353
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Finančni minister je zbornici poslancev uni dan v obravnavo predložil državni proračun za leto 1878., ki kaže, da bodo izdatki za to leto znašali 424 mil. in 347.649 goid. , — dohodki pa 404 milijone in 114.000 gld., da po tem takem se kaže še primanjkava (deficit) z 20 milijoni in 232.869 goldinarjev. Kakor sama „Deutsche Ztg." piše, je zbornica „kuhl bis an's Herz" poslušala ministra govor, s katerim je opravičeval veliki novi deficit. Pač ni čuda, da berilo takega proračuna dela kakor mrzla voda, s katero človeka poliješ. Proračun za leto 1878. je v stroških po takem skoro za 99 milijonov gold. visi kakor je pod Hohenwartom bil leta 1871. Leta 1872. ni bilo nobene primanjkave, 1. 1873. in 1874. je čez vse stroške v državni blagajniei še ostalo 5 miljonov in 776 gold. Leta 1875 pa je primanjkava znašala že 25 milij. in 876 gld., 1. 1876. celo že 48 milj. in 463 gold., letos pa znaša 37 milijonov in 452 gold., skupaj tedaj 111 milijonov in 791 gold. Če se od teh odšteje presežek iz leta 1873. in 1874. s 5 milijoni in 776 gold., se po takem od 1872. do 1877. leta kaže s 106 milijoni in 15 gold. — To je maslo sedanje liberalne ere, — tiste ere, ki so jej dali ime „volkswirthschaftlicher Auf-schwung".
— Tisti Nachtnebel, ki je italijanski vladi izdal napravo Uhatiusovih topov, je obsojen na 4 leta, njegov pomagač Zoller pa na 2 leti težke ječe.
Iz Dunaja 28. o k t. {V spomin Jerneju Kopitarju) napravi tukajšnje akademično društvo „Slovenija" 31. oktobra zvečer ob 8. uri ko mer 8 v dvorani Kriachkeovi s sledečim programom: 1) Pozdrav, govori predsednik „Sloven>je" g. Fr. X. Stajer. 2) D a v. Jenko: „Vidov dan*', zbor. 3) A. Nedved: ,jŽelje", šolo se spremljevanjem glasovira; poje Lipski operni pevec g. Ed. Kraschowitz. 4) ,,0 Jerneji Kopitarji", govori g. Ant. Terstenjak. 5. a) A. H a j d rib: „Mladini", zbor; b) K. Maše k: „Lahko noč", čveterospev. 6. Boris Miran: „Raja", „Na meji", deklamuje g. A. Lah ar n ar. 7. C. Umi a uf t: a) „Ich denke Dein", pesem; b) ,,Abendfeier", reverija, igrata na citre gospoda R. Lah in J. Siherl. 8. A. Nedved: „Beseda sladka domovina", zbor. 9. „Venček slovanskih narodnih pesmi", igra na okarino gosp. V. Krušič. 10. Fischer: ,,V globoki kleti", bas šolo, se spremljeva njem glasovira, poje Lipski operni pevec gosp. Ed. Kraschowitz. 11. Lisi na k i: „Gradi6 bjeli", osmo-spev. 12. ,,Pridi Gorenje", zbor se spremljevanjem trobk. 13. Tovačovskv: ,,Venec narodnih pesmi", zbor.  —  Pevovodja: gosp. V. Kosovel.
Iz Budapesta. — Krvava sodnijaje 2 leti v zaporu mučenega Miletica na podlagi 7. članka postave od leta 1715 krivega spoznala velikega izdajavstva, vse druge zatožence pa za nekrive. Ta razsodba s celo preiskavo vred kaže svetu prav očitno — Magjarako justico, katere cilj in konec ni drug kot ta, da prvaka Srbskega naroda zaprtega drži za čas Turškega boja.
Iz Galicije. — Dr. Smolkavse je odpovedal državnem poslanstvu, in tudi dr. Cerkavski se misli odpovedati. Se jima li ne ljubi dalje sedeti v zboru, ki ne dela Poljakom prav, kakor Poljaki niso nam všeč?
Iz Rusije. — Veliki rodoljub Ivan Aksakov je imel 8. dne t. m. v skupščini Moskovskega siavenskega odbora velevažen govor zoper postopanje oficijalne Rusije o sedanji Turški vojski. Ker gre ta znameniti govor po slovanskih Časnikih, naj tudi „Novice" par vrstic priobčijo svojim bralcem. Med drugim Aksakov pravi: „kdo je kriv, da se je Rusija tako kasno oborožila? kdo je krepčal sovražnike njene in ojačil njihovo odločnost? kdo je izprva slabil Rusko moč in od-rešitost upravljajočih vragov? kdo drug kot diplomacija, ta prava podoba brezznačajnosti, ki se ne briga za narodni blagor!" Končal pa je Akaakov svoj govor s te mi-ie besedami: ,,Rusija mora zmagati, če bi se jej cela Evropa nasproti postavila! Car nam daje poroštvo. On je čuvar in zastopnik naše narodne časti. Ko bi se Rusija zdaj umaknila, kapitulirali bi, žrtvovali naše brate mučence, izdali bi svoje zgodovinska poslanstvo in pričeli bi začetek svoje politične smrti. Zato naprej do zadnje zmage!" S temi besedami je Aksakov res izrazil misli celega naroda Ruskega.
Iz Rusko-Turskega bojišča. — Zadnje dni prihajajo čeravno ne goste, vendar vedno vesele novice. Dne 28» t. m. je general G ur ko vnovič ^naklepal Turke pri Telišu in vjei poveljnika Ismail-Sakir-pašo s 7 tabori in 3 topovi. Ruska zguba ni velika, pač pa Turška* Gurko je potem zasedel ta jako važni stan , ki zapira cesto proti Sofiji. To je za Turško posadko v Pievnur ki znaša okoli 40.000 mož, jako slabo, kajti sami Turki pripoznavajo , da, če se jim ne posreči pregnati Rusov iz Teliša, je Pleven z vso posadko vred pogubljen. — Ob Plev ni ni bilo drugih bojev, le Rumunci so napadali šanco Plevnico, pa so se morali umakniti presil-nemu streljanju iz pušek. Rusi menda zdaj čakajo, da se bo trdnjava podala, kar se mora kmalu zgoditi, Če Gurko ostane na svojem mestu, ker v Plevnu primanjkuje že živeža. Morda bodo pa vendar še poskusili z naskokom, ko bo vse pripravljeno tako, da ne more spodleteti.
Še slabše, kakor v Bolgariji, se godi Turkom v Aziji. Posadka trdnjave Kars, katero so Rusi hudo prijeli, se pogaja zarad podaje, general Trgukasev je podil Ismail-pašovdo Karakilise, general Heiman pa jo prekoračil goro Saganli in nastavil se Turkom proti Erzerumu bežečim za hrbet. Tedaj se tudi Erzerum ne bo mogel dolgo braniti.
Kakor vselej, kedar se je Turkom slaba godila, so tudi zdaj njihovi prijatelji po Evropi sprožili posredovanje miru. Al ta iskra se ne prime nikjer, Rusija noče miru , dokaz temu to , da se bo decembra meseca nabralo zopet 220.000 vojakov, to je 40 odstotkov več kakor navadno. Iz tega je videti, da ima Rusija vojakov še več ko preveč in tudi denarja jej ne manjka.
V Bosniji se je že ustanovila začasna vlada. Bos-nijake je še zmiraj trdna volja, braniti se do zadnje kapljice krvi.