožje je pripravljeno." ' "Bonapartlstl so pa močnejši nego ml v Rojboni" "Ne gre se sa Rojrbono samo, kjer smo seveda v manjšini, če ee pa dvigne cela Dauphlnejs, kar na bo lzoatalo, potem ne štejejo raakeljonar-jI v KorlH.nl mnogo, kakor tudi drugje ne." "Z bonapartlstl bomo kmalu gotovi." Crillon, ki je isvedel, da blall Chanat poslati republikance v Novo Kaledonijo, vakHkne: "Lepo, ali preje obesim starega lisjaka na najvišjo topol, ki stoji ob cesti, proelm, povejte mu to, glejte, tako med palec ln kasalec ga vzamem — In samo en pritisk, pa bo končal!" Ko jo Isvedel Ohanat ta govor, je prebledel In rekel t "Da ti rdeči so sposobni izvršiti tak zločin." Vprašal je Moneatrels: "Ali se vam sdl, ds so smolni kaj takega!" "O, gotovo! Ce se jih sliši, kaj govore v klu-ba. . "Prehiteti jih moremo " "Kedaj ps ml bodste pokazali dokaze o posestvu gospoda Tenina, gospod lupan!" "Da, da, prihodnjič, pregledal še aam ni-aem papirjev, ki jih Je prinesel s seboj. Kaj ne čeden mlad mol!" ; "O, da, jako čeden: «ospod lupnlk ml Je povedal, da gre vsak dsn k maši " "Ne samudi je nobeno jutro Bil je tudi y aamostanu, ds je »poročil tukajšnjim bratom pozdrave bratov bt Vemouaes, keterl ao gs vzgojili" "Hllšal sem.*' "Piše vaak dan vali hčeri." "Ali mu odgovarja Lucija f" "Da, aam In tja." '*» "Tako, aamo v*eal!" "No, ea-all dvakrat na teden, platna so precej atraatna " "Nemogoče! Moja hči piše strestns pisma!!' 'Tako je, ona je grosno seljublJena v njega, imenuje gs najlepšega mola na svetu " "lUe ne vem, ali je bilo prav, da aem dal dovoljenje," pravi Monestrel s slavo majajo, "mojo lena pravi na. ša bl mi ne zagotovil lupnlk, da nI nlkake nevarnoatl pri tem, da lahko dovolim." "Toda seveda nI nlkake nevarnoatl, kaj pa nai škoduje, če ai malo pišeta?" "lomu prav, goepod Cbaoat. Proail bi vae pa vendar, da ml pokašete enkret ta pfama." "Da, vi ste bogat mol." "O ne, imam aamo majhno premoženje." ♦Ljubi prijatelj, pred menoj, vašim starim notarjem Še lakko priznate reenieo." "O, ree nisem tako bogat, ali vi gospod župan ste sa Oaltirom najbogatejši v okraju.' "Oaltier in vedno zopet Oaltier." vzklikne Chanat. "Kdaj bodete vendar prenehali meta ti mi vedno to ime v glavo!!" "Nisem vedel, da vaa to jezi," pravi Mone gšmsi "Ne jezim se ravno radi tega, ali spominja me vedno, da ee ta republikanec upa trditi, da dobi vašo hčer sa ženo in da mene vstreli." "Zagotovim vaa, moj ljubi goepod Chanat, da moje hčere ne dobi, ne dam je Oaltieru in če bi bil Krna." "Tako je prav, vi hočete pobožnega moža, ki bo porok sa srečo ljubezajlve Lucije." "De, košem dobrega katoličana." "Oaltier je svobodomislec, ne pustil bi se poročiti v eerkvi" "o.. r "Ali dvomite o tem! Bil je vendar on, ki je pregovoril vašo hčer, da ni šla k velikonočni spovedi Bila sta pri Crillovih skupaj. . " "Baj rea! Sedaj me spomnite na to. Tako je torej bilo!. . . Ali čudim se vendar, sedaj ko je naklonjena Teniu, pa se še vedno brani iti k spovedi Moja lena nsj se trudi kolikor hoče — vse zastonj. Zdi ee mi — Lucija ne more trpeti župnika." "Vidite, tako bo. Že večkrat sem rekel našemu župniku, naj ima kakega mladega kaplana." "Kaplan Pourailloux ja vendar mlad." "Seveda, ali tega razumejo samo nekoliko starejše ženake in gs vedo ceniti. Kar je potrebno aa naša mlada dekleta, to bi bil čeden, plavo-laa krotek dečko z ddklišikim obrazom, ki bi izgledal kot napol svetnika. Naš rujavi medved Fouraillouz je aamo smošen mlade in nežne ie-klice oetrašiti" "O, duhovnik. . .!" "Seveda, ali to ne zadoetnje vedno. . Sicer pa ima duhovščina sedaj resnejše sW*ri." "Mislite!" "Da, nj& Ii vi jen je je sedaj na tehtnici" "Bes!' » "Ce republikanci zmagajo, obesijo Uko j vse . "O, gospod Chanat, Vi verujete! Ne, saj to nI mpgoče!" "Moj ljubi Monestrel, republikanci eo vsega zmožni" "Da bi bili tega zmožni, to že verujem, ali ne bodo sl upali postopati tako, kavor pri prvi revoluciji, ne, tega še ne upajo." "Le računajte na njih človeška dejanja, na njih popustljivosti Saj hoče ta ničvredni Crillon Obesiti mene, mene, župana Roybone!" "O," pravi Monestrel, "gotovo se je samo šalil. Da pa hočejo nabasati puške, če pride kralj, to aem slišsl sam od njih." "Vidite, zato je pa bolje, da postavimo zo pet cesarja na krmilo vlade." "Ooepod župnik ni tega mnenja." "Toda Jas sem," vzklikne Chanat, "in č* duhovščina le gane, ji da Napoleon takoj tako lekcijo, da jo bodo pomnili vse življenje. Zs vra ga, lupnlk. . . O, jas sem njegov prijatelj, ali končno, Aa bodo pričeli preveč, potem. . Sedaj se bojujemo skupno proti republikancem, da se iz-nehimo enkrat ta kuge, potem bomo pa obračunali med seboj. Sedaj pa moramo nastopsti složno proti republikancem. Tudi za vaa bi bilo dobro, da jim ne zaupate preveč." "O, ssj jim ne, lupnlk pravi, da so vsi zreli za aapor aH na morišše." Gospod« sta se ločila ln Moneetrel je šel v klub. Med potjo je srečal gospo pl. Slepič. On jo posdravl in ona ga ogovori: "Obiskujem svoje ubošee. Pomislite le, ubogi Blron si je zlomil nogo " "O, mUoatljlva goapa, vi ste tako dobra, an* gelj ste zs naše uboge." "O," odvrne goapa pl. Slepič ponlšno, "jaz sem aamo posredovalka med boljo previdnostjo ln ljudmi, kajti, miallm, da je moj trud vspešen Mandkatereics od teh ubogih aafclepljeneev aem pripeljala na pravo pot. Videli bodete, gospod Moneetrel, da bodo glasovali pri volitvah prav.' Ko je prišel Moneetrel v klub, je rekel: "Ravnokar sem srečal goepo pi Slepič, ona je usmiljena proti revnim ls hvalešnoetl bodo ljudje glasovali, kakor ona hoče." "Kdo pravi to!" vpraša Oaltier ..."Ona aama, ravnotoko mi je povedala." Olej, glej, si misli Albert, usmlljenoat te le-pe dame ni nič drugega, kakor arafctvo, ds dela a njim propagando aa reakcijo! Poz vede I je takoj za voe potrebne ln bolne okraja, ln jo naročil svojemu slugi Kraneoiiiu, naj skrbi, da ne bodo trpeli ti ljudje pomanjkanja. Kmalu je zapazila gospa pl. Slepič, ds jI jo potegnjena takorekoč deaks ktpod nog, bila jo Spisal TRETJI DEL. DOMOVINI. Nekoga dne, ko je prišla revno a hresvape-pota domu našla je doma kaplana Kourail louaa ,ki jo je le pričakoval . * (Dalje aMU (Nadaljevanja.) "Zlo — zlo — jasni vojvoda!" Vlad is lav ae je ekoro smehljal. "Ti jemlješ vao od lahke etra-ni, gospod . ." "Gospod je lahko tukaj uaak trenotok. . . V njegovem sprem stvu so Černini, Bavor Strakoni-oki, Kraaikovski Ratmir. . ." Ti trije rodovi so bili tedaj strah vseh privržencev dosedanjih razmer v čeških deželah. Vojvoda Vladislav se je za tre notek zamislil. V knežji sobi je zavladala mu? na tišina. Od tega trenotka je bilo od vi sno vae. "Zberite vojako, kar morete — največjo. . . Koliko tisoč glav približno!" "Do večera štiri tisoč!" "V somraku se odpravimo na pot. . - S katere strani se bilia moj brat!" "Z zapadne. . ." "Od Zdic, jasni vojvoda!" "Pripravimo mu druge Zdi ee. . ." "Kje že more biti!" "Ta trenotok nedaleč od Vel tave. . ." "Do somraka, moji zvesti. "Popolnoma se zanašaj na is!" In komaj so ti gospodje zapu stili vojvodino sobo, je obstal na pragu mlad mož visoke rasti, dolgem, sly>ro do peta segsjočem močno nagubanem oblačilu črne barve. . . Na prsih se mu je le sketala zlata verižica z dragocenim križem. . . Po oh ličju tega o-biskovaica je bil razlit izraz trdne volje, odločnosti in neoinaj-Ijivega značaja — deloma zastrt nadihom najprikupljivejšc ljudnosti. "Kakor bi te bil poklical, častiti oče!" Knez je, pozdravivšt prihajajočega, namignil, naj pride bližje "Nifem misli'., gospod, da pri dem Uko prav!" "Ali si žd ališaU" "Slišal, gjspod, . ." "In veš, kaj hočem storiti!" "Aii smom soditi po gospodih, ki baš zapuščajo vojvodski grad. "Motil bi se. . . Na videz poj-dem proti Premislu, in pod plaščem noči se dogovoriva. . . Kad bi, da da bi zaradi mene ne tekla, niti kapljica češke krvi. . ." Mladi mož v črnem nagubanem oblačilu z zlato verižico in dragocenim križem na prsih je mol-čaL Bil je to novoizvoljeni škof Danijel. Take braUvske ljubezni iu tako iskrene odkritosrčnosti se pri vojvodi vendar le ni nadejal. Imel je priliko, spoznati ga naUnko; neeno potezo njegovega značaja je v svoji duši občudoval ; neon krat ga je v svojem sreu blagoslavljal, a da bi mogla bra-tovska ljubezen zmagati nad bleskom in eijajem, s katerim je obsijana vladarjeva osoba, to so videli ns Češkem samo enkrat. Škof nekaj trenotkov ni mogel niti spregovoriti. Tako zelo so ga ganile Vladhriavove besede. "Vae ti odkritosrčno razode-nem. . . Na Češkem je treba trdne roke, odločnosti, ki jc ved-io pripravljena, čeeto tudi brezobzirne strogosti. , . In jaz se čutim slabotnega — res slsbotnefirs . , . Mogoče je tegs kriva tudi moja mladost, neizkušenost. . Češkim deželam je treba vladaVja, ki bl umel vladati adaj in zdij tudi železom. . . Padli smo globoko — selo globoko. . . Mogoče bl moje moči, če bi nspel tudi vae, ne zadostovale, da bi prišli vsaj tja, kjer smo bili sa let mojega očrta večnega spomina. . . Moj brat je izmed vseh PremMovcev ss voj vodi* I prestol nsjspooob-nejši. . ." škofu Danijelu so se pri teh knelevih besedsh oči popolnoma skslile. "Če bi mogel reči tudi jez, gospod moj!" "TI — prečaatiti oče!" "In vender je tvoj ursd msnj-še breme. . ." "Telje, neizmerno telje, svitli vojvoda! — In poleg tega ml ga &e greni bleda zsviat, ki s atrupe-nWn očeaom Išče ns moji oaehi najmanjšega madeža . ." "In ao kaj našli!" "Ne morejo. . ," "Naj tedaj je in krtovem delu!" "Toda najdejo, svkli knez!" "To bo lal. . AtilaŠ ima krila, gospod; raz prost re jih od obzorja do obzorja, in koliko je očfl, ki vidijo ako mreže, katere jo napredU laž, n koliko je rok, ki znajo to mre a natrgati!" "Vem, da nekaterim ne ugajaš I . Že prej eo proti tebi znova)! spletke. . . Da ai oeUl aamo kaplan knežiča Vladhdava, bi imel sveti mir. . . A njihova zavist prihaja od tod, da ai škof . . Brat moj, častiti oče, ti bo najzanesljivejša opora. . . Prepričaš ae. . In še prošnjo imam do Ube!" "kaži, goepod. . ." "Da me danee zvečer spremil!' "Vse storim iz srca rad. "Želim, da bi bil priča bralR ske sprave. i | |"Gospod moj, dl/lMi la ift-tO blagoslovi Bog! enkrat, prečaotiti oče, brat moj te bo znal proti strupenim jezikom braniti naje vrstne jše." Knez Vladialav je nato oeUl Tokom ene ure je bila cela Praga prebrnjena iz svojega miru Vojvodake liradčane so bile podobne velikanski orožarni. . . In na vseh straneh je vladal hrup da eo ušeea izgubljala sluh. Takih elučajev so bili sicer v Pragi navajeni; toda izza letošnjega juli ja eo se preveč navadili bneazkrb-nosti Novega vojvodo so imeli za poroka trajnega miru. In naenkrat pride po zimi nalik poletni nevihti novica, da prihaja prot Pragi Premfel Otokar z riešUvil no vojako in da pozove pred sodni stol tudi meščsne, ki eo se izneverili r Le Vladislav je ismed vseh naj mirnejši. Še amehlja se in komaj ae briga za bojni hrup na gradu. Niti dočakati ne more, da se zopet snide a braUm, da si stisneta desnici, da aa poljubiU in vtrdiU bratoveko ljubezen med seboj na vekov veke. . . X Istočasno, ko se je PremM svojo vojakp kake pol ure pod Zbraalavo prepeljal čez VelUvo je tudi vojvoda Vledlalav s precej znatno močjo zapuščal praž-ke brane. . . Knežja vojaka se je pomikala proti jugozapadu treh oddelkih. . . Megle ao poaU jale vsak trenotok goatejše !n gostejše, pou ao bila zametena, zdaj in zdaj je zalvilgal oeUr veter, dvignil oblake znega in ga vrge vojakom naravnoet v oči, da so morali pohod za nekaj čaaa pre kiniti. . . Naenlkrat je prednja strala obstala. Nekaj jezdecev je pridirja jalo, še je mogoče rabiti ta izraz, h knezu in ta trenuUk ao se na voeh otraneh oglasili bojni rogo. vi Prednji etraži obeh jrojsk sU zadeli druge ob drugo, a niti ene pušlce nisU izstrelili druga prot drugi. . . Minulo je še nekaj trenotkov bojni rogovi so zatrobili vnovič, s nikakor k bitki. . Obe strani sU sklicevali svoje oddelke v eno samo čeU. . Vetrovi ao se obrnili proti polnoči, v Pragi so slišali donenje rogoy popolnoma natanko, in zdelo jim je, kakor da trobijo nebešk poalanci k poalednji sodbi. . To noč ni nihče zptlonil očesa. Brane so bile aaaodene s močnimi stražami, toda odprte, da'bl mogli voj vodo vi ljudje, če bi morali morebiti bežati, kpr najhitrejše za vrtdbe. . Nato je na obeh etraneh zavladala tišina. Zdelo se je, da po noči nobeden ne mara začeti bitke. Le etraže se pomnožili, in Un-kovski Krahulik, kateremu se to pot černin ni mogel upirati, da bi as ne pripojil plzenjeki družini, je pozneje, če so pričeli govoriti o današnji noči, rekel: "Tedaj »mo al sUH nasproti da bi bili drug drugemu Ishko zadeli s ko-pj^ in na krsno. , . In vendar amo ne držali . " In Tetrlvek je * •»mehom pristavil: "Čleto dobro si toga niai zapomnil. Krahulik. L . Tedaj ete drug v drugega dihali. . . Kaj ne veš!" Za pol ure ae je rasgorel vea kraj v neštevilnih ognjlh, ki ao raplapolali s najsvetejšim lokpa m plapolal i s najsvitlješim la ront: njihov sij je s temno rdečim svitom prodrl tudi goste megle. Bližnje borovlne so jim nudile drva, da bl ee greli pri njik lakko več noči j. . . Čioto na kraju vojvodekega ta-bora se je pomikalo več oeeh, zavil Ih od glave do pete v plašče, mogoč* da jih ni bilo SU eo s počasnim kor «a ni spregovoril niti eo obstali in^? i pred se. Mnogoštevilni f anegom pokrito ■ svit I jevali* dovolj. . 1 že so bili prj ' stražah. . . | "SUj — Ado je!'* Žinkovski Krahulik j« koč ragrmel. | Prihajajoči so govorili .1 jenim glasom; niti t*«*^ lo mogoče razumeti. Toda Žinkovski Krahulik! zganil; njegova nulita je | merjena prihajajočim ■ prsi. . . I Žagal jeni možje so zopet] govorili. . . Krahulik je poklieal imen, pri najbližjem vsUli kaki štirje oprode, hajajočim naproti. Krak] sulica se je povesila v sneg,| ljeni so bili že med ognji, ar. terih je taborila Premalo*] aka. Krahulik se je ozinl I mi, zmajeval z glavo in zam za se. "Vrag jim ver Tudi zdaj še!" — In jiato svoj kraguljaki pogled v naaprotnika, ki ie s tovar ho nefkaj govoru, kafkpi ganil, kdo je med ravitf mi, ki so se drznili med Ulje. . . "Svitli gospod, tu je poslanstvo r" je naznanjal va Černinovec. Takoj sem gotov!"! PremisJ je bil tudi, k« se je pripravljal na pot. je imel še vedno čelado in ku meč na priprostem Toda predno je stopil,i naproti bratovim poslati že obetali pred njim Stil je, vsi popolnoma /»imlj svoje plsšče. Zs trenotek ni nihče besedice. (Dalje prihodnjii) "PtOCVRTA* pM a Sladka b im | «aao aa as«£k. ZADNJE nifftKI NAVAL P01 Z britakimi silami v dna 10. aprila. — Nemci i nea zjutraj navalili na ztojanke proti severjn mentireeom in Mezsin« Nemci ao ze včeraj prati večeru sopet so Otvenohyja, ali Britji vselej a tako silo zakadili ia ao ae morali umakniti. M njem umikanju je orti Nemoev kot v jetnikov r AMERlftKE ČETE POMOČ. London, 10. aprila. -ka ia britakegs glavnep na Fraaooekem poroča vi afsnoiji, da ao an*ri*» prišla aa pomoč na britaka! to. Poročevalec prari J" njih navaočnoet kmalu bojni črti. PRANCOZI »0 VMU BLIZO HAN0A1DA Pariz 10. aprila. -U ao ainoči s veliko & franooske čete bUso Baatorra, Pranooei te p» rili a protinapadom, dam 80 pridobili niti notako zo ponesračffi^^ navali sapadno od csiw padno od Noyoaa. lapadno od OaateUji Mamd pognati Truee** Doeogli niso najmsa^P tal imeli so velike Isfas®* TRUM UBITI Bl Plaeo, tee -ubiti trije «ehiiki ao Port Hsncocka, iaaa m^^* bandlts, ■ kora^li mejo » Mrtre ba^?^ morja blieojnbotoj" Lmšem, 10 koMdjeaa je^ ^ raMtete aodljo. da P BlIO.