3. številka. Ljubljana, v petek 4 januvarjt 1901. XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimBl nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol '.eta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poSüjanje na dom raCona se za vse leto 2 K. — Za tujo deželo toliko veS, kolikor znate poštnina. — Posamezne številko po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCnje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 1Q h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga št. 12. »Slovenski Narod" telefon St 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št 85. Naša je zmaga! Zdaj so govorila mesta in trgi. Govorili so najneodvisnejäi, naj izobraženejši politiCno samostojno misleči sinovi slo venskega naroda na Kranjskem. Govorili so tisti sloji, ki jedini zvesto čuvajo narodne in politične pravice slovenstva, ki so slovenskemu narodu ustvarili in izvo-jevali vse, kar ima, govoril je cvet slo venstva v naši deželi in na sijajen način novic pokazal svoje narodno in napredn-mišljenje ter izrekel uničujočo obsodbo nad brezdomovinskim klerikalizmom. Lepa in častna je zmaga, ki jo je v skupini mest in trgov izvojevalo slovensko meščanstvo, toliko lepša in častnejša, ker so se proti slovenskemu meščanstvu združili z brezdomovinskimi klerikalci tudi Nemci ter tod in tam s podporo vladnih organov poskusili strmoglaviti našo stranko, prav ker stoji neomahljivo na braniku narodnih pravic in koristi. Take vojne, kakor letos, Se ni bilo v mestih in je morda tudi nikdar več ne bo. Klerikalci, pijani zmage v kmetskih občinah, so se z vse ljutostjo vrgli na mesta in trge. S .Slovencem" lahko rečemo: .Vse so počeli, kar so mogli! Vse najnižje strasti so poiskali po vseh potih naše domovine, vse, kar je slabega, so praorskali in s peklensko zvitostjo so vse to napeljali na svoj mlin. Ni bilo oderuha, ni bilo hinavca, ni bilo priliznjenca, ni bilo brezznačajnika v naši deželi, ki bi ne bil delal z vsemi silami za klerikalce. Vse, kar je slabega, se je združilo in vse, kar je slabostnega, se je poiskalo. Vse, prav vse! — In na Čelu je korakala katoliška duhovščina. Denarja se je razsipalo na tisočake : tiskanega papirja se je razmetalo med ljudi na cente in celo med ljudstvo, med to ubogo ljudstvo se je pustila naša duhovščina! --In kako! Vse je obračala nasprotna tolpa v boj proti nam, v boj proti napredni narodni ideji. In vse ni nič pomagalo". Klerikalna stranka, ki se je — da go- vorimo zopet s .Slovencem" — postavila „v boj proti naprednim in narodnim načelom, v boj za laž in obrekovanje, v boj za podlost in umazano8t, v boj za vse, kar je grdega in proti vsem vzorom našega naroda", ta stranka je bila včeraj na celi črti poražena, in pokazalo se je, da tudi v zvezi z nemškimi meščani in z raznimi vladnimi organi ne more ničesar doseči, še toliko ne, da bi kacega narodnega kandidata spravila v ožjo volitev. O stranki, ki niti tega ne •i.oseže, se lahko reče, da v mestih in trgih nič ne šteje, in da mej meščanstvom nima nikake zaslombe. Minole volitve v mestih so nam pokazale zvezo mej brezdomovinskimi klerikalci in Nemci, in sedaj bo znal slovenski svet ceniti klerikalno npitje zoper .zvezo liberalnih Slovencev z liberalnimi Nemci". Ko liko so klerikalci upili radi te .zveze", katere v resnici ni bilo nikdar, sedaj pa so vrgli krinko od sebe in sami beračili podpore pri Nemcih, sami sklenili zvezo zoper nas s tistimi Nemci, katerim so še pred nekaj dnevi očitali luteranstvo. Trdno so klerikalci računali, da s po* močjo Nemcev in nekaterih vladnih organov vržejo Plantana in Ferjančiča, domišljali so si, da imajo ta dva mandata Se v žepu, in da pride iz Kranjske kvečjemu dr. Tavčac v državni zbor, a bili so popolnoma poraženi. In ž njimi vred so poraženi Nemci, ki so, zatajivši temeljna svoja načela, šli zoper napredne kandidate v boj za reakcijonarje. Nemci so bili prepričani, da bodo v tej borbi jeziček na tehtnici, da bodo njih glasovi odloČili, da zmagata ž njih pomočjo Šuman in Elbert, dr. Tavčar pa da pride v ožjo volitev, pri kateri bi oni diktirali pogoje. A tndi ta račun se je izjalovil. Fer-jančič in Plantan sta zmagala proti združenim klerikalcem in Nemcem, dr. Tavčar ni prišel v ožjo volitev, pač pa so se Nemci prav po nepotrebnem in na škodo svoje politične reputacije prav nelepo blamirali. Hoteli so pokazati, da so političen faktor, in pokazali so, da niso nikak faktor. Zmagali smo na celi črti. O pomenu te lepe zmage se bo seveda Se govorilo, zlasti z ozirom na splošni izid volitev, za danes pravimo le s .Slovencem": Meščanstvo je govorilo z gromečo, glasno besedo, govorilo je govor, ki ga mora slišati vlada; govorilo je besede, ki si jih morajo zapomniti zlasti oni, ki so se ločili od ljudstva; dobro si morajo zapomniti ta neoporečni govor oni, ki ljudstvu hočejo zastrupljati zdravo kri. _______ Logaška mlekarna — in klerikalci. Iz Logatca, 1. januvarja Klerikalna stranka vedno in povsod hvali svojo gospodarsko organizacijo, svoje zadružne naprave in sploh svojo velikansko skrb za našega kmeta. Kjer se je ugnezdil kak konzum ali kaka klerikalna posojilnica, tam je gotovo kmet srečen, zadovoljen, vsaj pije petijot ter zadolžuje svoje posestvo — in zopet pije ter pije: to so sadovi klerikalne gospodarske organizacije. Večina zadrug je zadolženih, tako n. pr. se ne more mlekarna v Planini, katera stoji pod patronatom župnika Podboja, hvaliti s svojim blagodejnim vplivom na gospodarski razvitek — kajti menda ima že okoli 1200 gld. deficita. Upamo pa, da bo kmalu zapel zvon, ko bodo pokopavali to imenitno napravo planinskega župnika. Narodno napredni stranki se pred-baciva njena nedelavnost na gospodarskem polju. Narodno napredna stranka sploh ne more delovati na tem polju, ker gospo* darsko izobraženi so le duhovni — učitelji in druga inteligenca — za božjo voljo, kje more ta imeti kako gospodarsko izobrazbo, ko vendar nikdo izmed teh ni videl lemenata? Toda sem pa tje se pa vendar pokaže, da tudi narodno napredna, ali tako-zvana liberalna gospoda razume kako trohico gospodarstva, in da zna i ona na-pravljati gospodarske naprave, ki slove daleč naokoli, in ki niso le na papirju, kakor so klerikalne naprave, ampak ki so tudi v resnici v blagor našega naroda. Lahko pokaže tudi tolikokrat od naše duhovščine prokleta in zavržena narodnonapredna stranka na svojo .malenkostno" gospodarsko delovanje, ki se pa še celo lahko ponaša s tem, da je zdrava in v prid — našega kmeta. V kratkem hočemo naslikati delovanje naše logaške mlekarske in sirarske zadruge, .katera (tako pravi dopisnik v .Slovencu" z dne 11. decembra 1900 št. 283) donaša dobiček ne toliko kmetom, katerim se mleko slabo plačuje, ampak liberalcem, ki imajo za svoje majhno ali skoraj nikako delo dobre nagrade". Logatčani moramo prav hvaležni biti temu proroku, ki menda še ne ve, kaj je mlekarna, kaj je mleko,- če se morda tudi še mleko njegovih zob drži. Seveda izvzeti moramo slučaj, da je ta slavni dopisnik učenjak, ki je prišel iz lemenata — zakaj to so preučeni gospodje na gospodarskem polju. Tem ne moremo dokazati niti s številkami — so nezmotljivi! Poglejmo zadružno delovanje izza leta 1899. Koncem leta 1899 je štela zadruga 174 členov, kateri so na račun deležov vplačali 3297 K. Zadruga je prejela od svojih členov 386 799 litrov mleka, in 1614 kg masla, za katero blago dobe zadružniki 48957 K 22 vin. Zadruga je pro. dala v 1899. letu 193 546 1 polnega mleka, 10,8481 smetane, 16.7071 posnetega mleka, 3445 kg surovega masla, 5875 kg sira in 370 kg skute. Za mleko in sveže izdelke, za sir se je dobilo 55 887 K 92 vin., sploh je bilo vseh dohodkov 58.599 K 4 vin. Zadružnikom se je plačevalo mleko liter po 5 do 6 kr. — po kakovosti. Koncem leta so pa dobili združniki še od vsakega litra 15 vin. In poleg tega je bilo Se preostanka: 3115 K 14 vin. One dobre na-grade liberalcem so znašale 960 K. Ce bi zadruga nastavila svojega plačanega uradnika — kaj pravite, slavni klerikalci-učenjaki — za ta denar, bi li mogel opravljati to velikansko delo, kojega nudi mlekarna? Bili isti delal tako marljivo za blagor zadružnikov, kakor dela to tako mastno plačano predsedništvo ? Le poglejmo samo delovanje blagajnika gosp. De Glerie, LISTEK. Vojna v Južni Afriki. Spisal Egon Mosche. III. Organizacija burske armade. Burske armade si človek nikakor ne sme predstavljati take, kakoršne so druge armade civiliziranih držav. Že temu se je čuditi, da nobeden vseh bojevnikov, naj si bodo generali, poveljniki, vojni dolžnosti podvrženi Buri ali prostovoljci, ni dobil nikake mezde; država jih samo živi in oblači. Oficirjev ne imenuje vojaška oblast, mar več volijo jih njih podložniki, prav tako tudi druge predstojnike, kakor korporale i. dr. Tudi lahko vsakdo, kadar hoče, prestopi k drugi četi, ako mu njegova ne ugaja več, in ako se mu zde razmere one druge boljše. Naposled je pa še nekaj kar razlikuje bursko armado od evropskih: pri Burih nosi samo artilerija uniformo, vsi drugi vojaki se bojujejo v navadni, civilni obleki. Kakor kaže statistika državnega almanaha, ki pa ni posebno zanesljiv, je bilo v Transvaalu 16 000 vojaški dolžnosti podvrženih državljanov. Število je vsekakor malo prenizko, kajti v vojni je bilo najmanj 30.000 Transvaaloev. Republika Oranje je dala 25.000 mos, razun tega je bilo 5—6000 prostovoljcev, tako da je štela vsa stalna vojska nad 60000 bojevnikov. Seveda se je tem pridružilo Se nekaj Burov iz Kaplandije in sicer is onega angleškega ozemlja, ki je bilo proklami-rano za transvaalsko. Ti Buri so dobili povelje, da morajo na vojno. Burska vojska je razdeljena v poveljniStva, ki so glede števila moStva zelo različna. Nekateri poveljniki imajo pod seboj 25 mož, nekateri pa celo do 2000 ali več. Administrativne posle pri četah opravlja takozvani .Feld cornet", ki ima v mirovnih časih službo nekakega evidenčnega oblastva. Vsakih 12 do 15 mož si izvoli korporala, in sicer v to svrho, da se morejo postavljati pravilno straže ter da je možno pri razdeljevanju živil in orožja postopati pravično. Oddelki se imenujejo navadno po okrajih, katerih je v Transvaalu 22. Razun teh je še nekaj špecijalnih korov, tako n. pr. kor ki se je sestavil iz redarjev na konjih, kor jetničarskih paznikov iz Transvaala, drugi prostovoljci so se odzvali pozivu komandanta, ki je imel dovelj energije sestaviti svoj oddelek in ki je dobil v to svrho od vlade orožje in konje. Prostovoljskih korov je bilo ob začetku vojne jako mnogo. Prva sta bila nemški in holandski. Pozneje pa je nastalo Se več drugih, tako da je imela končno skoraj vsaka evropska narodnost svoj kor. Koliko mož je Štela vsa vojska skupaj, tega pač ne more nihče povedati, kajti statistika oboroženega vojaStva pri Burih ne pozna kontrole, pa je tudi nemožna, kajti pri njih vlada popolna svoboda, ali hoče kdo ostati v fronti ali ne. Eden pride, dragi odide. Topničarstvo je v burskih republikah stalno ter Šteje okoli 400 mož, ki so pre skrbljeni z najmodernejšimi in najboljšimi topovi. Največ imajo težkih topov po 15 cm tvrdke Creuzot, ter strojnih topov tvrdke Maxim. Ti so bili uliti v angleških tvornicah ter so napravili med angleškimi vrstami mnogo Škode. Izvrstno je organiziran vojaški brzo-jav, ki je opravljal s premičnimi brzojavnimi žicami in tudi s helijografom svojo službo prav dobro in prav do Pretorije. Tren, katerega so vozili Buri seboj, je bil povprečno zelo velik, vendar so se premikali znani, jako težki vozovi, v katere so vpreženi voli ali mule, in katerih je imel vsak burski oddelek z ozirom na svoje število več ali manj, tako lahko in tako urno, da niso skoraj nič ovirali gibanja čet Res občudovanja vredno je, s koliko spretnostjo vodijo gonjači po slabih potih Transvaala in Oranja, kjer večkrat niti oeste ni, to vozove, v Vatore je upreženih cesto 12 mul ter kako okretno jih vodijo — sede na svojem kozlu — sem in tja. Ako človek pomisli, da ne vodijo preko južnoafrikanskih rek, izvzemši največja in Se tu najvažnejša mesta, nikaki mostovi, da so bregovi strmi, ilnati in peSčeni, potem lahko razume, da je treba veliko vaje, predno je možno voditi v Transvaala težke vozove. Volovski voz, ta vozeča se hiša ter zgodovinska znamenitost Burov, je ogromno vozilo, ki ima cesto nad dva metra visoki zadnji kolesi ter je pokrito večkrat 8 Šotorom. V takem vozu se je vozil in se še danes vozi Bur preko visokih planot južne Afrike, da poišče po zimi po severnih poljanah paše svoji mnogoštevilni čredi. V teh vozeh ljudje spe, stanujejo in se vozijo. Zvečer, ko pridejo do kakega studenca, .Fontein", izprežejo vse vole, jih peljejo k studencu in napoje potem pa jih vprežejo zopet v jarme. Nato zakurijo, primaknejo k ognju velik kotel za kavo, peko kozličje meso, za Kafre, kateri gonijo živino, pa skuhajo nekako kašo iz koruzne moke. Tako so hiteli nekdaj Buri iz Kaplandije pred Angleži, kateri so jih zasledovali, tako se vozijo Se dandanes in tako smo se peljali tudi mi po solnčnih poljanah Natals. kateremu se je tako nesramno predbaoivala goljufija: po več ur sedi v mlekarni ter s tem opušča svojo trgovino — in za vse to dobiva 400 K. Seveda duhovni, ki imajo navadno na dan 24 ur časa, bi si morda lahko a8pogalifl ta šport. Toda žalibože, da isti za en sam pogreb računajo skoraj polovico te nagrade — seveda to vse v blagor ljudstva. Leta 1900. se je mlekarna selo povzdignila. V tem letu so dobili zadružniki do 1. decembra 57.618 K 62 vin., za mleko in mlečne izdelke se je dobilo de 1. decembra 75 740 K 33 vin., tedej za 19852 K 51 vin. več nego lansko leto in poleg tega pride Se mesec december. Vseh dohodkov je bilo 77 875 K 73 vin. — do 1. decembra; izdatkov pa 73179 K 87 vin. Tudi Število zadružnikov se je do konca L 1900 znatno pomnožilo, posebno odkar so pred kratkim časom pristopili tudi posestniki iz Hotederšice, danes je vseh zadružnikov: 284. Vzlic velikanski množici mleka, ki se vsak dan odpošlje, se Se vedno povprašuje po njem. Pridejo dnevi, ko se naročnikov ne more zadovoljiti. Ta velikanska naprava, kakoršna je morda edina na celem jugu, ki je morda druga v celi Avstriji —je sad — čujte! — liberalne gospodarske organizacije. Da — čujte, klerikalci! — liberalci, pristni na-rodno-napredni možje so jo ustanovili in jo §e vodijo v korist in blagor svojih so-občanov. In to velevažno napravo si upa s tako nesramnim obrekovanjem omadeževati dopisnik .Slovencev", tem poštenim možem se upa ta človek predbacivati goljufijo! Na oni omenjeni nesramni dopis „Slc-venčev" je predsedništvo mlekarne odstopilo. Sklical se je izvanredni občni zbor na dan 23. decembra, da se na istem sklepa o nadaljni usodi mlekarne. Zadružnikom se je prebral omenjeni dopis „Slovenöev" — in vsi zadružniki so za vpili, da je to laž, nesramna laž. Obraz našega kmeta se je stemnil, pesti so se stisnile — oči so žarele ter iskale nesramnega lažnika, da mu prernehčajo kosti njegovega rojstva. Toda te lažnjive klerikalne šalobarde se itak ne upajo na dan! Ljudska nevolja je prispela do vrhunca, in zahtevali so občani, vsi občani treh občin: Dolenjega in Gorenjega Logatca, Hotederšice — da se dopisnik omenjenega članka javno proglasi za nesramnega lažnika in obrekovalca. Napravila se je izjava — ki se dopošlje vsem listom — in katero so podpisali vsi zadružniki, med katere spadajo tudi nekateri zapeljani klerikalci. Ljudstvo je spoznalo to črno gardo, kateri ni prav nič za ljudski blagor — ampak samo za svojo nikdar sito bisago. Če je dopisnik res po Sten, če je vreden svojega stanu — naj se pokaže! Naj pride na dan! Lagati, obreko vati je prav lahko — če so tudi blago slovljena usta. Dobili so tedaj klerikalci zopet pečat, ki jih prav izvrstno označuje. Spoznala se je pa tudi klerikalna gospodarska organizacija, kateri je ljudski blagor deveta briga. To napravo, našo mlekarno namreč, na katero smo lahko Slovenci ponosni — so hoteli klerikalci pokopati, ker je vscvela na narodno-naprednem polju, ker je res v blagor ljudstva — a ne v blagor nekaterih blagoslovljenih žepov. Slava tedaj te klerikalni gospodarski organizaciji! V LJubljani, 4. januvarja. Bodoči mož? Iz Prage je prišla vest, da se avstrijski kabinet izpremeni. .Narodni List y8 poročajo, da se govori, da bo novi ministrski predsednik upravnega sodnega dvora, dr. Friderik grof Schön bom. Ta vest je vsekakor tem osuplji-vejša, ker je došla neposredno po določitvi Šestmesečnega proračunskega provizorija. Ako nastane med dovršenimi državnozbor-skimi volitvami in med sestankom državnega zbora daljši premor, potem bo temu vzrok le izprememba kabineta. Za prvo zasedanje novega parlamenta se že vrše priprave. Zasedanje bode kratko in na dnevnem redu bodo le zakon za rekrute, volitev delegatov in zakon glede žganjarine. Čemu je Avstro-Ogrska v trozvezi. Dopisnik rimske .La Patria" je imel s italijanskim poslanikom na Dunaju, z grofom N i g r o razgovor, tekom katerega je Nigra izjavil, da se je sklenila trgovinska sveža z Italijo, zlasti pa carina na vino samo zategadelj, da se Italija odško-duje za velike izgube, katere mora trpeti, ker se je trgovinska zveza s Fran- oijo pretrgala. Italiji na ljubo mora torej naSa država materialno uničevati svoje lastne državljane! Vse države iSčejo trgovinskih zvez sebi na korist, le naša država jih sklepa sebi na Škodo! Nigra je dejal nadalje, da ima trozveza namen stališče Italije v sredozemskem morja Ščititi! Torej zopet le Italija! Samo Italiji na ljubo zatira država lojalne Hrvate v Istri, Dalmaciji in Primorski pa podpira Italijane irredentarje! Radi trozveze favorizira naša vlada italijanščino v Dalmaciji in v vseh obmorskih pokrajinah, podpira irredentovske kandidate in preganja hrvatske volilce! V Istriji imajo Štiri italijanske poslance in Hrvatje samo — jednega! Tržaški občinski svet dela javno irredentovsko politiko ter bije avstrijski misli javno v lice! Radi trozveze pa trpi naša vlada najhujše žaljitve. Umorjeni cesarici Elizabeti so nameravali Avstrijci postaviti v Trstu spomenik. Tržaški občinski svet pa je to preprečil s tem, da je za Eli-zabetin spomenik določeni prostor prepustil odboru za — Dantejev spomenik. Ko je nato odbor za Elizabetin spomenik zahteval kak drug prostor, so občinski svetniki odšli iz zborovalnice in tako sklepanje onemogočili. In jeden glavnih irredentovskih veljakov v Trstu, Attilio Hortis, ima v vladi glavno podporo! če zmaga v V. kuriji proti slovenskemu kandidatu, bo tega kriva naša vlada. Vse to pa radi Italije in radi trozveze! Vojna v Južni Afriki. Položaj v Kaplandiji postaja za Angleže res kritičen. Nad 5000 Burov, katerim se pridružujejo Holandci, je vdrlo v angleško kolonijo že 200 km daleč, t. j. nekako tako daleč, kakor je od Dunaja do Gradca, da so danes morju bližje kakor kdajkoli. Buri so se razdelili menda v štiri kolone ter skušajo porušiti čim največ železniških prog, mostov in prehodov ter napraviti Angležem kolikor možno veliko škode in sitnosti. Najnovejše brzojavke poročajo sledeče novice: Lord Kitchener je 1. t. m brzojavil iz Pretorije: General Knox poroča, da je Dewet poskusil zavzeti Betlehem, kar pa je zabranil Pilcher ter se je moral umakniti v Lindley ali v Reitz. Oddelek angleških pešcev na konjih, ko so zapustili Kroonstadt, so zadeli na Bure, da so se mogli Angleži samo z izgu bami umakniti v Südseifontein. William je imel južnozahodno Middelburga z Buri boj. Angleži so zasedli Graaffreinet, Buri pa Jagersfontein. Buri so prišli tudi v Glen-harrystation. Iz Londona poročajo: Buri so vstrajno in na vse strani delavni. Njih nova taktika je, da pošiljajo svoje čete nenadoma proti posameznim postajankam Angležev. Angleški koloni, ki je hotela osvojiti Helvetijo so Buri zabranili, da bi bila rešila ujetnike in orožje. Buri so naskočili Myerstown, a so bili odbiti. Železniško progo pa so porušili na mnogih mestih. Iz Durbana javljajo, da nameravajo Buri naskočiti Standerton. Iz Parnafona poročajo, da marši r; o Buri v Friserburgin 80 dospeli do Spion »berga. Zveza s Frise-burgom je pretrgana. Iz Kapstadta pa javljajo, da je položaj v Kaplandiji vedno opasnejši. Holandci Bure povsod podpirajo. Angleži nujno prosijo novih čet iz Anglije. Učiteljska zborovanja. Občni zbor ..Slovenske iolske Matice" v Ljubljani. (Konec.) Dne 29. decembra ob 10. uri dop. je zborovalo društvo slov. učiteljic v ,Nar. domu". Zborovanje je s kratkim pozdravom na navzoče člane in goste otvorila K. Demšar namesto obolele predsednice A. Zupan-ove. Po tem pozdravu prečitala je tajnica J. Miklavčič zapisnik vlanskega zborovanja ter podala na to obširno poročilo o delovanji društva v baS preteklem letu. Društvo je bilo vložilo na vis. dež. zbor peticijo, obsezajočo tri prošnje: a) za remuneracijo I. roč. del učiteljici, ki ga oskrbuje, event za nastavljanje učiteljic roč. del na večrazrednicah; b) za povrni* tev onih 10»/t, ki so se po novem osob. statusu odvzeli učiteljicam v prvih dveh plač. razredih — in o) za ustanovitev meščanskih Sol za dekleta, kakor za uravnavo pravnih razmer učiteljic, ki bodo delovale na teh Šolah. SI. dež. zbor ni ugodil tej prošnji, kar pa ne bode oviralo, da društvo opetovalno ponovi svoje prošnje, dokler ne desete svojega smotra. Odbor se je nadalje posvetoval o novo osnovanih pravilih, po katerih se ima društvo preosnovati (kakor hitro bodo nova pravila potrjena) v glavno društvo z 2 K prispevka na leto — z oddelkom bom- podp. blagajne, katere pravila se nahajajo v .Dodatku" novih pravil. — Tajnica omenja nadalje neljubo ji opazovanje, da Se koleginje hujskajo zoper svoje društvo, češ, da je osnovano v na-sprotstvo učiteljskim društvom! Da temu ni tako, svedočijo vendar že pravila — treba pa tudi, da zastopnice okrajev po možnosti skrbe, da se taki napačni nazori ne bodo Sirili Seveda imajo jednaka hujskanja vspeh le pri onih, ki se naših zborovanj ne udeleže. — V svrho dosege permanentno znižane vožnje na naših železnicah je društvo stopilo v zvezo z dunajskim društvom učiteljic, ter se obrne še do čeških, da skupno delujemo za ta smoter. — Nadalje se spominja vsled omožitve izstopivših in umrlih članov; prvim odpošlje pozdrave — mej drugimi pa obžaluje izgubo vrle in vnete sotrudnice Ivanke Vidic. Društvo je položilo na nje rakev venec s trakovi in napisom: društvo učiteljic — svoji odbornici: Navzoče se v znak žalosti dvignejo s sedežev. Slednjič prečita tajnica še pismeno, izjavo obolele predsednice, da se vsled bo-lehnOsti ne more udeležiti zborovanja in radi tega tudi ne more nadalje sprejeti izvolitve v odbor. — Na to poročilo sledi izvestje blagajni-carice, iz katerega posnamemo, da ima društvo 721 kron 60 vin. čistega premoženja. Pregledovalkama računov se izvolita A Pod-rekar in A. Moos. Referat O. Sittigove „Nasa organizacija" prečita K. Drol, ker je referentinja vsled bolezni bila zadržana. V tem izbor-nem referatu naglasa poročevalka potrebo tesne organizacije učiteljic za dosego izključno stanovskih interesov učiteljic, a ob jednem naglasa tudi potrebo solidnega postopanja z učitelji, kjer se gre za skupne interese! — Izreče se tudi zoper prepoved omožitve, se poteguje za remuneracijo ženskih ročnih del, oziroma namestitev indu-strialnih učiteljic, kajti dosedanje razmere izkoriščajo žensko moč — za večje, utrud-ljivejše delo odmerja se ji manjša plača! t menja tudi, da bi bila dolžnost društva, potezati se za volilno pravico učiteljic, kajti vsaka izmej nas se čuti državljanko, kateri je pri srcu blagor in sreča domovine! Vendar pa je pomisliti, da je ta pravica v roki nezavednega človeka nevarno orodje — zato nasvetuje, da se vsaka izmej nas posveti resnemu delu, da si pridobi kolikor teliko jasne pojme o svojem položaju kot državljanka. — Ker se to poročilo objavi v celoti, zadostuj toliko. Nato so se prečitala nova pravila, ki so bila z odobravanjem vsprejeta. Pri volit vi odbora je bila izvoljena K. Drol za predsednico in Vida Zupančič za drugo tajnico; ostali odbor je ostal stari. Pri nasvetih in predlogih stavila je V. Zupančič predlog: naj se društvo obrne 8 prošnjo na visoki deželni šolski svet, da slavnoisti ukrene, da se učiteljske službe v bodoče ne bodo oddajale kar po domače ,pod roko", temveč zakonitim potom, z razpisom! Naj se prosi, da se razpišejo službe v Kamniku, Zagorju, na Vrhniki i. dr., kjer se — deloma že drugič — namerja popolniti stalna in važna mesta s provizoričnimi močmi, starejšim in zaslužnim učiteljicam pa je s tem onemogočeno vsako izboljšanje stanu! — Jednoglasno vsprejeto- Prodlog, naj društvo pristopi .Zavezi", se je stavil od več stranij. Na ta predlog javi tajnica, da društvo danes zboruje še na podlagi dosedanjih pravil, po katerih (kot hranilnega društva) ne more pristopiti .Zavezi" že zaradi prispevkov ne! Da pa je solidarno z učiteljskimi društvi, kjer se gre za skupne interese, je po sebi umevno, saj so člani naSega društva do malih izjem tudi člani okrajnih učiteljskih društev, in kot taki tudi člani .Zaveze". — Naše društvo mora predvsem samo sebi pridobiti tAl, samo v sebi se ukrepiti 1 Društvo združuj v sebi vse učiteljice, navdušuj jih za resno delo vzgoje mladinske — pa tudi za resno delo lastnega s po pol nje vanj a! — Ta smoter, kakor tudi blaga misel, pomoči svojim članom v slučaju bolezni z gmotnimi sredstvi — je vodil ustanoviteljice društva. — V tem smisla: naj se počaka, da se društvo samo v sebi okrepi in ojači na podlagi novih pravil, se je glasil tudi predlog tova-riSioe Helene Arkove. Dnevne vesti V Ljubljani, 4. januvarja. — Državnozborska volitev v Ljub-Ijsni. Izid včerajšnje volitve se je razglasil Bele po 8. uri. Oddanih je bilo 1684 glasovnic. Dobili so: dr. Tavčar 907 glasov, Sušnik 407, Baumgartner 357; Že-leznikar 7, dr. Majaron 1 glas in Kunčič 1 glas. Ko je predsednik volilne komisije naznanil zmago dra. Tavčarja, je mnogoštevilno občinstvo burno zaklicalo „Zivio Tavčar !• Nasprotniki so trdno računali, da spravijo dra. Tavčarja v ožjo volitev. Tudi deželno predsedništvo je bilo tako trdno preverjeno, da pride vsled nastopa Nemcev do ožje volitve, da je že določilo dan ožje volitve na 5 januvarja in členom trgovske in obrtne zbornice že dalo vnočiti nove legitimacije in glasovnice za to ožjo volitev. Nemci so se že veselili, da pride njihov kandidat z drom. Tavčarjem v ožjo volitev, a vsa ta upanja so splavala po vodi. Dr. Tavčar bi bil dobil še veliko večjo majoriteto, da sta bili postav-jeni dve volilni komisiji; jedna nikakor ni zadoščala, kajti volilci so morali kar po dve uri čakati, da so prišli na vrsto, vsled tega je odšlo nad 250 volilcev, ne da bi bili glasovali. — Trgovska In obrtna zbornica, ki I voli skupno z Ljubljano, je imela včeraj sejo, v kateri je volila drž. poslanca. Oddanih je bilo 15 veljavnih glasovnic in 1 neveljavna. Dobili so: dr. Tavčar 12 glasov, Sušnik 2 glasa in Baumgartner 1 glas. — Naša zmaga. Razmerje glasov v posameznih mestih nam kaže mogočno zaslombo, ki jo ima napredna stranka pri slovenskem meščanstvu. Na Dolenjskem je dobil Elbert poleg 125 kočevskih glasov tudi Še drugod skupaj kac h 40 glasov Nemcev. Ako odštejemo te nemške glasove, vidimo, da je Elbert dobil le 159 slovenskih glasov, Plan-tan ki jih je dobil 384, ima torej uprav ogromno večino. Kako pa so se tudi dolenjska mesta držala, zlasti Metlika, Črnomelj, Krško, Kostanjevica in Višnja gora. Pa tudi Novo mesto je postavilo^ veČino za Plantana, dasi je Elbert tam prost in je lahko od hiše do hiše osebno Rgitiral. Isto tako je zmaga v Gorenjsko-Notranjski skupini prav sijajna. Nemci so dali Šu-manu okroglo 120 glasov in to v Tržiču meščanskih v Kranju in v Idriji pa uradniških. Ako odštejemo te glasove, se pokaže, da ima Ferjančič 257 slovenskih glasov več ko Sumann. Čast za to lepo zmago gre pred vsem Postojni, kjer se je vdeležilo volitve 92 % vseh volilcev. Vsa čast pa tudi Radovljici, kakor tudi somišljenikom našim v vseh druzih mestih. Najhuje boli klerikalce, da je naš kandidat dobil večino glasov v Kamniku in na Vrhniki. Klerikalci so z vso zanesljivostjo računali, da bodo imeli tako v Kamniku kakor na Vrhniki po sto glasov večine, a izkazalo se je, da so bili ti računi napačni, in izkazalo se je, da se meščanstvo tudi v Kamniku in na Vrhniki ne da kom podirati, nego da voli po svojem prepričanju. Čast in slava vrlim volilccm vseh mest in trgov, ki so na tako sijajen način pokazali svoje napredno-narodno mišljenje! — V „Narodnem domu" praznovali so napredni volilci včerajšnjo prelepo zmago v mestnih skupinah. Zbralo se jih je toliko, da niti prostora ni bilo za vse. Meščanska godba je marljivo svirala, a cule so se tudi krepke napitnice. Mej drugimi so govorili gg. župan Iv. Hribar, dr. Iv. Tavčar, Plantan in dr. Kušar. — Demonstracija v gledališču. Občinstvo, ki je bilo zbrano pri včerajšnji predstavi, je s toliko nestrpnostjo čakalo razglasila o izidu volitev, da ni bilo skoro nič zanimanja za igro. Med predstavo so prišle vesti o zmagi dr. Tavčarja. Ko je po drugem akta padla zavesa, je z balkona zagrmel klic: Dr. Tavčar je zmagal! Vse občinstvo je vdarilo v plosk in ponovno so zaorili proti loži, v kateri je bila gospa dr. Tavčarjeva viharni klici .Živio dr. Tavčar", , Živela napredna Ljubljana." — Ljubljanski mesarji, mej katerima sta s posebno vnemo agitirala gospoda Predovič in Kalan, so se včerajšnje volitve Skoro pomoStevilno udeležili in kakor jeden mož glasovali za naprednega narodnega kandidata. Poroča se nam pa tudi, da je zavladala mej vrlimi nafti mi mesarji ne-volja, ker je baje neki gospod, ki sedi celo ▼ naprednem občinskem sveto, delal mej njimi zgago, cesar pa skoraj ne moremo verjeti — Velik uspeh tržaških Slovenoev. Ponoči nam je došla iz Trsta naslednja brzojavka: .Peta kurija Trst ožja volitev. Italijanski kandidat Hor-tis okoli 8500, slovenski dr. Ry-baf 6500*. To je velikanski moralni uspeh, ki bi ga ne bili nikdar pričakovali. Lahi so pri sestavi volilnih imenikov strahovito sleparili ter samo s tem ukradli Slovencem nad 1000 glasov v okolici. Varali so pa tudi na vse druge mogoče in nemogoče načine. In vender so Slovenci vzlic silni moči, ki jo ima laika stranka v Trstn, vzlic temu, da so imeli združeni socialni demokcatje svojege kandidata in vzlic kolosalnim naporom magistratovega aparata — dosegli, da pride njih kandidat dr. Rybaf v ožjo volitev z laškim kandidatom. To je velepomemben pojav, ki kaže moč slovenskega življa in narodno zavednost slovenskega delavskega stanu, kaže pa tudi krepko agitacijo. Od srca veseli tega lepega uspeha kličemo: Živeli tržaSki Slovenci» — Slovenski kandidat Mlakar odstopil. V mariborski peti kuriji so Slovenci postavili letos svojega kandidata in sicer v osebi veleposestnika g. Fr. Mlakarja iz Laporja. Neposredno pred volitvijo, ki se je vršila včeraj, pa se je Mlakar umaknil in sicer na korist velekonservativnemu nemškemu baronu Morseyu ki je bil potem s pomočjo slovenskih glasov tudi res izvoljen. Ta volilni okraj je jezikovno mešan. Nemci so imeli dva kandidata, konservativnega barona Morseya in kandidata nemške kmetske stranke, a odločili so Slovenci v prid nemškemn baronu in zoper nemškega kmetskega kandidata. Slovenska javnost ima na vsak način pravico, izvedeti natančne pogoje, pod katerimi so Slovenci dali svoje glasove baronu Morseyu. Kadar izvemo te pogoje, izrečemo svoje mnenje o odstopu kandidata Mlakarja. — Slovensko gledališče. V nedeljo, 6. t. m, bodeta dve predstavi: Popoldne ob 3 uri igra se zadnjikrat v sezoni ljubka in velezabavna šaloigra v treh dejanjih .Pri belem konjičku" ob znižanih cenah izven abonementa. Izvrstna zabava in toSno igranje, kakoršno je bilo v tej igri pri dosedanjih dveh predstavah, razveselilo bo vsakega obiskovalca te popoldanske predstave. Že Polakovo kot gostil-ničarko „pri belem konjičku". Verovšeka kot Bučka, veletržca iz Novega mesta, in druge izvrstno priučene uloge novih najboljših igralskih močij (Ogrinöeva, Rückova, Danilova in Deyl, Dobrovolny, Štefanac, Danilo) je zaradi izvrstno priučenega in izvedenega igranja vredno pogledati, tembolj, ker se igra ta šaloigra v nedeljo sigurno zadnjikrat v sezoni — V nedeljo z v e C e r pa se igra tragedija ne venljive vrednosti in klasiče lepoto „Romeo in Julija". Ta predstava se vr8i na ,par". — Slovensko gledališče. .Presladki Shakespeare" — „sweetest Shakespare*, —, prišel je sinoči do besede. Nežni, voljni, ljubki pesnik udane ljubezni Romea in Julije, s katero je mehko oblil vso pregrozno snov večkratnih smrti! Poleg tega upletene je v to tragedijo ljubezni toliko komike in pristno človeškega humorja, da skoraj sproti pozabljamo grozo neusmiljene usode, ki v igri gospodari. Sinoči je bila sicer le generalna skušnja ,,Romea in Julije", a doživeli smo tudi dosti užitka, tako da je kljub velikanski razburjenosti včerajšnega dne, — ko smo mislili, da bo gledališče prazno, prav lepo uspela ta čez tristo let stara pesen večne ljubezni. Z veseljem nam je zaznamovati živo lestvico, po kateri so se sinoči vidno razvrstili vsi naši pridni igralci. Rückova — presladka Julija; Deyl — i z boren, (dasi ne vseskozi konsekventen in v bistvu prejoka v) Romeo; izvrsten Interpret vezane besede Dobrovolny, jako lepo porabni K o v a č i č, posebno dobra pl. Katanina, (če prav je bilo na njej preveč matrone in premalo podle klepeta-vosti), predobra gospa Danilova, in res dobra Ogrinöeva, potem divji Tybalt Bo leškin, (predivji in zato premalo razločen, a sicer prav uspešen), prav dobri Danilo, (preplemenit in premalo ,Geck"), Jamu i k, ki je prav naravno in neprisiljeno govoril, Polafiek, ki je sicer prepozno nastopil, a ulogo dobro izvel, Orehek, Perdan prav humorističen sluga, Povhe, (ki je pa kot godec v delikatni sceni bil pretempera-menten), potem gg. Pa vlek, Nučič, Tavčar, IvanoviČ in Jn v an, — pokazali so ta to, oni ono dobro lastnost, vsi pa po sebno hvalevredno, pobožno vnemo za umetnost in naravno igro. Isto je treba priznati režiji goap. Verovška, ki se je v resnici požrtovalno potrudil, da je spravil igro tako velike mere kljub večkrat nepremag Ijivim težavam v par dneh na oder. Kot igralec bil je g Verovšek včeraj — žrtva režije, kajti uloge, v kateri bi bil lahko bri-ljiral, — ni prav nič znal. Merkucio je po svoji naravni svežosti jedna najlepših in najhvaleZnejših igralskih ulog Nesrečen bil je tudi g. Štefanac, katerega nismo čisto nič razumeli. Tempo igre mora biti hitreji, pavze kratke. Lepi so bili nekateri kostumi, sceniška uprizoritev prav dostojna. Scena med patrom in Romeom pred samostanom mora se vršiti pozno na večer. V četrtem dejanju se slovenski igrini prireditvi pozna, da je sestavljena iz celih šest originalnih izpremen, (cela igra ima jih v originalu 24) — Da je bilo včeraj na dan burnih volitev — katerih radostni izid se je izvedel ž al i bo g ravno med najlepšim (balkonskim) prizorom,— gledališče tako izvrstno obiskano, in to brez reklame, — nam je dvakratni porok notranje življenske sile našega gledališča. Kulturna moč slovenskega gledališča je sinoči zmagala, in v nedeljo pričakujemo izvrstnega užitka! A. — Za ples slov. akad. fer. društva „Sava", ki bode jutri v soboto zvečer na korist podpornega dijaškega društva „Ra-dogoj" v veliki dvorani »Nar. doma" je došlo povabilo tudi telov. društvu .Sokol", katero nas prosi, da s temi vrsticami obvestimo člane. Želeti je, da se glede na blagi namen, člani .Sokola" v kolikor možno velikem številu odzovejo prijaznemu povabilu bratskega društva. — Odbor slov. akad. fer. društva „Sava" vabi tem potom vse br. .Savane", gg. akademike in dijake na svoj „Ples" ki se vrši dne 5. januvarja t. 1. v veliki dvorani ,.Nar. doma' v Ljubljani. — Posameznim gg. dijakom se vabila niso razposlala. Dijaki so vstopnine prosti. Br. Savani! pridite vsi polnoštevilno z društvenima zna koma: čepica in trak. Ker se govori, da je za ta ples predpisana salonska obleka, naznanja s tem pripraljalni odbor, da ples ni sijajen, ter je priti v navadni plesni toaleti. — Požar. Dne 2. t. m- ob 11. uri ponoči pričelo je goreti pri posestniku .Eliji" v S mer j ah pri Ilirski Bistrici Revežu pogorela je hiša, ves pridelek, dva prašiča in nekaj živine. Drugim kmetom pogoreli so štirje hlevi, živino so pravočasno spravili iz gorečih hlevov. Ali bi ne bilo hvalevredno na Premu ustanoviti požarno brambo? — Kandidata Kunciöa konj je danes dopoludne v Florijanskih ulicah štrajkal. Vzlic vstrajnemu prigovarjanju hlapčevemu ni hotel peljati voza s premogom navkreber in ga je le rinil nazaj tako, da se je voz prevrnil in se je premog razsul po tleh. Seveda je dalo to povod za razne dobre in slabe dovtipe. — Vožnja klerikalnega agitatorja. Neki znan ljubljanski agitator, ki se je pri včerajšnji volitvi sukal v klerikalnih vrstah peljal se je včeraj s fijakarjem po Vegovih ulicah. Nesreča je hotela, da so se utrgali vajeti in je moral fijakar skočiti s kozla, da bi konja prijel in ustavil. Toda konju se je mudilo in ni počakal svojega gospodarja. Dirjal je naprej z agitatorjem, ki je sedel sam v vozu. Pred kazino je bil konj z vozom ustavljen in tedaj je neki klerikalni dostojanstvenik nagovoril agitatorja, ko je pogledal skozi okno zaprtega voza: „Vi se pa danes ,šorf vozite"- Sedaj je šele agitator zapazil, da pri vozu ni voznika, ki je po „Zvezdi" prisopihal za konjem. — Zdravstveno stanja v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stenja mestne občine ljubljanske od 23. do 29. decembra kaže, da je bilo novorojencev 16 (=2376°/0o), umrlih 15 (=»2227 •/„.), mej njimi jih je umrlo za tifuzom 1, za jetiko 2, za različnimi boleznimi 12. Mej njimi so bili tujci 4 (sb266%), iz zavodov 5 (=33 3°/»)- Za infekcioznimi boleznimi je obolelo, in sicer za škarlatico 15 oseb. — Meteorologen! mesečni pregled. Minoli mesec gruden je bil meglen in vla en, toda povsem mil, miren, brez posebne padavine. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj —18', ob dveh popoludne 16", ob devetih zvečer —0 2«; tedaj znaša srednja zračna temperatura tega meseca —0 2°, za 13° nad normalom. — Opazovanja na tla-komern dado 7384 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 2 4 mm nad normalom. — Pet dnij bilo je deževnih, padlo je pa 47 7 mm dežja, zadnjega grudna tudi malo snega vmes. — Med vetrovi je prevladoval jugozahodni, vendar je bilo ozračje celi me* sec izvanredno mirno, zavoljo tega toliko meglenih dnij, namreč 20. — Letni pregled. Iz opazovanj celega minolega leta dobimo 101° kot srednjo zračno temperaturo, 734 86 mm kot srednji zračni tlak; padavine je bilo vsega skupaj 16705 mm. — V gledališču, in sicer v dijaškem parterju je bil sinoči zamenjan havelok. Dotičnik naj ga prinese v Židovsko stezo št. 4, II. nadstropje, kjer dobi svojega nazaj. * 23 let med ljudožrei. Te dni je sprejel papež monsignora Augonarda, škofa Sinide in vikarja Ubanza. 23 let je prebil med najdivjiSimi afrižanskimi rodovi, kjer še ni bil nihče, med ljudožrei, ki požro vsak večer dva pečena sužnja. Sultan Bau-gasson je dal svojim podanikom lani 300 sužnjev, katere so divjaki spekli in požrli v eni noči! Tudi Augonardo je bil večkrat v nevarnosti, da ga požro Francozi doslej še brezuspešno krote* strašne ljudožerce. * Nesrečni sestri. V Ujvaru na Ogrskem se je bogati posestnik vdovec Ivan Deskaš oženil proti volji svojih dveh hčerk iznova in sicer z dekletom, ki je bilo še mlajše nego njegovi hčerki. Mačeha se je s hčerkama neprestano prepirala, a na sv. večer so se sprle tako, da je oče svoji hčerki zapodil iz hiše ter jima prepovedal, še kdaj vrniti se. Nesrečni sestri sta šli na pokopališče ter se ondu na materinem grobu zastrupili. Na božič so ju našli mrtvi. * Psi — tovorna živins. Konzul Zjedinjenih držav, nameščen v Belgiji, je preračunil korist rabe psov kot tovorne živine in prišel do zaključka, da so še ne vporabljeni psi v Zjedinjenih državah vredni lepo svoto tri in pol milijonov frankov, ki so brezkoristno naloženi. Po njegovem mnenju je vreden lep pes povprečno 500 frankov. V Belgiji žive* psi v hlevih, kakor konji; živo jih s konjskim mesom in črnim kruhom; hrana stane 20—30 st. na dan. V nekaterih mestih so veliki semnji psov, na kojih se jih proda in kupi na tisoče. Marsikateri pes doseže vrednost srednjega konja. Rabijo jih za vožnjo skoro vsi obrtniki ; tudi po tovarnah se jih najde mnogo. Močan pes pelje težo 100 kg in Se več, navidezno brez najmanjšega truda. Književnost. — ..Popotnik'1. Poslednja štev. XXI. letnika ima tole vsebino: D. P.: O otroški psihologiji Drag. Pribil: Nekoliko pedagoških navodil za zemljepisni pouk. Anton Kosi: Šesta božja zapoved v ljudski šoli. Iv. Šega: Pedagoški utrinki. Marija Zopf: O gojitvi cvetlic na šolskem vrta Pismena vprašanja pri letošnjih izpitih učne usposobljenosti. Književno poročilo. Razgled. Listek. Pedagoški paberki. Kronika. Telefonska in brzojavna poročila. Dolenjavas 4. januvarja. Preganjani narodnjaki kličemo navdušeni: Slava zavednim volilcem in gromoviti živio vrlim naprednim poslancem! Bog blagoslovi njih delo v prid domovini in zatiranemu narodu. Naprednjaki. Dolenji Logatec 4. januvarja. Slava! Slava! — biserju slovenskega naroda in dičnemu našemu častnemu občanu dr. Tavčarju! Živeli boritelji za napredek in svobodo naroda! — Mulley, župan. Kostanjevica 4. januvarja. To piči gromijo, tako nam velijo: Je zmajala stranka zavedna, živi naj ideja napredna! Kostanjeviški naprednjaki. Kozje 4. januvarja. Kozjanski na-)rednjaki srčno čestitajo k zmagi Dal ; Bog tudi nam zmago dne 11. prosinca! Krško 4. januvarja. Krški volilci se vesele sijajne zmage. Živel slovenski narod! Živeli slovenski voditelji! Dr. Romih. Metlika 4. januvarja. Srčno časti -tamo zmagi narodne ideje vedno zvesti Belokranjci Metličani. — Globočnik, Sku-Sek, Gustin, Burnik, Rajmer, Govanec Zugel, Gangl, Jutras, Križan, Güstin, Fran in ml Prosenik, Kupinič, Sopčič, Fleischman, Barbič, Tome, Trocek, Weiss, oba Furlana, oba Navratila, J. Sturm, Meznaršič, Pezdirc, Fux, Bezek, Golja. Poljane 4 januvarja. K sijajni zmagi Tavčarjevi čestitamo! — Poljanci. Ribnica 4. januvarja. Slava neustrašenim napredno narodnim volilcem in izvoljenim poslancem! — Ribničanke. Ribnica 4. januvarja Slava zavednim meščanskim volilcem, ki so sijajno odbili siloviti naskok združenih pretivnikov naroda! — Ribniški naprednjaki. Šoštanj 4. januvarja. Slava zavedni kranjski inteligenci. Helotstvo bo propalo. Naprednjaki. Vipava 4. januvarja. Raduje se sijajne zmage kličejo „Slava" Ferjan-čiču, Tavčarju, Plantanu vipavski narodnjaki. Gorica 14. januvarja. Pri ožji volitvi so se držali narodni naprednjaki trdno in so glasovali polnoštevilno za dr. Turno, ki je dobil 141 glasov. Voljen je bil dr. Gregorčič s pi-škavo večine petih glasov, a ako vpo-števamo, da je glasovalo za tega „ velikega rodoljuba" tudi jedenindvaj-set laških klerikalcev moramo reči, da je zmagal dr. Tuma, ki je dobil sedemnajst slovenskih glasov več nego Gregorčič. Laški liberalci so se volitve popolnoma vzdržali, dasi jih je bilo mnogo, ki bi radi volili dr. Tumo, a niso smeli, ker jim je prepovedal dr. Pajer. Pri drugi volitvi je dobil Gregorčič tudi glas očeta tistega Laščaka, glavarja nekje v Istri, ki je vladi vedno na razpolago. Tu , se je torej pokazal vladni vpliv! To je prvi slučaj, da je šel Slovenec iskat volilce v Furlanijo. A naj je šel, saj ve, da je to bilo prvič in zadnjič, kajti drugikrat mu ne bo mogel pomagati sam veliki zdražbar v kardinalni palači, ki mora povsod imeti svoje prste vmes. Ko se je zglasil uspeh volitve, je za-gromela množica pred voliščem: „Evviva il deputato delFriuli!" Bili so sami Slovenci, ki so se vlekli skozi vse mesto do kardinalove palače, kjer so napravili burno demonstracijo kličoč: „Evviva 1' internazionalo nera, evviva il deputato delMissia, evviva il deputato del Friuli don Gregorčič, je šlo vse povprek, dokler ni razgnala policija demonstrantov. Velik del jo je vdaril nato skozi mesto pred Gregorčičevo stanovanje, katerega je množica po-, zdravila kot poslanca laške Furlanije Zadar 4. januvarja. V mestih sta bila izvoljena Supuk in Borčič- Budimpešta 4. januvarja Apponyi je prišel sem in je poklical SzeHa na odgovor, kako je mogel reči v svojem novoletnem govoru, da je vladna stranka vsled pristopa Apponyijeve stranke samo numerično na boljem. London 4. januvarija. Došlo je poročilo, da so Buri samo še štiri dni pota od Kapstadta oddaljeni. Listi zahtevajo, naj se v celi Kaplandiji takoj proklamira nagla sodba. Bloemfontain. prej glavno mesto oranjsko, je skoro povse razdejano. Večernim listom je došlo naznanilo, da je blizu Maties-fontaina prišlo do bitke. Narodno gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna bauka v Ljubljani. V mesecu decembru 1900 je bilo pri isti na knjižice in tekoči račun vloženih 391683 K 98 h, vzdignjenih pa 193480 K 57 b, tako da je bilo stanje vsih vlog dne 31. demcembra 1900 916507 K 52 h. — Mestna hranilnioa ljubljanska. Meseca decembra 1900 uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 847 strank 422 830 kron 32 vin., 703 strank pa je dvignilo 387.434 kron 20 vin. V IV. četrtletju 1900 dovolilo se je 83 prosilcem posojil za zemljišča v skupnem znesku 92.770 kron. Darila Upravnlitvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Maloda. Gospod Jos. Plattier poßilja 14 K, nabranih t veseli dražbi „pri belem volku", slaveči sijajno zmago na-rodno-naprednih poslancev s klicem: Slava volilcem, živela napredna ideja, živio voditelj dr. Ivan Tavöar! Za Prešernov spomenik. Uradniki banke „Slavije" so poklonili ob lepi zmagi dr. Tavčarja, ki jo je priborila zdrava Človeška pamet, 24 K 20 vin. z geslom: „In vstal nam res zor je — a novega dne Ti bodi ponosni buditelj!" — Živeli! Družbi sv. Cirila In Metoda so od 1. do 28. decembra 1900. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: UpravniStvo „Mira" 545-03 K; Vinko Poljanec, semenifiki duhovnik v Celovcu, 14 K mesto nagrobnega venca svojemu tovariša Fr. Doklerju. Pošiljatelj jo daroval 6 K, pravdnik na Dunaju Kvidon Sernec pa 8 K; Fr. Fajdiga iz Sodražice 6*80 K iz nabiralnika; gospa Marija Škrinjarjeva iz Trsta 2G0 K kot Cisti dobiCek od razprodanih razglednic; »Hranilnica in posojilnica-' v Senožečah 10 |K; upravniStvo »Slov. Naroda" 58215 K; uredništvo .Slovenca" 4 K; podružnica za Konjice 78 K; ženska podružnica v Idriji 198 K; podružnica za Trbovlje 14162 K; Ig. Kovač ml. iz Ajdovščine zbirko obmejnih Slovencev ob Hublju 12 K; učitelj Janko Karba 10 K, katere so darovali gostje pri zabavnem večeru v gostilni gosp. Sršena v Ljutomeru; podružnica za Škocjan (Kor.) 3550 K; Šentjakobska posojilnica v Rožu (Kor.) 100 K; moška podružnica v Starem trgu 105 K; duhovnik J. Schiffrer v Lokvi dar tamošnjih Mohorjanov 10 K; moška podružnica v Idriji 40 K: Fr. Hrašovec, blagajnik izven-akademiške podružnice v Gradcu 108 K; ženska podružnica v Prvačini 40 K; Ivan Vrhovnik, mestni žopnik v Ljubljani, 5 K mesto venca nepozabnemu pok. dekanu Ivanu Veselu; kapelan v Gorici Josip Sičan 10 K; podružnica za Pivko na Notranjskem 47 80 K po Ferd. Špilar; podružnica za Kotmaro ves 25 K; Drag. Pertot iz Bar-kovelj pri Trstu 20 84 K in sicer: 17 K nabranih na svatbi 10 novembra, ostalo pa je iz nabiralnika v „Narodnem domu"; akademiška podružnica v Gradcu 86 K: podružnica za Ptuj 9080 K; Ant. Artel, s Spod. Goričice pri Celovcu 10 K; ženska podružnica v Ribnici po g. Anici Bobe-kovi 308 K: podružnica za Žuženberk 10 K; kranjski trgovec Jakob Killer ob ženitnini svojega brata v Kropi 8 K: konz. svetnik dr. Jos. Dolenec za Miklavža 20 K; gdč. učiteljica Re-zika Strletova 13'72 K in sicer: 10 K so dali Gorjanski Mohorjani, 3 72 K pa vesela družba pri Črnetu v Sp. Gorjah; moška podružnica na Vrhniki po dekanu Lovru Gantar 102 K; g. Mirni Pirčeva iz Kranja 63 K, odkupnine od novoletnih voščil; „Okrajna posojilnica v Krškem 10 K; c. kr. poštar v Trojanah Fr. Konšek 2 K, odkupnine od novoletnih voščil in trgovec Ivan Jebačin 200 K od družbine kave. Iskreno se zahvaljujoč požrtvovalnim daro-vateljem, našemu za družbo vnetemu časopisju, delavnim podružnicam in slavnim slovenskim posojilnicam izrekamo nado, da se v bodoče zanimanje C. občinstva do naše družbe povekša, da-rovitost pa pomnoži. Upamo od sleherne Slovenke in slehernega Slovenca posredne podpore ob kavi, vžigalicah, svinčnikih i. dr. rečeh ki se prodajajo v družbino korist, in neposredne podpore > novčnimi prispevki — C. C. družbinim dobrotnikom veselo, srečno novo leto! sebi pa mnogo posla z vknjiževsnjsm gostih prispevkov želi: Blagajništvo družb« sv. Cirila In Metoda. Proti zobobolu in gnjilobi zob izborno deluje Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 60 kr. Zaloga vaeh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat. .ledina salona. (28—1) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mosta Meteorologično poročilo. Viiin» nad morjem 30« 2 m. Srednji »račni tlak 73«0 mm. Čas opazovanja Stanje J»£> barometra v mm. a g «23 Vetrovi Nebo S J 9. zvečer 7. Hjutraj 2. popol. 739 0 — 94 si. jvzhodj jasno g 7397 —112 sr.svzhodl oblačno"'^ 7393 — 89 ar. jvzhod del.oblaC. § Srednja včerajšnja temperatura —98", normale: —27\ Dunajska borza dne 4 januvarja 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4% ... Ogrska zlata renta 4%...... Ogrska kronska renta 4r/0 ...... Avstro-ogrske bančne delnice . . . Kreditne delnice......... London vista......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 maak.......... . 20 frankov.......... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini.......... 9830 9815 11745 98-16 11730 92 30 1692 — 669 — 2402» 117'62V, 23 52 1912 9070 1137 Ljubljanska kreditna banka Laibacher Creditbank v Špitalskih ulicah št. 2 menjalnica 7 pritličju sprejema vloge na hranilne knjižice ter iste obrestuje po 4 °/0 od dne vloge do dne dviga, *°/0 eentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama. Ljubljanska kreditna banka izplača tudi večje svote brez odpovedi. (11—3) Zunanjim vlagateljem so na željo postno hranilnične položnice na razpolago v svrho poštnine proste vpošiljatve zneskov. Št. IU. 427 00/1 (2648-3) Od c. kr. dež. sodišča v Ljubljani se je dovolila na predlog imejitelja Alojzija Hrennerja iz Škofjeloke prostovoljna prodaja njegove tovarniške posesti v Vodmatn, dež. deske vlož. št. 82. kat obe. Sv. Petra predmestje IL del z vsemi poslopji brez de notri se nahajajočih strojev ter dragih premičnin za vsklicno ceno ll.OOO K ter izvršitev naročila c. kr. notarju dr. Franc Toku v Ljubljani, kot sodnemu komisarju. Prodajalni rok bode dne 19. Januvarja I SOI popoludne ob 3. uri v pisarni gori omenjenega notarja. Zdražitelj ima 10% vadij v teku 6 tednov do 15% od najvišjega ponudka zvišati ter najvišji ponudek s 4l/i% zamudnimi obrestmi vred v teku 1 leta v štirih Četrtletnih enakih obrokih plačati, a more tudi na raöon Četrtega obroka prevzeti tabularno terjatev po enaki obrestni meri. — Zdražitelju je prosto, kupiti tudi na dan prodaje v mejah posestva se nahajajoče stroje ter razne premičnine za skupno ceno 6000 H povprečno pod enakimi plačilnimi pogoji. Drugi dražbeni pogoji, kakor tudi cenilni protokol ter ekstrakt zemljiške knjige so razgrnjeni v tukajšnji sodni pisarni med uradnimi urami kupovalcem na vpogled. Upnikom, ki so zavarovani na za prodajo določenem posestvu ostane njihova zastavna pravica pridržana neglede na prodajno ceno. C. Irr- deželn_o sodišče -v Uju.'blj^rii odd. III, dne 17. decembra 1900. Izurjena prodajalka ne preveč mlada, ki bi vodila filijalko najine trgovine z mešanim blagom, vsprejme se pri do-2) Lebinger & Bergmann v Litiji. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod is IJublJana juž. kol. Proga coi Trbit. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; tez Selzthal v A as se e, Solnograd; čez Klein-Beifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, ces Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m do- Eoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, jubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Soinograri, Lend-Qastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Paria; Ces Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjutraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob t' ari 55 m «vecer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka Frauzensfeste. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, L ub ia Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linea. — Proga iz Novega mesta is Kočevja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 3& m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Ob V. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m SDpoludne, ob nri 50 m zvečer. — Prihod v LJub-aiiO drž. kol. iz Kamnika Ob 6. uri 4J* m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob t>. uri 10 m zvečer. Nikdar ved v življenju!! 355 važnih komadov za samo 3 K 60 h. 1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 koma«. dišeCega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone", 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in še 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiSi, gratis. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 K SO li. Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpošiljalna tvrdka i21) 1^. WlncHsch Krakow HTo. Za neugajajoče se vrne denar. Učenec ae takoj vsprejme pri Aleks. I ^icanu (7—2) v Ilirski Bistrici. se odda za majev termin na Glavnem trgu. (14-D Več se izve v upravniätvu „Slov. Nar.V Bukovo oglje prve vrste kupuje se v vsaki množini ali v manjših partijah. 92 Ponudbe na upravniStvo „Slov. Nar.". Zastop za prodajo nove američanske izboren in vendar cenen izdelek, s«b odda« VImoKu provizija. Prijazne ponudbe pod C:. .\'. \^^ J. Soklič. tiee trs. -z ■»§ oouui pod -gg —ej Dragotin Košak * zlatar * 1 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Velika zaloga poročnih prstanov lani nega Izdelka. Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrSe*. laaaaaaaaaaaa i Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno ne Izbero. Vsakeršna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 1 ■■■■■■■■■ ► J Josip Reich 4 likanje snkna, barvanja in t> 4 kemična spiralnica ► \ Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4 £ ä se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k J 1 ' ' f Postrežba točna. — Oene nizke. 'VWWWWWV k Fran Detter LJUBLJANA, Stavi trg st. 1. 1 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Ta se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznloe in mlatilnloe, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnina prosti. Avgust Repič, sodar Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 (tt Trnove m) izdeluje, prodaja in popravka vsakovrstne POST sode ~SSQ po najnižjih cenah. i Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. I Ign. Fasching-a vdove 1 ključavničarstvo Poljanski nasip st. 8 (Relchovs hiša) priporoča svojo bogato zalogo ötedilnih ognjiöö najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše\ Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".