8. številka.
tti«.»j  ks Iti <»u.>
1
jubljana, v torek 12. jannvarja.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan ifeCrr, iiimti nedeljo in praznike, ter velja po posti prejemati za a v a tri j sk o-o ge r sk o deSele za vse leto 15 tfld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., la jeden meB^c 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za < se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. l\0 kr., za jeden meseu 1 gld. 10 kr. Za poiitjaajo na dum računa •«
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poStnina zna&;i. Za oznanila plačuje go od četirtstopna petit-vrste po 6 kr., če se oznanila jedenkrat tiska, po 5 kr., ču so dvakrat, in po 4 kr. Če a<* trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se n« vračajo. Uredništvo in u p r a vn i št v o jo v Rudolfa Kirluša hiti. , (i lodaliSk i stoli)'-. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, o/.nanila, t, j. vie administrativne stvari.
»Tin:- - u .    -"t-i  r-- i—■■;—, »—-1 -i«..--- —     -—: . _______...-._......-•-——r—i- . _. .--——.-:-———,-—.-,_
Dežeini zbor kranjski.
(X. sej a dne 4. januarja 1 886.)
t       , (Dalje.;
Govornik poslanec Klun nasvetuje naposled, da bi se Žganje monopolizovalo, kakor* sol in tabak.
Poročevalec dr. Samec opomni, da hočejo na Nemškem le iz finančnega ozira mobopolizovati. Tudi priporoča prenaredbo o pobiranji te naklade, da bi se ne le hektoliter, ampak vsaka množina žganih pijač morala obdačiti s to naklado.
Pri glasovanji vsprejmo se vsi predlogi gospodarskega odseka.
Prošnja šolskega odbora obrtne nadaljeval j ne šole v Ljubljani za podporo izroči se deželnemu odboru z naročilom, naj se da primerna podpora, ako dotični odbor položi račun o doslej dobljenih deželnih podporah in o njih porabi. Društvu za podporo modroslovcev na c. kr. Dunajskem vseučilišči dovoli se 20 gld.
Poslanec Detela utemeljuje potem svoj samostalni nasvet, zadevajoč načrt zakona o cestah na Kranjskem. Ako prav na kratko posnamemo za-držaj njegovega govora, bode zanimal brezdvomno vse posestnike na deželi, kateri imajo doprinašati za cestne doklade in opravljati tlako. Več pa utegnemo še poročati, ko pride razprava cestne postave same na dnevni red obravnav deželnega zbora. Poslanec Detela pravi, da je prenaredba cestne postave danes gotovo najbolj popularno vprašanje v Kranjskoj, kar se tiče narodno-gospodarskih zadev. Dve glavni napaki ima dosedanja cestna postava. Prva je ta, da more ceste jednega okraja vzdrževati okraj sam, dasi po trije okraji včasih vozijo po teh cestah. Najubožneji okraji imajo dostikrat največ cest vzdrževati, najbogateji najmenj, kar govornik natančno dokazuje po statističnih sestavkih vse Kranjske. In ceste v takih okrajih so jako slabe, dasi znašajo posojila za okrajne ceste katere je dovolil deželni zbor že 32,000 gld., od katerih se bode komaj, če bode dobro šlo, polovica izterjala. Ceste so javen interes za promet, tedaj ima tudi vsak, kdor je rabi, skla-dati za njih vzdržavanje. Ko bi se bila prijela država pravil dosedanje cestne postave, katera nalaga vzdržavanje cest vsakemu okraju posebej, no bi
»imeli danes nikakih državnih cest, ampak samo deželne. Druge dežele so davno Že uvidele to krivico in uvele so deželne ceste, tako na Gornjem in Nižjem Avstrijskem, na Solnograškem, Gališkem itd. in povsod v teh deželah so ceste izvrstne, sosebno na Solnograškem, kjer so ceste priznano odlično dobre, in vendar vsa dežela Solnograška plačuje manj cestnih doklad, ko na Kranjskem isti okraj, kjer so doklade na ceste najmanjše. Druga napaka sedanje cestne postave pa je ta, da se vse breme za vzdržavanje cest nalaga posestnikom. Ti imajo s tlako pripravljati šuto, jo dovažati itd. In vendar ima obrtnija in industrija od cest dosti več dobička, nego kmetijstvo, pa ne plačujeta za ceste ničesar. Pomisliti pa je treba i to, dane bode več dolgo mogoče vzdržati cest s tlako. Leto 1848 razpršilo je fevdalno kraljestvo veleposestnikov, namreč tlako, v razvaline in z velikim veseljem pozdravilo ga je kmetsko prebivalstvo, kajti misliti je moralo, da je tlaka odpravljena za vselej. A ustanovil se je cestni zakon in kmetovalec po pravici vzdihuje in trdi, da mu je bila prejšnja tlaka za gra-ščake skoro ljubša, ker sedaj ima tlake za ceste dosti več. To stanje je tedaj ueznosno, prošnja prihaja za prošnjo, naj se zakon prenaredi, na stotine je prošenj, na stotine pa tudi pritožeb zoper naredbe okrajnih cestnih odborov, katere mora deželni odbor reševati, kar požre mnogo časa, a je vse brezvspešno delo. Ko je predlagatelj še podrobneje označil po njem nasvetovane prenaredbe dosedanje cestne postave, izreka željo, naj bi se gospodarski odsek, kateremu se bode izročil njegov postavni načrt v natanko presojo, dela vstrajno poprijel, da se tolikanj zaželjena stvar, namreč deželne ceste, hitro ožive, gotovo v hvalo in veliko ve.-elje prebivalstva. Ako se sedanji postavni načrt zastran cest reši v tem zasedanji, potem pride v drugem zasedanji leta 1886 načrt zaradi kategori-zovanja cest na vrsto in šele, če bode hitro šlo, leta 1887 dobili bodemo na Kranjskem toliko zaželjeno novo cestno postavo, katera bodo raz- j bremenila toliko okrajev neopravičenega dela <n j plačila, in ustvarila dosti ceneje, kakor sedaj, in do- I bre deželne ceste. (Občna pohvala.)       (Dalje prih.) :
Iz krogov levičarskih.
[Izv. dop. z Dunaja.]
Nemško-avRtrijski klub in nemško-narodni klub v državnem zboru „marš i rata vsak sebi", a sedanjo vlado „vkupno pobiti". Pl. Pleuerju pa tako ni všeč. On, ki se zuiatra voditeljem levice, rad bi tudi vodil obe krdeli, a zato bi rad, da se združita pod jedno zastavo. Resno si torej prizadeva, da bi to združeuje dosegel in v ta • namen se je obrnil do levice glavarjev, naj mu razodenejo svoja načela ter predlagajo vkupui program. Dobil je odgovore. Tu-kajšen list jih objavlja. 1'rezunimivi so, da bi jih ne priobčili v pomnjo slovenskega političnega sveta.
Evo Herbstovo pismo;
V M eranu, 21. decembra.
Velečastiti gospod! Veliko zadostilo in iskrena radost mi je pozdravljati istino, da ste Vi prevzeli vodstvo opozicije in zlasti na nemškem Češkem dosegli nadviševanje; kako me je ganilo, ko sem rita.I hvalo, ki ste mi jo zadnjič naklonili v češkem deželnem zboru, ne maram ničesar omenjati. Nikoli se plemenit mož ni tako tesno držal prislovice „De mortuis nil nisi bene", kakor Vi, častiti gospod. Vašemu vprašanju, kako si mislim reformo naše stranke, odgovarjam jasno in odkrito. Nemška politika avstrijskih Nemcev mora se samo po sebi umevno vedno ravnati po potrebah naših ožjih rojakov na Češkem; drugi imajo se na njih iuterese ozirati ter vse mogoče zanje storiti. S S c h m e y k a 1 o m u i kaj početi; dandanes se preveč zahtevajo čiste roke in ni več zaupanja v muo-gorazne upravne svetnike. Pickerta se bojte; on bi rad bil voditelj, a dva petelina na istem plotu si nista prijatelja; to midva najbolje veva. K no t z se mi ne vidi nevaren; dajte mu prav in ravnajto z njim kot s takim ki si Vas misli kraljico mej zvezdami. Ugovori so nevarni v tacih slučajih. Če mu kedaj na misel pride, kaudidovati v Hobski trgovski zbornici, za to kažite vesel obraz Tu v Meranu je še veliko stanovanj praznih in mi utegnemo potem „piipiet" igrati. Morda se tudi Schmey-kalu in Uiis.su kaj človeškega pripeti iu potem bomo „kralja klicali". S;cer pa le pravim: negovati,
LISTEK.
Ivan Zbogar.
Zgodovinuk roman. (Spisal Charles Nodier,  poslovenil Jos. Kržišnik.)
Predgovor.
(Dalje.)
Ta opomnja mi je bila mnogo hujša ter me je grozno potrla. Videl sem, da sem zadet in da se mi v knjigi, imejočej životvorno moč, dokazuje pregreha, da sem okral Zschockeja, meni, kateri ne bi hotel krasti nikomur na svetu ni Zschockeju ne, meni, kateri nisem poznal Zschockeja, če prav ga je Lamarteliere prevel ter se je nahajal omenjenega prevoda jeden izvod na velin-papirji ter z modrim marokin-hibtom v knjižnici gospoda Renouarda; meni, kateri nisem bil vreden, da bi poznal Zschockeja, ker nisem bil poznal Bvrona! Začel sem iskati povsod vestij o Zschockeji. Že se mi je pričelo dozdevati, da je Zschockejevo delo samo v jednem izvodu, nahajajočem se pri gospodu Iie-nouardu mej toliko drugimi dragocenimi redkostimi — kar me pouči vrli tovariš, gospod de Pixdrecourt, da je Zschocke v istini spisal jedno dramo, katera
ni v nikakej dotiki z Ivanom Zbogarjem, ter da jo je sam preustrojil v melodramo, katera je stokrat boljša nego Ivan Zbogar in njegova drama. Verjel sem mu brez težave; toda soditi nisem hotel, dokler nisem imel dela v roki; toliko sem bil uver-jen v svojej književnej nedolžnosti, da nisem ograbil Zschockeja.
Naposled sem našel. Kako ponižanje, za Boga svetega! V prvo, moj junak se zove Ivan Zbogar, in Zschockejev Abelino: in moj sodrug na starej celtskej akademiji, Eloi Johanneau, vam dokaže, ke-dar se vam zahoče, da je to do črke ista stvar. V drugo, Abelino je velik gospod, pretvarjajoč se v razbojnika, Ivan Zbogar razbojnik, pretvarjajoč se v velikega gospoda. Kradež se že javlja. V tretje, Abelino je oženjen z najbogatejšo dedinjo Ljudo-vlade, Ivan Zbogar se nehče poročiti z ljubljeno devo, boječ se, da ne bi je omadeževal z zloglasnim svojim živenjem. Tatvina je očevidna. V četrto, Abelino reši očevino, prelomivši razbojnikom prise-ženo zvestobo, in Ivan Zbogar, hrepeneč samo po svobodi ali po moriščnem odri, ide v smrt s svojimi tovariši.
Tu je kraja grdo osramočena. Naposled vršita se obe dejanji v Benetkah; a nikomur ni še prišlo na misel, da bi slikal v njih kako drugo romantično
dejanje, in sedaj je stvar jasna, kakor bi me bili uhiteli za roko v Zschockojevem žepi.
Za ta del književnega ocenjanja, tičočega se moralnih vprašanj, občutljiv sem zelo. Ničesar nisem imel opraviti s Zscbockejem, a zdelo se mi je, da bi mi moglo reči vsako človeče, kadar bi me videlo: Evo, ta je okral Zschockeja. Zvedel sem, da je bil ta mož izboren nadarjenec, kakeršen se malokedaj uzre na poti glasovitosti; da jaz nisem doma na njej, bil sem pač gotov. Ali to me ni upokojilo. Proganjali sta me prikazni Zschockeja in Abelina. Kakor mora tlačila sta me Abelino ter Zschocke; zelo jfseni obolel vadi tega in ozdravilo me je samo uverjenje, da sem nedolžen. Pač sem imel veliko tolažilo v svojej vesti, po krivem dol-ženej, vedel sem, da mi ni bilo treba jemati Ivana Z bo ga rja nikomur, ker sem se imel zahvaliti slučaju za srečo, kakor vse kaže, malo zavidano, da sem ga poznal dovolj natanko.
Dočim sem o tem razmišljal, dogodila se je zelo čudna stvar: moj ji knjiga se je tako sovršeno pozabila, kakor bi ne bila nikdar izšla. Bilo se mi je odločiti, da prihranim svojo obrano za iretje izdanje. Sedaj pošiljam Ivanu Z boga rja v svet in govorilo se bode morda dva tri dni o njem; zato se mi zdi, da je treba povedati, da mi nima oči-
oponovati in lavivati. Tako bo prav dalieč pride. Pozitivni progi*ami so nevarni; da nam le Bog moč v roke zaigra, drugo 8e že dobode. Poglavitno je, da se ohrani nemško-česko vodstvo. Srčno Vas pozdravlja, udani Vam E d u ar d H e r b s t.
Pismo Recbb auerj evo :
V Grade i, 23. decembra.
Vaše p re b l a g o rod j e ! Prav pravite, opozicija mora biti jedina. Kako pa bode drugače, če se ne povrne k večnim idejalom 1789. leta? Mi potrebujemo svobode in svobode! Stoječe vojske se morajo odpraviti in Avstrija s tem prične. Mislim, da dr. Knotz ne bo ničesar ugovarjal, ako se za sedaj le kaj tacega ne pričakuje od Nemčije. Sicer pa Schonerer to lahko v Berolinu po-zve. Nadalje bi jaz priporočal splošnjo glasovno piavico. Češki Nemci bodo morda proti temu, toda kaj so nam mari češki Nemci? Zadosta dolgo so nas druge Nemce za nos vodili. O razdelitvi Češke se ne sine govoriti, sicer bodo Slovenci zahtevali, da se razdeli tudi Štajerska. Nam manka jasnega, popularnega programa. Beseda „liberalizem" mora se na našo zastavo zapisati z debelimi črkami. Tudi antikorupcijonistične poudarke bi bile dobre. To Vam svetuje Vaš čestilec
Karol Rechbauer.
S c h m e r 1 i n g piše :
Na Dunaj i, 25. decembra 1885.
Ve le cenjeni gospod! Rad storim za Vaše crteže,  kar morem,  v gospodski zbornici. Moja stranka je tu velika, le malokedaj se vidi- Nazore moje po/nate.   Ako hoče ustavna stranka priti do oblasti,  mora  se nazadnje vender-le odvaditi prokletih liberalnih fraz.   Tako se ne zvabi — odpustite — nobenega psa od  peči.   Mi moramo biti konservativni, zelo konservativni, da tudi reakcionarni. Kako se drugače znebite Slovanov? Centralizem in gospodstvo z mečem: tu je rešitev. Huvnan je žalibog mrtev, toda Koller še živi in ker ob novem letu ide v Berolin, utegne se tam kaj naučiti. Pickert, Knotz in Krzepek mi ne delajo sive glave; naj sedaj tulijo, potem jih pa damo zapreti. Glejte, da se včasih spominate Ogrov in v ta namen Vam priporočam, da kedaj  pa kedaj malo pokoketujete tud  s Starčev i če m. „Neue fr. Presse" dela tako in jaz jo za to blagoslavljam, Moja volilska geometrija se žalibog ni po vsem obnesla; bil sem ravno veliko preliberalen — Bogu bodi potoženo. Kadar zopet prideva, jaz in Vi, na krmilo, potem že popraviva napake. Tedaj le reakcijonarno in če treba, tudi z antisemiti — meni so malo mari židje. S Schbnererjem zavoljo tega, mislim, lehko bi se dalo sporazumeti. Primite itd.
Anton vitez Schmerling.
Odgovor Prade-jev:
V Libercih, 24. decembra 1885.
Ljubi doktor! Ne pomaga nič: Z barvo na dan! Mej staro šaro s starimi programi, proč može, ki nem njo živcev in žil. Prej ne bo bolje in vse razprave so tako dolgo brez koristi, dokler se v »zrak ne spuste" „pagodje", ki se imenujejo voditelje ; zavarujte se, ljubi doktor, ker nam se tudi Vi ne vidite od pravega kamna. Naše gaslo je: že-
lezo! Galicijo damo Rusom, Bukovino Rumuncem, Dalmacijo Črni gori, Južne Tirole Labom, Kranjsko O grom, in sebe — no, že veste komu! Dokler se to ne slori, moramo opozicijo delati vsaki vladi, ali čujete: vsaki! Ako moravski „Perpe-tuum mobile", gospod Chlumetzkv, misli, da moramo z njim bolj rahlo ravnati, kakor s Taaffejem, potem se moti. Naš program je: Nemčija in Bis-rn a rek! Kdor ni z nami, je zoper nas. Pomnite to, gospod poslanec! Sicer Vas spoštuje najudaniši
Henrik P rade.
Chlumetzkv piše:
Na D u naj i, o božiči 1885. Dragi prijatelj! Vaš nasvet je izvrsten, toda ni za ta čas; jaz sem za zjedinjeno opozicijo in bi bil tudi za zvezo z eksti emci, toda pred svetom se vender le moram vesti, kakor bi jih ne poznal. Na Dunaji, kadar zboruje parlament, se spuščam v tak pogovor, toda če v Brnu deželni zbor zboruje, tu velja drugače peti. Kaj bi sicer stari Mitrovski dejal? Vetterja imam na vrvici, ta zares misli, da snujem srednjo stranko. „Kako že pravi Girardi? „Habe lange nicht so gelacht?u Berchtold je še nekoliko trd, pa se bo že zmečil. Da pa vso srednjo stranko dobim v pest, moram biti jako previden. Moj program je: Državna jednota, liberalizem, red, nemško vodstvo, naklonjenost drugim narodnostim. Če bi pa odobrila vsa stranka, bili bi na boljem, kakor žalibog smo; v resnici mi so vse fraze tako malo mari, kakor Stracheju. Toda za sedaj je treba igrati državnika. Jaz in moji kolegi iz „grand-ministerstva" mislimo namreč tako, kakor Mefisto pravi: „Noch taiizt und schvvebt mir lockend, weichend vor ete."
To je moja morala, moj recept. Ves Vaš
Ivan vitez Chlumetzkv. Slednjič Schonerer je v o pismo:
Grad Rosenau 25. dec. 1885. Gospod poslanec! Pismo Vaše sem dobil. Vi hočt te galvanizovati staro ustavoverno stranko ? Smešno!   Dokler Jnques,   Schwab, Oppenheimer, Popper, Auspitz — pri "VVotanu, meni je že slabo, če ta imena pišem — uli vaj o svoj semitskj strup v nemško stvar j tako dolgo za nas ni nobene pomoči. Kar je Nemcem najbolj treba, to'je: pregnati Žide. Vprašate, kdo bode potem vodil naše tiskovne urado in pisal naše časnike? Smešno. Ali nisva midva z Langgassnerjem tukaj!   Utegne nam tudi Busch priporočiti druge. Kdo nam založi strankarski fond? Jaz ne, Vi tudi ne, a v Berlinu imajo Še veliko trdih tolarjev.   Tedaj proč Žide in židovsko gospodarstvo. Kadar ne bo več te sodrge, počastite znova z dopisom svojega udanega
Jurija vit. Schonererja. Razsodni čitatelji so gotovo pogodili, da ta pisma neso pristna, a pisana so tako vrlo, da se sme o njih reči:  „Se non e vero, e ben trovato".
Sporočilo
začasnega odbora delniškega društva „1. Narodni dom v Rudolfovem" 20. decembra 1885.
Dokončati veličastno stavbo „1. Narodni dom", ohraniti to prvotnemu namenu in tako rešiti čast
narodne stranke in užitvoriti lepe nadeje zaslužnih prednikov in zagotoviti si stalno poslopje, katero bi bilo pribežališče za slovensko narodno petje, za umetnost in vedo in za politično in socijalno izo-braženje slovenskih Dolenjcev — bila je misel onih mož, ki so začeli snovati delniško društvo „1. Narodni dom v RudolfovemZ veseljem in navdušeno so se poprijel i težavnega dela. Precej po prvem posvetovanji so se sestavila pravila in pri prvem občnem zboru 3. maja 1884 vsprejela od prvih podpornikov, ki so s podpisom delnic prijavili voljo to podjetje oživotvoriti. Predložila so se prva pravila, v katerih se je tudi na to mislilo da bi se vsi dolgovi čitalnice razdelili v delnice ali vsaj večji del. Čez 6 mesecev vsprejel se je prvi odlok, da se morajo nekatere točke mej drugimi tudi ravno kar omenjena točka izpremeniti, ter se je zahtevalo, da se pravila tako prenarede, da bode delniško društvo še le po upisu vseh delnic in po polnem uplačilu moglo svoje delo izvrševati in se konstituirati. Pri občnem zboru 18. decembra 1884 so se delničarji udali temu zahtevanju in predložila so se vnovič pravila, katere je visoko ministerstvo za notranje zadeve 18. februvurja 1885 pod št. 851 končno odobrilo, kar je veleslavno dež. predsed-ništvo naznanilo z odlokom 3. marca 1885 št. 1987.
Nekoliko domoljubov se je že prej oglasilo za pristop. Mnogo jih je pristopilo na prigovarjanje sporočevalca,' ki je v ta namen na svoje stroške potoval; v Zagrebu, na Krškem, v Ljubljani, Metliki in v Trebnjem je precej lepo število delničarjev. Tudi drugi kraji so zastopani. V Rudolfovem jih je 30, v Ljubljani 21, na Krškem 12, v Zagrebu 7. Najbolj mej vnanjimi domoljubi je podjetje podpiral g. Viktor Rohrmann, ki je sam podpisal 5 delnic za 250 gld., tudi največ delničarjev nabral in vestno doneske nabiral. Zatorej se predlaga, da se mu od občnega zbora izreče najtoplejša zahvala in oziroma na to, da so vse delnice v Ljubljani u plačane, razen dveh, ki se bodo naravnost tukaj plačale, da absolutorij. (Predlog se je jednoglasno vsprejel.)
Najtočnejše se  je  nabirale v Ljubljani in v Rudolfovem. Najprej se je ustavljati začelo na Krškem, pa tudi iz Zagreba  se že dolgo ni dobilo sporočila.   Skušalo se je  opominjati  delničarje na njih zaveze,  a od velike večine še ni bilo uiti odgovora.   Dokler delniško društvo ni konstituirano, se tudi ni moglo spuščati v to, da bi samo stavbo dovršilo.   Z druge strani pa tudi ni kazalo ugodni trenutek za izvršitev stavbe prezirati.   Za to podjetje velezasluženi g. vitez Schneid je sprožil misel, da čitalnično društvo  samo stavbo dovrši, in v ta namen je k staremu posojilu vnovič 2000 gld. posodil.   S tem  posojilom in s posojili gospe S lanče ve in delniškega društva, se je stavba srečno in povoljno izvršila in torej smoter delniškega društva dosegel.  Veuder je še nekoliko dolga poravnati, da se poslopje prvotnemu namenu ohrani, zatorej je treba, da vsi delničarji vestno to plačujejo, kar so plačati se zavezali in da se tudi novi delničarji pridružijo.
Dozdaj so delnice popolnem uplačali gg.: Viktor Rohrman in dr. Albin Poznik vsak 5 delnic, Eduard
tati nobena živa duša v tej stvari plagijata, razen morebiti perovodja Ljubljanskega sodišča, čislani gospod Repisič.*) On mi je v tistem časi pokazal soduja obravnavanja, da mu izpr&vim poslovenjene nemčizme, katere so se mu, naglo urejujočemu, utegnile urinoti v delo. A zajel sem iz njega spisov samo gotovo dejanje, katerega bi ne bil mogel izmisliti bolje, naj bi bil tudi Zschocke, in vest mi prav nič ne očita, da bi mu bil učinil kako krivico, prisvojivši si le jedno obliko njegovega sloga, ker je bil vredni gospod Repisič zelo zaljubljen v pisarniško klasično pisavo, katera je vsa drugačna nego romanska.
Pove se vam v Istri, v Hrvatskej, v Dalmaciji, če se potrudite in pozvedavate o tem, da mi ni bilo treba posebnega napora, da sem izumil ime svojega junaka. Glavna osoba mojega spisa se je nazivala ali se dala nazivati Ivan Zbogar, in jaz mislim, da vam bode deca na obalih Tržaškega zaliva še sedaj to zatrjevala, kakor jaz, ker se imen razbojniških glavarjev svet isto tako spomina kakor velikih vojskovodij. Sodišču, obsodi vsemu ga
*) Kakor amo čitali v dotičnem feljtonu v „Laib. "VVochenblatt", bil ju Andre Xaviei* Hepošič žo 1796 odvetnik v Ljubljani in imel biSo st. i7G na Starem trgu. 8 ces. dekretom /. dnu 1-1. januarja 1813 bil jo imenovan „juge supplcant" pri Bodlsčl prvo instance v Ljubljani.
načeloval je gospod grof Spalatin.*) Sodniki so bili, kolikor pomnim, gospod de Koupferschein in gospod de Gisclon, državno pravdništvo je opravljal z vso silo mladega in darovitega moža gospod De-sclaux, glavni državni pravdnik. Sedaj je znamenit odvetnik pri kasacijskem sodišči, ter če bi mi bilo le treba njegove opore, izvestno bi me obranil ra-dovoljno zlobnega očitanja, da sem črpal Ivana Zbog ar j a iz neke Zschockejeve žaloigre. On ve, da sem ga videl živega, z mesom in krvjo.
Moralno zanimivo v Ivana Zbogarja obrani je bilo, da je umrl pod maloznanim imenom pripro-stega dalmatinskega pustolovca ter zatajeval gro zovita dejanja, zvršena pod drugim imenom, katera so mu jasno dokazovali. Sodnikom je na vprašanja odgovarjal samo z „da" ali z nne8 v slavenskem jeziki in bilo je samo jedenkrat, da bi se malo da ne izdal, namreč ko so v francoščini čitali glavni sod, oznamenajoči ga samo kakor navadnega razbojnika. Noč je bila že toliko zakesnela, da je bilo treba donesti luči. Jaz sem stal njegovej klopi na-
**, To so bili s casarskim dokrotnm 14. septembra 1811 imenovani člani apelnega sodišča v Ljubljani. Spala-tini bil jo prej predsednik civilnega in kriminalnega sodi-fiča v Zadru, Kupfer.sehein l>il jo poprej sodnik v Trstu. Gisclon poprej odvetnik v Riomu. Piorre Bruno DeBcIaux poprej odvetnik kusncijakega sodišča itd.
sproti; opazil sem, da je pozorno poslušal ta jezik, o katerem je trdil, da ga ne umeje, ter da mu je veselo zaplamenelo oko, razpoznavšemu, da je obsodba zavrnola od njega dejstva, nanašajoča se na njegova psevdonima na Nemškem in Italijanskem. Ta srečesevni pogled sem menda jaz prestregel, ker ni bilo nikder govora o njem. Baš to me je napotilo, da sem spisal novelo z naslovom: Ivan Zbogar.
Da so obsodili Ivana Zbogarja k smrti, bilo je povse zakonito dejanje, in treba je bilo samo še, da bi bili to tudi zvršili, toda naši človekoljubni zakoni zahtevali so v tej deželi neznane okolnosti. Našemu junaku se je bilo zatorej udati in hrepeneti po dnevi osvobojenja, kadar bi se kakemu tesarju Argonavtskega mesta zahtelo, postaviti na odri dva dolga vsporedna trama in da bi kak kovač bil voljan, prirediti nož, pripraven, okrajšati človeka za glavo. Izkušnje so bile toliko nesrečne in brezuspešne, da so bili najbrže državniki prisiljeni, obupati, da bi se Ilirija dala kedaj naobra-ziti. Gotovo je, da smo se razstali z njo nekoliko mesecev pozneje z malo nadejo, da se bodo pri-borjeni narodi usovršili. Ni giljotine jim nismo ostavili.
iDalje prih.)
vitez Pstros 4 delnice, dr. Škofic, Rudež Kari, Pleško K., Martinak vsi po 2 delnici, Mohor M., Gerdešič A., Pauser A., Jarc A., Jagodic, Perušek, Skarbec, Kupljen, dr. Gale, M. Pleteršnik, Arce, Prosenc, dr. Zupane, dr. vitez Wurzbach, dr. Stare, Hribar, A. G. Skarberne, Rus, Petricič, dr. Zarnik, dr. Papež, F. X. Souvan, Ferd. Souvao, Drenik, Valentinčic,  dr. Munda, dr. Moše,  dr. Taučar po
1 delnico, skupaj..... 2600 gld. — kr.
deloma so uplačali gg.: Krištof, Starič, Ruprecht, Golja, Kersnik, Lapajne, dr. Celestin, Benigar, dr. Fohn, dr. Vidrič, dr. Kopač, J. Gnezda, dr. Weingerl, dr. Mencinger, Ferd. Seidl, J. Verder bar, Gregorič, Anžiček, Šuflaj, Ausec, Kuralt, Gustin, Stever, Prosenik, dr. Ferjančič. Kastelic, Kraje, Perko, vitez Fichtenau, Štuklj, Poljane, Pintar, Durini, Kastelic, Goleš, Kune, Franjo Seidl. Kindl, Mebora, Verbič, dr. Rosina, Šuklje, Zorko, Mi-kuš, Rohrmnn Matija, Vidic, Žužek, dr. Fraidl, Omahen, dr. Ge-Btrin, dr. Razpet, Skale, skupaj 1329 „ 10 „ Prejem znaša torej     ....   3929 gld. 10 kr.
Od te svote se je dozdaj izposodilo čitalničnemu društvu v Rudolfovem na 5% obresti in proti uknjižbi na poslopje „1. Narodni dom"....... 3440   „   — „
v kranjski hranilnici je naloženih
na knjižico uložno št. 147.449     200   „   — „
stroški znašajo...... 65   R   35 ,
gotovina v blagajnici  .   .   . 222   „   75 „
skupaj   .   .   .   3929 gld. 10 kr.
Gospodje Arce in Ivan Hribar v Ljubljani in prof. Perušek v Rudolfovem so svoje delnice darovali čitalničnemu društvu na korist Narodnemu domu v Rudolfovem. Po novem letu so bodo onim delničarjem, ki so delnice popolnem uplačali, uročile delnice proti temu, da vrnejo začasne prejemnice. Dozdaj to ni bilo mogoče, ker delnice še neso bile tiskane in ker se pred plačilom pristojbine ni smelo delnic izdajati. Občni zbor, pri katerem je bilo 11 delničarjev in 55 delnic zastopanih, je jednoglasno odobril sporočilo in letni račun, ter sklenil, da se čitalničnemu društvu še letos 460 gld. posodi, ako se do konca leta za to potrebna svota nabere. V začasni odbor so se izvolili gg.: Adolf Pauser, Ivan Krajec in dr. A. Pozni k.
Začasni odbor.
Politični razgled.
Vol run j r dežele.
V Ljubljani 12. januvarja.
SpoditJt»av«lrijNl4i deželni zbor je sklenil, da se še ne ustanovi deželna hipotečna banka. Vsprejel je namreč predlog poslanca Magg-a, naj se še poizveduje in preudarja, ali bi bila taka banka res koristna. Zlasti nekaterim liberalnim poslancem, kateri so privrženci židovskega liberalizma, ni ugajalo ustanovljenje take banke, ki bi rešila kmeta iz rok oderuhov.
Vnanje države.
Po poročilih iz Cetinja Črnogorci nikakor ne mislijo zvezati so s Srbi proti Bolgarom. Knez Nikita obsoja vsak boj mej Slovaui in želi, da bi kristijanski narodi na Balkanu mirno drug poleg druzega živeli. Tudi s Srbi se Črna gora ne bode zvezala proti Turčiji. Črnogorci so s tem zadovoljni, kar jim je priznal Berolinski dogovor.
Turčija je zaradi sedanje orijentalske krize prišla v velike denarne zadrege. Vojaki zahtevajo, da se jim izplača zaostala plača. Trgovina stoji. Govori se Že, da se bode izdalo več papirnatega denarja. Dobro je, da Rusija ne sili, da bi se ji izplačala vojna odškodnina, marveč da hoče Še počakati. Govori se že, da se bode Turč ja z Rusijo pogodila, da jej za vojno odškodnino prepusti davek, katerega plačuje Bolgarija. S tem bi bili na Nevi gotovo zadovoljni, ker bi potem Bolgarija bila bolj zavisna od Rusije.
Razmere mej Turčijo in Grgko so vedno bolj napete. Kdor bi položaj presojeval po grških glasilih, mislil bi, da Grki takoj začno vojno. Radi bi razširili svoje ozemlje proti severu ali pa prisvojili si otok Kreta. Grki se sklicujejo na Berolinski dogovor, ki jim je dovolil neko povekšanje grške države. Grki so se bili res obrnili do kongresa Be-rolinskega, da naj bi jim privolil kako povekšanje. Francoski zastopnik se je odločno potegnil za Grke, drugi zastopniki so pa tudi podpirali njegove predloge. Samo turški pooblaščenec je odločno ugovarjal grškim zahtevam.   Nazadnje so se sporazumeli,
da se Grškej dovoli več krajev, če se o tem sama sporazume s Turčijo. Začela so se pogajanja in na zadnje so Turki res privolili v povekšanje Grške, a neso hoteli odstopiti vseh onih krajev, katere je kongres pogojno dovolil Grkom.  Sedaj Grki zahtevajo, da se uredi meja, kakor je to določil Berolinski dogovor. V Carigradu pa o tem nečejo ničesar slišati in so pripravljeni s silo braniti svoje ozemlje. Velevlasti se pa dosti ne brigajo za grško-turški spor.  V Berolinu so teh misij, da bi grško- j turška vojna bila za Evropo brez vsega pomena. I Francija Se vedno simpatizuje z Grki.   Njen vele- I poslanik v Carigradu je te dni bil v avdijenci pri sultanu in ga nagovarjal, da naj odstopi nekatere j kraje Grškej, da se tako odstrani vojna nevarnost. Sultan pa ni ničesar hotel slišati o tem.   Aktivno, j to je z vojno silo, se pa tudi Francozi ne bodo po- i tegovali za Grke.   Ker druge vlasti ne podpirajo ■ grških teženj, bode tudi Francija pustila to stvar, i naj se Turčija in Grška le sami pogodita.   Angliji j je vse jedno, če se Grki raztegnejo proti  severu, j samo, ko hi skušali prisvojiti si otok Kreta, bodo Angleži ugovarjali iz trgovskih ozirov. Rusija je pa nekda odločno proti grškim zahtevam, zategadelj pa ruski upliv narašča v Carigradu, angleški pa pada. Grki se nemajo tedaj na nikogar zanašati, ko bi začeli vojno. Prav lahko se jim zgodi, če bodo te-peni, da še zgube" kraje, katere jim je bila odstopila Turčija.   Zategadelj se bodo v Atenah morda še premislili, zlasti ker so velevlasti poslednjo noto Grške, v katerej izraža nado, da se bodo ozirale na grške interese, jako hladno vsprejele.   Samo to je mogoče, da se Grki skušajo sporazumeti s Srbijo, da skupno začneta vojno.   Poslednja država se še vedno oborožujo, četudi se je z Bolgari sklenilo premirje, kateremu naj bi sledil mir.   Pa tudi v tem slučaji Grki ne morejo pri sedanjih razmerah pričakovati nikakega vspeha. Ako Srbi zopet napadejo Bolgare, to Grkom nič ne koristi.   Ko bi Srbi napali Turčijo, poslednjej ne bode treba poslati nič vojakov z grške meje na srbsko.   Precej vojakov imajo tamkaj zbranih. Nadalje bi pa Turčija napro-! sila Bolgare, da prisilijo mirovati Srbijo, zato bi pa i njim priznala popolno zjedinenje in morda še kake ' druge koristi.   V Bolgariji  vlada še vedno veliko ' sovraštvo proti Srbom in Turki bi lahko bolgarski j narod pridobili za boj proti tej državi. Tudi v tem I slučaji tedaj Grki  ne  morejo ' pričakovati nobenih • vspebov.  Črnogorce se pa njim ne bode posrečilo j pridobiti na svojo stran,   črnogorski knez posluša j sovete Rusije in ta mu gotovo ne bode svetovala j sedaj začenjati boja. Prizadevanje, na Kreti podku-I riti ustajo, tudi ne obeta vspeha.   KreČani poprej j nečejo upreti bo Turčiji,  pred no Grška ne začne i vojne, in da bodo že videli vspehe grškega orožja. ] Sicer bodo pa Krečani skušali sporazumeti se s i Porto,  da jim dovoli obširnejšo avtonomijo, zlasti, i da se omeji oblast generalnega guvernerja. Ako jim j bode Turčija to privolila, bodo ostali mirni.  Grška j j vlada je s svojo preveliko vojevitostjo tedaj prišla j v velike zadrege, iz katerih se bode le teško iz- : vlekla.
Danes se snideta zopet franeoNki zbornici. Obe zbornici volita na novo svoje predsedstvo. Novo ministerstvo bode osobje pri državnih uradih znatno pre-menilo. Skušalo bode polagoma odpraviti vse uradnike proti republikanskega mišljenja. Posebno radikalne premembe v osobju bode se vršile v vojnem in pomorskem ministerstvu. Vsi ravnatelji v vojnem in pomorskem ministerstvu so se že zameni 1 i z novimi osobami. Kahinetnim načelnikom vojnega ministra imenovan je polkovnik Yung, načelnikom velikega generalnega štaba pa divizijski general GaUand.
10. t. m. bilo je prvo posvetovanje mej egiptov»kim podkraljem, Drummondom Wolffom in Mukhtar pašo. Podkralj je predsedoval. Najprej se je prebrala angleško-turška konvencija. Podkralj se je izjavil, da se bodo zaradi velike važnosti stvarij, o katerih se bode posvetovalo, udeleževal posvetovanj, ter ne bode imenoval pooblaščenca. Mukhtar paša misli, da so bode Sudan le tedaj dal pomiriti, ako se bode Sudancem v jednej roki prinesla vojna, v drugej mir. Zato je pa le egiptovska, skozi in skozi mahomedovska vojska sposobna. Na to se je začelo posvetovanje o reformah vojske, pa ni prišlo še do nikakega sklepa. Drugo posvetovanje bode jutri.
Dopisi.
Iz Celja 10. januvarja. [Izv. (lop. j Jetzt hat er's also ordentlich eini g'sagt! Zdaj je namestnik Ktibeck jedenkrat jim povedal, da jim zvoni po ušesih! Kakor pretepeni pobalini poparjeni so naši „Nemci", ker jih je deželne vlade načelnik narisal, kakeršni so „v pravi postavi." Saj pa tudi zadnje mesece nobena laž, nobeno zavijanje resnice ni bilo Celjanom pregrdo. Posebno jim greni, ker je vlada izrekla, da c. kr. gimnazija, ki je zdaj v Celji, na to mesto ni navezana, in drugič, da je baron Ktibeck tako naglašal, da na neki višji stopinji omike" sovraštvo do drugih narodov samo ob sebi neha; to so tudi naši Glantschniggi prav razumeli, da so še presurovi za človekoljubje.
Kaže se zadnji čas, da imamo pričakovati znamenitih sprememb v višjih dostojanstvih v Celji.
Prvič pride nov okrajni glavar, potem se tudi podrejeno osobje pri Celjskem okrajnem glavarstvu utegne spremeniti. Se ve da se ne sme trpeti, da c. kr. politični uradniki (Tax) sodelujejo pri interpelaciji, katero so advokatje, katerih vseh pravo-Ijubje ni tako, da bi moglo prenesti kake preiskave, profesorji in drugi prijatelji Plzenskega piva proti zaupnemu možu državne vlade, resnico smelo prezirajoč, z mnogim trudom skovali in jo županu dru. Neckermanu poslali, da jo prebere v deželnem zboru in odgovor prouzroči, da interpelacija — neresnico pravi. Vsled tega se utegne tudi profesorski zbor na gimnaziji nekoliko predrugačiti.
Zgodilo pa se je zadnje dni razen Necker-mannove interpelacije in odgovora na njo v deželnem zboru še nekaj, zaradi česar mnogega uradnika pri našem okrožnem sodišči glava boli. Pre-zident Graškega nadsodišča, vitez "VVaser, je o priliki uradne prisege grofa Gleispacha kot novega prvosednika Graškemu deželnemu sodišču slovesen govor imel in v tem izrekel, da morajo predsedniki sodnih dvorov „samostalnost in neodvisnost svojih sosodnikov spoštovati, zastopati in s svojim izgledom krepiti, da morajo skrbeti, da geslo: jednako pravico vsakemu! pratično' veljavo dobi; da morajo posebno s svojim izgledom in s strogim vzdržavanjem discipline svojemu nadzorstvu izročene so linijske uradnike napotovati (bestim men), da se v Uradu in zunaj urada politično nevtralno drže, tako da bode vsakdo v sodniških razsodbah le pravico videl, ne pa činov n a rodn op ol i ti č ne s il e!" Tako zdaj VVaser! — Vidimo torej, da je celo Waserju bratstvo mnogih Celjskih sodnikov s sedaj gospodujočimi Celjani sodniškemu poklicu nespodobno! "VVaserjev govor je za naše okrožno sodišče strela z jasnega neba in naši Glantschniggi majejo z glavami, kaj bo, če bodo Celjski sodniki res jedenkrat politično nevtralni, kaj bo, če ne bo več Heinricher našemu sodnemu dvoru predsedoval, ker s tem spreobrnil se bo ves politični veter v Celji. Waserjeve besede so zlata vredne, da bi se tudi zvrševale.
Godijo se znamenja in čudeži 1 Baron Ktibeck proti Neckermannu, vitez Waser za politično nevtralnost sodnikov! Pred kratkim bi ne bili verjeli, da bo to mogoče! Morebiti pridemo jedenkrat ven-der le do res avstrijskega duha v višjih uradniških krogih.
Zadnji dogodki bodo morebiti za zdaj vendar ta uspeh imeli, da se bodo Celjani nekaj več dostojnosti navadili. Sunt certi deniuue fines! Tak finis je v sestavku denašnje „Deutsche Wachtw vendar jedenkrat tudi naš novi državni pravnik našel in ta list zaplenil.
Iz Ljutomera 10 januarja. [Izv. dop.] V dan 6. januarja t. 1. imela je naša čitalnica svoj občni zbor, pri katerem je bil voljen nov odbor. Voljeni so bili: Ant. Šlamberger predsednikom, Fr. Vedernjak podpredsednikom, Jos. Freuens-feld tajnikom, Mišja blagajnikom in J. Kryl kujižnjičarjem, Da je čitalnica v našem trgu prepo-trebna, sprevidi vsak narodnjak. Njeno delovanje bode pa še le takrat prav uspešno, ako bodo v njeno kolo ustopili vsi odlični ljutomerski Slovenci. Upamo že zaradi stvari same, da se bo to zgodilo, kajti samo v slogi je moč.
Dovoljeno naj mi bo pri tej priliki, objaviti zanimivo pismo prvega Jugoslovana, katero smo vzprejeli o priliki čestitanja k njegovej sedemdesetletnici in se v izvirniku tako-le glasi:
Slavnoj ljutomerskoj čitalnici izporučujem oviem najtopliju svoju zahvalu na prijateljskoj njenoj čestitci k mojoj sedamdesetgodišnjici. Neka bude uvjerena slavna Čitaonica, da mi je slovenski narod jednako mio i drag, kao i moj hrvatski; i da kada bi zavisila sreča Hrvatske o propasti ma samo jednoga Slovenca, to je za takovu sreću IIrvatske ni toga jednoga Slovenca, a kamo li cie-loga toga krasnoga slovenskoga naroda žrtvovao nebi. --- Dudimo samo složni; gledajmo se i u težnjama našima mi Hrvati, i Vi Slovenci sjediniti, kako smo se jur u književnom jeziku složili, pak neimajmo brige o našoj budućnosti. Bog će nam ju dati, a ljudi je oteti i u grob spremiti više nemogu.
Slavnu Ijutomersku čitaonicu ide krasna zasluga i zadaća, a ta je: ona je jur osvjestila i onaj kraj Slovenije, koji preko Dravo u Štajersku ide, a uvjeren sam, da ćo ona i dalje poći te osvjestiti i
odo, što nam je Niemac nazad SO godina tamo po-oiemčio. U to ime topla joj moja hvala, i za daljni rad biskupski moj blagoslov!
Sa odličnim poštovanjem
ponizni Strossraavr
biskup.
Iz KiomrlJH pod Ljubljano. 12. januvarja. [Izv. dop. j Zopet sem v prijetnem položaji, Vam nekaj o napredku v našem društvenem živ« ljenji poročati. Razen tega, da imamo narodno prostovoljno požarno hrambo, in da smo si napravili lep nov vodnjak, — osnovali smo si zdaj tudi še prekoristno bralno društvo, ki bode izvest.no dobro uplivalo na naš duševni napredek. Pravila nam je visoka c. kr. deželna vlada že potrdila in dne 6. t. m. imeli smo volitev društvenega odbora. V ta odbor voljeni so bili sledeči gg.: Ivan Borštnik predsednikom, Ivan Aljančič podpredsednikom, Josip Svetina tajnikom, Josip Ogo-relee blagajnikom, Srečko Zalokar knjižničarjem, Ivan Lah in Josip PerčiČ odbornikoma Društvo je torej v dobrih rokah in ta odbor nam je porok, da bode društvo dobro napredovalo. Ob Rednem se je tudi sklenilo, da se to društvo dne 17. t. m. ob 3. uri popoludue slovesno otvori z nagovorom, petjem itd. K tej slavnosti vabijo se tudi vnanji prijatelji našega društva, osobito nas bi veselilo, ko bi nas več domoljubov iz Ljubljane počastilo. Mlademu društvu pa že danes želim: naj živi, cvete, raste!
-;m nj ov naifeO «
Domače stvari.
(G. Jurij Šubic) razstavil je v g. Do-berletovi prodajalnici na Dunajski cesti, portret g. dra. Ivana Tavčarja. Opozarjamo občinstvo na ta najnovejši, završeno izdelani umotvor našega ve-lenadarjenega rojaka. Slika ostane razstavljena samo nekoliko dni.
— (Gosp. Ivan Tomažič,) župnik v Šent Vidu nad Vipavo, poslal nam je popravek: „Ni res, da bi bila na sv. večer dva žandarja z nasajenimi bajoneti mene k polnočnici iz farovža do cerkve spremljevala." Ta popravek tolmačimo tako: Verujemo, da g. župnik žandarjev ni sam naročil, kajti kakor smo poizvedeli, dalo jima je c. kr. okrajno glavarstvo nalog, da morata v Šent Vid. Faktum pa je, da sta šla žandarja pred g. župnikom do cerkve in potem zopet nazaj, faktum pa tudi, da kaj tacega ljudje ne pamtijo, odkar Šent Vid stoji in da je bila zaradi tega nevolja velika Zanimivo bi bilo poizvedeti, kaj je bilo povod, da je okrajno glavarstvo dalo rečeni nalog.
— (Z dežja pod kap.) Nek kupčijski agent slišal je, da so na kolodvoru v Ljubljani ukrenili razne naredbe proti koleri. Ker si je stvar hujši mislil nego je in ker je menil, da je pri nas upeljan že najstrožji kontumac, da ljudi po več dni drže zaprte v sobi, je prekajajo itd., hotel se je tej nepriliki ogniti. Misleč, da jo bode prav modro izpeljal, kupil si je karto iz Trsta v Zalog, češ iz Zaloga se potem z drugim vlakom popeljem v Ljubljano. A dospevšega v Zalog, vsprejme ga dostojno žandar ter ga, ker je došel iz Trsta, zapre v sobo, dokler ne bo zdravnika, da ga preišče. Še le peti dan došel je zdravnik iz Ljubljane, izpustil agenta ter mu pri odhodu rekel: „Gospod ! da ste izstopili v Ljubljaui, bil bi Vam jaz takoj dovolil uhod v mesto, ker nemate uiti perila niti prtljage, katero treba snažiti in prekajati. Tako ste se pa sami tirali v nepriliko."
— ( „Zlata Praha"), ki se odlikuje po izredno lepih ilustracijah, ima v 1. letošnji številki prav lepo podobo: „Mlin na Savi na Gorenjskem", ki jo je narisal Vaclav Janša. Ker „Zlata Praha" čestokrat donaša podobe iz naših krajev in ker je v obče po obliki in vsebini odiičen list, priporočamo jo narodnim krogom.
— (Koliko svežega mesa) se je v Ljubljani pretečeuo leto povžilo, kaže nam zapisnik mestne klavnice, iz katerega se razvidi, da se je celo leto zaklalo 21.452 glav živine in sicer: 3173 glav goveje živine, 7015 prašičev, 0458 telet, 3013 kozlov, in ovac, 1779 kozličev in zadnja dva meseca tudi 24 konj. Od vse te zaklane živine plačalo se je samo za klavno pristojbino IG.574 gld. in 10 kr. — Razen tega upeljalo se je v klavnico na ogled tudi 3498 kil. svežega mesa.
— (Vabilo k vesolici)s tombolo, petjem in plesom, katero prirede prijatelji šole v nedeljo
due 17. prosinca 1886 v Cerarjevi gostilni v Vrneku. Uspored: 1. Em. VaŠafc: „Moj dom",^ zbor. 2. Haertl: .Večerna", čveterospev I. Tombola. 3. Haj-drih: „Lastovki", zbor. 4. F. Majer: „Tičica", čveterospev. II. Tombola. 5. Dr. G. Ipavic: „Slovence sem", zbor. 6. Kam. Mašek: „Pri zibeli", čveterospev. Ples. Začetek ob pol 7 uri zvečer. Ker je čisti znesek namenjen Hotiški šoli, uljudno vabi
odbor.
— (Razpisano) je mesto okzajnega sodnika v Metliki. Prošnje do 26. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Belgrad 12. januarja. Velevlasti izročile so danes kolektivno noto, v katerej se po nagibu ruskega kabineta balkanske države: Srbija, Grška in Bolgarska pozivljejo, naj de-mobilizujejo, ter obljubuje, da bode potem Turčija tudi tako storila.
Madrid 11. januarja (Oficijalno.) Vojaški poveljnik v Kartageni dobil je ob 1. uri po polunoči vest, da se trdnjava Saint Julien punta. Trdnjava je tik morja na vnanjej bram-benej črti. V temni noči približal se je podčastnik s krdelom kmetov trdnjavi, drug podčastnik odprl je vrata. Ustaši prodrli so v trdnjavo, prijeli iu zvezali guvernerja. General Fajardo to zvedevši napotil se je s 5 kompariram i tjakaj. V ju imenuj daljavi ustavil je vojake ter šel s 4 žandarji proti trdnjavi, da bi ustaše zajel. Slednji so streljali na generala in ga ranili s 4 krogi jam i. Ker posadka ustašev ni podpirala in ker se torej neso mogli vzdržati, ubežali so po stolbi, ki drži k morju. Kartagena mirna.
Madrid 11. januarja. Ustaši v Kartageni so klicali: Živela republika! Ustanek so udušili, ustaši so ubežali na trgovinsko la-dijo, ki je odplula v Oran.
Razne vesti.
* (Na Dunaji) palo je toliko snega, da je bil v nedeljo do 10. ure dopoludne v notranjem mestu promet ustavljen in niti tramvaj ni mogla voziti. Najeli so 12-000 delavcev in 900 voz, da so potrebili in odpravili sneg, kar je stalo trideset do 40.000 gld. Znamenito je, da je bil na Dunaji ravno pred 44 leti (v 11. dan januarju 1842) tudi tako velik sneg.
* (Ciceronov rokopis „De officiis".) Vsa oblastva po Laškem dobila so nakaznico, naj izplačajo razpisano nagrado 10.000 lir onemu, ki natančno pove in za gotovo dokaže, kje se sedaj nahaja slavni rokopis Ciceronov „De officuB". Dragoceno to delo je namreč izmaknil nepoznan tat iz meščanske knjižnice (Bibliotheca Civica) v Perugiji in je prodal nekemu angleškemu ali nemškemu prijatelju knjig za neznatno vsoto 600 lir.
Tujci
11. januvarja.
Pri Nknui 'Geiriugcr z Dunaja. — Ružička iz Po-stojine. — Guisbrjo iz. Gorice. — Hild'ibraudt z Dunaja. — Burghardt iz Trata.
Pri .'t -M i i L0\vy, Eisler, Deutsch z Dunaja. — Smola iz Logatca. — Behm z Dunaja.
Umrfli m> % Ej] ubija ji I;
7. januvarja: Ana Terlep, kuharic«, 61 let, Žabjak št. 7, za srčno uapako. — Teodor Langof, naddoactnikov sin, 1 |/j leta, Dolgo ulice št. 7, za božjaatjo.
b. januvarja: Gustav Bavcon, mizarjev sin, 6 mes., Dunajska cesta Št. 7, za božjastjo.
9. januvarja: Rudo.f Dcrgant, poštnega uradnega oin, 9 oaes., Gospodske ulioe št. 5, za vnetjem pluč.
11. januvarja: Josip Sikora, c. kr. zeuoljemerec, 49 let, Poljanski nasip št. 14, za mrtvoudom. — Koza Vindiš,
Jtostrelcekova žena, etiko.
3. januvarja: napako.
4. Januvarja:
jetiko.
5. januvarja: tiko. — Urša Rus, Gorišek, goBtac, 67
6. januvarja: — Marija Šimnovc,
8. januvarja: za jetiko.
9. januvarja:
10. januvarja 27 let, za jetiko. -mrtvoudom.
47 let, Sv. Klorijana ulice St. 23, za V deželne j bolnici:
Urša Armio, gostija, 59 let, za srčno
Franca Možina, pekova žena, 50 let, za
Josip Kladnik, dalavec, 29 let, za je-gostija, 77 let, za srčno hibo. — Mihajl let, za rakom.
Jane/. Boben, delavec, 22 let, za jetiko. kuharica, 47 let, za vnetjem sapnika. Franca Drol, črevljurjeva žena, 40 let,
Jernej Kerk, gostač, 76 let, za starostjo. : Marija RUttinger, »prevodnikov* žena, - Joaipinu Smrekar, gostija, 78 let, za
Meteorolvgično poročilo.
S	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	temperatura	Ve-trovi	1  . I i J Nebo	Mo krina v mm.
i •■—»	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	728-20 mm. 727 06 mm. 72ti-26 mm.	—4-8" C —2 O1 C —5 2" C	si. svz. si. bvz. si. bvz.	obl. obl. obl.	1 -50 mm. snega.
Srednja temperatura — 4-0°, za 1-4* pod normalom.
nD-ix3D.a.jsls:sL borza
dne* 12. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo)
Papirna renta....... .   .    83 gld. 90
Srebrna renta.........
5°/0
Lond<n ....       ....       . .
Srebro...........
Napol. .       .   .   .   . .
C. kr. cekini ......
Nemške marke
4°/0 državne srečke iz 1. 1864 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld.
Ogrska zlata renta 4°/0   .   . ,
„    papirna renta 5°/0 . . .
b*/o Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dnnava reg. srečke 5°/„  .   .    100 gld. Zemlj. obč. avatr. 4,/t0/« zlati last listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke . ... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Traminwiiy-(lrušt. vel j. 170 gld. a. v. . .
83 gld. 90			kr
84	it	05	t
112	•	25	S
101	n	15	
871		—	•
296	■	—	
127		—	
10	■	06	n ft
5	■	95	a
62		20	
123	■	—	s>
170	n	—	
100	it	95	f)
92	n	60	f)
104	n	—	
117	9	75	n
126	9	tO	n
116	n	—	
105	n	80	»
178		—	
19		40	g
105	■	75	H
197	■	30	■
Na prodaj Je majhen, mlad, 12 pesti visok
ki se zove rponi" in je izvrsten kolesar. Proda se tudi po nizki ceni koleselj in komat. Kje? pove iz prijaznosti upravnistvo „Slovenskoga Naroda". (18—2)
Enen Lucas Bols,
ustanovljeno leta 1575,
katerih specijalitete:
Curacao-Anisette,
(Ciiraeao-sko auiško žganje)
c. k. dvorni zalagate-Iji, k. nizozem. dvorni zalagatelji,
Amsterdam,
se  dobi v prvih prodaj alnicah. v deželi. (594-19)
Kri čistilne krogljice
so so vselej sijnjno osvedočile pri aabasaujl *lo-vettkega teie«*a. »glavobola, navalu brvi, otr|»ueitili mlili. Hkiiieiieiu že*od«l, po-iiiuiijUaiiju Nluroli tlo fedij, jetrnih In obl-rsiaaih boloxuili. in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljanu sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna šltKtlja samo 21 kr.; jeden zavoj a 6 fikatljami 1 gld. 5 kr. — Manj k<>t Jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja (650—11)
»LEKARNA TRNKOCZT
JmV  zraven rotovža v I Jubljan
WMU Razpošilja sc vsak dan po pošti
►
► ► ►
.t
''zavarovalno
m
u življenje t
Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko:
Dumi, uiselastrasse št. 1, i Pešta, Franz-Josefsplatz
v hiši društva. št, 5 in 6, v hiSi društva.
Jruštvena aktiva..................
T.etni dohodki na premijah in obrestih dn6 SO. junija 1884 .   . .
Izplačitvo zavarovalnin in roni; iu zakupnin itd. za obstanka društva (1818) več kot...............
V slednjej dvauajstmesečnei poslovalnej perijodi uložilo se jo pri
društvu za..................
ponudb, vsled česar SilsSa Skopni znesek za obstanka društva
na uloženih ponudbah več kot...........
Prospekte in druga razjasuila daje
Glavna agentura v Ujubljanl, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri A7"«,!. Zeisolllkotli.. (815—9)
frank. 87,284.420-— 17,134.220-05
„ 149,800.000-—
„ 03,992.275-—
„ 1.324,770.129-55
I^datelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni kar.
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".
3664
88
1991