- Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 .1 Ust: slovenskih delavcev t Ameriki« the United States. Imicrt every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. „ TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 248 — ŠTEV. 248. NEW YORK, THUSRDAY, OCTOBER 22, 1925. — ČETRTEK. 22. OKTOBA 1925. VOLUME XXXITT. — LETNIK XXXHL NEMIRI V MALI AZIJI Francozi so zatrli vstajo Druzov v Damasku. — Bombardirali so mohamedanski mestni del s tanki in oklopnimi k ar ami, da izsilijo predajo vsta-šev v starodavnem mestu. — Spopad med Grki in Bolgari. DAMASK, Sirija, 2 1. oktobra. — Francoske sile so zatrle vstajo, ki je izbruhnila tukaj predvčerajšnjem ponoči. Vstajo so vprizorile skupine dru-zkih četašev, katerim so priskočili na pomoč do-mači elementi. Skupine četašev, ki so polagoma prodrle v južni lel mesta, so dobile pomoč prebivalcev mesta in predvčerajšnjem zvečer, krog devete ure so naenkrat napadle francoske prebivalce. Francoskim četam se je posrečilo ohraniti kontrolo nad javnimi utilitetami, javnimi poslopji ter vojaškimi napravami proti katerim so vzdržali vstaši stalen ogenj pušk. Vstaši so zažgali več pro-dajalen in privatnih hiš, zgradili barikade ter nudili odločen odpor francoski protiakciji. Francozi so odgovorili s tem, da so namerili svojo artilerijo na mohamedansko mesto ter obstreljevali vstaške postojanke tekom cele noči ter včerajšnjega dne. Mohamedanski mestni del je trpel veliko škodo, tako vsled vstaških požigalcev kot vsled francoskega artilerijskega obstreljevanja. Francozi pravijo, da so njihove izgube majhne. General Sarrail se je nahajal na inšpekcijskem potovanju, a se je vrnil v mesto, kakorhitro je izvedel za izbruh. Ko so vstaški voditelji stavili ponudbo, da se udajo, je poslal k njim svojega pribočnika s pogoji, ki so bili tudi sprejeti. KAJIRA, Egipt, 2 I. oktobra. — General Gamel-lim je naprosil francosko vlado, naj pošlje francoskim četam v Siriji ojačenja. To se smatra za znamenje, da je bilo nabiranje domačih rekrutov nezadovoljivo izza vstaje Druzov. Dosedaj je dospelo v Beirut 2300 mož ojačenj in v kratkem jih bo sledilo nadaljnih tisoč. Francoski glavni stan je bil premeščen iz Gazala-ta v Ezro. ATENE, Grška, 21. oktobra. Boji med grškimi in bolgarskimi vojaki na meji v bližini Demirhis-sarja so se včeraj končali, ko so dvignili Bolgari belo zastavo. Boji so trajali celih štiriindvajset ur. Bolgarski poveljnik je pojasnil, da je bilo streljanje posledica nesporazuma. Streljanje se je pričelo, ko je bila neka gršk postojanka na Beleš planini napadena od rednih bolgarskih čet. Rjavi premog je edina odpomoč. Predsednik državne premogovne komisije v New Yorku je označil položaj glede premoga že sedaj kočljivim. 'Rjavi premog edina odporno č. Generalni major. Charles W. Berry, predsednik državne premogovno komi-i.j". je izjavil včeraj po radio, da je po-t al položaj glede premoga v mestu |Xew Yorku kočljiv in da ni mogoče še nadalje vzdržati eone $16 za tono. kot je bila določena pred enim ! tcnom kot n< pretirana. Rekel jo i nadalje, da si občinstvo laliko če-i stita. če more dobiti premog 'za katerokoli ceno. ker morajo baje trgovci sami plačati po -$20 za tono premoga. Obenem je svetoval največjo varčnost pri porabi kuriva ter dostavil. da, bi se lahko naprave za centralno kurjavo izpremenilo fa-ko. da bi -e moglo kuriti z rjavim ali mehkim premogom. Zdravstveni komisar, dr. Mo-naghan namerava preklicati odredbo proti uporabi mehkega premoga v mestu New Yorku. V sti-j ku s tem ga je naprosila Fifth: Ave. zveza, naj priporoči javno-j sti skrajno previdnost ter po vel a-1 ri. da ne pomenja začasno razve-j 1 javi jen je te odredbe, da so razveljavljene vse tozadevne omejitve. Velika porota Bronx okraja bo uvedla preiskavo glede tamoSnje-ga položaja glede premoga, ker se glasi, da prodajajo nekateri Ir-crovei vsakovrstne odpadke kot čisti premog. LADJA, NA KATERI SE BODO USTAVLJALI ZRAKOPLOVI Pred kratkim je bila splovljena v Quincy. Mass., ameriška bojna ladja '•Lexington'", ki bo .služila kot pristanišče ameriškim zrakoplovom. Ladja je dolga 883 čevljev. 10(5 čevlj v široka ter bo im la 33.00Q ton. Vozila bo lahko z naglico 39 milj na uro. Njeni stroji bodo proizvajali do 180.000 konj os kili sil. Na nji ho prostora za 70 aeroiplanov. Izdelovali je vina iz jabolk - dovoljeno Zvezno okrcano priziv-no sodišče je odločilo, da je dovoljeno izdelovanje jabolčnika in drugih sadnih sokov za domačo porabo, če je zraslo sadje na posestvu dotičnega. Caillaux bo najbrž moral odstopiti. Stolec francoskega finančnega min. Cail-lauxa se maje, ko razmišljajo Francozi o ameriškem dolgu. Bivši diktator je zopet aktiven. Vupejfu, prejšnji diktator Kitajske, sklepa nove zveze, da utrdi svojo vlado. — Kitajska zahteva iznova carinsko avtonomijo. PARIZ. Francija. 21. oktobra. Nova ponudba za upravnavo dolga v Združenih državah po parlamenta rui bitki v poslanski zbornici. ki obeta dovesti do ratifikacije dogovora glede petih let ter strmoglavljenja finančnega ministra Caillauxa. je glavni znak tukajšnjega političnega ozračja. Čeprav je jesensko zasedanje poslanske zbornice oddaljeno le še en teden ter je. Caillaux izpostavljen težkemu političnemu ognju, se je vendar izvedelo, da se ni na Včerajšnjem kabinetnem v-sTanku niti razpravljalo o mučnih vprašanjih notranjih financ ter uravnave ameriškega dolga. Caillaux je naprtil vso krivdo za izjalovljenje poprajanj v Wash- X X X X X Položaj na grško-bolgarsle meji je bil skrajno napet v pričetku avgusta vsled zavratnega umora nekega grškega državljana v Stanimaki, Bolgarska. Grška je poslala čete na mejo ter odločno protestirala pri vladi v Sofiji. Slednja je zanika-(a, da se vrši na Bolgarskem kampanja proti Grkom ter izjavila, da je postal dotični trgovec žrtev zločinca. i Poročila ob onem času so izjavljala, da je na bolgarskem ozemlju še vedno pet do šest tisoč Grkov in da bi morali slednji na temelju dogovora za izmenjavo manjšinskih prebivalstev zapustiti Bolgarsko do I 5. oktobra, po likvidaciji svoje lastnine. Zagotovila bolgarske vlade so ugodno sprejeli v Atenah. ______j L.e deset odstotkov za stega amendmenta. Zakonodaja! ■ . •> Wiseonsina jo zahtevala referen- p niD J • (jum narotja ?iede izpremembe j Volstead o ve postave. Iz prohibi-cijske države Iowa prihajajo dvo-; mi glede resnične izvedbe prohi-j bicijskih postav. Država Massachusetts j<* ravnokar izvolila kon-j grešnika, ki je za izpremembo pro-, hibicijske postave. WASHINGTON. I). C.. 19. okt. National Lib;Tal Alliance, ki zahteva zopet postavno uveljavlje-nje prodaje lahkih vin in piva. je sporočila predsedniku Ooolidgn v pismu, katero je sestavila Miss Helen Vaughan. da je vprašala v 22 državah dvanajst milijonov ljudi tflede njih mn**nja o prohi-biciji ter ugotovila, da je devetdeset odstotkov tih ljudi lahka vina in piv>. — Prijatelji prostosti. — .se fttasi t poročilu, — so za ižpre-r^emho z» novo razlago ošenmaj- otirje rasisti oproščeni. RIM, Italija, 21. oktobra. — Štirje fašisti, ki so bili obtožeaii, da so usmrtili kandidata socijali-stične stranke, <. »nia I*iccini-na, so bili oproščeni. SANGHA-T. Kitajska, 21. okt. Vsa znamenja kažejo, da se nahaja Kitajska pred izbruhom nove državljanske vojne. Dosedaj > » se omejili Kitajci na to. da s> s*- v Sanghaju in Tonkingu. a odkar je stopil zopet na politično areno maršal Vupejfu. ki je bil od leta 1922 do 1924 vo irski diktator v Pekingu je postal položaj zelo resen in k temu je prišel še npor dveh Kiangsu divizij, ki «-ta dosedaj priznavali vodstvo C'ang so Lina. mandžurske-ga vojnega lorda. Maršal Fu. ki je izgubil pred nekako enim letom svojo moe vsled združenja Can g Tso Lina in takozvanega krščanskega generala Fanga, in ki se je od tedaj naprej nahajal v centralni Kitajski, je objavil svojo opozicijo proti Pekinpu Ln Čang Tso Linu v Muk-denu. Poroča se. da ,bo dospel v Ilankov ter ustanovil svojo vlado kot vrhovni poveljnik centralnih provinc. WASHINGTON. D. C.. 21. okt. Poslanik MacMurrav je poslal državnemu departmentu predloge kitajske vlade za dneevni red ca rinske konference, ki se bo pričela dne 27. oktobra v Pekingu. Te konference se bo »udeležilo devet sil. ki so podpisale v TVash-ingtonu dogovore glede Kitajske. Kitajci zahtevajo, da .se razpravlja o carinski avtonomij?, glede s prem a kitajskega tarifa in čacn- RICIIMOND. Va.. 21. oktobra. Za farmerje skrajno važno in ugodno dločitev je ]>odalo včeraj zvezno okrajno prizivno sodišče, ko je izjavilo, da narodna prohi-bieijska postava ne prepoveduje domačega pridelovanja jabolčnika. ter sadnih sokov, če so zrasli sadeži, iz katerih se napravi te pijače, na zemljišču dotičnega farme rja. Ob istem času je razveljavilo prizivno sodišče odločitev zveznega sodišča v Elkins. W. Va.. pred kaiteiim je bil neki farmer spoznan krivim, da je i mol sedemdeset galon opojnih alkoholieiiili, i.igtonu zunanjemu uradu, kojega pijač, ko so prohibicijski uradni-!uradniki so ga baje nekorektno ki navalili na njegovo farmo. j informirali glede prilik za dogo-Ta farmer, po imenu Isner. je. vor. Xa drugi strani pa ga kri-i z javil, da je porabil črešnje ter tikajo v kabinetu. ker je omejil bezgove jagode, ki so zrasle na! konf renco na čas do ^odhoda par-njegovem posestvu, za izdelovanje j nika. na katerem je že vnaprej na-vina za las-tno porabo. Agenti so ročd prostore. našli pri napadu na farmo opoj-J Finančni minister je brez dvo-ne pijače, a so pozabili v sodišču ma Oslabil stališče ministrstva dokazati, da je Isner to vino pro-jPairdeve-ja in vsled tega ne bo dajal ali da je imel namen sto- prav nič presenetljivo, če bo vpri-riti to. ; zorjen poskus, da se ga strmogla- Tekorn procesa je moral zvezni vi. To se bo najbrž zgodilo prav okrajni pravdnik. ki je zastopal nosebno radi politične opozicije obtožbo, priznati, da ni bil jabolč-j pvc t i njegovemu neuspehu v nik. katerega so našli agenti, opo- Washingtonu ter usodepolnemu jen. da pa je vseboval pol odstot-, izidu notranjega posojila, ki ni ka in da je vsled tega spadal v ^ proizvedlo več kot šest tisoč mili-okvir določbe, ki ugotavlja alko-jjono-% od 56 tisoč milijonov, kate-lrolično vsebino pijač. j re je treba, da se umakne dozo- Odločitev prizivnega sodišča je' r.-le narodne obrambne bonde. temeljila na tem. da mora farmer; -- dokazati, da je -dotieno sadje, katero porabi za izdelovanje pijač. Lewis izzval barone. za domačo porabo, zra-lo na nje^J --- govern »zemljišču. Odločitev se! PHILADELPHIA. Pa., 21. okt. vsledtega ne tiče meščanov, ki ku- John L. Lewis. mednarodni pred-pujejo svoje sadje pri Italijanu sfdlllk United Mine Workers, je vče.ra> pozval antracitne delodajalce. naj ga tožijo radi obrekovanja ter žaljenja časti. — Prepričan sem, — je rekel. — da bi bi'a taka tožba skrajno zanimiva za ameriški narod ter iz-vanredno poučljiva. Izziv Lewisa je bil posledica dveh govorov, kojih e«ega je imel n-. „ , j , . , .1 Lewis, pred konvencijo Ameriške Pij maso ter dal nato zbranim' , It^ „ , .. , . I Delavske Feaeracge ter nadalj- nega govora, v katerem je izjavil Samuel Warriner, načelnik zveze na bližnjem vogalu. Papež je bral mašo. RIM. Itaflija, 20. oktobra. — Pred 50,000 romarji, ki so pripadali tridesetim različnim narodom, je bral danes zjutraj papež apostolski blagoslov. Med verniki je bilo dosti Amerikancev. gih stvari, predno bo avtonomija j premogovnih delodajalcev, da so popolnoma uveljavljena. Velesile,]pripombe Lewisa "presenetljive" zastopane na konferenci,- morajo in tako oddaljene od resnice, da odobriti dnevni red. se bližajo dejanskim potvoram. NAVDUŠEN SPREJEM AUSTEN CHAMBERLAINA Prebivalci Londona so navdušeno pozdravili zunanjega ministra Chamberlaina, ki se je vozil v kraljevi kočiji. — Občinstvo se je pridružilo državnikom, ki so priredili Chamberlainu sprejem. LONDON, Anglija, 21. oktobra. — Austen Chamberlain , ki se je vrnil včeraj zvečer v London z uspešno zaključene konference v Locamu, je bil deležen neobičajne časti, da so ga odvedli domov z Victoria postaje v državnem vozu, ki je bil stavljen na razpolago vsled posebne zahteve kralja Jurija. Ta dogodek' kaže slošno tendenco v tej deželi, da smatrajo dogovor za oseben triumf ministra za zunanje zadeve. Ta mrki in skrajno reservirani diplomat je bil deležen sprejema, katerega je mogoče glede prisrčnosti primerjati s sprejemi Lloyd George-a. Prisrčnost sprejema je bila še povečana vsled dejstva, da je stopil Chamberlain, ki je drugače vedno brezhibno oblečen, iz železniškega voza, noseč zmečkano sivo obleko ter z derby-jem na glavi. Sprejel je čestitke članov kabineta, diploma-tičnih zastopnikov ter drugih' dostojanstvenikov. Dovolil je tudi, da so ga slikali. Angleško mnenje, kot izraženo v včerajšnjih večernih listih, je še vedno ugodno. Evening Standard, last lorda Beaverbrooka, ki noče ničesar vedeti o ideji dogovorov, 'žalostno napoveduje, da ne >o niti en dominij sledil Angliji v pogodbi, a liberalni Evening Star odobrava odkritosrčno napor konservativne vlade, da se štabilizira razmere v Evropi in pot, po kateri more priti do urejenepa življenja. V teku par dni se bo najbrž vršil kabinetni sestanek, na katerem bo Chamberlain obvestil svoje tovariše o izidu pogajanj v Locarno, a poteči mora več kot en mesec, predno se bo mogel lotiti parlament razprave glede sklenjene pogodbe. Skoro gotovo bodo o dogovoru na dolgo in široko debatirali, da pa bo konečno sprejet z veliko večino. DUNAJ, Avstrija, 21. oktobra.—Ramsay Mac-Donald prejšnji angleški delavski ministrski predsednik, odobrava varnostne dogovore, sklenjene v ^ocarno, soglasno z listi iz Budimpešte, ki so priobčili pogovore žnjim. Umor zastran steklenic? mleka. XEW ORLEANS. 21. oktobra. Zamorec Abe Wi.shion je ukradel nekemu mlekarju steklenico mleka. Mlekar je tekel za njim ter pozival, naj vrne steklenico. Ker se zamorec ni hotel ustaviti, ga je mlekar ustrelil. Vojni stroški Francije. PARIZ. Francija, 21. oktobra. Francija je v zadnjih šestih nv-secih potrošila v vojni z Maroča-ni devetinštirides t milijonov dolarjev. Vsinrčcnili i)§lo nekaj nad dva tisoč francoskih vojakov, nad osem tisoe pa ranjenih. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU - Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.80 2000 Din. —$37.40 5000 Din.$93.00 Pri nakarilih. ki znašajo manj kot en tisoi dinarjev računamo posebej; 15 centov za poštnino in druge stroške. BazpoSilja na zadnje poŠte in izplačnje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE*. 200 lir .:........ $ 9.10 500 lir..........$21.75 300 lir .......... $13.35 1000 lir . ........$42.50 Pri narečiiih. ki mafia jo manj kot 200 lir, računamo pa 16 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Ljubljanska kreditna bankaf v Trstu. Za poSiljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV al! pa DVATISOČf LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo pa ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Denar nam Je podati najbolje pa Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Oortl&ndt Street New York, H. Y. Telephone: Oortlandt {687 ji.i-v •Jč^rfs -——, GLAS NARODA. 22. OKT.. 1925-.,- . ,., '1'lifii......T i fcf I •' I' l»- I * JT GLAS NARODA (SLOTENB- DAILY) U«md and PubUthed bp BLOVKNIC PUBLISHING COMPANY __ fA Corporation) f 8akxr, pr—ideni__Look B«nedik, trwwfti Plao« of baiineM of the oorpormtion and addnaea of abort officer* 62 CortUndt St.. Boroogh of Manhattan, New York City, N. T " GL A S N A B ODA" ___________" Voice of the People" _ I tamed Every Day Except Sunday a ana Holiday*. v CE je mati blagoslovljena z rojstvom otroka, mora vedeti, da je bil njen otrok rojen z dedno pravico do koli2:omogoče najboljše postrežbe in hrane. Nadalje je tu^i na tisoče mater, ki ne morejo dojiti svojih otrok ter jim dati primerne hrane, ki je primerna za njihov polni razvoj; Za eelo let* velja Ust aa Ameriko in Kanado_______$6.00 Za pot leta_______$3.00 la četrt leta_________$1.50 Za Sew York ta telo leto _ 97.Oh Za pol leta________$3JH Za niozemstva ta celo leto _ $7.0i Za pol leta_________$3.51 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. '(Hoe Siroma" iekaja vsaki dan izvzemši nedelj in proenJtov. Dvi«] brea podpisa m osebnosti se ne priobčujej--.. Denar naj s« fa!«4ovoli pciiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni tov, proaimo, oa «e nam tudi prejšnje bivališče da hitrejt najdemo naslovnika. "GLAS a A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876. IZPOLNITEV KAMPANJSKIH OBLJUB « « n<- prt maoga plezajo naglo in pridno v višino. Pred par dne-v» i'' še m« goče dobiti umo trdega priuioga za ^22.50, a dan J !■'.»■ .i* cena /op. : poskočila za en dolar in vsakdnevno povišali.,t' / .\v.. ;«> ln-i-z dvoma še večje dimenzije. Na tisoč.' delavskih m :/.u m n- more več privoščiti luksusa gerke sobe. Xa tisoče pro-J«'lH!re\ in njih otrok bo na ta način izpostavljenih nevarnosti, da i»o njih zdravje o?rož 110 ali dejanski oškodovano. Vse te nevarno->li P«' ' ''ii i a-1 jo > slehernim dnem nadaljnega navijanja cen. okrajih antraeitnejra premoga stavkajo antracitni premoga! ji. Zakaj! K< r »-o h.stniki premogovnikov premeteno naravnost provoci-rn;i v' a v Ko. Ker je roparska svojat premogovnih baronov ter prodajale v premoga na debelo sistematično proizvedla stavko, da lali-k pro.la svo.;e velikanske zaloge premoga z velikanskimi profit i. Ker je premogovna industrija hrepenela po ogromnih dobičkih -vnjili vo.'nih let in kerjii jKj/.nala nobene druge poti, kako doseči ur ničen je te»a hrepenenja kot s pomočjo izsiljen ja stavke antra-« :tnih pnniogarjcv. Sedaj pa govori eelo časopisje na skrajno laž-njiv in iie.-ramni način "o premoga r jih in prodaja lc.1i premoga", ki -«> baje kri\ i v--e te bede. V zadnjih par tednih so se zaloge premoga povsnn naravno izdamo - k rč ili'. Kljub temu pa ni te zaloge še vedno izdatne. V sled t etra bi tudi ne bilo treba ne danes, ne jutri ali pojutr-siij m zmrzovati otrokom. ženskam in moškim, če 1»i hotele oblasti i/VT.šiti ojo dolžnost. Naenkrat pa s«. po-ta ve vv te oblasti, občinske, državne in na-ro l'ie "liii'.y ji", ki ne morejo storiti nobenega samostojnega koraki l>iv/. zakonodajne avtorizacije. Z :pan Uv!a:i v New Vorku je objavil, da ">>e pča" s problemom. Državna komisija govenuerja objavlja potom svojega predle Inika. P»erry-ja, dolge izjave, ki ničesar ne pojasnjujejo ter pu--r.iu v- pri starem. >Ibidi starček v Beli hiši v Washingt&nu pa mi! a -vivje •'•-,!o ter objavlja časnikarskim poročevalcem. »;'da ne :h« r.- zaenkrat ničesar izjaviti". V i- j stiski in zadregi obstaja seveda le ena jM»t. — po kateri }.. mi l-oiliti n v pomočjo kat re bi se kmalu zmanjšalo prešer-■ oi in po !|(>-: oderuhov na debelo: treba bi bilo namreč začasno kon! iseirat i ob-toječe zaloge premoga ter prevzeti premogovnike, i " i. i'";m hi morala seveda prt vzeti vlada Združenih držav. Aujeri-'ki pred-« nik razpolaga z velikanskimi polnoniočini. V ura.*ii | rrebi lahko prevzame katerokoli industrijo, da odstrani ra r i način nepovoljno stanje. Predsednik Goolidge pa je nazirajija. ia ::<• oa.ia v > datljem čjl>ii "še nikako izjemno stanje pomanj-n d a m morajo stvari še neizmerno poslabšati, predno bi li :!o pra vie: ji v«, posedanje v o najvišji uradnik Združenih držav mnenja, ila ob--t. :;i taka "emergency"? A!i !»o >p!oh. k.iaj prišel čas. ko bo prei | ovzr« čala matcrijalne skrbi nekaterim vel'kapitalističnim ljuhljeneem ? < e l)i slo pri tem le za tn. la se požene premogarje nazaj na delo > pomočjo u-tavnih jmveuj :.:i državnega koza št va. bi se pr d tednik najbrž ne pomišljal dolgo. K -:- pa bijtioral ob t<*.j priliki nastopiti proti ljudem, ki so z ve*,, likimi svotami prispevali k republikanskemu kampanjskemu skla- — je zavil v svoj. ntfjbcJj zgovorni molk — ter ne ukrene nič -ar. A!i je kaj škode, če zmrzne j»ir pnoletar-kih otrok? Ali ne bo ostalo še vedno do>?i te svojat i ? Tem materam so zdravniki priporočali in predpisovali že nad 65 let Bordenovo Eagle Mleko kot edino verno in preisknšeno nadomestilo za materno mleko. Kajti Eagle Mleko je lahko in h'tro prebavljivo tsr preskrtnje otroka z o-knsno hrano, ki ne pre-cblcži občutljivega želodca in črevesja. Vas otrok da ostr.ne pri dobrem zdravju, mora biti skopan vsak dan, udobno oblečen ter hranjen 2. red Ino hrano. Ako hočete brezplačna navodila v vašem jeziku, kako hraniti otroka z Eagle Mlekom ter ga napraviti močnim i n zdravim, izpolnite spod n i kupon ter ga pošZji-nam. THE BORDEN COMPANY Borden Building New York kupon Označite kakšno knjižico hočete: Navodila za Obedi za Knjiga za hranjenje. otroke. otroke. IME ____ naslov Novice iz Slovenje. JUGOSLAVIA IRREDENTA Smrt hlapca Pateja pojasnjena.[ s seboj ter odpeljal v bolni-; Ukradena trobojnica. co. kjer je ob ">. popoldne umrl. V M edin i v Brdih je bila na Spočetka se je zato splošno državni praznik XX. .v.-pt. ukra-domnevalo. da seje /.godila avto-'«^*na itjilija siska irojbojniea. Ali mobilska ncsn-en in da j iiil Pate'ko j'" j« uikrad ! i:i zakaj.' Italijani so -] napravili naert. kako bi pravili v Sredi preteklega meseca je v j Kranju povozil avtomobil Antona j Pateja. hlapca v gostilni pri 'Sta-1 tem tišlerju' v Kolodvorski nlici! , • - v- v . . . . ..' povožen. Sedaj je nenadoma pr>. Ljubljani. Nesrečnež je dobil ' , 4 ' 1 I - ... ... se! na dan grozni zločin. I bijai-! <>cm:li .Slovence 111 jdi v ijjnoijan:. .\esrecncz je tako-težke poškodbe. d«i je še ist ga dne nmrl v splošni bolnici v Ljubljani. Slučaj se je zdel / \ takrat neko-' ca. ki sta v surovi jezi ponoči; ^apor in nesrečo. •'Lkrasti'' itn-{ končala Pa te ju življenje, sta že 'lijan>ko /.v stavo na državni pra?. prijeta in sta tudi priznala zlo-;llik obdolžiti Slovence, to lepa ein. |misel! To pot se hudobna naka- i na ni obnesla. Drzen vlom. 1 Ponoči s-o v Slivnici pri Man- j Gonja proti slovenskemu čaco-boru in'/.nmi izlikovci izropa i ! pisju. prodajalno taniošujega Irgovc:;' 1'olitična oblast postopa s slo Vdrli so v notranjost tr-. yen'^^P^jem vedno strožje, go vi ne skozi izložbeno okno. Od-r'Novice" ^ Pogostoma zapl: uje- zi oči n^ke razvade. fantovske liko zagoneten, vendar pa so truplo pokopali, ne da bi ga preje obudiclrali. Sedaj pa je v za l vo naenkrat planila luč. Xa zahtevo sodišea so v mrtvašnici pri Sv. Kri--tofu Patejevo truplo raztele-, ( sili in je pri tej priliki ujroto-! „_..;„ u - - i -i i r\ i 1*'N . . i go vi ne skozi izlozbeno okno. 0ii so raznega manufalvtumegn., 1 M J" UJ'<1 UCKrai pret.-pa.5k kolonijabicga in galanterijske«,, i zadnje čase in '-(Jo- jl.laga v vrednosti okoli 30.000 s j» tekla j i trpljenju živi slovensko časopisje, tudi pri tej priliki kri. Eden rz-j 60-lctrico svojega rojstva med . tamkajšnjih fantov A mači-jpraznovaMI-hael Debelak, nad nov leži v bolnici. Podivjanega učitelj v Šnusrtivnn p-i Litij;;kavalirki oblastniki pri okupaciji i:i ko se bori s pošteno besedo za : pravice našega ljudstva. Kako napadalca, nekega Viha mika m njegovega prijatelja so orožniki takoj .aretirali. Pri zaslišanju sta pre4>i]a ga je v nekem gospr-lar skem poslopju prest r Ijcno glavo. Preti no je revolver i/, prožil, ga je zavil y ennjp. da ni bilo slišati jHifca. - e ^ .^rt,,-. V.V. Pokojnik je bil inajnar po poklicu. Žena mu je umrla preti šestnajstimi leti. Zapušča pet otrok, ki so že vsi preskrbljeni. Poročevalce. 80-letnico svojega rojstva je praznoval t? dni Fran Sinko, nadučitelj v pok. v -Turišrncih pri Ptuju. Jubilant je služboval nad štirideset let v slovenskem Primorju, kjer si je pridobil mnogo zaslug med IjiuU stvom kot praiktičen šolnik. ccga fanta: kar je pa najbolj zanimivo. priznala sta tudi. da sta ubila hlapca Antona Pateja. Nesrečni Pate se je peljal dne 14. septembra na .Jesenic?; kamor je spremljal v Ameriko vračajo-čega se svojega rojaka Ž njim jc bil trgovski potnik N. Simončič. V Kranju sta se ustavila oba v gostilni "Na Bek^dnu"' in pričela v šali tamkaj govoriti srbo" hrvatski. To pa menda ni bilo všeč nekaterim domačim fantom, med drugtimi Viharniku in njegovemu tovarišu, čegar ime še ni bilo znano. Razvil se je prepir ir ponoči so našli na cesti Pateja t mlaki krvi. Ravno takrat sta se na cesti srečala tudi dva avtomo-Jnla, katerih ekaw. pH 5>j :k;tt,Hh posCstllikSh Na po^ednji seji občinskega pOn0vno kar mesec za mesecem, -v (ta tujskega je župrni dr.~S*n- Tako pomčajo sedaj zopet iz čar wwncnil. d.i j«- o l gercn tv.v Gradiče, da jvoznej.' i'./.širila na celo ju-r. državo. Mestna 'občina Ptuj te; ikciji pridružila. zopot preiskave v hišah posestnikov Pužara. Jugovea in Aničiča Preiskave so dale. kakor prej, ne-irativcn u^ipeh. Italijansko prodiranje v Afriki. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA: Tri itaJijanske vojaške kolone 'OTiAR NARODA* NA.TVECJJ'so zasedle, dolenjo Nogal dolino v SLOVENSKI DNEVNIK T (Sivj^ VI ra koplje tudi zvečer aik je bolj pripravno. Otroka se ni' sme kopati najmanj eno uro q>o hranjeaiju. Pa tudi ne lua.lo prcij. jwedno greste ž njim ven. Dokler ni popek zaeeljen. se ■niic otroka umivati samo /. Pozneje naj -e ga kopij1 v mali banji. Najprej zlite v banjo vroč.-vode. potem p;i toliko časa prili-vajte miT-rlo. da bo temperatura pi-avi'na. Vi.di za otrokovo ko-pelj naj bo tako goika. kot jc otrokovo telo. na mren" DS do 100 storjiin Kabronb«»ita. -Jako priporočljivo uporabi|ati toplomer pri kopeli. Taki toplomeri .a zastra.:i toč nost-i voli In i važnosti. (V pa top-lomer-i ni na razpolago, naj mali preskusi goi'koto vode s koniol /H*ni. ("»• ci'itite prijptno gorkoto. je voda pravilna. Nikdar ne pri livajte vroče vode. kadar je otrok v bamji. Prav lahko bi se zgodilo, tla bi mu oparili nežrno kožo. Pi*edaio vlečete otroka, s* pre-pričnjte. da je vse v rerTu. Pri rokah moraite imeti obrisače. milo in puder. Milo mora biti najbulj-še, kar ga je mogoče dobiti, belo in brez duha. Potreba jle malo mila. Kio Itoste auniili otroka, ga dobro obrisih'.. jprej umijte o-Iroku obraz in glavo. Olc.jtc. da »m ne pride kaj mrla. ocvroma milnice v oko. Za t.i slučaj deni-tf obroku na oči /ganjeno bri>a-čo. da ga bovte ščitili t« ikoni ii-miva.nja glave. CMavo in obraz mu prxjvo'aioinn umijte ter temeljito in č:st.o iz-1 ri:."te. j^atem skrbno nmijt" vse te.1 o z meliko in čisto cunjo. Nato na zbrišite s tel-.a vse nnlo. Obrišite ga /. gonkimi. č:*tiuii ob-ris-ičami. 'iK.'mo (::i p:'-; Ino. (V :c ot.vok sknbno p-osu'n. je trba i;>ko malo pndea. ('ist talcum puder na j sc naitresp v gube na koži ixkI rameni in dnnginij sklopi. • la se prepreči vnetje. V -lučajih nervozno-".! ali ne- s;>ečno-.fi so priporočljive gorčič-ni kopeli. Da pripravite tako ko-oel p-'idenrte zAThano žlico gorčice šestim galomom gorke vode. Otrr'c naj bo v vodi dve ali tr: moiu'ite. Za,torn ro /drgnite t«-.r ea takoj -položiti * v posteljo. Ta način ponava li povzroča ok-rnpčujoče spanje. Gorčična koj>el n' rj-fijx>roč'ljiva v gocikem vrmne-ru .če tega ne svetuje zdraivnik. Pasite na nevarna znamenja slabe prehrane. Sb vi'ni starci sla boli ranjenih otrok nimajo ii'td najmanjše ideje. da so njihovi otroci žrtve tc-tra meviarneiga stanja. Ali mislite da bi bila rtis ena tretjina šolskih otrok slabo hranjena in pod težo. če bi vedeli (njihovi starši za to* slaiba prehrana deluje na raz.ne načane. Vsled jx>nraujkaaija pri-menne hrane in »l-dostnih množin se .Tab'ko potlminira ve-- sistem. Pojaivi se tako hitro, da matere takoj ue s-j»oznajo rizika, kateremu izpostavljajo svojo otroke. Zasčntite svojega otrmka s tem. da pridenrtV njeigovi hrani Ror-denovo Eagle M'l-ko. Zadnji strokovnjaki poflki^i med šolskimi orfroci so dofka-zali, da jc Eagle P^erj^aga V soboto zvečer, dne 24. oktobra bo v Brooklvnu zopet lep, vesel in zabaven vever. Izboren slovenski kvartet ''Slovenija", (dvomim, da premore ameriška Slovenija boljšega), bo priredil veselico v Meditzovi dvorani. 190 Wilson Ave.. Ridgewood. Kako se pride do tja. je že v vabilu povedano. kako se bo pa nazaj hodilo. bo privatna stvar vsakega posameznika. Nič zato. saj bo nedelja drugi dan. Jamščino za p<«polen uspeli so prevzeli pevci kvarteta. Glede potja. plesa in poznavanja pristne kaj>ljiee jih dosedaj ni še nihče bi tal. S» to veselico bo oficijelno otvorjena izimska sezona slovenskih prirolitev v našem Greater New Vorku. Pride naj vsakdo, kajti žal ne bo nikomur. Ko bodo zapeli v-r.no lepo '"Kak* luštno je b*lo"\ jo bom v dnihu slišal, pa če bom še tako daleč od vesele in razigrane družbe. * Ne vem. kaj to pomeni, toda prodani tako. kot sem kupil: — Bog ve. če je kaj ziblo Lcno-ko. ko se jč vračala v torek zvečer proti domu.' Seveda jo je zeblo. Prav ji je. Zakaj pa nata-ka vino tja, kjer je za drugo reč prostor. x C cz ž n-sko modo zabavljamo, jo hvalimo in sc zgražamo nad njo — kot pač nanese. Toda bodimo pravični. Današnje ženske mode se ne sme prehudo obsojati. Pribita resnica je. da niso pametim vse tisi « ženske, ki nosijo dolge kiklje. Obratno pa tudi ni--o "švrk-š\*Tk" vse. ki hodijo v kratkih krilih naokoli. Nekaj pa kljub temu preseda človeku. Preseda mu namreč naslednji prizor: — V karo ali v subway stopi človek ženskega spola, v kratki kiklji seveda, in sede tebi nasproti. Potem pre vrže desno nogo preko leve. Nato malo počaka, gleda zvedavo naokoli, nakar pa mahoma zardi in začne vleči v navidezno veliki zadregi tisto ped blaga preko stegen v namenu, da bi skrila kolena pred očmi radovednega občinstva. Pri vse toni pa dobro ve. da se ji poskus ne bo r.ikdar posrečil, kajti nobeno blago ni tako prožno, da bi se dalo tako raztegniti kot zahteva v ta- kem slučaju potreba. * Nekje se je vršila obravnava proti slaboumnemu človeku, ki je v napadih b laznosti počel razne neumnosti in uganjal čudne zločine. V dokaz, da je obtoženec blazen. je povedal zagovornik, da je nekoč napolpodivjano mulo v gobec ugriznil. To jc res precejšen dokaz blaznostih . . Toda državni prav dni k jc ko j nasprotno dokazal in sicer .takole : — To potrjuje, da jc obtoženec duševno zdrav in ga je treba soditi po paragrafu. Kajti, če bi bil obtoženec neumen, bi ugriznil mulo na nasprotnem koncu. Tega pa ni storil, ker je pameten in ker je vedel, da bi mu v teni slučaju slaba predla. In obtoženi je bil obsojen. Človek bi v sedanjem prohibi-cijskem ča.su lahko marsikaj prihranil za deževne d nove, čc bi ne bKlo tako mokrih noči. * Lansko leto je bilo v New Vorku 160 umorov. V drugem največjem mestu na svetu. Londonu, jih jc bilo saino deset. Da. Amerrkanci prvačijo v vseh ozirih. Evropeeji so še daleč za nami. Mileko izvr.mrežno uspešno zdravljenju slabe prehrane. pri ("Jitajrte tr» članke vsak teden ter jih spravite za:'bodočo uporabo. ..... GLAS NARODA,, 22. OKT. 1925. (Nadaljevanje.) Moj sopotnik in tovariš je bil, --j kakor sem tetlaj doznal, "William Mortla Ik) koga zanimalo, če po- Billiugton. K tej eksekueiji je bil vem, da so vešala. na katerih sem ' prvotne pozvan njegov oče, famoz-prvikrat prakticiral in sc vadil, ni John Billington, toda ta se je ie sedaj v rabi. Ko so Newgate jet- J tekom zadnje justifikaeije v nišnico demolirali, so vzeli vislice Manchestru prehladil, vsled česar iz nje ter jih postavili v Pcnton-'so zato ]>ozvali za izvršitev tega ville. Na teh vešalih je bilo obe- posla njegovega sina Williama. Hcnlh že mnogo famoznih in pro- j Ko sva dospela v Newcastle, sva slulih ljudi, med njiini dr. Crip- se šla najj>rej okre|>čat v restav-peii. Seddon in irski patrijot Sir racijo, takoj zatem pa sva odšla Koger Casement, ki je, kakor zna- v jetnišnico. Tam naju je sprejel no. za ča^a svetovne vojne p ropa-'glavni varden ter nama naznanil, giral v Nemčiji svobodo Irske in j da bosta oba obsojenca justifici-katerega je potem na obali Irske rana naslednjega jutra, in sicer izkrcal neki nemški podmorski mlajši Miller bo obešen ob osmih, čoln. 'njegov stric pa ob poldevetili. Ko sem prebil prvo no<-. in na_ | Midva sva podpisala livtino, da 51a eel° sama k Mrs" Harrison. katero je prosila, (naj ji vendar neha zapeljavati moža. ali vse njene besede in prošnje so bile bob ob steno. V mesecu oktobru pa je pričel Dafvis dvomiti v ljubezen svojf* j bo, v kateri mi. je. bilo f vrogirati kot saračb^jen^ajbelj, je prišel iz WaxwieftsHfre'. kjcT je čakal smrtne kazni «eki mož, ki je bil dobro znan okoli liverpoolskih dokov in ki je bil obsojen radi neke nesrečne ljubavne afere. Ta mož je bil zlatar in ime mu je bilo John Davis. Dolgo vrsto let je živel v Astonu, Birmingham, dokler se ni kar naenkrat naveličal svoje žene. ker se je v drugo zagledal. Ženska, v katero se je bil zaljubil, je bila neka gotova Mrs. Jane Ilarrfson, ko je soprog je bil nekoliko slaboumen. Ta ženska je imela dvoje od rast lih sinov, ki sta storila vse, kar je bilo v njuni moči, da bi od podila Da vina, toda ker ga je ona sama hrabrila, sta bila oba mlada človeka takorekoč Mrs. Dvis, zlatarjeva žena. seli rez moči. voda ni bila tako slepa, da ne bi videla, kaj se godi. Nekega dne slednje jutro v omenjeiy jetnišni- (se strinjava z vsem, nato pa sva ei. mi j" mahoma izginil ves strah šla. da vidiva obsojena moža. Te-pred justifikacijami in sklenil sem^ga pa nisva storila zastran najine du se čimprej vsemu priučim. —.radovednosti, temveč je bilo tudi Zadnji dan mojega bivanja v jet- to del najine dolžnosti, da vidiva, nišniri je prišel k meni ravnatelj kakšne vratove imata obsojenca, kaznilnice in pred njegovimi kakšen je njihov telesni sestav strogimi in strokovnjaškimi očmi itd., kar vse je treba vedeti, da se r»iii obesil svoj<*ga slamnatega možu natančno v tri četrtinah ene minute. vzame vrv primerne dolžine. Mlajši Miller je bil v jetniški bolnici, kajti v kaznilnici je bila i Ko sem opravil svoje preizkus-1 samo ena mrtvaška celica, in v tej nj«> v jetnišnici, sem se vrnil do-j je bil njegov stric. Mlajšemu Mil-mov ter čakal, da me pozovejo kjlerju je šla stvar zelo na živce, in pravemu delu. ker je bila moja soba v istem nad- Toda. kakor sem že prej rekel.'stropju s sobo mlajšega Millerja. ljudi se ne obeša vsak dan in ta- j sem tiste noči skrajno malo spal. ko sem moral tudi jaz precej dol-[kajti neprestano je bilo slišati go čakati, tako da sem postajal grozno kričanje obsojenega moža. že nestrpen. Končno pa dobim Zato sem bil vesel, ko se je kon-poziv governerja Newcastle jetni- čno zdanilo, da mi ni bilo več tre- šnice, naj se prihodnji teden javim tam, da bom deloval kot rabljev pomočnik pri dvojni justifi-kaciji. Obsojena moža sta bila John Miller, hišni posestnik ob morski obali pri Cullcrcoats, in njegov nečak John Robert Miller. Omenjena sta umorila nekega Joseph Ferguson-a. Ferguson se je poročil z vdovo brata starejšega Millerja. Prvi mož je zapustil ženi lepo premoženje, in ko se je potem vdova poročila s Fergusonom, je naredila oporoko, v kateri je zapustila vse svoje premoženje Fergusonu. je oba Millerja >trašno ba poslušati tega vpitja. Starejši nimiyi dokument.nam namreč pove, da je umrl prvi človek na svetu za revmatizeid id. im1 kratkim vrnil z daljnega Severa. Poleg njega sta IG-letni Ken Rawson in Onning Melkin. Robinson je res živel. Koliko rodov se je že v liila-konkubine, in takrat je cela stvar |dosti divilo romanu Angleža Da-mahoma zdrknila v drugi tir. jniela do Foeja in koliko rodov ga V jutru dne 17. oktobra sta bo še Cital° z veseljem! Popisi v odšla sinova- Mrs. Harrison na delo iai ona je ostala sama doma. V tistem času pa je moral Davis vsekakor oprezati tam okoli, za-kaj kmalu nato ga je nekdo videl. Robinzon in njegov tovariš Petek njem so tako živahni in natančni, da je nemogoče, da bi se ta roman ne bi bil v resnici godil! Danes imamo dokaze, da sta kako je smuknil v hišo. Notri je nastalo glasno govorjenje in prerekanje in sodi se, da je Davis pel svoji priležnici levite, ker mu je najbrž nastavljala rožičke. Zatem se je začni v hiši krik. Neki sosed je stekel na svoj vrt in • res živela, in sicer na otoku, ki se nahaja na zapadli Valparaisa v Južni Ameriki. brodovja zbežal iz Kitajskega morja, da se umakne japonskemu brodovju, se je skril za Robinzo-110vim otokom, kjer j«' potopil 1. novembra- 1914. (Ive angleški ladji. Toda ne dolgo pozneje je angleški admiral Sturdec presenetil one štiri nemške ladje in jih v boju potopil. Usoda Robinzonovega otoka se bo pa kmalu spremenila. Neka či-lenska akcijska družba, ki jo pocl- Znano je. da jc Daniel de Foe , pira čilenska vlada, bo na njem spoznal Robinzona v gostilni pri Rdečem levu v Bristolu. Bil je to Aleksander Selkirs, ki je mornar zgradila ogromno palačo, hotel za ameriške turiste, in velika čilenska paroplovna družba bo vposta-pripovedoval gostom svoje čudne i vila reden promet med Ncwyor- son Ave., Brooklyn. Začetek točno ob osmih zvečer. Pevci so se potrudili, da bodo knjig, ki bodo v listu Glas Na-priredili cenjenim gostom lep in roda pri o bč ene. užitka poln večer. Na programu je tiuli kratka ša-loigra. % * • , Za ples l»o na razpolaga izborila godba. s • • ' Iz prijaznosti bo sodelovalo tudi pevsko društvo "Slavec". Odbor. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York. N. Y. Glavobol je zginil. Prej ga Je bolela glava vsak dan. Čl tuj te. kaj piši' O. G. Mann. Wooster. <>.: — "Voliko lw>lje ft* počutim. »wlkiir j.-inljcm Nug-;« Ton«*. CUava me ni več bo-I«-la nad šest tednov. Pr»«lno pa som jo-j mal Niijr.i Tom*. me je bolela redno vsak ! dan. Zdravnik je rok« 1. da imam glavo- Opomba. — Do Meditzove dvo- lK>I ra,Ji *i«»>ih živcev. . .. j Naši čltatelji se bodo čudili, kako hitro rane pridete najlažje y. Ridge- Nuga-Tone imas^ v takih slučajih, ista wood tramom ter izstopite na .»o-'K^^SS^.^ staji Knickerbocker Ave. Odtain j,,r:i in uravm,w na prijeten način že- . kulte in črevesje. Nuga-Tone je jamčena. sta dobra dva olOka UO stv. 19b da vas zadovolji, ali pa denar nazaj. — Jamstvo na steklenici. Xupi-Tnne pri|>o-r>x\-»jo, jamčijo in prodajajo vsi iekar----- ! m'rji. sili pa pošljite il.00 naravnost na .VDVERTISE in GLAS NARODA *"!lo,,al I-?l,,,oratnry- 1,,4° Wabjsh Ave. 1 Chl ca po. 111. Adv. Wilson Ave. To^nejo postajni razkačilo klerki sanjarijo o dobi, ko posta-in nekega večera sta pridrvela v (11'jo bančni predsednik, in tako njegovo hišo ter ga zabodla pred sem bil tudi jaz ambicijozen v oemt njegove ze svoji službi ter sem komaj priča- Morilca so zaprli šc istega dne koval dneva, da postanem saino-in mlajši Miller je takoj izpovedal, stojen "mojster". Miller pa je bil mnogo bolj miren J od tam je 1)0gi0dal preko vrtnega in hladen. zidu v sosedno hišo, kjer je opa- Naslednjega jutra se je potem ziI Mrs Harrison, ki se je pravkar! izvršila justifikacija, ki je potekla pravilno in brez vsakega incidenta. Veliki dan mojega življenja je napočil končno na Novega leta dan 1907, dan, ki sem ga nestrpno pričakoval, kajti dotičnega dne mi je bilo izvršiti justifikaeijo, pri kateri naj fungiram kot glavni^ rabelj. Železniški uradniki z nestrpnostjo pričakujejo dneva, da posta-načelniki; bančni da je sodeloval poti vplivom svojega strica, starejšega Millerja. Obravnava je bila kmalu Pet let sem deloval kot rabljev pomočnik in tckori^ tega časa sem za-'videl umreti na vešalih dvaintri-kl j učena in oba sta bila obsojena ' deset oseb. Sedaj pa je napočil' Je ba5 hotel obriti ,er si prereza-v smrt na vešalih. j čas, ko se je zahtevalo od mene, Bil sem nekam razburjen in inr- da >ain potegnem oni usodni dr-zličen. ko sem korakal v jutru dne žaj in da prevzamem na svoja pičli. decembra postajo, da dobim ča vso grozno odgovornost eksc-pmvočasno vlak za v Newcastle, kueije. doživljaje v južnih morjiSi. Robinzonov in Petkov otok se (imenuje Juan Fernandez in spada k državi Čile. L. 1704. je jadr-opotekla iz hiše, in dočim ji je'ica Cinque Ports križarila v nje-glava kakor brez moči visela pol?ovi bližini in mornar Aleksan-»trani, je jadikovala : — Kaj naj der k[ ^ ni razinnPi s ka. storim? Kaj naj storim? j petanom, je zahteval, da ga pu- Sosed. ki je v tistem hipu opa-|stjj0 \z ladje na kopno, zil, da ji vrat krvavi, je takoj ste-j Zapustili so ga na otoku Juan kel na cesto in začel kričati: —!Fernandez, kjer je ostal štiri leta Držite ga! Morilec je! Neki ženski iu štiri mesece v poJui samoti. Na je prerezal vrat! najvišji točki otoka, griču imeno- Na licu mest^ se je takoj zbrala vanem El Yunque. je zgradil o-množiea ljudi, ki je onemogočila) jmzovalni stolp, odkoder je vsak Davisu vsak beg. Kmcrki nato jc bil morilec v rokah policije, Mrs. Harrison pa je umrla uro za tem v bolnišnici. Pred sodiščem jc Davis vse tajil in trdil, da si je dotične rane ženska sama prizadejala. Tvezil je dalje, da je zelo trpela vsled glavobola, mahoma pa mu je izpulila brivno britev, s katero _se kom. Valparaisom in Juan Fer-nandezom. I11 ti turisti si bodo lahko ogledali pred jamo, v kateri je prebival Robinzon, spominsko tablo, na kateri stojijo besede: V spomin Aleksandra Selkirka, mornarja,, rojenega v Largeu, okraj Fife (Škotska). .Selkirk je. umrl kot poročnik angleške vojne ladje Weymouth L 172:3., v starosti 49 let. Spominski napis so mu postavili komandant Powell in tovariši i leta 17(j8. - VASI PRIHRANKI SO VAŠA NAJBOLJŠA ZASLOMBA! ' Najsibodo še tako skromni, vendar so Vam zaslomba, na ko-jo se lahko zmiraj zanesete. Hranjenje je že samoobsebi vrlina in korist, a tem večja jc korist, ako se prihranki naložijo v sigurno banko, katera plačuje primerne obresti. Vložite tedaj svoje prihranke pri nas na — . "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer Tnin nosijo 4% obresti na leto. Mesečno obrestovan je. Sigurnost zajamčena pod nadzorstvom države Neiv York. Vse bankovne posle izvršujemo brzo, točno in solidno. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI! FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Prvi saksonski kralji — potomci Adama in Eve. Že dobrih 250 let se nahaja v kajti ukazano mi je bilo, da st' moram javiti v jetnišnici zadnji čas ob štirih |>opoldnc na dan pred eksekueijo in da mi nato ne bo prej dovoljen odhod iz jetnišnice. kakor da bo cela stvar pri kraju. Ko sem prišel na postajo, je bil moj vlak že tam in tedaj sem slišal nekega železničarja izgovoriti značilno opazko ter pri tem kazati na nekega moža. Ko sem nato vprašal poleg mene stoječe ljudi, kdo je dotični človek, sem dobil nepričakovan odgovor: — Ta mož je rabelj iiillington. Sedaj je na potu v Newcastle, kjer bo justificiral oba Millerja. Jaz sera osupnil, toda v naslednjem hipu sem sklenil, da se takoj lvrv okoli vratu Med rabljevim pomočnikom in mojstrom je ogromna razlika. — Vs • glavno detlo mora opraviti rabelj. in on je tudi tisti, ki nosi vso odgovornost. Rabelj je oni, ki mora izkalkulirati dolžino vrvi, on mora skrbeti, da so vešala v redu. kakor tudi zvezati obsojencu roke na hrbtu ter 11111 potegniti belo kapo preko obraza. In končno mora rabelj položiti obsojencu tudi vrv okoli vratu ter potegniti 0-ni usodni ročaj. Pomočnik \>a pač samo — pomaga ! Njegovo edino delo obstoja v tem. da zveže obsojencu noge nad členki, ko stoji obsojenec pod vešali in ko i&h stavi rabelj la vrat. I>ilo je seveda takoj vsem jasno, da je ta izgovor iz trte izvit in poroti ni preostajalo ničesar drugega. kakor izreči svoj krivdorek. Hr<-z dolgega cincanja in ngiba-nja ga je spoznala porota krivim umora. Nekaj dni po Davisovi obsodbi mi jc pismonoša izročil pismo, in en sam pogled na koverto mi je že zadostoval, da sem vedel, za kaj srre. V pismu je res šlo za Davi-sovo justifikaeijo, a poleg tega mi jc bilo tudi naznanjeno, da bom fungiral pri tej eksekueiji kot samostojen rabelj z dodeljeninT mi pomočnikom. osebno seznanim s svojim novim kolegom. Stopil sem k njemu ter mu mirno rekel: — Gospod, jaz grem z vami v Newcastle. — Z mano? — pravi možak, takisto začuden. — Z menoj pa menda že ne! — O, da. če mi oprostite. Grem namreč prav tja. kamor greste vi. pa naj grem potem skupno z vami ali pa sam. Skoraj natančno pet let zatem, ko sem bil nastavljen kot rabljev, pomočnik, sem bil pozvan, da izvršim justifikaeijo kot samostojen mojster. Gotovo se bo marsikateremu čitatelju zdelo, da je to dolga doba, toda naj mi bo dovoljeno povedati, da so le redki oni ra'oeljski pomočniki, ki se sploh kdaj poNfcpnejo do samostojnh mojstrov. Tekom vse do1>e, ko sem bil zaposlen kot ofieijelni rabelj — No, torej, kam pa grem jaz? "Velike Britanije, je poleg mene — V Newcastle jetnišnico. — sem mu mirno odgovoril, —. jaz pa sem nastavljen kot vaš pomočnik. Pri teh besedah mu pokažem, Hvojo izkaznico, nakar me mož povabi v svoj oddelek. samo še eden avsrnziral od rabelj-skega i*>močnika do rablja, in mož, ki mi je bil dodeljen kot pomočnik pri moji prvi samostojni ju-stifikaciji, je še dandanes pomočnik. ^ PiVi poziv, ki me je zval v služ- dan pregledoval obzorje, da bi zapazil kako jadro. Toda šele 12. februarja 1709. ga je rešila ladja Duke in ga spet pripeljala v Anglijo. Kar se pa tiče Petka, ni gotovo, ali je živel na otoku ob istenučasu kot Selkirk, ali pa pozneje. Bil je Indijanec z imenom Pool Will ali j posesti Geraldovega kolegija William, ki so ga morski roparji Londonu čuden dokument iz 16. zapustili na otoku. j stoletja, ki navaja rodovnik pr- Ta otok Juan Fernandez je-trt-'vih saksonskih kraljev do Adama di znan pod imenom Mas a Tier- j >n Eve. K njihovim pradedom (—bližje zemlji), ali pa celo [spadata tudi — Aleksander Veli-pod imenom Robinzonovega: oto- \ ki in babilonski kralj Nebukad ka. Nahaja se 84 milj oil ameriške j nezar. Pri naštevanju rodovnika celine. Dolg je 12 in pol milj in jod deda do deda nazaj seje pisec širo in pol milje. Najvišja toč-i dokumenta seveda moral enkrat ka. El Yunque, dosega približno ustaviti. To se je zgodilo tam. kje: <>00 metrov in je popoplnoma po- s* je sploh človeštvo začelo, na- krita z gozdom. Otok ima prav '; mreč pri Adamu in Evi. Na vs« prijetno in milo podnebje; ker je 1 zadnje ima mož »prav. Z isto pra na južni poluti, je tam poletje, vieo tudi mi lahko trdimo, da iz- (Dalje prihodnjič.) Ali vas nadleguje KAŠELJ? Zadovoljani odjemalci priporočajo Severa's Cough Balsam. Idealno zdravilo zoper kašelj; prijetno, uspešno in zanesljivo. Cena 25 :n 50 centov. Hitra odpomtč sopar akutni prahlad so Scvsr&'s Cold and Grip Tablets. Cena BO centov. Ta dve zdravila so najbolja odpomoč v slučajih kailja, prehlada in hnpavosti. Zahtevajte Mjpnj pri lekarjo. W. F. SEVERA CO CEDAR RAPIDS, IOWA kadar je pri nas zima. Zanimivo je konštatirati. da je ta otok vedno privlačeval ljudi. Odkril ga je 1. 1570. Juan Fernandez in 11111 dal svoje ime. Ivo sc je vrnil v domovino, pa 11111 niso verjeli. Ker je pa svoje odkritje le dokazal, so ga obtožili čarovništva in vrgel v ječo. Ko so ga slednjič spet izpustili, je podaril o-tok jezuitom, ki so se na njem nastanili iu tam bivali do leta 1596. Leta 1624. se je zasidralo malo francosko brodovje pred tem otokom in ostalo tam en teden. Pri odhodu šest mornarjev ni hotelo nazaj na laxlje in ostavili so jih. Nihče ne ve. kaj se je ž njimi zgodilo. Pozneje je postal otok zavetišče angleških ladij v špansko-fran-coski vojni, slednjič pa pribežališče gusarjev. Eden njih je enkrat ostavil na otoku devet mož. svojega moštva, ki so tu tri leta srečno živeli in naravnost obžalovali, da je spet prišla ladja, ki jih je vzela seboj. Slednjič je na njem prebival, kot smo že omenili, A-leksander Selkirk. Ko je v začetku svetovne vojne 1. 1914. del nemškega vojnega viramo v dirdktni liniji od prvih ljudi na svetil. IJ sit in i je pride janih nekaj lej>o izvedenih risb med njimi prvi greh. zidanje babilonskega stopa in Noetova bar lca. S le sedaj nam je jasno, ka ko in zakaj je umrl Adam. Ta za DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam jedilne diSave. Kriitjpovo ječmenovo kavu in im-X»ortirana domača zdravila, katera priporoča mer. Knajp v knjigi — DOM\(l ZDRAVNIK Pi.šite po brt-zplavni cenik, v ka- tevm je mikratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. * V ceniku bode te našli Se mnogo druprih koristnih stvari. Math. Pezdir Box 772, City Halt Sta. New York, N. Y. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y. RAZPRODAJA! NAJVEČJA NASVETU! U kosov opreme z a spalnico. vredne nekako |j» q $16.95. posebej za to veliko razprodajo skupaj \x tjk s kuponom samo — - ŽENE! Pri tej priliki res lahko prihranite denar. Vs edtega Jo sedaj izkoristi. te. Ta ponudba bo veljavna samo toliko časa, da prodamo 2000 oprem. Odkar «mo Jo stavili, se jo smatra največjo dosedaj, in zares, kajti prvega dne. kol smo otvorili to veliko kampanjo smo prodali 600 oprem; 2000 oprem, namenjenih za to razprodajo, bo morda v enem tednu prodanih. Ne mudite. Nočemo, da bi bili razočarani. fa dr^fjovcna oprema 14 kosov, sestoji iz naslednjega: 1) Krasno prvovrstno posteljno pregrinjalo, kot jc na *liki. Močno stkano Iz KAKŠiSN JE VAS ŽELODEC? Moj je zdrav, hvala vam. Želel l>i, da hi bil vedno tak. Prav lahko ne Izne-bite vaSega zaprtja, neprt-bave. želodčnega. prehlada, izpeha.vanja, napi-hnjenosti srca, kislega želodca, ner-voznosti, neprebave, glavobola Itd.. Istotako kot sem se iznebi! Jaz. Ne pošljite niti centa, kajti vem. da bo imelo to zdravljenje iste uspehe pri vas. Pošljem ga vam poštnine prosto. Ko se je rzkazalo. da je pregnalo vaše želodčne nerede, mi lahko pošljete en dolar. AH nI to zaupanje znamenje poštenosti? Pišite sedaj. Nartov THEODORE H. JACKSON 215 James St., B-66, Syracuse. NI. Y. dobrega bombažnega sukanca, čisto bele barve, trajno vezeno, ima ostre vogale ter je lep uzorec. Dobro se bo pralo in bo leta trajalo. Velikost pr:bližno 72X84 inC-ev. 2 prvovrstni brexSivnt rjuhi, napravljeni iz finega na roko tkajicga muslina, čisto bele barve. Velikost 72X90 inčev. Se bosta dobro prali ter dolgo trajali. 3» 4 vezene blazine. Napravljene iz na roko tkanga muslina, bele barve. 42X36 in. 4) 6 prvovrstnih turških brisač. Te brisače so težke in veLke. Napravljene so iz dobrega bombažnega, sukanca, snežno bole, imajo vezene konce ter lep barvasti pas. Velikost približno 1SX26 inčev. 5) 1 fino težko napolvolnato ogrinjalo. Močno stkano iz dolgih koncev bombaža in volne, ki prehaja v mehke nitke na kraju. Kraji so lepo vezeni ter trajni To ogrinjalo je gorko. jako pripravno in lepega uzorca. VSAK DOM ABSOLUTNO POTREBUJ K TO ČUDOVITO OPREMO. TODA. KJE JO LAHKO DOBITE PO NAŠI POSEBNI. NA POLOVICO ZNIŽANI CENI? Samo izpolnite spodnji kupon danes. Ne posljtte denarja. Samo 3jc v znamkaii za pošiljalne stroške. Plačajte posebno ceno $S.DS, ko dobite opremo. Zapomnite si: Naža cena $8.98 za to opremo Je veljavna edinole s kuponom. In: ne v< kot eno opremo se proda vsakemu odjemalcu. _ _ _ _ _ _ j BREZPLAČEN! KUPON štv. 600 VREDEN $8. BREZPLAČEN! j 'ADAMS MAIL ORDER CO., Madi'°n * S0T' ^ ^ | Cospodje: Priloženo dobite 35c v znamkah, zakar mi pošljite opremo 14 ko- Isov kot je naslikana, po vaši posebni ceni s tem kuponom za $8.98. Razumljivo je, da mi boste vrnili denar, če ne bom popolnoma zadovoljen. I Ime ............................................................................... Naslov ............................................... Mesto .................................... Država BRIO IT A ROMAN — Spisal C, M. Za "Glas Naroda" priredil Q. P. 44 (Nadaljevanje.) XXII. GLASNABOJ)A, 22. OKT. 1925. samo Sest dni preko Z OQ-EOKDQMI FASUXIKI NA OLJI PARIS 7. NOVEMBRA Brit a je stala pri oknu svojega inienega majhnega salona v vili na griču ter- zrla za svojim možem, ki je ravnokar zapustil hišo, da s« napoti v laboratorij. Herbert >e je obrnil ter jo še enkrat pozdravil. Zamahala mu je z roko in pogleda obeh sta se srečala. Že tri mesece je bila Brita žena Herberta Freaisena. Po krasnem poročnem potovanju skozi francosko Švico ter bo daljšem bivanju ob Rivieri, sta sc nastanila v svojem pravljičnem gradiču. Noben oblak ni motil njujine sreče in duši obeh sta se bolj in bolj spajali. Nekoč jc rekla Brita Herbertu: — Skcro me je strah te izobilice sreče. Herbert po je sintliljaje poljubil. — Zakaj tako boječa, draga.' Le trdno verujva v najino srečo in ostala nama bo zvesta. Brita ga je objela ter zrla k njemu navzgor. — Veš. preje je bilo dosti dni V mojem življenju, o kat rili sem lahko rekla, da mi ne ugajajo. Sedaj pa mi en dan boljše ugaja kot pa drugi. — I "soda ti je dolžna odškodnino za številne dni preteklosti. — n resnici na ljubo tudi meni. Moja otroška lota so bila brez solnca. čeprav .-ta strie in teta po smrti mojih starišev .storila vse. kar jc bilo v njih moči. Verujeva trdno, da mima je sedaj usoda naklonila zhrte dni. Brita mu jc hitro položila roko na usta. — Ne tako izzivalno.. Herbert. Lahko dosti izgubiva, ker imava proveč. Poljubil ji jc roko. — (> le midva ne izgubiva drug drugega, draga ženica, vse ostalo se lahko prenese. Na te besede Herbert a je morala Brita pogosto misliti. Tudi danes so ji prisl na misel, ko je zrla za Herbertom. — C'e le ne izgubiva drug drugega. — je šepetala, kot v molitvi in naenkrat se je stresla. — Izgubiti njega. — bi pomenjalo izgubiti življenje. — -i je, mislila ter pritisnila svojo roko na srce. Nato pa j ozmerjalla samo sebe. Zakaj so se je lotevale vedno take bedaste misli? To je bilo pač posledica tega. ker je bila tako malo vajena sreče. Poteklo je komaj eno leto. ko je prišla v hišo gospe Klavdine kot uboga družabniea. Skrb in tesnoba sta ji pač š„> vedno tičali v krvi. Sniheljaje se je obrnila od okna ter šla počasi skozi celo hišo. Zopet in zopet se je iznova polastila svojega majhnega kraljestva. Lahko je stopala, po deb-Hih preprogah. Postala je še dosti lepša v izobilici svoje sreče. Nj.me krasne oči so blestele bolj intenzivno ter razodevale nežno hrepenje. kadar ni bilo H rberta ter prekipevajočo blaženost, kadar -e je vrnil domov. Ko je šla navzgor proti ateljeju, je mislila na svojega očeta in na svojo novo mater. go>,po Kiavdino. Ta dva človeka sta prišla lfe-koč polna sr če v to hišo — in nato . . . — Kaj pa mi je danes? Zakaj mislim 'le na žalostne stvari? — si je mislila ter se skušala otre-ti mučnih misli. V ateljeju je -edla v neki kot poleg kamina. To "je bil njen najljubši prostor, kadar je bila sama. Tam so bile pripravljene zanjo knjige in časopisi in vsaki dan je okrasil Herbert vazo na mali mizi s svežimi cvetkami. Nudila je mično sliko mladostne lepote ter svežosti. P redno se je zatopila v čtivo. je pogledala na uro. Več kot eno LA SAVODS 14. novembra. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 4 aH t oseb. Francoska kuhinja in pijaia. 19 STATE STREET MHHMMHM^M ALI 'LOKALNI AGENT JE NEW YORK j . - '-Jij. M.rM- Pov.sdal sem vse in ni'mi lažje*' Tudi mirnejši in čistejši nisem.. To se zgodi še to noč. Potem bonb čist tudi pred teboj in pred tvo-^ jim Bogom! Ne prosim t« odpuščanja. Prosim te le: ne obsodi me! Obsodil sem se sam! . . . To pismo sem bral v eetrfcem letu svetovne vojne kot cenzor pisem. Pismo so našli na prsih mrtvega -zdravnika, umrlega junaške smrti za domovino. Zdravnikov vojni tovariš ga je poslal naslovljencu. ... XZ --r • ti ' toetanje parniko* Shipping Ne** sesti k tebi ter nekoliko kramljati? Ali pa te morda motim? — je rekel neprisiljeno ter poljubil njeno roko. — Prav nič me ne motiš. Teo.. Pomagaš mi ce'lo preživeti dolgočasno uro. Prosim, sedi. Ali smem poklicati okrepčila ? — je odvrnila prijazno. Vzel j sitol. ga potisnil v njeno neposredno bližino ter sedel. — Ne, hvala. — tvoja družba mi je zadostno okrepčilo. Torej dolgočasiš se? — Ali je to sploh mogoče v mladem zakonu? — je vprašal. — Če sem sama. Saj veš. da je Herbert preko dntrva večinoma odsoten. — In ure njegove odsotnosti so seveda zate izgubljene. Vzdihnila jc ter zrla s hrepenečim pogledom mimo njega v daljavo. Teona je prevzela neke vrste opojnost. Hrepeneči pogled Brite ga je navdal s slepo zavistjo. Zopet se* j* vzbudilo v njem hrepenenje po osveti nad Herbertom, katerega je smatral roparjem svoje M-eče. Obenem pa se je Hitli vzbudila v njem strast do leipe, mlade v. 'tiske, ki je vzbujala njegove strasti s svojo hladno rezerviranostjo. Z napol zadušenim glasom ter plamtečim pogledom je rekel: — Zavidanja vreden je mož, kateremu velja ta vzdih. Brita sc je takoj predramila iz svojih sanj ter se vzravnala. Mali trikot gub* katerega je dobro poznal, se je pojavil na njenem čelu in njene oči so .zrla strogo in zavračevalno. Mirno je rekla : — Pustiva ta predmet. Teo je vzdihnil. a njegov pogled je zopet objel njeno postavo, prav do majhnih nog. — Da, — ne bi smel govoriti, —' to veni. To te razkači. — je rekel. Nato pa je zapičil vanjo svoj paleči pogled ter nadaljeval: — Če bi le vedela, koliko me stane ta molk! Pogosto mislim, da ne morem tega več prenašati. Niti ne slutiš, kako zelo sem te ljubil — in te ljubim še sedaj. V njegovih besedah je bil izraz pristnega čustvovanja. Brita je prebledeia ter se dvignila. — Spametuj Teo. — drugače bom prisiljena spoditi te iz sobe. Stisnil je zobe ter zrl vanjo s strašno zahtevajočim pogledom Nato je potegnil z roko preko svojega vročega čela. fDalje prihodnjič.) Pismo z fronte. Nedin Sterad. Prijatelj in ča.stiti oče, edini človek, ki mu hočem in moram zaupati v tej usodni uri izpoved svojega greha. Trdno verujem, da mi'bo potem lažje, da bom mirnejši in čist jši pričakal in kakor mi govori uro je imela še časa. predno bi odšla dol. da zavžije čaj z gospo {duša. dočakal ono. kar mi je uso- Klavdino. Tudi d< poldne je hodila redno k gospej Klavdini, dokler je bil Herbert v laboratoriju. Ko se je zv čer vračal domov, je prišel po njo ter ostal še eno uro, da dela gospej Klavdini družbo pri večerji. V temi sta se nato napotila proti svojemu krasnemu domu na griču. Ko je Brita konečno odprla knjigo, da či*ta. je vstopil služabnik ter prijavil ''gospoda poročnika". Poročnik je bil Teo Frensen. ki je pogosto prišel v vilo Kiavdino. Ponavadi je prišel ob časti, ko je vedel, da je Herbert v laboratoriju. /do redko pa j prišel, kadar je bil Herbert doma. Brita, ni videla v tem nikakega posebnega namena. Obisk Teona ji sicer ni bil nikdar posebno prijeten, a se je vedno toliko premagala, da je občevala ž njim kot sorodnikom. Brita mu j dovolila vsjfop v atelje j. Ko je vstopil, se je hotela Brita dvigniti, da ga pozdravi. Z enim samim pogledom je objel njeno mično postavo ter pohitel proti njej. Le srdi. Brifcu. — nočem te motiti pri tvoji siesti. Ali smem POSEBNA RAZPRODAJA ZA MOŠKE. » 9 kosov gorke moške obleke za samo $6.98. MOŽJE! Klimo prebita jte fn ne prepričajte, kako n»-kaj Čudovitega vam nudimo dane*, Samo potni*!-.te. da lahko dobite sweater, srajco, hlače In šest parov gorkih nogavic, vsega skupaj 9 kosov za samo $6 98. Sam sweater je vreden tega denarja, ker je dobre kakovosti, iz posebno močnega in izbornaga sukanca, spleten po močnem zobOavten uzoren. Ima iirok o-vratnik. elastične zapestnice ter dva prostorna žepa. — Sive, višnjeve ali temno -rdeče barve. Velikost 34 do 46. Par prvovrstnih hlač, dobre kakovosti iz težke bombažne volne, Jako lep uzorec, sive barve s finimi progami. Dobro napravljene z zaponkami za paš. Imajo zadaj žepe za zapeti ter privlbane hlačnice. Velikost 30 do 44 latev preko pasu. Hlačnice na znotraj od 30 do 36 inčev. Pristna. volnasto-flanelna srajca. Srajca je napravljena iz izborneca materijala. Ima nizek pripet ovratnik ter dva. lepa. katera Je mogoče zapeti. Sive in rjave barve. Velikost i«** do 17^. Šest parov težkih, volna« tih nogavic. Te nogavice so gorke in udobno. Navadne barve. Velikost 9 do 12. PROSTA 10 DNEVNA POSKUŠNJA VSAKOMUR- — *NE POŠLJITE DENARJA. Samo vaše ime in naslov ■ 35 centi v znamkah za pofiil JanJe. Plačajte posebno ceno $«.98. ko dobite blago. Pokažite to svojim prijateljem. da lahko izkoristijo to 30 dnevno ponudbo. Naročite danes. Na**4fte vtUkosf. AAtMfl MAILORDER €0. Madison Ji UoioaJit^ .Dept. 10, Cki<*g», I& jeno. M rak lega na razrito ravan. — Kmalu bo noč. temna in strašna. Noč. ki jo pričakujemo mi vsi s trepetom in se je bojimo v globini i vojrh duš. a ko j ih še imamo. — Mnogi •zmed nas so že davno brez njih. Prodali so jih trgovcem s patrijotičnim blagom, ali so jih zamenjali z alkoholom, ali pa so jih pustili pri javnih ženskah. Tudi jaz sem jo že prodajal, zamenjaval in jo puščal v bezni-cah. Vselej pa sem jo v zadnjem tronotku rešil sebi. Bil sem pono sen na to reševanje grešne duše ter sem proslavljal jadne ostanke svoje čednosti. Potem sem obžaloval. si očital nemožatoset in stra-hopetnost. še sedaj-Ie. ko pisem svoje zadnje besed«, si očitam in obžalujem. da sem si ohranil dušo. ki me muči in izjeda poslednjo nit upanja. Kako vse drugače bi gledal v to temno in strašno noč, ki zasa-ja svoje smrtne kremplje v moje bitje! Pil bi z drugimi in se na* pil do smrti, do one smrti, ki jo imenujemo "naravno, in ne bi mi bilo tr.piba čakati na ono. ki ji pravijo junaška smrt za domovino.! In ta pride, prijatelj in časti ti oče, pride z vso gotovostjo, kajti eno uro po polnoči izide mesec in tedaj pride s krvjo blagoslov ljena, z ognjem ovenčana — jur naška smrt. Vem, jia rae ne obsojaš vem, da se ,t i studijo ukazane molitve za.zik»go, ki so ji h za povedal i svet aim mogočnežem n^lmjani in nevredni nasledniki Onega, ki je n jo hočem olajšati pred teboj — izpovedati hočem svoj greh brez kesa n ja in pokore. Prijatelja sem te imenoval, ker si mi bil res prijatelj in ker ne morem drugače imenovati človeka ki ljubi. . . Ne. ne! Moja dobra volja je preslaba in v duši ni moči. Čudim se, zadnjič v življenju, kako more človek premagati samega sebe in kako more hudodelec izpovedati svoj zločin. Prrd teboj in tvojim Bogom sem hudodelec in zločinec. Sedaj veš vse. . . Ravno je padla granata. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest,- da nas je zaipustil naš ljubljeni soprog, oziroma oče in brat FRANK KOGOVŠEK. Dne 1. septembra je šel nič hudega sluteč na delo, le zjutraj je rekel, da je imel ponoči zelo težke sanje. Ob deveti uri so ga prinesli mrtvega domov. Zasul ga je premog in je bil na mestu mrtev. — Ranjki je bil doma iz Rovt na Notranjskem, rojen leta 1876, v Ameriko je prišel leta 1902, in sicer na Export, kjer je bival ves čas do svoje smrti. Kako priljubljen je bil, je pokazal njegov pogrcib. — Pokojni Frank je bil član dveh društev, namreč društva sv. Alojzija, št. 57, JSKJ, v Expo rtu, in društva #Št. 142, SSPZ v White Valley, Pa. Lepa hvala za krasne vence društvom: sv. Alojzija, št. 57, JSKJ. sv. Pavla št. 116 JSKJ, v SlickvHle in št. 142 SStPZ. — Vse društvom tucli lepa hvala za vdeležbo pri pogrebu. Nadalje prav lepa hvala družinam trem bratrancem Leskovec, ki so prišli iz daljne Ohio, da ga še enkrat1; vidijo, družinam Frank Nagode, i Anton Martinšek. L. Supančič in j pokojnega hčeri iu njenemu možu1 Johnu Dežeilanu, njegovima bratoma Johnu in Matevžu Kogovšek. Valentinu Oebokli in Mary Fred. Prav lepa hvala vsem, ki so ga obiskali ležečega na mrtvaT škem odru in ga spremili k večnemu počitku. Hvala vsem za usluge, ki so nam jih izkazovali v žalostnih dneh. Ti pa, dragi mož, oziroma oče in brat. mirno spavaj pod ameriško grudo, saj pridemo tudi mi za Teboj; kjer si zdaj Ti, bomo enkrat tudi mi. Žalujoči ostali: Terezija Kogov-šek, soproga; Frank, John in Math Kogovšek. sinovi; Rosie. Anna. Martha, Pauline in Mary (omožena Deželan), hčere; John in Matevž Kogovšek. brata; v starem kraju pet sester. Export. *Pa.. dne 15. okt. 1925. M. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Martha Washington, Trst. 28. oktobra: Berengaria, Cherbourg; Roc ha. m -beau. Havre; Pres. Roosevelt, Bremen; Arabic, Cherbourg* Hamburg. 89. oktobra: Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg. 3. novembra: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen 4. novembra: Mauretania. Cherbourg: De Gras-se. Havre. 5. novembra: Pittsburgh, -Antwerp; Mount Clay, Hamburg. 7. novembra: Paris, Havre: Homeric, Cherbourg 10. novembra: George "Washington, Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 11. novembra: Aqultania, Cherbourg. 12. novembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 14. novembra: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; La Savoie, Havre; An-dania, Hamburg. 17. novembra: Bremen, Bremen. 18. novembra: Berengaria, Cherbourg. 19. novembra: Zeeland. Antwerp; Westphalia, Hamburg. 21. novembra: Olympic, Cherbourg; Republic, Bremen. 1 24. novembra: _Pres. Wilson, Trst; Berlin, Bremen Naravnost v Jugoslavijo Potujte na velikih parnlkih, ki pri-stanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico. IZLETNIŠKO ODPLUTJE MARTHA WASHINGTON 24. oktobra. PREtIDENTE WILSON 24. novembra. Cena za Trst ali Dubrovnik, tretji razred $100. vStevši davek. Tja in nazaj $162 in davek. Železnica od Trsta do Ljubljane samo J1.0G; do Zagreba $1.00, do Beograda $4.75. Vnaprej piaC-ana vožnja od Trsta do Xew Yorka samo $107.50. Posebne cene za vožnje tja in nazaj. Najboljše cene in najbolj ugodna pot z& potovanje. Posebni vmesni drugi razred. GOSUUCH LINE Of TRIESTF Phelps Bros. & je način za ozdravljenje kile- Čudovito domače zdravljenje, ki se ga lahko vsakdo posiuži pri ve.iki ali majhni kili. MRS. HATTUCK REŠENA PRED ZDRAVNIKOVIM NOŽEM. Mrs. Hattuck, stanujoča na East Borough Str., ej pred kratkim na čudežen način ušla operaciji. Teden dni prej, predno je imela iti v bolnišnico, ji je neka prijateljica svetovala, naj vzame dobro zdravilo zoper trakuljo, in ona jo je ubogala. Iz Pittsburgha je naročila zdravilo, ki ji je res napravilo čudež. V dveh urah je šla od nje 35 čevljev dolga pošast, katera ji je odjedala življenje, m • , , . „ , . Traku!ja JI je povzročila že pet let bo- lu je kos, drobec erepme, ki lečine, in nobeno zdravilo ter noben iaz 13140 slaven zdravnik ji ni mogel po-' magati v njenih agonijah in trpljenjih. Tako je bila m? ni zadel. Taki kot sera morajo umreti dostopnejše, junaške smrti! Že mi je lažje. Greh mora na dan! Odkriti ti hočem vse. Spoznati moraš gniloho višje družbe, videti moraš gnus tam. 'kjer se skriva pod krinko boljših ljudi, kjer je udomačeno fino občevanja s Jelok-nimi čistili. Gori se mi je uMa-vil svinčnik in nisem mogel zapisati treh kratkih besed, ki so umi čile trojo srečo. ITverjen sem, da jih ni treba.,ma slabo sapo. Pošast, ki včasih dose- __v , - , - dolžino 50 čevljev, povzroča božjast- vec zapisati, ker ze cutrm stud ne napade. Ce se^ .plazi v kapnikT uh- tvoje duš?- Tri druge -besede jso ko *aduSl ±rt«v- ianebite se takoj te poSasti, dokler a* izpod koplje zdravja Pošljite $10.48 za zdravilo Laxtana. Ne pošljemo C. O. D. Prodaja ga samo to slavno zdravilo zoper trakuljo, dane*. ro. Ljubil si jo neskončno.: To jni k***! Co., izs Laxai Bidg., Box 9«a, j , , , , I Pittsburgh, Pa. Za zavarovanj« zavojčka dokazuje tvoje sedanje duhovno 2Sc posebej. py 10.1 —Advt. bolna, da je moral njen mož, kljub svoji revščini, najeti in plačati sosedo, ki je hodila opra,vljat do-jnača dela. Kaj taka strašna pošast Jahko napravi človeškemu telesu, 3e | razvidno iz dejstva, da je Mrs. Hattuck pridobila v enem tednu nad 15 funtov na teži. Tisoče moških, žensk in otrok se zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspešno. dočim je njihova resnična bolezen pošast—trakulja. Gotovo znamenje te poSasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa Izguba teka z včasnlm izpeha-vanjera, pokrit Jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnili in nogah, omotica, gla-,vobol, občutek omedlevice a praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec Je težak in napihnjen. Človek tudi čuti. kot da se nekaj giblje do grlo. Bolnik ima rraeno kožo, malo tehta. ti izdale moj ■greh. Imel si ženo. Lepo, mlado, ,id^b- mo vsej deželi so presenečeni vsled čudovitih uspehov pripro-steca načina zdravljenja kile. ki se pošlje brezplačno vsem. ki pišejo ponj. Tji značilen sistem za kilo je ed»'ii največjih blagoslovov, kar s<> jih jo kdaj nudilo ženskam, moškim in otrokom k k'.lo. To je znano najbolj uspešen način. kar jih je l>ilo kdaj iznajdtenih brez uporabe pasov ali naramnic . Xe oziraje se na to, kako razvita je kila, koliko dolgo jo imate in kako tt-ž-ko jn nosite. X« glede na to. koliko pasov ste že nosili, vi morate naročiti to BBEZPLACXO ZDRAVLJENJE. Če ste izgubili že vse upanje, če imate kilo, tako veliko kot pesti, ta čudovit način jo bo tako kontroliral ter jo držal naznotraj, da vas bo ta čudežen vpliv presenetil. Pomagal vam bo uravnati dele kjer se kila pojavi, da boste lahko zopet začeli opravljati katerokoli delo kot da bi še nikdar ne imeli kile. Vi imate lahko prosto i>oskušnjo te čudovite ojačevatne priprave, samo če pošljete- svoje ime in naslov na. W. A. Codings, Inc., 187 C. Codings Building. Watertown. N. Y. Ne po3 Ijajte denar jal Poskušnja je brezplačna. Pišite sedaj danes. Prihranilo vam bo noš njo pasu za ostanek vae.šga ižvljenja. —Advt. Dospela j e VELIKA Blaznikova za leto 1926. Cena 25^ komad. ' V pratiki je poleg koledarja in raznih zanimivih navedb tudi zgodovina 200-letnega obstamka. Pr- ■ » j va pratika j/? namreč izšla 1. 1726. Sloyenic Publishing Co. 8S Cortlandt St., New York; N. Y. Pray vsakdo— fetor 194 Mč*i Wor W panui** Wor j kupoj*; tdor kaj t prodaja; pnw ^Mkdo prixnATA, da Uoajd imluflt '' OiUJkfll t "Gla. Iinii? 25. novembra: Mauretania, beau. Havre. 26. novembra: Albert Ballin, Cherbourg: Rocham- Hamburg. 28. novembra: Homeric, Cherbourg, Suffren, Havre: America. Bremen. 1. decembra: Muenehen Cherbourg, Bremen. 2. decembra: Aquitania, Cherbourg: De Grasse, Havre; Arabic, Hamburg . 3. decembra: Thuringia, Hamburg. 5 decembra: Leviathan. Cherbourg; Paris .Havre; Majestic, Cherbourg; Martha Washington. Trst. 9. decembra: Berengaria, Cherbourg. 10. decembra: Luetzow, Bremen. 12. decembra: Hometvc. Cherbourg; i.a Havre; George Washington, bourg Bremen. 13. decembra: Columbus, Cherbourg 16. decembra: Mauretania, Savoie, Cher- Bremen. Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . 19. decembra: Andania, Hamburg 22. decembra: noehambeau, Havre. 26. decembra: Paris. Havre: Cleveland. Hamburg; Pres. Roosevelt. Bremen. 28. decembra: Majestic. Cherbourg. , 29. decembra: Bt-rlin, Cherbourg, Bremen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko i Kdor je namenjen potovati \ ! atari kraj, je potrebno, da je dm. cančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih nmorak Imajo prednost v kroti. PUUta » pojasnila. Prodajamo rosne liste n rM pt* (e; tudi preko Trota aamorejs Js {oslovanl sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 32 Cortlandt St., New York NAJBOLJŠE ROČNO NAPRAVLJENE ITALIJANSKE HARMONIKE MI lzdehi garancije. Naše cene so nižje kot katere gakolt izdelovalca. Brezplačen pouk igra nja kupcem. PiSIte po brezplačni cenik RUATTA SERENELL1 & CO. 817 Blue Island Ave, Dept. 16, Chicago, III FAKMA 153 AKROV. fina zemlja, dobra poslopja, orodje. pridelki 2 konja. 13 krav (redi 30), nekaj oprave. Cena $1500; del takoj. Murdock Real Estate Ag., Coopers town, N. Y. (4x 19,20.21,22) ADVEBTISB i* QJuAB NAEODA Pozor čitatel ji, Opozorite trgovca ta e brtalk^i pri katerlli kap« Jfte ali- nMoč»te in «U.«j mfik posts^bo sadoToljnl, da oglašujejo ▼ listu "Glai Haroda0. *B*tom bosta VpriT*^'^HafifTraroda1