KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 21 (1) PATENTNE SPIS INDUSTRISKE SVOJINE Izdan 1. Marta 1927. ST. 4119 Marconi’s Wireless Telegraph Co. Ltd., London, Anglija. Ojačalna naprava za visokofrekventne iitraje. Prijava z dne 16. julija 1925. Velja od 1. januarja 1926. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 17. julija 1924. (Anglija). Pričujoči izum se nanaša na ojačalne sisteme za visokofrekvenčne titraje in se da posebno uporabljati pri ojačalnih sistemih ki, se tičejo frekvenc reda 3000 kilo-ciklov na sekundo in več. Pri brezžičnem telegrafskem ali telefonskem prenosniku se velika zaklopka ali si-lovni generator sedaj navadno kontrolira po manjšem generatorju, imenovanem go-nilec, in v nekaterih slučajih se uporablja še manjši generator, imenovan podgonilec, za kontroliranje gonilca, tako da se električna sila iz večje zaklopke ali silovnega generatorja ojačainega sistema kontrolira po početni manjši električni sili. Da je frekvenca silovnega generatorja v takem slučaju popolnoma odvisna od frekvence, vporabljane po gonilen, je potrebno da ni nobenega tačenja med ojačalnimi obtoki ki vsebujejo silovno zaklopko in gonilčevi-mi obtoki, in ker poskrbuje kapaciteta med anodo in remijem silovne zaklopke tače-nje med silovnimi obtoki in gonilčevimi obtoki, se obično uporablja kaka protitač-na priprava. Ta ffroiitačna priprava je lahko ali elektrostatična ali elektromagnetič-na. Namen protitačne priprave je proizvajati struje v silovnih obtokih, ki vzbujajo dva enaka in nasprotna potenciala v remelj-skem obloku, tako da je remeljski potencial popolnoma odvisen od gonilca. Te proti-iačne priprave so prav učinkovite, ako se prenašajo več sto metrov dolgi vali, toda priličenja postanejo vedno bolj težavna, ko se valovna dolžina krajša, ker postane kapaciteta med elektrodi zaklopke večja v razmerju z ono kondenzatorjev, ki se jih uporablja v obtokih. Tudi tvori splošna elektrostatična kapaciteta silovnih obtokov del kapacitete remeljskih obtokov, tako da v-pliva vsaka njena variacija na sozvočje re-meljskega obtoka. Predmet pričujočega izuma je podati generator, v katerem bodi frekvenca po silov-ni zaklopki generiranih titrajev kolikor mogoče popolnoma odvisna od gonilca, tudi ako imajo ti tri taji prav majhno valovno dolžino. Po pričujočem izumu sta remelj in anoda silovne zaklopke postavljena v enem kraku mosta, čegar ostali trije kraki so tvor-jeni iz kondenzatorjev, pri katerih je kapaciteta vsakega efektivno enaka oni med anodo in remijem silovne zaklopke. Silovni obtok je spojen preko vogala mosta, ki je spojen k anodi in nasprotnem vogalu, remij-ni obtok, ki je spojen z električnim silov-nim obtokom gonilca, tvori drugo diagonalo mosta, in remiji in silovni obtoki so razporejeni simetrično z ozirom na zemljo. Prednostno je tudi ta remeljski obtok šuntan (shunt) po visokem uporu, čegar ena točka je vzemijena, da se prepreči vsaka tendenca sistema hirati v zemlji Oba obtoka sta teoretično nespojena, ako so kapecitetni kraki mosta priličeni, da nudijo ravnovesje po zakonih Wheatsione-ove-ga mosta. Pronašli smo, da se doseže pravo ravnovesje samo, ako se remeljski in silovni obtoki simetrični z ozirom na zemljo, kakor se zgodi, kedar so kapacitete efektivno enake. Za to stanje nima splošna eiektro- Din. 15. staSična kapaciteta silovitega obtoka nobe-r.ega vpliva na sozvočje remeljskega obtoka. Ako se uporablja dve silovni zaklopki, se druga lahko namesti v onem kraku mosta, ki leži nasproti onemu, v katerem je nameščena prva, pri čemur so anode obeh zaklopk spojene z nasprotnimi vogali. Majhni priličljivi kondenzatorji se lahko spojijo preko anod in remijev obeh zaklopk, tako da se lahko naredi kapaciitete štirih krakov mosta bolj gotovo enake. Način izuma je prikazan na spremljajočih rizbah, na katerih kaže sl. 1. diagramatično prednostno razporedbo po pričojočem izumu, sl. 2, pa modifikacijo razporedbe, prikazane na sl. 1. Z ozirom na sl. 1, so A, G in F anoda oziroma remije in vlakno zaklopke. Kondenzator, ki ga tvorita A in G, je razporejen kot kondenzator Wheatstone-ovega mosta, ostale krake pa tvorijo kondenzatorji C,, C2 in C3, ki morajo biti enaki z ozirom drug na drugega in na kapaciteto med A in G. Upor imenovanih krakov mora biti tudi enak, in majhni priličljivi upori r, r.,, r3 in r.!, se, namestijo v krakih, da se to zasigura. Majhen kondenzator n je tudi spojen od skupne točke 3 od C, in C2 z zemlje. Kapaciteta od n mora biti eneka ka aciteii med remijem G in vlaknom F zaklopke. Primarni obtok je spojen preko toček 1 in 2, remeljni obtok pa preko 3 in 4. Primarni obtok obsega induktance Lj in L, in priličljive kondenzatorje K, in K., prednostno ločeno od kondenzatorjev, ki tvorijo most, in vzporedno z njimi. Vendar je mogoče vključiti kapacitete, ki so ekvivalentne z onimi od K, in K2, v kondenzatorjih, ki tvorijo most, te narediti induktance L, in L2 priličljive. Priložno je spojiti pozitivni visokonaponski silovni dovod pri točki X indukiancami. temeljni obtok obsega induktanco V in priličljive kondenzatorje R, in R2 v paralel-nem,.? |