*raair uto lxi. »w. hb v iiumoi. v fefrttt 30. oviusto 1928. ceno Din r Izhaja vaak dan popoldne, izrzcmsi nedelje in praznike, —» Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrat 2^0 Din, večji inserati petit vrsta cSkrvenski Narod« velja letno r Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. UpravniStvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Današnja posvetovanja KDK v Zagrebu Radi navzočnosti izredno velikega števila poslancev se je dopoldne namesto vodstvene seje vršila seja poslanskega kluba KDK - Seja vodstva bo šele popoldne — Beograd, 30. avgusta. Za današnjo sejo vodstva KDK v Zagrebu vlada v zagrebški javnosti in v političnih krogih vse države veliko zanimanje. Čeprav so po edini voditelji v zadnjih dneh ponovno izjavili, da na seji še ne bo prišlo do nikakih definitivnih sklepov. Povodom seje vodstva se je zbralo danes v Zagrebu tudi okrog 50 takih poslancev KDK, ki ne pripadajo vodstvu. Prišli so v Zagreb deloma že včeraj, deloma danes zjutraj. Porabiti hočejo to priliko, da informirajo vodstvo in drug drugega o razpoloženju med svojimi volilci in o vtisih, ki so jih dobili* tekom svojega bivanja v volilnih okrožjih. Radi prisotnosti tolikega števila poslancev sta se nredisednika dr. Maček in Pribičevič, ki je prispel ponoči z z Bleda, sporazumela, da se seja vodstva KDK odloži za popoldne, mesto tega pa se dopoldne vrši širša konfe- renca poslancev. Ta konferenca je bila otvorjena ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani bivšega sabora. Oglasilo se je k besedi cela vrsta poslancev, ki so poročali o situaciji v svoji ožji domovini oziroma v svojih volilnih okrožjih. Vsi so soglasno povdarjaH. da stoji prebivalstvo vztrajno in odločno v taboru KDK in da je pripravljeno boriti se, kakor dolgo bo treba, dokler ne zmagajo na celi črti načela KDK. Druge stranke, niti klerikalna, niti srbijanske stranke nimajo med podeželskim prebivalstvom nobenega pristaša več. Obe v KDK združeni stranki sta se po deželi že tako strnili, da ni mogoče več ugotoviti, kdo pripada HSS in kdo SDS Zanimivo epizodo je pripovedoval stari podpredsednik HSS Juraj Valečić. Ko je obiskal malo hrvatsko selo Zde-nico in se na cesti razgovarjal z voditeljem tamkajšnjim samostojnih demo- kratov, je pristopil k njima občinski beležnik, ki se šteje za radikala. Ironično ju je ogovoril: «No, kako dolgo bo še trajala ta vaša ljubezen ?» Valečić mu je odvrn.il: «Prej se bova midva ločila od svojih žen kakor da se bosta ločili SDS in HSS». Navzoči kmetje so burno pritrjevali in radikal je moral osramočen oditi. Vsi govorniki so hvalili veliko discipliniranost prebivalstva, ki ne reagira na nobeno izzivanje, temveč mirno, a vedno pripravljeno čaka navodil vodstva. Poslanska konferenca je trajala do 13.30. Seja vodstva se bo začela popoldne ob 5. Trajala bo najbrž pozno v noč ali pa se bo nadaljevala še jutri. Na razpravi je predvsem podrobna organizacija akcijskega odbora in imenovanje novih članov izven poslanskih vrst Radikali in demokrati revidirajo svojo politiko Bograjski listi so opustili svoje hujskanje in povdarjajo potrebo kompromisa in revizije ustave. — Radikali in demokrati si žele predlogov KDK, — Napeto pričakovanje današnjih zagrebških sklepov« — Beograd, 30. avgusta. V beograj* skih političnih krogih z največjo nape* tostjo pričakujejo sklepov današnje se* je vodstva KDK v Zagrebu. Nadejajo se, da bodo na današnji seji KDK for* mulirane zahteve glede revizije ustave, na podlagi katerih bi se mogle nato opredeliti tudi vladne stranke in pri* četi pogajanja s KDK. Značilno je, da kažejo beograjski krogi zadnje dni zopet veliko pomir* ljivost. Po vehementni gonji radi akci* je HSS v Berlinu je začel sedaj tudi beograjski tisk pisati zelo pomirljivo in današnji listi celo izjavljajo, da so zahteve KDK glede revizije ustave upravičene ter da jih je treba upošte* vati. Zlasti radikalsko «Vreme» pos vdarja, da je skrajni čas, da pride do zbližanja med Beogradom in Zagrebom tO smatra, da bi se na podlagi zahtev, e in jim tekom razgovora ltj enakosti in ravnopravnosti. To je tako veliko in izredno važno vjjrašaoje, da se mora pred končno rešitvijo dobro proučiti in razsvetliti od vseh strani. Akcija KDK v Ženevi. Glede na vesti, da bo KDK odposlala posebno delegacijo na zasedanje Društva narodov v Ženevo, je Svetozar Pržbičević izjavM, da mu o tem na znano še ničesar in da se to vprašanje doslej še nd sprožilo v KDK. Ce se bo sprožilo, kar se bo bržkone zgodilo te dni, se bo zar-nale d' Itailia* glede s ponoči la Vatikana hrvatskemu kleru, je izjavil, da je ta akcija vsekakor zelo važna. Ni mu sicer prijetno vmešavati se v to vprašanje, toliko pa je jasno, da hrvatski kler ra" ravnodušen v sedanji borbi. Podožaj, ki ga zavzema katoliška klerikalna stranka dr. Korošca v sedanji vlada, je škodljiv za interese katoliške cerkve tembolj, ker da*. Korošec in njegova stranka zlorabljata vero in verske interese v Sloveniju. V ostakrn je treba pustiti, da se stvar razvija sama od sebe. Glede prihoda dr. Korošca na Biled je Sveito-zar Prflbičevič izjavil, da predstavlja dr. Korošec Veljo Vukičevića II. m da #.»ega Hrvata in vsakomur se vsiljuje dol* žnost, dh se uvrsti v narodr.e vrste. Lep primer patriotskega pojm.ovsr.ja so čudile stranke Hrvatskega bloka, ki so stopile v pcs-lanski klub HSS in S tem • KDK. £ek> zanimivo je, kaj sodi škof Gcr;ć c klerikalni Stranki, ki se proglas? za edino katoliško. Na vprsiaait, kij £odi c g >rovi stf&nki, ki nastopa kot katoliška str.inka •n fcof predstavnica katoliške i*erfc*e. je štc.f Ga»ič odgovoril: — Katoliška cerkev stoji visoko nad dnevno politično borbo in daleč od vsake strankarske politike. Njeno poslanstvo je v tem, da povsod siri mir, ljubezen in slogo med ljudmi, narodi in strankami. Zato ne dopušča, da bi kaka politčna stranka na* stopala kot katoliška v tem smislu, kakor da je predstavnica katoliške cerkve. Ne pusti, da bi se kaka stranka z njo istove* tila. Katoliška cerkev prepušča vernikom toliko svobode, da ne Obsoja nobene poli* tične stranke, ki nima v svojem programu kaj izrecnega, kar bi bilo proti veri ali svobodi cerkve. Zato ne dopušča, da se vernikom vsiljuje dolžnost, da mor&jo vstopiti v gotovo stranko in da bi v kako drugo rte smeli. Cerkev ve zelo dobro, da bi taka katoliška kot politična stranka s kakršnimikoli kompromisi hitro profanirala najsvetejša katoliška načela ter bi tako ve* ri in cerkvi več škodila, nego koristila. Na pr., ako bi v hrvatskem narodu obstojala politična stranka kot katoliška ter sodelo* vala v sedanji vladi (in iz krila te veČine je bil izvršen strašen pokolj nad hrvatski« mi zastopniki) ter to vlado podpirala m odobravala izjemne ukrepe proti hrvatske* mu narodu v borbi Za najsvetejše narodne pravice, — kakšne zle posledice bi nastale za katoliško cerkev med Hrvati?! Brez dvoma bi narod osovrafll tako cerkev in jo smatral za evojo nasprotnico! To je ono, zakaj cerkev tudi svoji duhovščini pripo* roča, naj se ne spušča preveč v politične spore, razen kadar gre za obrambo božjih in cerkvenih pravic. Duhovnik mora biti apostol miru in ljubezni ter mora imeti vedno pred očmi svoj vzvišeni poklic in obenem čvrsto stati rte Hrani svojega nas roda. Ali ni izjava škofa Garića huda obsodba naše klerikalne stranke, ki zlorablja kato* liško ime za svoje politične namene, ki za« govarja svoje zavezništvo z ljudmi, iz ka* terih je izšel morilec, z obrambo katoliške vere in cerkve? Ali ni ta Izjava huda ob* sodba onih predstavnikov katoliške cerkve v Sloveniji, kt dopuščajo, da Usti klerikal* ne stranke v njihovem imenu proglašajo klerikalno stranko kot zastopnico in brini* teljico katoliške cerkve ter kličejo v družbi Puniie Račića: Vsi katoličani vkup!? Sedaj čakamo, da bo »Domoljub* tudi banjaluškega škofa Garića, ki je izšel iz frančiškanskega reda, proglasil za prijate* lja in zaščitnika mehikanskih brezvercev. Pisane zgodbe iz naših krajev Katastrofalni gozdni požari v Bosni. — Tragedija nesrečnega dekleta. — 131etni deček — ubijalec. — Napad pastirjev na avtomobil. — Zagonetna avtomobilska nesreča. — Obupni čin mlade matere Številni gozdni požari, ki so že pred Hnevi izbruhnili v raznih krajih sara« jevske oblasti, so zavzeli ocromne di* menziie. Celokupno orožništvo sara* ievske oblasti ie udeleženo nri caše* nje, pomaga mu pa tudi kmetsko Dre* bivalstvo. Pripetilo pa se je že večkrat, da so kmetje odrekli pokorščino in da so se z vsemi štirimi branili sodelova* nja pri gašenju. Na odredbo velikega županstva in orožniškega poveljstva so bifi nepokorneži aretirani in oddani v sodne zapore. Zanimivo je tudi, da je bilo mnogo kmetov aretiranih, ker jih je orožništvo zasačilo in flagranti pri podtikanju ognja. Neki kmet je pri za* sli sanj u priznal, da je zažgal svoj gozd kar na petih krajih. Dva druga kmeta sta priznala, da sta svojim otrokom zapovedala, naj zažgo državne gozdo* ve, kar so otroci takoj in z velikim ve* seljem storili. Kmetje baje zažigajo gozdove zato, ker jim oblasti ne dovo* lijo svobodnega sekanja lesa. Požar, ki je izbruhnil v državnih gozdovih v ne* posredni bližini vasi TvrdiniČ na pla* nini Trebevič na Sarajevom, se je zad* nje dni katastrofalno razširil. Ponoči izgleda hrib, kakor da bi bil ves v pla* menih. Na pomoč je bilo poslano vo* jaštvo vse sarajevske garnizije. S po* močjo vojaštva upajo oblasti lokalizi* rati silne požare. ★ y Hercegovini se je odigrala pred Hnevi strašna vaška tragedija, pri ka? teri je izgubila življenje neka mlada nezakonska mati. M vasi Zavojeviči pri Mostarju se je lani vnela med ne* ko mlado vaško lepotico in med nekim tamošnjim posestnikovim sinom vroča ljubezen, katere neizogibne posledice so se kmalu pokazale. Mlada, neizku* šena mati je do zadnjega trdno vero* vala svojemu zapeljivcu, da jo bo po« ročil. Ta pa ji je nekega dne, kmalu po rojstvu otroka sporočil, da je ne name* rava nikoli poročiti, ker bi bila tako zveza preveč sramotna za njegovo po* steno hišo in za njegovo rodbino, ki je na dobrem glasu. Dekle je v obupu no* vorojenčka zadavilo in ga pokopalo na domačem vrtu. Ko so vaščani zvedeli za zločin nesrečne matere, so se zbrali pred njeno hišo in so jo hoteli linčati. Deklici se je posrečilo s pomočjo svo* jih zvestih prijateljic pobegniti. Ne* srečna mladenka se je delj časa poti* kala po bližnji okolici in živela pravo življenje preganjane zveri. Pred dnevi dnevi pa se je vrnila v domačo vas. Kmetje so se sicer že pomirili, vendar pa so nesrečno dekle zaničevali in pre* zirali. Ko je dekle spoznalo, da čutijo ljudje do nje samo preziranje in zani* čevanje, je obupalo. Na strop v svoji sobici je na močno železno kljuko pri« trdila vrv in se obesila. Na mizi je pu* stila poslovilno pismo, v katerem je napisala, da drugače ni moglo biti in da mora umreti, ker je bilo njeno mla* do življenje zastrupljeno. V Ogulinu se je predvčerajšnjim zvečer pripetil grozen zločin, ki ga je izvršil komaj 13 let stari pastir Franjo Rendidič. Kakor običajno vsak dan, tako sta tudi v torek pasla črede na polju pred mestom 19-1 etni pastir Tomo Sti-petič in njegov tovariš Franjo Rendu- lič. Pastirja sta se proti večeru, ko sta se že vračala s paše proti mestu, radi neke malenkosti sprla. Stipetič, Id je bil znatno močnejši od svojega tovariša, je RenduMča parkrat udaril po glavi. Rendulič se je spustil v beg, Stipetič pa mu je sledil. Ko je deček videl, da ga bo Tomo dohitel, je med begom potegnil iz žepa precej velik nož in ga odprl. V tem trenutku ga je Tomo dohitel. Franjo se je nenadoma ustavil in obrnil ter je Stipetiču z vso silo porinil nož med rebra. Tomo se je zgrudil mrtev na tla. Ostrina noža mu je prerezala srce in bi bila vsaka, tudi takojšnja zdravniška pomoč brez uspeha. Mrliča so preepljali v mestno mrtvašnico,, kjer je bila izvršena sodna obdukcija. Zanimivo je, da je bil v Ogulinu pred letom dni izvršen popolnoma sličen uboj in sicer je tedaj v prepiru zabodel^ neki pekovski vajenec svojega tovariša v srce, tako da je obležal na mestu mrtev. Zločin se je odigra! na trgu pred župno cerkvijo vpričo več sto ljudi. V torek popokme je bil izvršen na veliki državni cesti med mestoma Lju-buški in Imotski v Hercegovini zanimiv atentat na avtoornnrtnis, ki prevaža potnike med omenjenima krajema. Kake 3 km izven Ljubuškega sta pasla na polju med njivami večjo čredo Živine pastirja Ivo in Mando. Živina se je spla-šila in so krave pričele bežljati po cesti. Ker m hotel šofer takoj ustaviti avtomobila, sta se pastirja ustrašila, da ne bi avtomobil povozil živine in sta začela avtomobil bombardirati s kamenjem. Atentat jtna je v polni meri uspel. Razbila sta na avtomobilu vse sprednje šipe, precej težko pa sta ranila tudi šoferja in potnika. Ranjencema je nudil prvo pomoč zdravnik v Ljubuškem, nakar sta bila prepeljana v bolnico. Nasilna pastirja je orožništvo aretiralo in izročilo državnemu pravdniŠtvu. ★ V torek zvečer se je oglasil v Zagrebu pri svojem gospodarju 21-letni šofer Josip Slovaček, rodom iz Češkoslovaške, in izjavil, da ga je neka družba najela, naj jo popelje na razne kraje mesta. Gospodar je seveda dovolil šoferju vzeti avtomobil Ker pa šoferja z avtomobilom do zjutraj še ni bilo v garažo, je pričelo gospodarja močno skrbeti. Včeraj pa je zvedel od policijskega agenta, ki ga je prišel zasliševat, da je policija našla v predmestnem gozdu Tuškancu pod kakih 70 m globokim bregom razbit avtontobl. Po številki so ugotovili njegovega lastnika. Kako se je nesreča zgodila, se še ni moglo točno ugotoviti. Po dosedanjih poizvedbah je policija razjasnila, da se je z avtomobilom vso noč vozila iz gostilne do gostilne večja družba totalno pijanih mladeničev, ki se je nato prevrnila s ceste po strmem bregu kakih 70 m globoko. Zanrmivo je, da so vsi udeleženci vožnje s Šoferjem vred izginili kot kafra in da ni bil nihče izmed njih pri padcu poškodovan. Šofer bi bil moral te dni oditi k vojakom. Lastnik avtomobila trpi okrog 40.000 Din škode. V ponedeljek se je na petrov aradin-skem bregu Dunava odigrala strašna rodbinska tragedija, ki je zahtevala 2 človeških življenj. Okrog 14. ure pop. se je na više ležečem kraju brega pojavila mlajša ženska z otročiSkom v naročju, 6-letnega sinčka je pa držala za roko. Nenadoma je vrgla v vodo otroka, ki ga je držala v naročju, takoj nato pa še dečka, ki je preplašen stal kraj nje. Neposredno za dečkom se je Še sama pognala v valove. V vodi se je tesno oklenila svojega sinčka in se z njim vred potopila. V bližini se nahajajoči ljudje so nemudoma prihiteli k bregu in skušali rešiti potapljajoče se nesrečneže. Uspelo pa jim je rešiti le 16*me* sečno dekletce, dočlm sta mat! in 61emi srn utonila. Njunih trupel kljub skrbnemu iskanju niso mogli najti. Policija v ponedeljek ni mogla ugotoviti, kdo bi mogla biti tajinstvena samomorilka. V torek dopoldne se je pa na petrovara-dinski policiji zglasila starka Elizabeta Canji ki je v rešeni deklici spoznala svojo vnukinjo. Mati je nato povedala žalostno zgodbo svoje nesrečne hčerke. Njena hčerka Katica, stara 35 let, se je pred leti poročila z nekim novosadskim meščanom, s katerim je mela sinčka. Kmalu pa se je od moža točila in je nekaj časa živela v divjem zakonu s sinom nekega novosadskega vrtnarja. Kot posledica tega razmerja se je rodila pred približno poldrugim letom deklica, ki so jo rešili iz Dunava. Katica je bila zadnje čase ushižbena pri tamkajšnjem trgovcu Šmitu. Plače je imela mesečno jedva 400 Din. Ker se ni mogla s skromno plačo preživljati, je naprosila mater svojega moža, da je sprejela deklico v oskrbo. Ker pa ni starka že več mesecev prejela za vzdrževanje otroka nobenega denarja, je otroka hotela vrniti, toda Katica ga ni hotela sprejeti. Zato je odšla starka na policijo. Katica je na potictji izjavila, da obeh otrok ne more preživeti m da jima bo polomila roke tn noge ter ju vrgla v Dunav, če ji bodo vstKli deklico. Policija jo je radi te grožnje za 10 dni spravila v policijske zapore, nakar ji je izročila deklico. Katica je pri prevzemu otroSkega perila izjavila, da perfla itak ne bo ratofla, ker bo otroka vrgla v Dunav. Svojo namero je v ponedeljek tudi izvršila. Deklico, ki so jo rešili iz vode, so oddali zopet v rejo k materi bivšega Katičmega moža. _ KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Tatvina v hotelu Imperial (Današnja pre maj etra v kina Ideal.) Rasne skrivnostne tatvine po velemestnih hotelih in zmešnhrve, izvirajoče is teh tafrvfa, to Še tvorilo že od nekdaj priljubljeno jn hvaležno snov Umom, namenjenim slasti enemu deta fiknske puliti e, ki si UM senzacij m stpetega dejani*. Tudi v današnjem fttnra, ki je m sporedu v kkra Ideal, bodo na$H Utsdue dovoli ta« jinvjveoosti in kriminalističnega užitka. Res 1« sicer, da manasteršpc filma ne prinaša mnogo novega, toda dejstvo Je, da je celo dejanja precej zavito v nekako negotovost in meglen os t, tako da si gledalec do konca ne more biti na jasnem, kako se bo zrno »luščilo. Sicer pa najdemo v VAan vee, kar spada k receptu filmov te kateiEorrje: tu je amerikanski mMijonar s svojo ženo; oba si želita žrvrjempa wi uživanja. Ta Je njegova lopa hčerka, sladka vaba srrabačam, katerim df%* mastna dolarska dota, ne manjka roti lažni knez Ladrome, ki si Je nadel svoj kne-ževski naslov samo zarto, da neepaženo opravi svojo nalogo kot hotelski detektiv; v filmu nastopa cela vrsta karvailnrjejv, ki dvorijo po vseh pravilih bon tona, vijudrtosta in etikete lepim d a mm, in končno s* dresirana opica, Id se razlomka kot orodje in sredstvo prekanjene družbe hotelskih tatov. Filmske dekoracije so sicer skromne, toda dobre, istotafco kot fotografija. Izvrstni so igralci ziasta plačibii natakar Sz5-reghi in lopa Ellen Kur&L Pabifca bo s IBanora ttdovolfola, ker bo uživala pri ugibanju in razreševanju krkninalrte vsebine in zaplertenega dejanja. Prosveta Gledališke predstave za oa-a velesejma. Narodno gledališče v Ljubljani priredi za časa velesej'ma 10 gledaliških predstav. Vse te predstave se bodo vršile v dramskom gledališču, ker inštalacijska dela nove električne naprave v opernem gledališču 3e niso dovršena. Začetek dramskih predstav bo vedno ob osmih, muzikalnih predstav pa cb pol osmih. Vstopnice se dobe od jutri, 31. t. m. dalje pri dnevni blagajni v dramskem gledališču (glavni vhod). Gledališki reeprtoar za časa velesajma. Prva, tako rekoč otvoritvena predstava, 1>0 v soboto 1. septembra ob pol osmih zv. (v dramskem gledališču, kakor vse predstave za časa velesejma). Izvajala se bo priljubljena opera »Prodana neve«ta<. Po daljšem odmoru bo nastopil ta večer zopet g. Betetto kot IČecal. Opero dirigira t^osp. Balatka, Poleg imenovanih Sodelujejo gg. Banovec, Janko, Mohorič, Perko. To bo obenem prva operna predstava, ki jo bo oddajala ljubljanska, oziroma domžalska radio - postaja v širni svet. — 2. septembra igra drama ob osmih in sicer zabavno komedijo >Dobri vojak švejk* z g. Cesarjem v naslovni vlogi in s sodelovanjem skoro celokupnega dramskega ansambla. Komedija je polna sočnega humorja in bo poset-nike velesejma nedvomno zanimala. Komedija je prirejena po znamenitem Haškovem romanu, ki pripada že danes svetovni književnosti. Prireditev je imela povsod velik uspeh. Med drugimi je vprizorilo komedijo tudi Piscatorjevo gledališče v Berlinu. — Dne 3. septembra, v ponedeljek, ostane gledališče zaprto. — 4. septembra igra opera >Čardadko kneginjo«. Dirigira g. Itriton. V glavnih partijah nastopajo poleg priljubljenega operetnega para g. Poličeve in g. Dre-novča še ga. Ribičeva, gg. Peček, Povhe in drugi. SPORED PREDSTAV. Vse predstave se vršijo v dramskem gledališču. Sobota 1. septembra ob pol 20.: >Prod^na nevesta«. Nedelja 2. septembra ob 20.: >Dobri vojak švejk<. Ponedeljek 3. septembra: Zaprto. Torek 4. septembra ob pol 20.: »Čardaška kneginja«. Sreda 5. septembra ob 20.: »Fanny, tete, strici itd.<. četrtek 6. septembra ob pol 20.: »čarobna piščaU. Petek, 7. septembra ob 20.: »Herman Celjski«. Sobota 8. septembra ob 15. pop.: »ČardaŠka kneginjac. Ob 20.: »Župan stilmondski«. Nedelja 9. septembra ob 15. pop.: »Dobri vojak Švejk<. Ob pol 20.; »Poljska kri«. Sport Mura - Primorje Po težki krizi, ki jo je zadnje čase preživljala primorjanaka hazenska družina, je začela zopet z intenzivnim delom na igriSču. Plodove tega dela bo pokazala v dveh tekmah s priznano in uvaževano družino Mure, ki spada po svoji kvaliteti med najboljše družine ne samo Slovenije, nego tudi vse države, kar je ponovno dokazala v težkih borbah z renom i ranimi nasprotnicami. Tako bo torej ta športni dogodek zanesljivo merilo moči naše bazene, kar nam prihaja tembolj prav, ker stojimo tik pred važnimi in velikimi borbami s češkoslovaško reprezentanco. Na predvečer teh velikih športnih dogodkov bo mnoge zanimalo vedeti in videti, kakšne so naše šanse, koliko nad se nam nudi, da bomo uspešno nastopili proti Cehinjam. To lahko pričakujemo vsaj od družine Mure, ki je, kot rečeno, gotovo zelo odličen reprezentant našega bazenskega sporta. Sigurno snuemo pričakovati tudi od primor-janeke družine, da bo pokazala pozitivne vrednote, da bo dokazala, da mnogomesečni trud ni bil zaman in da jo moremo prištevati med naše prvorazredne družine. Tekmi se vršita oba dni — v soboto in nedeljo — na igrišču Atene v Tivoliju in sicer v soboto ob 18., v nedeljo pa ob 11. Kako bo sestavljena naša držav« na reprezentanca Naaa repreaentatična dr u zrna, k! nastopi dni S. septembra proti 6enosk>v»5kI reprezentanc* v LJubljani, bo, kakor se zdi, sestavHeoa tako-le: Gimperrnan vaška — Jugoslavija Je odrejen naš savezni sodnik g Nikoli c ki Beograd«, za njegovega namestnika pa savezni sod nek g. Čuvaj iz Zagreba. železnica KOLEDAR. Četrtek, 30. avgusta 192S: katoličani: Rozi Lim.f Milka; pravoslavni: 17. avgusta. Miran. DANAŠNJE PRIREDITVE. Ljudski kino (Matica): Gola žena (Sve* tislav Petrovič). Kino Ideal: Tatvina v hotelu ImperiaL DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta m Leustek, Resljeva cesta. Slovanska vzajemnost Pepe iz uredništva ima hejslovan* $ke nazore in pozdravlja vsako stopi* njo k zbližan ju vseh Slovanov iste krvi in enakih junaških src. Zanima se posebno za lepe primere slovanske vza» jemnosti, kakršen je bil oni Puniše Ra* čića. Ta je že zastarel in bi spravili kolegi Pepeta v disciplinarno preiska* vo zaradi ugleda novinarskega stanu, če bi ga pogreval. Ampak je našel Pes pe drug primer slovanske vzajemnosti pri naših bratih Čehoslovakih in ga priporoča vsem Slovanom v posne* manje. Sodna palača v Bratislavi je dobila oni dan kamenito ploščo, na kateri je bilo napisano: Statne zastupitelstvo ali po domače državno pravdništvo. Pa so pogledali Slovaki to reč in so dejali: jok! Napis mora biti slovaški in je tre* ba v kamen vklesati še strešico, da se bo glasil: Štatne zastupitelstvo. Bratje Čehi so pa protestirali, češ da Slovaki niso dobro podkovani v pravopisju. Kar musi biti, musi pač biti. In se je vnela huda pravda, kdo ima prav. Slo* vakom so prišli na pomoč najbolj'ši filologi, med njimi znani kapaciteti dr. Skultetv in prof. Nando ŠtellenŠteliar, ki so z vso avtoriteto učenih mož do* kazovali, da je za slovansko vzajem* nost strešica na državnem pravdništvu neobhodno potrebna. Pa so vendar Slovaki ostali prikrajšani, kajti jim Praga ni dovolila strešice na državne stroške. Zdaj so užaljeni in kani jo po* slati deputacijo k samemu prezidentu Masaryku, da se zavzame za njihovo slovansko vzajemnost. Dragi gospod Pepe iz uredništva! 2elo hvaležen za Vaš nasvet, sem že razglasil vsem našim, da bo v bodoče naš klic »£or PendTek« in »dol Korošec«, ker sta oba ta klica državotvorna in se ju moramo dTžati. Za PTOtiusluao Vam pa povem nekaj, česar Vam ni znano. Ljubljančani še danes jokajo po cirkusu, ki je bil tako kratek čas med nami. Povejte vsem takim, da jim ni treba solza, ker imamo v Ljubljani drus prav lep cirkus. Stanujem na Rimski cesti v hiši, ki ima prostrano dvorišče in vse polno strank. Tam prične vsak večer cirkus, ki traia kakor je razpoloženje, včasi ceTo preko polnoči. Neka gospa Semrekla ima veliko besedo, ker jo imajo vse žene na tem dvorišču 26lo v časteh. Prizor za bogove, kadar prične kak tak dialog: »Sem rekla, da ie ona rekla, kako je slišala ona, da je rekla in bom tudi na sodniji rekla, da je ona rekla, kakor sem jaz rekla in ne kot je ta rekla, da je rekla, pa sem le Jaz prav rekla, da je ona tako rekla itd. Ta gospa Rekla ali Semrekla ima tedaj veliko vlogo. Največkrat konča taka cirkuška predstava na sodniji v sobi 28. kjer je ta naša častitljiva hiša zelo v časteh. Povejte cirkusa željnim Ljubljančanom, kje je dobiti nadomestilo za Kludske-ga in jim tako storite uslugo. Klanjam se Vam udam Mlečnozobi Pe-ndrekovec. Med študenti. — Kaj delaš, prijatelj? Pišeš domov po denar? — Ne. — Zakaj pa sediš tako dolgo nad pismom? — Rad bi pisal domov, ne da bi prosil denarja. itev. 108 •SlIOVENSKI NAROD» dne 30. avgusta 1028. Strao 3 Dnevne vesti. — Straia na Radlčevem grobu. Ker so ss razširile po Zagrebu takoj po požaru v Seljačkern domu vesti, da se pripravlja atentat tudi na Radićev grob, je bilo ukTe-njeno vse potrebno, da ne pride še do tega zločina. Omladina HSS je sklenila postaviti na Radićev grob permanentno stražo, a policija ie odredila, da mora stati pri Radlčevem grobu pohcijska straža. Cez dan straži Rodićev gTob po en omladinec, po noči pa dva. Žalostno je, da mora hrvatski narod na svojih tleh in v »svobodni« državi ttražiri Celo grob svOjega velikega rrfcjčfe-nfka. — Turški konzul v Zagrebu. Turčija doslej v Zagrebu ni imela kdnzula. šele" te dni je bil Imenovan ža turškega konzula v Zagrebu predsednik anglo - Jugoslovenske petrolejske družbe dr. Milan Maric. — Kraljevi vinogradi Kralj je kupil v Dćmir Kapiji pri Kavadaru okrog 700 hektarjev obsegajoče zemljišče, na katerem bodo med drugim tudi vzonni vinogradi. — Nov odvetnik v Ljubljani. V imenik odvetniške zbornice za Slovenijo s sedežem v Ljubljani je bil vpisan dr. £gon Stare. —- NaJsalJive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti Od 15.—21. trn. je bilo v ljubljanski okolici 14 slučajev tifuzrrih bolezni, 21 griže, 36 škriatinke, 17 ošpic, 7 davice, 4 lena in 2 vraničnega prisada. V mariborski oblasti je bik> od 8.—14. tim. 34 slučajev tifuznih bolezni, 4 griže, 56 škrla-tinke, 29 ošpic, 5 šena, 4 krčevite odrevenelosti in 7 vraničnega prisada. — Razpust kluba. »Klub dolenjskih kolesarjev v Novem mestu< je razpusčen, ker že več let ne deluje fn ker nima pogojev za pravni obstoj. — V naše državljanstvo so sprejeti modi sf. k a. iz Maribora Roza Arrrrbruster, kmetovalec iz Orehove vasi Ivan Bensa, posestnik iz Maribora Pavel Marušič, kapitan I. kf. iz St. Ilja Alojz Scrmeider in mehanik iz Maribora. Anton Novak. — Manifestacija narodne«« delavstva. Jubilejni kongres Narodne strokovne zveze bo obenem velika manifestacija vsega narodno zavednega delavstva, ki bo ob tej priliki manifestiralo za svoja prava In svoje ideje. Kakor so se naši bratje v Trstu in tovariši v Ljubljani že pred dvajsetimi leti zfcfrali na kongresih in shodih in manifestirali za svoje pravice, ki so iz dneva v dan bolj teptane, tako moramo tudi mi ob tej priliki dvigniti svoj glas in skrbeti, da pridemo vsi do zadnjega na kongres. Kongresa se najbolj veselijo naši stari prijatelji Iz Primorja, ki ne morejo pozabiti lepih časov, ko so se zbirali okrog prapora NDO in ponosno korakali po tržaških ulicah. Njim se pridruiimo tudi vsi ostali m obnovimo lepe spomine na NDO. Manifestacija narodnega delavstva bo v nedeljo 9. septembra na Sokolskem Taboru, kjer bodo govorili naši odlični voditelji in nam dali novih smernic za nadaljno naše delo. Nato bomo manifestirali s sprevodom po mestu in bomo tudi tako pokazali, da se narodni delavec zaveda svoje velike misije, ki jo ima med svojim narodom. Za kongres je dovoljena polovična vožnja in se ga more vsakdo udeležiti. Izkaznice za znižano vožnjo se dobijo pri podružnicah ali v tajništvu NSZ, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7-II. Kdor le utegne, nag pribiti na kongres in se pridruži veliki manifestaciji narodnega de-lastva. _ Znižana vožnja za Sarajevo. O priliki 2$!etnice društva G a j r e t, ki se vrši dne 5., 6. in 7. sept. je dovolila železniška uprava 75% popust za udeležence teh svečanosti, in sicer na ta način, da se kupi pri vožnji tja polovico vozne karte, ki velja tudi za povratek. — Prireditve bodo zelo zanimive, ker bojo imeli posetiriki priliko, ogledati si živopisne narodne noše južnih krajev naše domovine. Informacije daje >Putnik«, d. d. v Ljubljani. (Palača Ljubljanske kreditne banke). _ Otroške igračke kmečkih otrok, bodo zanimiva posebnost na pokrajinski razstavi v Ljubljani od 1. do 10. sept. na ljubljanskem velesejmu. Naše podeželsko učitelj-stvo razstavi izdelke kmečkih otrok. Izdelki bodo na prodaj. Na deželi se skrivajo vča-sfh zelo spretni obrtniški talenti. Zato opozarjamo tudi občinstvo na to posebnost razstave. — Nase vrbogojstvo in kolarstvo. Državna učna delavnica za kolarstvo Radovljica bo razstavila izdelke iz vrbogojstva in svoje košarske izdelke v okvirju velike jubilejne kmetijske razstave na ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. sept., in sicer v oddelku domače obrti. Vrbogojstvo in ko-šarsrvo je zelo razvita domaČa obrt, ki jo je Kmetijska družba pospeševala Že v 70 letin minulega stoletja s tem, da je uvedla Tame vrste vrb, ki so primerne za kozarstvo. Izdala je tudi knjižico o vrboreji, ki se je kmalu razpečak. S tem se je doseglo, da so se posebno v radovljiškem okraju in ljubljanski okolici začele gojrti vrbe v večji meri. S tem v zvezi se je razvilo tudi kozarstvo, ki je par desetletij precej cvetelo in ©jeza izdelki so šli tudi izven kranjskih meja. Pozneje pa je ta panoga naše domače hišne obrti nazadovala, šele po vojni so se merodajni činitelji v Sloveniji ponovno začeli zanimati za pospeševanje te obrti, ki more našim kmetom, posebno v zimskem času prinesti prav lepe dohodke, rn so tudi ustanovili šolo za kolarstvo in pletarstvo v Strnisču pri Ptuju, je bila pozneje ukinjena, ki pa bo v doglednem času menda vpostav-ljena, in pa pozneje državno učno delavnico za koŠaTstvo v Radovljici. Razstava nam bo pok a za hi, kakšne uspehe ie radovljiška šola dosegla in javnost bo videla, da trud ni bil zaman. Zakon v posesti in nošenju orožja. V Ljubljani 1928. Zbirka zakonov XXIII. snopič, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena Din 16, po pošti Din 16. V Zbirid zakonov, ki jo izdaja Tiskovna za- druga, so v XXIII. snopiču fzlli sledeči zakoni: zakon o posesti in nošenju orožja, zakon o srednji upravi ža mere in dragocene kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kotrolah sodov, zakon o merah, njih rabi v javnem prometu rn nadzorstvu nad njfcnt In zakon o kontroliranju čistine izdelkov zlata, srebra in platine. — Veterinarska razstava. Oddelek kmetijske razstave v jeseni letošnjega leta v Ljubrjam bo tudi »živlnozdravstvo In pod-kovsfvo«. Obsegal bode strokovno literaturo slovenskega Jezika v pregledu po pisateljih oziroma prevajalcih in letnicah tiska ter tudi knjige in brošure, tabele in drugo. Potem veterinarsko policijo s slikami, modeli, statistiko itd. Nadaljna skupina ie veterinarska sanitarna policija, zadevajoč javne klavnice, posebno najmodernejšo mestno klavnico v Ljubljani, mesoogledstvo, tržno nadzorstvo, veterin, zdravstvene naprave in dr. Posebna bo izložba državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani, kjer bodo razstavljeni patološki preparati m Objekti, posebno Živalskih kužnih bolezni, IrtStfumentirji zavoda iri dr. Tudi oblastna podkovska šola v Ljubljani razstavi svoje podkOvske izdelke, učila, preparate, slike Itd. Obče znana tvrdka »Chemo-techna v Ljubljani« priključi v tem oddelku veterinarske zdravilne in razJcuževalne predmete. Konečno se bodo v skupini »Prva pomoč« razstavile tozadevne knjige, instrumentarij, zdravila itd. na ogled. — Vreme. 2e več dni je kazalo, da se bo vreme poslabšalo, dasi je stal barometer razmeroma visoko. Danes je pa naglo padel na 759 rmn in že dopoldne je začelo deževati. Jutri je polna luna in to je najbrž vplivalo na vreme. 2jutraj smo imeli Se gosto meglo in nihče ni mislil, da dobimo tako kmalu dež1. Megla se je pa kanalu dvignila in dobili smo pohleven jesenski dež, ki utegne trajati več dni, ker ni bil združen z nevihto, kakor doslej. Včeraj je bilo deloma oblačno v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu, drugod pa lepo. V Skoplju so tmeli včeraj strahovito vročino. Temperatura je znašala 40 stopinj, kar je ob tem letnem času pač redek pojav. Tudi v drugih krajih na jugu in jugovzhodu so se včeraj polteno cvrli. V Beogradu so imeli 38 stopinj, v Splitu 36, v Dubrovniku 34. V Hrvatski in Sloveniji ni tako vroče. V Zagrebu ie bilo včeraj 33, v Mariboru 30, v Ljubljani 25.8 stopinj. — Letošnja Jubilejna kmetijska razstava. Ugodni uspehi, ki so jih dosedaj dosegle jesenske kmetijske razstave, so dali upravi velesejma, Kmetijski družbi za Slovenijo in merodajnim gospodarskim organizacijam nadaljno pobudo za prirejanje takih razstav, ki so poklicane, da pomagajo našemu kmetijstvu do novih uspehov. Letošnja razstava, ki se bo vršila od 1.—10. septembra v Ljubljani na velesejmu, bo posebno obsežna in impozantna, saj se priredi v proslavo 160 letnega jubileja Kmetijske družbe za Slovenijo. Važen namen zasleduje razstava s tem, da se producenti z ogledovanjem in primerjanjem dotičnih pridelkov navdušujejo za izboljšanje dosedanjih uspehov. — Zveza državnih nameščencev za Slovenijo ima svojo pisarno v Frančiškanski ulici št. 6, I. (desno). Informacije se dajejo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 5. do 6. ure popoldne, sicer uradne ure za interno poslovanje razun sobot, nedelj in praznikov dnevno od 5. do 7. ure popoldne. Tajništvo. 34l-n Rešitev za gospodinjo Je Radion. Pranje perila ji ne Jermje preveč časa in ima tOTej priliko da se briga za druge hišne posle. Z Radionom se proži sredstvo za pranje s katerim se brez vsakega truda pere, perilo se pa ne poškoduje. — Nesreča nikoli ne počiva. V bolnico so včeraj pripeljali več ponesrečencev iz Ljubljane in raznih krajev Slovenije. Tako je moral v bolnico delavec Dominik Zakov-šek, zaposlen v tovarni Polak. Včeraj ga je stroj med delom zagrabil za roko in mu odtrgal več prstov. —^ Slična nezgoda Je doletela Žagarja Antona Kokalja, kateremu Je žaga odtgala več prstov na levi roki. — Delavcu Ivanu Kosu, zaposlenem pri tvrdki Batfetltto na Viču, je padla včeraj med delom opeka na glavo in ga težko poškodovala. 721etni kajžar Ignac Zaje je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Henrik Dejak, Serni učenec iz Velikih Lašč, je doma padel In si pri padcu zlom« levo roko. — Franjo Godec, 75Ietno ženo delavca, je ugriznil pes mesarja Zajca v nogo tako, da je morala v bolnico. Iz Ljubljane —lj Otvoritev pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« In jubilejne kmetijske razstave v proslavo 160 letnega jubileja Kmetijske družbe za Slovenijo se vrši v soboto dne 1. sept. ob pol 10. uri dopoldne. Blagajne se odpro ob pol enajstih, tako, da J s obisk razstave omogočen že dopoldne. Vjnski oddelek m mali prater je dostopen tudi po 6. uri zvečer proti malenkostni vstopnini Din 3, ob nedeljah in praznikih Din .4 —lj Razširjenje Erjavčeve ceste, Med mestno občino ljubljansko in lastnikom predvrta, ki zožuje sedaj Erjavčevo cesto nasproti jahalrrice, je bil dosežen sporazum, glasom katerega odpade ves ta svet v javno last mestni občini, katera bo še letošnjo jesen cesto razširila. Nova ograja pride v pravilno stavbno črto; mestna občina bo na pridobljenem svetu napravila lep in širok asfaltni trotoar, kar bo posebno dobro došlo ne le mnogobrojnim pa santom, marveč tudi ded, ki obtakuje šolo na Vrtači. Mestna občina je z deli Ze pričera. —Ij Križnar Je včeraj umrL Včeraj smo poročali, da so morali ponesrečenemu slugi tvrdke Dar Ludviku Križnarru amputirati nogo pod kolenom. Križnar pa je kmalu po operaciji umrl. Zastrupljanje, ki je nastalo po nesreči, je prešlo v akuten Stadij in je bila vsaka pomoč prepozna. S socijalnega stališča je itak bolje, da j« revež podlegel poškodbi. —lj Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani izjavlja glede notice o zdravljenju ponesrečenca Ludvika KriZnarja, izlSle dne 29. avgusta 1928, štev. 197, med ljubljanskimi novicami »Slov. Na-roda«, naslednje: V nedeljo dne 26. t. m. Je bil ob rrtčetrt na 10. uro zvečer pripeljan v bolnico Ludvik KfiŽ-nar, ki se je ponesrečil na postaji Šmarje' -Sap. Dežurni zdravnik g. dr. Heferle Je takoj ob sprejemu nemudoma odredil, da ie bil Križnar prenesen v operacijsko sobo kirtrrgičnega oddelka ter mu tu nudil prvo potrebno pomoč. Takoj nato sta prišla k bolniku tudi oba kirurgična asistenta gg. dr. Kramarič in df. Guzelj ter ga pregledala. Še isto noč je Križnar dobil dve potrebni injektičij. Ponoči je bolnik klical zdravnika in so na njegovo željo takoj poklicali dežurnega zdravnika. G. dr. Heferie, ki je ponesrečenca takoj obiskal, je ponovno odredil vse potrebno, kar je bilo v interesu bolnikovega zdravja. Spričo tega, da se je ponesrečencu nudilo takoj vse, kar je bilo v močeh zdravnikov, so vse druge izjave neutemeljene in nepremišljene. V splošni bolnici v Ljubljani uraduje noč in dan splošni dežurni zdravnik, ki v težkih in nujnih slučajih nudi brez izjeme vsakemu bolniku sam potrebno pomoč; poleg tega pa ima tudi vsak posamezni oddelek dežurnega asistenta. V gori navedenem primeru sta prišla k bolniku celo dva asistenta. Zato je skrajno neumestno objavljati v Časopisih vesti, ki se niti malo ne skladajo z dejanskim stanjem. — Ravnatelj bolnice: Dr. Je$e, s. r. u— Promenadnl koncert Nar. železničar-skega glasbenega društva »Sloga< v Zvezdi se bo vršil drevl ob pol 8. Dirigent g. H. Svetel. Spored: 1.) Uvodna koračnica; 2.) Smetana: Slavnostna predigra; 3.) Blodek: Pofpuri iz opere »V vodnjaku«; Nedbal: Valček Iz operete »Poljska kri«; 5.) Smetana: Potpuri iz opere »Poljub«; 6.) Šebek: Zbor dervišev, orientalska scena; 7.) Zaključna koračnica. —lj Pevski zbor Nar. železnlčarskega društva »Sloga« ima svojo redno vajo jutri v petek v pol dvajsteti uri. Danes vaja odpade. —Ij Sokol Šiška javlja svojemu članstvu, da je preminul naš dolgoletni orbor-nik Ivan Zakotmk, st. Pogreb se vrši danes ob pol 6. uri. Bratje v kroju se zbirajo ob tri četrt na 5. pred Čitalnico, ostali, ki nimajo kroje pa v civilu z znakom — odbor. 640-n Zobozdravnik dr. Jos. Tavčar se s 1. septembrom preseli iri ordinira Gledališka ulica 4, pritličje (nasproti opernega gledališča) —lj Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so darovali v počaščenje spomina bla-gopok. g. Zdravko Vončine i. s.: g. Oton Jerne, tajnik Mestne hranilnice v Ljubljani 100 Din; ga. Ivanka Neuhold v Mariboru 100 Din. Skupaj 200 Din. Iskrena hvala! 639-n —Ij Članstvu krajevne organizacije SDS za Šišenski okra). Preminul je naš zvesti član in večletni odbornik tov. Ivan Zakotnik st. Poživljamo članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba, ki se vrši danes ob pol 6. uri iz Zg. Šiške št. 15 na pokopališče v Dravlje. — Odbor. —H Zadruga brivcev, frizerjev in lasnl-Čarjev v Ljubljani sporoča cenj. občinstvo, kakor rudi svojim članom v Ljubljani z policijskim okolišem, da je gosp. veliki Župan odredil, da smejo vsi brivski in damsko-frizerski obrati počenši z 1. septembrom, do vključno 10. septembra t. 1. obratovati sledeče: od pol 8. do 12. in od pol 14. do 19. ure, ob sobotah in pred praznikom eno uro dalje t. j. do 20. ure. Na praznik 8. septembra od pol 8. do 12. ure, ob nedeljah morajo biti obratovalnice celi dan zaprte. — Na-čelstvo. —I] Policijske prijave In aretacije. Na policiji so bile od včeraj do danes vložene sledeče ovadbe; 2 tatvini, 2 kaljenja nočnega mini, 2 slučaja popada od psa, 1 prekoračenje policijske ure, 14 prestopkov uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov, 14 prestopkov avtomobilskih predpisov in 15 prestopkov cestnopobcijskega reda. —I] Surov posestnik. Na ljubljanskem Gradu je včeraj popoldne sušil seno posestnik Josip S. Ob vznožju brega, tik nad Drelsetovo vilo so se Igrali otroci. Nenadoma }e začel S. metati na otroke kamenje, ker so parkrat poskočili po prašnem sena. Proti S., ki k sreči ni nobenega otroka poškodoval, je bila na policiji vložena ovadba radi ogroženja osebne varnosti. —lj Karambol kolesa z vozom. Pred dnevi se je peljala delavka pletilne tovarne Jos. Kune & Komp. Marija Pogačnik, stanujoča v Zadvoru, okrog pol 8. ure zjutraj s kolesom v Ljubljano. Na cesti med Šte-panjo in Hradeokega vasjo je dohitela Marijo Maroltovo, ki se je peljala na eno-vprežnem vozu v mesto. Pogačnikova jo Je hotela prehiteti in je opozorila Maroltovo z zvoncem. Ta pa je zavila z vozom na levo stran ceste, kjer Je hotela ob studencu napojiti konja. PogaČalkova se je zaletela s kolesom v zadnji del voia in padla. Pri padcu je zadobila Ie lažje poškodbe te praske po rokah in nogah, .po nesrečnem naključja. Maroltova je Pogačnikov! škodo takoj opravtiala. —Ij Popadljivi psi v LJubljani. Zadnje čase se v mestu klati vedno več psov, ki napadajo ljudi. Pred nekaj dnevi je ugriznil pes, last nekega gostrTničarja v Rožni dolini, ženo poštnega uslužbenca Ivanko Đ. in jf prizadejal precejšnjo rano na levi nogi pod kolenom. Psa je takoj preiskal dr- ffSrcčna sem 44 pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam/' Varuje perilo! Žavni živinozdravnik, ki je ugotovil, da Je popolnoma zdrav. — Drugi slučaj pasjega popada se je pripetil v Šiški na Frartkopan-ski cesti. Velik črn pes je popadel knjigovodjo Maksa K. in ga močno ugriznil v meča leve noge. Tudi ta pes je bil že pred dnevi pregledan od veterinarja in je bil spoznan kot zdTav. —lj Dve tatvini. Mestni cestni paznik Anton O. je prijavil na policiji, da je neznan dolgoprstnež izmaknil v noči od torka na sredo na Frankopanski cesti v Šiški varnostno svetilko, vredno 30 Din. Svetilka je bila last mestne občine. — Med vožnjo v brzovlaku Sušak - Ljubljana je bilo včeraj ukradeno nekemu potniku Iz žepa 2400 Din. Gre najbrž za Člane večje tatinske družbe, ki se v zadnjih tednih uspešno udejstvujeio zlasti na brzovlakih. Iz Celja —c Komemoracija za Stjepanom Radićem. Somišljeniki KDK iz Celja in okolice so se sinoči zbrali v mali dvorani Celjskega doma. Vršila se je komemoracija v počastitev spomina Stjepana Radića. Gtovorila sta g. Juro Hrašovec in g. dr. A. Novačan. Spominski večer je prav lepo potekel. —c Smrtna kosa. Umrl je v Cetju 66letni g Jože Volausschegg, drž. veterinar v pokoju. — V Lise ah pa je umrl g. Anton Klobučar v starosti 71 let. —c Položaj na hmeliskem trgu v Žalcu. Ta teden bode obiranje v splošnem končano. Poleg savinjskega se ponuja tudi mnogo hmelja Iz ostale mariborske oblasti. Kg se plačuje od 31—34 dinaijev. — Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v LJubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 4. septembra od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljevi sobi Javnega skladišča na Savinjskem nabrežju. Draga slava prekooceanskih letalcev Je-li mogoče kupiti slavo prekooceanskih letalcev? Več najboljših letalcev je tvegalo življenje in mnogi so našli v morskih valovih strašno smrt. Nekatere so v zadnjem hipu rešili. Iskanje izgubljenih prekooceanskih letalcev je pa zelo drago. O te mbi lahko povedale marsikaj parobrodne družbe, Čijih par-niki so križarili po morju, da priskočijo letalcem v zadnjem hipu na pomoč. Pa tudi če se polet posreči, mora parnik voziti v smeri poleta in poročati na vse strani, kje je posadka letalo opazila, če mora parnik iskati pogreše-no letalo samo en dan, ima mnogo stroškov, kaj šele, če ga išče cele tedne. Slava prekooceanskih letalcev je torej zelo draga. Zastopnik United States Line je izjavil dopisniku United Press, da je težko'izračunati, koliko znašajo stroški, ki jih hna parobrodna družba pri iskanju pogresenth prekooceanskih letalcev, če se letalo ponesreči in če oddaja signale SOS, morejo vsi parniki v bližini s polno paro odpluti proti dotičnemu kraju. Toda predno pripljujejo tja, lahko zanese morski tok letalo 50—100 kilometrov dalje. Prvi parnik, ki opazi letalo, mora o tem obvestiti druge, Čijih* pomoč ni več potrebna. Recimo, da izgubi parnik »Leviathan« s 1000 potniki in 800 mož posadke z iskanjem izgubljenih prekomorskih letalcev en dan. Stroški znašajo 14.000 dolarjev. Plače posadke znašajo dnevno najmanj 1500 dolarjev, prehrana potnikov .5000, kurjava 7000 dolarjev. Preleteti ocean je Jepo, toda ta sport pomeni za parobrodne družbe veliko izgubo, ki jo morejo kriti same, ker je reševanje prekooceanskih letalcev njihova moralna dolžnost. 4000 romarjev pogrešajo Kakor vsako leto, so romale tudi letos velike množice mohamedaaskih vernikov iz holandske Indije v Mekko. Toda romanje v Mekko ni tako enostavno, kakor na Brezje ali sv. Višarje. Vsako leto umre mnogo moba medan-cev na poti v Mekko, letos je pa zahtevalo romanje ogromno število žrtev. Po poročilih ameriških listov je zahtevala dolga, naporna pot 2500 žrtev. Ti nesrečneži so deloma podlegli raznim nalezljivim boleznim, deloma bedi, pomanjkanju vode in naporom, deloma so pa padli kot žrtve bandi tov. Letos spomladi se je napotilo iz raznih pristanišč holandske Indije v Mekko 35.000 romarjev, vrnilo se jih je pa samo 31.000. Od 2500 se ve točno, da so umrli, usoda drugih pa še zdaj ni znana. Mnogi romarji so podlegli nalezljivim boleznim, ki kose med karavanami, mnogi so umrli od lakote, ker niso imeli dovolj denarja, da bi si kupovali živež. Imeli so komaj toliko, da so poravnali stroške za transport, ki je zelo drag. Cesto se dogaja, da cela karavana v pusitradi zablodi in pogine od žeje. Druge karavane napadejo razbojniki in pomore vse romarje, ki se ne morejo braniti, ker so izmučeni, žejni in sestradani. Tudii med vožnjo s parnikom romarji zelo trpe, ker potujejo večinoma v mračnih, vlažnih in umazanih prostorih med krovom in dnom patnika. Najboljše, naj trajnejše, zato 13 najcenejše) Stres 4« ♦SCOVFNSKT NAROD* dne 30. avgusta 1928. Stev K8 TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. L C: 30. Johana v ječi. Skoro blazna od boleati ni Johana ne čula ne videla ničesar in ni vedela* kaj se godi ž njo; brez misli in brez odpora se je dala odvesti v temačno stransko ulico in se ni zaviedla, kdaj je poleg nje ob pločniku obstala velika Oberzohnova limuzina. »Noter!« ji je surovo ukazala ženska. Potisnila jo je v voz nekdo, ki je bil v avtu, jo je potegnil na sedež. Vratca so se zaprla in avto se je pognal v dir. »Milostiva gospodična mora pTebo-leti tugo!« ji je rekel osovražen glas. Johana se je obrnila in se je zastr-mela, ne da bi bila kaj videla, v smer, odihoder je prihajal glas. Vsi zastori v vozu so tali zagrnjeni; v avtu je bilo tema ko v rogu. »Vi... Vi, zver!« je hlapnila. »Tak vi ste? Gurther! Morilska zver!« Zamahnila je nemočno proti njemu; pograbil jo je za zapestje. »Najmilostnejša gospodična naj izvodi preboleti tugo,« je ponovil mirno. »Gospod Nevvton ni mrtev. Bila je le majhna zvijača; treba je bilo prelisičiti nepoklicane ljudi, ki bi se bili utegnili mešati v stvar.« »Lažeš! Lažeš!« je zakričala in se je skušala iztrgati iz jeklenega prijema. »Mrtev je! In ti veš, da je mrtev! In ti si ga ubil! Ti, prokleti kačarL« »Milostna gospodična mi mora verjeti!« je resno odgovoril Gurther. Avto je vozil skozi obljuden del mesta; vsak trenutek bi jo bil mogel Čuti kak stražnik. »Da se gospod Newton nI napravil mrtvega, bi ga bili aretirali. On je v avtu. ki vozi za nami.« »Lažete! lioteli bi me pomiriti! Toda jaz ne boun molčala.« In tedaj se je prikradla roka na njena usta in ji potisnila p;lavo na blazino. Branila se je z vsem obupom, toda čez obraz stal ji zdrknila dva prsta in ji stisnila nosnice. Dušfila se je. Otepala se je, da se osvobcidi železnih klešč, potem pa nenadoma ni čutila ničesar več: onesvestila se je, Gurther jo je spustil. Ni čutila vbodljaja v zapestju, čeprav je Gurther izvršil injekcijo v temi in v gugajočeni se vozu zelo nespretno. Po tipal je njen utrip, z dolgimi prsti ji je segel za gottanec in meril utrip odvodnice; položil jo je na blazino, da bi ne padla, in nato se je gospod Gurther udobno zlekrril v kot in si zapalil smotko. Vožnja je bila naglo pri kraju. Kmalu sta imela aa seboj Krvrriško cesto m sta tako iznenada zavila na tvorni-šfoo zemljišče, da se je eden izmed blatnikov ob strnku ob podboj skrivil. Utegnili sta preteči dve uri, kar je bila njena sotrpinka odšla, ko je Mira-bilo, ki je dremaila na postelji, zbudil šum knjige, ki je padla na tla. Naglo se je osvestila; v njo so bile uprti oči moža, ki ga je med vsemi ljudmi na svetu najbol jsovražila. Dr. Oberzohn je bil neslišno stopil v sobo; pod pazduho je imel šop knjig. »Prinesel sem vam nekaj knjig,« je rekel z godrujavirn glasom in je knjige lepo zložil na mizo. Ona ni odgovorila. »Frivolne stvari! Take, ki vam ugajajo!« >e nadaljeval, ne da bi se bil zavedal, da jo je s tem žalil. »Naročil sem knjigarju, naj vam jih izbere za vas, avanturistične zgodbe in ljubavne istorije. Vi se utegnete z njimi zabavati; meni so preglupe.-« Nemo je stala pred njim, z rokami, prekrižanimi na hrbtu, in ga je gledala. Bil J«? videti snažnejši kakor sicer. imel je tisto suknjo, ki jo je nosil prvi dan njunega srečanja — kako daleč se ji je zdei ta dan! — in bel trd ovratnik in če Je bila njegova kravata bolj kričeča, kakor jih sicer nosijo korektni možje, je njeno vrednost povzdigovalo dejstvo, da ie bila nova. V^ roki je imel majhen, trdno preve-zan Šopek cvetic, ovit v štanijol. »To je za vas!« Sunkoma ji je pomolil šopek. Mirabela je pogledala cvetice, a jih ni vzela. On zaradi tega ni bil niti najmanj videti užaljen, ne zaradi njenega molka ne zaradi sovražnosti, ki mu jo je kazala. Položil je cvetice na knjige, prekrižal roke na prsih in se zopet obrnil k njej. Bil je nervozen. Celo se mu je gubalo in zopet jasnilo z naglico, ki je učinkovala smešno. Ona ga je napeto motrila. »Vsakemu moškemu pride trenutek, ko ga zamami misel na domačnost in zakonsko srečo. Tudi učeni duhovi, ki žive sicer zgolj v kolosalnih problemih, zahrepene včasih po rodbini in si zaže-Ie zakonskega pristana.« Umolknil je za trenutek, kot da bi bil pričakoval odgovora na svoje banalnosti. »Le Človek,« ie povzel, ko je zaman čakal njenega odgovora, »je mogel ustvariti zakon, da se sme po izvest li starostni meji mož oženiti z ženo istih let. Toda zgodovina svedoči. da niso srečni zakoni med starim možem in mlado ženo nič izredega.« Osupla ga ie DOgledala. AH naj bo to snubitev? Misel je bila neverjetna, uprav odurna. On je moral čitati njene misli, njen gnus, njen odpor: vzlic temu je nesramno nadaljeval. »Jaz sem zelo imovit človek. Vi ste zelo siromašno dekle. Nekega dne sem vas videl v vašem revnem domu, videl sem vas. milostiva gospodična, ki ste rastli nalik liliji med plevelom. Osvojili ste mi moje srce in zato sem vas od vedel v London in sem žrtvoval več tisoč funtov, da si zagotovim vašo dragoceno navzočnost.« »Ni vam treba ndaljevati, dr. Oberzohn!« Njen glas je zvenel pokojno. »Če naj bo to snubitev, kar sem skoro prisiljena misliti . . .« Pomembno je pokimal z glavo. »Tak je moj resen namen.« »Pod nikakim pogojem se ne bom poročila z vami, doktor. Tudi ne. Če bi se pod mnogo srečnejšimi okornostmi seznanila z vami. Vaša starost . . .« — malo je manjkalo, da ni dodala »in vaša vnaniost« — »ni z mojim sklepom v nikakršni zvezi. Stvar je pač taka, da vas ne ljubim in da vas nikdar nisem ljubila, Mr. Oberzohn.« »Doktor!« ji je popravil in vzlic svojemu žalostnemu položaju bi se bila skoro na glas zasmejala, ker je tako poudarjal svoj naslov. Aeroplan, ki ga upravlja železni pilot Dva francoska inženjerja sta izumila stroj, ki nadomestuje pilota. — Stroj-pilot upravlja brezhibno aeroplan, samo misliti ne zna. — Inicijativo za poedine kretnje mu mora dajati potnik Ameriški inženjer \Vensley, ki se je tako hitro proslavil z izumom in konstruiranjem mislečega stroja, nazvane-ga v Ameriki človeški avtomat, je dobil zdaj nevarna tekmeca v dveh francoskih tehnikih Maxu Boucheru in Raolu Bernardu. Wensleyjevi stroji znajo sprejemati in šteti denar, kontrolirali vozne listke, skrbeti za vodo v bazenu, da stoji vedno enako visoko itd. Stroj, ki sta ga izumila Bou-cher in Bernard, je pa še večje čudo moderne tehnike. Boucher in Bernard sta namreč izumila pilota iz železa, žice in jekla, pilota brez živcev, ki pri letanju nikoli ne more izgubiti glave in ki se tudi blaznega potnika ne boji, če ga napade visoko v zraku z revolverjem in ga hoče ubiti, kakor se je pripetilo nedavno nekemu pilotu. Ta pilot - stroj se ne ustraši revolverja in bi se mu tudi nič ne zgodilo, če bi kdo streljal nanj, ker je njegov plašč jeklen. Mnogi ljudje, ki si predstavljajo ta stroj kot nekakega športnika iz železa in jekla, bodo pri pogledu nanj zelo neprijetno razočarani, kajti železni pilot ni prav nič podoben človeku, kakor so mu nekateri avtomati inženjerja Wensleya. To je praktično konstruiran stroj, ki funkcijonira tako precizno in zanesljivo, da ga lahko primerjamo z najboljšim pilotom. Glavni del pilota - stroja tvorijo trije stabilizatorji, ki delujejo v treh smereh treh prostorovih dimenzij. Pilotove mišice so nadomeščene z električnimi motorji, ki funkcionirajo z večjo energijo, preciznostjo in točnostjo, nego živ pilot. Prvi poizkusi z manjšimi modeli pilota - stroja se niso obnesli tako, kakor sta pričakovala izumitelja. Stabilnost letala in prava smer poleta je bila zasigurana. Start je bil brezhiben. Samo pri spuščanju letala z železnim pilotom se je pripetila manjša nezgoda, ki sta jo pa konstruktorja kmalu odstranila. Neznatna hiba je bila v konstrukciji stroja in to sta inženjerja takoj popravila. Drugi pilot - stroj, model št. 2, je funkcijonirai brezhibno. Toda brez človeške pomoči pilot -stroj vendar ne more upravljati letala, vsaj zaenkrat še ne. Misleči stroj, ki upravlja namesto pilota letalo, lahko dela vse potrebne kretnje. Nečesa pa vendarle ne more, dasi je misleči strog. Misliti ne zna. Inicijativo za start, za pristanek, za polet na levo ali desno, za dviganje in spuačanje mora dajati pilotu stroju potnik sam. Toda to delo opravlja potnik brez posebnih težkoč. Pred seboj ima napravo, na kateri so električni gumbi in ročaji, spojeni s poedi-nimi organi letala. Potniku zadostuje pritisniti na gumb z napisom »navzgor« in letalo se začne takoj dvigati. Ce pritisne po vrsti na druge gumbe, da letalu potrebno smer, višino in hitrost. Samo pri pristanku se lahko pripete manjše nezgode, kar priznavata tudi izumitelja, ki pa zatrjujeta, da se bo dalo to s primerno rekonstrukcijo stroja kmalu odstraniti. Boucher in Bernard sta prepričana, da bo mogoče ta senzacijo na 1-ni izum v doglednem času tako izpopolniti, da bo mogel stroj v vsakem pogledu nadomestiti živega pilota in da bo letanje z njim varnejše, nego z živim pilotom. Vest o izumu pilota - stroja je vzbudila v Franciji in v inozemstvu splošno senzacijo zlasti med letalci in ljubitelji letalstva. Strokovnjaki se zanimajo, kakšne posledice bo imel ta izum in kako se bo letalstvo v bodoče razvijalo. Ni izključeno, da stoji letalstvo na pragu nove epohe in da bo s pomočjo pilota - stroja letanje kmalu prav tako varno, kakor je vožnja z vlakom ali avtomobilom, a morda še bolj, kajti vlak in avtomobil upravlja človek, ki je podvržen raznim zunanjim in notranjim vplivom dočim pri pilotu - stroju ti često odločilni in usodni momenti odpadejo. Varnost potnika v letalu ne bo več odvisna od pilota, temveč od preciznega stroja, ki bo funkcijonirai po njegovi inicijativi in volji. Za enkrat izum francoskih inženjerjev vsaj v večjem obsegu^ nima praktičnega pomena, ker se večina ljudi boji Letati celo z živim pilotom, kaj šele s strojem. Nedvomno bo pa strah pred letanjem v bližnji bodočnosti izginili in ko bodo ljudje vajeni letala tako, kakor so zdaj avtomobila ali vlaka, pride pilot - stroj do popolne veljave. 2e zdaj pa pomeni izum francoskih inženjerjev važen korak na polju modernega letalstva in bo nedvomno mnogo pripomogel, da se letalstvo izpopolni in razvije. ••»•iiiiiiiiiimiiiiiiiiM- Strelo hočejo podjarmiti Berlinski fizik dr. Urban, znan v evropskem znanstvenem svetu, je položil te dni svoje mlado življenje na oltar znanosti. Strmoglavil je z gorskega velikana v Švici, kjer je delal znanstvene poizkuse, v globok prepad in obležal na mestu mrtev. Zdi se, da se mu je hotela nairava osvetiti, ker je posegal v njen delokrog. Učenjak je v švicarskih gorah lovil zračno elektriko. Pri Luganu, v kantonu Tessin, se vzpenja v višino 1800 metrov gora Ge-nerose, ki jo je izbral dr. Urban za svoje eksperimente. Trije učenjaki, Urban, Lange in Brasch, so postavili vrh gore napravo, s katero so hoteli loviti elektriko iz oblakov. V ta namen so napeli inženjerji na obeh grebenih ogromno žično mrežo, ki naj bi vjela zračno elektriko tako, da bi učenjaki podjarmili strelo. Ta poizkus ni nov. V manjšem obsegu so ga delali učenjaki že prej, toda uspeha niso dosegli. Zdaj pa gre za poizkuse v velikem obsegu. Že več mesecev se učenjaki zanimajo za eksperimente na gori Generoso. Gre za drzen načrt, po katerem naj bi človek vjel strelo in jo vprege! v svojo službo. Ogromen električni tok v oblakih, čigar napetost znaša do 3 milijone voltov, se izgublja brez vsake koristi v zraku, dasi bi lahko gonil ogromne stroje in dovajal energijo velikim industrijskim podjetjem. Poizkuse na gori Generoso delajo z denarno podporo velikih evropskih elektrarn in upajo, da se bodo posrečili. Vsi dosedanji poizkusi so se sijajno obnesli. 2e opetovano se je učenjakom posrečilo ujeti strelo, odnosno zračno elektriko, ki ima ogromno napetost. Vse kaže, da stojita znanost in industrija na pragu nove epohe. Toda vsaka nova pridobitev znanosti zahteva svoje žrtve in tako je padel tudi dr. Urban kot prva žrtev poizkusa z zračno elektriko. Če se steklo izpremeni v dijamant Prijetno presenečenje sta doživela nedavno dva ameriška zakonca, oba igralca. Po daljši turneji sta se vrnila v Newyork. Na turneji sta si prihranila nekaj denarja in žena je zahrepenela po nakitu, ki bi pa ne smel biti predrag, ker nista hotela vtakniti vseh prihrankov v dragulje. Mož je bil pripravljen dati za nakit 25 dolarjev. 2ena je bila skromna in po dolgem iskanju je našia v neki zakotni trgovini ogrlico iz imitiranih dijamantov za katero je plačala 20 dolarjev. Kamni so bili pa tako lepi, da jih je dala igralka vdelati v srcbio. Odnesla je ogrlico k juvelirju in lahko si mislimo njeno presenečenje, ko ji je juvelir izjavil, da je takoj pripravljen plačati za ogrlico 50.000 dolarjev. Toda srečna žena ni bila zaman igralka. Spretno je zatajila prijetno presenečenje in odgovorila, da nakita ne proda. Juvelir ji je ponujal 75.000 dolarjev, toda igralka ni šla na limanice. Takoj je hitela k drugemu juveiirjm, da se prepriča, če je nakit res toliko vreden. Tu jo je pa čakalo še večje presenečenje. Juvelir si je ogrlico ogledal in izjavil, da ni še nikoli videl tako čistih dijamantov. Baje je dobila srečna igralka za ogrlico 150.000 dolarjev in je z možem takoj odpotovala na počitnice v neko italijansko letovišče. Žene na obroke V glavnem mestu Sirije Damasku se je vršilo te dni čudno protestno zborovanje. Zbrali so se sami fantje, ki bi se radi oženili, pa se ne morejo. Zborovanje je imelo namen olajšati fantom skok v zakonski jarem. V Siriji kakor v orijentu sploh ne dobivajo dekleta dote, marveč nasprotno, ženin mora plačati bodočemu tastu visoko odškodnino za srečo, da lahko zleze v zakonski jarem. Tudi pri nas bi to ne bilo napačno. Rodbine, ki imajo več nadebudnih hčerk, bi gotovo ne protestirale. Ženini v Damasku so se bridko prt'-toževali, da so neveste od leta do leta dražje. Samo bogataši se zdaj lahko ženijo. Na protestnem zborovanju je govoril med drugimi tudi ogorčen fant, ki je izjavil, da je moral kupiti ženo na obroke, ker je zahteval oče za njo toliko, da ni mogel naenkrat plačati. Po dolgi debati so sprejeli zborovalci resolucijo, v kateri zahtevajo, naj zavladajo v tem pogledu evropski običaji tudi v Damasku. V bodoče naj bi dajali očetje svojim hčerkam doto, da ženinom ne bo treba kupovati nevest. Plemenit čin Masarykove hčerke Ko se je Masarykova hčerka nedavno peljala z avtomobilom proti Pragi, je v praškem predmestju naletela na otročička, ki je ležal na ulici in krčevito stokal. Otroka je pičila strupena kača v nogo.Masarykova je pustila avto ustaviti, vzela je dete v naročje in mu izse-sala rano. Nato je otroka naložila na voz in ga naglo odpeljala v bolnico. Tako so otroku rešili življenje. Plemenit čin seveda ni ostal neopazen in vsi listi so poročali o njem. Nemški senator Krepek se je te dni Masa-rykovi pismeno zahvalil. Masarykova mu je odgovorila: »Cenjeni g. senator! Zahvaljujem se vam za ljubeznjive besede. Otroku sem res previdno izsesa-la rano, toda storila sem samo svojo dolžnost. Ko sem dete negovala, mi je je bilo tako drago in ljubo, kot bi bilo moje. In vendar je bilo nemško dete.« — Vsi nemški listi so polni hvale o plemenitosti prezidentove hčerke. Zahvala. Ob prilik* prerane izgube našega nad vse ljubljenega soproga, očeta in starega očeta, gospoda Jurija Marenčeta gostilničarja, trgovca in posestnika si štejemo v dolžnost zahvaliti se vsem, ki so nam v težkih urah s tolažilnimi obiski lajšali našo neizmerno bol. Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, gg. zdravnikom za njih nad vse požrtvovalen trud, čč. duhovščini, kakor tudi gg. pevcem »Ljubljane« za v srce segajoče žalostinke in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1928. Globoko žalujoči ostali. Nemščino in franco-scino poučuje učiteljica- — Dopisi po-d • Brezhibno 1528» na upravo «Slov. Naroda*. Gojzerje (turistovske čevlje), skoraj nove, prodam. Ogleda se Krakovska uKca St. 27. 1526 Zastopstvo (komisijsko prodajo) žeteznarije želim sprejeti v Thratu (Boka Kotorska) proti garancfH. Razpolagam % lastno hišo v cen truma mesta Ponudb« na upravo »Slov. Naroda« pod »Železarna«/1525. 1525 Potnika išče takol tvorniško skladišče — »TannwaldeProdaj alka 1534«. Prazno sobo zračno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, išče gospodična v centrumu mesta. Ponudbe na upravo »Stov. Naroda« pod * Cent rum mesta 1536«. 2 leti kredita \ VSEH VRST posa.nezxd in anHerzalnl s vgrajenimi motorji ali bres njih Polno| aremnik i VVelker Werke L Wachstein, VVien X|llf L4XENBURGERSTRASSf 12 (Wienermesse) 2. — 8. SEPTEMBER 1928 (v rotundl do 9. septembra). POSEBNE PRIREDITVE: Tehnične novosti In iznajdbe. — Mednarodna pristaniška razstava. — Reklamna razstava — Dunajski modni salon za kožuhovino. _ Razstava živil in naslad. — Vzorčna razstava poljedelstva in gozdarstva, PRVI AVSTRIJSKI 2IVINJSK1 SEJEM U. — 6. septembra 1928) Razstava plemenske živine. — Razstava klavne živine. — Razstava konj. Brez vizuma! S sejemsko Izkaznico in potnim listom prost prehod čez avstriisko mejo. Ogrski orehodni vizu-n se dobi proti predložitvi sejemskih Izkaznic na meji. Znatno znižane voznine na vseh fugoslovenskih. avstrijskih In ogrskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju in zračnih progah. — Pojasnila vseh vrst, kakor tudi sejemske izkaznice (po 40 Din) se dobe pri WIENER MESSE — A. a. WIEN VTJ„ kakor tudi — dokler traja lipski jesenski sejem — pri informacijski pisarni v Leipzijru,, Osterr.. Messhaus. in vseh častnih zastopništvih: v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Dunajska cesta St 31, I. nadstr. v Ljubljani: Zveza za tujski promet za Slovenijo, Aleksandrova 8. v Ljubljani. Josip Zidar, Dunajska cesta 31. Urejuje: Josip Zupančič, — Za »Narodne tiskarno*: Fran Jczeršck. — Za upravo ia inseratui del lista: Oton Cbristot — Vsi v Ljubljani. 05 23