Leto LXXIIM št. 170 LfaftOaaa, sobota a*, fm^a laja Cena Din 1.' LOTENSKI iztiofc rso* jop popo.ane izvzemš. nedelie m praznike // Inserati dk> «p«*rt vrst 6 Din 2. ac .Ol /rst a Din 2.5G od I0C do 30C vrst * Din 3 *eč|i mserat. potit vrsto Din ij-v Popust do dogovoru, mseratrv davek posebei // -Slovenski Narod *eijo mesečno w Jugoslaviji Din 12,- za .nozemstvo Om 25 — // Rokopisi se ne vročeno. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kncfleva ufica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-21 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon š». 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Poitno hranilnico v Ljubljani it. 10.351. Po odpovedi ameriško-japonske trgovinske pogodbe: r rskf criszi gospodarski polo če se ne ukloni Odpoved trgovinske pogodbe je zaenkrat samo izzivalno imperialistično politiko, bo začela Amerika izvajati vlada zaenkrat ne vidi nobenega izhoda — Zadovoljstvo će ne bo prenehala s svojo c sankcije — Japonska Washington, 29. julija, br. Odpoved trgovinske pogodbe z Japonsko je naletela v vsej ameriški javnosti brez razlike na strankarsko opredeljenost na nedelj eno odobravanje. Z napetostjo pričakujejo nadaljnjih ukrepov ameriške vlade. Splošno vlada prepričanje, da Amerika ne bo ostala samo pri tem, če Japonska ne bo upoštevala tega jasnega in zelo resnega svarila. Ako bo Japonska nadaljevala svojo izzivalno in imperialistično politiko, bo Amerika ne samo uvedla kazenske carine na japonsko blago, marveč izdala tudi prepoved izvoza vojnih potrebščin in petroleja na Japonsko, kar bi pomenilo za Japonsko najhujši udarec. Ameriška javnost že sedaj odločno zahteva tak ukrep. Taka prepoved bi dejansko pomenila najhujše gospodarske sankcije proti Japonski. Iz podatkov, ki so bilio bjavljeni o trgovinskem prometu med Ameriko in Japonsko, se vidi, da je bila Amerika ne samo največji kupec japonskega blaga, nego tudi največji dobavitelj vsega, kar potrebujejo Japonci za vojno na Kitajskem. Kar se tiče samega orožja, bi ga mogla Japonska dobiti morda tudi iz Nemčije in Italije, toda dobava sirovin je mnogo bolj komplicirana, ker prihajata kot dobaviteljici v po-štev samo še Anglija in Rusija. To velja zlasti glede petroleja. V strategu nem pogledu je inferiornost japonske vojne mornarice napram ameriški očividna. Malo je verjetno, da bi se Japonska odločila za kake represalije napram Filipinom, ki so pod ameriških protektoratom. Vesti iz Japonske kažejo, da se japonska vlada tegsL dobro zaveda. Včeraj je imela vlada skoraj ves dan trajajoča posvetovanja, vendar pa ni prišla do nikakega odločilnega sklepa. O seji je bil Izdan kratek komunike, ki samo naglasa, da hoče vlada počakati, dokler se jasno ne pokaže pravo ozadje ameriškega koraka. V tem komunikeju je po sodbi tokijskih diplomatskih krogov jasno izražena onemoglost Japonske, da se kakor koli upre ameriškemu pritisku. Ni dvoma, da bo to zelo vplivalo tudi na angleško-japonska pogajanja in da se bo morala Japonska pokazati sedaj bolj popustljivo, kakor doslej. Neposredno korist od koraka Amerike utegne v sedanjem položaju imeti Anglija, deloma pa tudi Rusija, ki vodi neoficielno vojno proti Japonski v Zunanji Mongoliji. To se kaže tudi že v sporu glede japonskih koncesij na otokn Sahalinu. Neizpodbitno pa je tudi dejstvo, da je korak Amerike zedinil v proti japonski fronti vse na Daljnem vzhodu zainteresirane države. Mnenje v Parizu Pariz, 29. julija, e. Odpoved ameriško-japonske trgovinske pogodbe je izzvala veliko senzacijo v Parizu, ker je prišla docela nepričakovano. Po mnenju listov je predsednik Roosevelt napravil ta sklep zaradi tega, da zavaruje koristi Amerike, kakor tudi, da dokaže svojo solidarnost z demokratskimi državami, ki imajo svoje interese na Daljnem vzhodu. Odpoved je tudi reakcija na angleško-japonski sporazum in ima namen podpreti Anglijo pri zaščiti Kitajske. Z odpovedjo trgovinske pogodbe s strani Amerike je Japonska strahovito prizadeta. 90% izdelkov japonske tekstilne industrije gre v Ameriko, o iz USA je Japonska uvažala 54°/« svojega orožja. V Parizu se ta ukrep predsednika Roosevelta smatra bolj kot diplomatski napad na japonski imperializem, kakor pa za trgovinsko konkurenco. To dokazuje tudi dejstvo, da ne gre za revizijo pogodbe, temveč za njeno popolno odpoved. Snočnji »Temps« obravnava na uvodnem mestu ta dogodek in piše v vzajemni diplomatski akciji Amerike in Anglije v boju proti japonskemu imperializmu. Isti list podčrtava osebni vpliv predsednika Roosevelta na politiko obrambe miru in naglasa, da le posebno značilno to, da vse ameriško javno mnenje odobrava Rooseveltovo politiko napram Japonski. Z njim soglašajo celo republikanci, ki so sicer njegovi naj odločnejši nasprotniki. S tem dejstvom se ie položaj predsednika Roosevelta. ki je bil znatno oslabljen po neuspehu pri reviziji nevtralnostnega zakona, zopet močno popravil, zlati na polju zunanje politike. Razburjenje Tokio. 29. julija, br. Razburjenje zaradi odpovedi trgovinske pogodbe s strani Amerike vedno bolj narašča. Na tokijski borzi je prišlo včeraj do katastrofalnega padca tečajev in vse kaže na to. da je v resni nevarnosti japonska valuta, dočim se je kitajski dolar, ki ga je Japonska skušala zrušiti, znova popravil. Japonske gospodarske organizacije so sklicale posvete, na katerih proučujejo položaj. Zaenkrat pa ne vidijo nobenega drugega izhoda, kakor da se za vsako ceno ustreže Ameriki in ohrani Japonski ameriški trg. ker bi bil po sodbi japonskih gospodarskih krogov gospodarski polom neizbežen. Tudi v vojaških krogih so itino razburjeni ter se bo- je, da bodo sedaj nasprotniki Japonske z Ameriko na čelu odkrito podprli Kitajsko, kar bi lahko dovedlo do popolnega vojaškega poraza Japonske na Kitajskem. Borbenost Kitajcev je v zadnjih dneh vidno narasla. Japonci so povsod v defenzivi. Navdušenje na Kitajskem Sanghaj, 29. julija, br. Po semkaj prispelih vesteh je poročilo o odpovedi trgovinske pogodbe z Japonsko s strani Amerike izzvalo po vsej Kitajski silno zadovoljstvo in navdušenje. Kitajski listi pišejo, da je to nov dokaz, da Kitajska v borbi proti japonskemu imperializmu ni osamljena. Maršal Cangkajšek je poslal prezidentu Rooseveltu brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za ta odločen korak. V kitajskih krogih so prepričani, da ie sedaj tudi konec popuščanja Anglije napram Japonski ter da se je položaj bistveno prečo krenil na korist Kitajske Olajšanje za Anglijo London, 29. julija, br. Dočim je bila angleška javnost presenečena nad korakom Amerike, se zatrjuje, da so bili vladni krogi o tem že v naprej obveščeni. Amerika je odpovedala trgovinsko pogodbo z Japonsko v sporazumu z Anglijo. Ce bi se pokazala Japonska pri pogajanjih v Toki-ju preveč nepopustljiva, ima sedaj tudi Anglija možnost, da se pridruži koraku Amerike in tudi s svoje štreni odpove trgovinski dogovor z Japonsko, ki je enak japonsko-ameriški pogodbi. Na ta način se je položaj Anglije napram Japonski znatno okrepil. Kar se tiče Kitajske, je sedaj jasno, da Anglija svojega stališča ne bo spremenila in bo v bodoče še bolj kakor doslej podprla Čangkajška. Očitki Itafije Ameriki Rim. 29. julija, br. Italijanski tisk zelo ostro komentira odpoved trgovinske pogodbe z Japonsko s strani Amerike in vidijo v tem sovražen čin napram Japonski. Po sodbi »Giornala d'Italia« je hotela Amerika na ta način olajšati stališče An-g'ije pri pogajanjih z Japonsko, na drugi strani pa pospešiti sklenitev pakta v Moskvi. V ostalem pa sodi italijanski tisk. da odpoved te pogodbe za Japonsko ne bo imela hujših posledic, ker je bila baš včeraj svečano podpisana nova trgovinska pogodba med Japonsko in Nemčijo, ki bo dobavljala Japonski vojne potrebščine in nadomestila izgubo ameriškega trga. Optimizem v Londona in Pariza Poročila o zadnje« sestanku v Kremlju se glase zelo zadovoljivo Pariz, 29. julija e. Po zadnjem sestanku v Kremlju je zunanje ministrstvo v Parizu dobilo poročila Seedsa, Stranga in Naggvara. To pot zastopniki v Moskvi niso zahtevali novih instrukcij, temveč so poslali samo poročilo. Včeraj ves dan od ranega jutra dalje je bil Quai d' Orsay neprestano v telefonski zvezi s Foreign Offi-ceom. Kakor kaže. so bile na zadnjem sestanku v Moskvi odstranjene Še nekatere ovire, nanašajoče se na jamstvo za baltske države. V diplomatskih krogih v Parizu poudarjajo, da se pogajanja uspešno dokončujejo. Po poročilih iz Moskve bodo na prihodnjem sestanku razpravljali v glavnem o pripravah za vojaška pogajanja in bodo točno ugotovili, v katerem primeru in na kakšen način bo sovjetska Rusija priskočila na pomoč baltskim državam, če bi bili ogroženi njih neodvisnost in varnost. Politična pogodba ne bo podpisana prej, dokler ne bodo zaključeni vojaški razgovori, ki bodo dopolnili ta politični sporazum Prav tako smatrajo za zelo verjetno, da bo sovjetska Rusija stopila v direktna pogajanja z državami, s katerimi sta Anglija in Francija dali jamstva, predvsem z Rumunijo in Poljsko. London. 29. julija. V tukajšnjih ruskih krogih zatrjujejo, da obstoja samo še neznatna razlika na ?i ran j glede nekaterih podrobnosti in da bo v kratkem dosežen popoln sporazum. Vendar sodijo, da se utegnejo razgovori zavleči še za kak teden dni. V zadnjih tednih se je lahko iz ruskih krogov dišalo, da ima Ghamberlain namen pogajanja zavlačevati toliko časa. da odide parlament na počitnice, to je do 4. avgusta, da bi se potem vsa ta pogajanja pozabila in bi napravil kakšne korake za spurazum s Hitlerjem. V londonskih diplomatskih krogih to ne bi izzvalo začudenja. Zadnji francosko-angleški predlogi pa so se tako približali sovjetskemu stališču, da bo formula, ki jo bo treba priključiti po zadnjem sestanku, še bolj zmanjšala razliko obojestranskih stališč. Sedaj pričakujejo odgovor Molotova. 29. julija, e. Zunanji minister Bon-net je včeraj sprejel poljskega veleposlanika Lukasieyicza in londonskega veleposlanika Campbella. Pogovori so se nanašali na moskovske razgovore. Po poročilih pariških listov bo Chamberlain v ponedeljek poročal zbornici o poteku pogajanj. Avtobus treščil v 300 m globok prepad 3 mrtvi, 9 hudo ranjenih Peč, 29. Julija, e. Včeraj se je pripetila na cesti, ki vodi iz Andrijevice preko 1800 m visokega Cakorja, huda avtomobilska nesreča. Iz Andrijevice je vozil v Peč avtobus Brana Boškovica. Avtobus, ki je vozil tuđi pošto, je bil prenatrpan, saj je bilo v njeni 14 potnikov, tako da so nekateri morali stati na stopnicah. Ko je avtobus ie privozil vrh Cakorja. je na ostrem ovinku s nasprotne strani privozil drug avtomobil. Karambol je bil neizogiben. Da to prepreči, Je Bošković zavozil na stran, kar pa Je Imelo Se usodnejše posledice. Avtobus je zdrvel Čez cestni rob v 300 m globok prepad. Šofer in trije potniki so bili takoj mrtvi, vsi ostali razen dveh pa hudo ranjeni. Ranjence so prepeljali v bolnico. Na kraj nesreče je odšla sodna komisija iz Andrijevice. Napetost v Španiji narašča Nove alarmantne vesti — Notranji minister Snner dobil pooblastilo za 9yčlš£enjeu London, 29. julija br. »United poroča, da se je po vesteh. U so prispele iz Španije, napetost med vlado ter generali, faiangisti tn monarhisti v sadnjlli 48 urah mifao poostrila. General Franc© Je no dolgotrajnih posvetovanjih in pogajanjih sklenil dati notranjemu ministra Sončni posebna pooblastila, da bi izvedel temeljito »čiščenje« v vojni in civilni upravi. Ta akcija se je že pričela. Povsod od-stavUaJo monarhiste In kari iste ter nameščajo na njihova mesta fašistično usmerjene falangiste. Položaj je po zadnjih ve- steh tako napet, da je moral notranji minister zopet prepovedati 1 časno izhajanje cele vrste listov, ker da se s svojim pisanjem izzivali nemir med prebivalstvom. Is vseh večjih krajev, zlasti is Madrida tn Valencije poročajo o številnih aretacijah. Demanti, kl ga Je izdala vlada, češ da ni v Francovem taboru nikafclh sporov in na* sprotstev, marveč da Je vsa Španija sa generalom Francem, Je bil namenjen samo inozemstvu in ga španski Usti sploh niso objavili. Hitler bo v kratkem obiskal Gdansk Napovedi gdansMh socialistov — Važen posvet v Berlinu Rim. 29. julija, br. Agencija Štefani poroča, da bo nemški kancelar Hitler v času od 25. de 28. avgusta obiskal Gđansk. Najprvo bo obiskal Vzhodno Prosijo in se udelešil proslave tannenberške bitke, nato pa bo krenil v Gdansk. kjer bodo pri tej priliki prirejene velike svečanosti. Gdan-ski nacionalistični krogi napovedujejo za to priliko tudi važne odločitve o nadaljnji usodi Gdanska. Berlin, 29. julija, br. Kancelar Hitler, ki se je mudil v Bevreuthu, je včeraj popoldne nenadoma odpotoval v Berlin. Tudi zunanji minister Ribbentrop, ki se Je mudil na oddihu v okolici Solnograda, Je prekinil dopust in odpotoval v Berlin, kamor Je istočasno prispel tudi maršal Goring. Pri Hitlerja Je za danes napovedana valna konferenca, na kateri bodo proučili mednarodni položaj glede na napredek angleško-francosko-ruskih pogajanj v Mo-sk-i in v zvezi s odpovedjo ameriško-japonske trgovinske pogodbe, ki Je po sodbi nemških krogov znatno spremenila položaj na Daljnem vzhodu. Irski teroristi beže iz Londona Prva posledica novega zakona proti teroristom ObseZni varnostni ukrepi policije London, 29. julija, t. Ze v prvih urah. ko . je stopil v veljavo zakon proti irskim te- | roristom, je Scotland Yard izvršil racijo j proti sumljivim Ircem. Deset sumljivih oseb je bilo aretiranih. Vest o tem, da je stopil zakon v veljavo, je bila javljena po radiu pristojnim policijskim komesarijatom, ki so takoj poslali v središče mesta ' in predmestja, kjer so nastanjeni Irci. av- i tomobile s policijo. Pri tem so ugotovili. j da je mnogo sumljivih Ircev izginilo. Gle- 1 de na to, da ima IRA namen, da se s pojačano teroristično akcijo maščuje zaradi sprejetja zakona proti teroristom, je Scot-land Yard ukrenil obsežne varnostne ukrepe. Gre za najbolj obsežne varnostne ukrepe, ki so bili kdaj izdani v Angliji Zastraženi so vsi dvorci, vsa javna poslopja, parlament, westminstrska opatija, železniške postaje itd. Po Temzi križari jo posebni policijski čolni. Strašna eksplozija ▼ alžirski loki 16 tnrtvila, 41 ranjenik Alžir, 29. julija, e. V alžirski luki Je včeraj popoldne nastala strašna eksplozija. Zaradi silne vročine je eksplodiralo več jeklenih bomb, napolnjenih s plinom Eksplozija Je povzročila strahovito razdejanje. Velik del pristaniških skladišč je popolnoma porušenih. Eksplozija je zahtevala tudi mnogo človeških žrtev. Ubitih je bilo 16 delavcev in ljudi, ki so se slučajno mudili v bližini, v bolnišnico pa so morali prepeljati 41 ranjencev, od katerih se večina bori s smrtjo. Skoda Je ogromna in računajo, da znaša »«*J—j 20 milijonov frankov. Oblasti so takoj uvedle obširno preiskavo, da u gotove pravi vzrok eksplozije. Sodijo, da Je eksplozija nastala zaradi silne vročine, ni na izključeno, da gre sa sabotažo. Zagonetna bomba v Severnem morja Berlin, 29. julija, e. Čudna nesreča se je zgodila včeraj v Vzhodnem morju pri snimanju filma »Zadnji apel«. Pod parnikom »Kraljica Luiza« je nenadoma eksplodirala bomba ali še bolj verjetno mina. Parnik ie dobil veliko luknjo in se je nagnil. Na krovu je bilo mnogo znanih filmskih igralcev, med njimi Emil Jannings, Siba in drugi, vendar ni bil nihče poškodovan. Vse osebje s parnika je prevzel drug parnik, poškodovano ladjo pa so prepeljali v bližnjo ladjedelnico. Senzacionalna aretacija v franc Spijonažni aferi Pariz, 29. julija, e. Parlamentarni stenograf Amourell, ki se je stalno udeleževal sej senatnega vojaškega odbora, na katerih so skozi njegove roke šli mnogi vojaški tajni dokumenti, je bil včeraj aretiran v zvezi s špijonažno afero nemškega agenta Abetsa. Po prvem zaslišanju so ga prepeljali v zapor. Vrnitev Španskega zlata Bayonne, 29. julija, e. Včeraj je v Irun prispela pošiljka španskega zlata iz Francije v vrednosti poldruge milijarde frankov. Mexflco CHy, 29. julija, e. Mehiška vlada, ki še ni priznala vlade generala Franca, ima na razpolago 50 milijonov dolarjev, ki jih je svoječasno Negrinove. republikanska vlada poslala v Veracruz. Ce tega denarja ne bo vrnila španski vladi, sodijo, da bo porabljen za španske begunce, ki jih je v Mehiki nad 5000. Obtttagaj tocjemi otroku, da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Grozilna pisma slovaški vladi Bratislava, 29. julija, e. Minister za propagando Mach Je v svojem govoru, ki ga Je imel v Skalki pri Tren činu, izjavil, da je vlada prejela v zadnjem času mnogo grozilnih pisem, v katerih anonimni pisci dol že vlado raznih prestopkov in zločinov in ji groze z maščevanjem. Kaže, da irre za nevarno akcijo protidržavnih elementov, ki bi na ta način hoteli prestrašiti vlado, toda vlada bo vztrajala na svoji poti in se ne bo anasImSa nobenim grožnjam. Nesoglasja med vlado in Moianovim Sofija, 29. julija, e. Glede na obisk, ki ga je predsednik Narodnega sobranja Mo-šanov napravil v Parizu in Londonu, je direkcija za tisk pri ministrstvu zunanjih stvari snoči izdala obvestilo, ki so ga objavili vsi listi na uvodnem mestu. V političnih krogih smatrajo, da bo nesporazum, ki je nastal med vlado in Mošanovim glede na njegovo potovanje v inozemstvo in njegovih razgovorov, ki jih je imel v Parizu in Londonu, imel dalekosežne posledice, ki jih je za sedaj težko pred vido* vati. Tirolci ne smejo vež nositi orožja Inom ost, 29. julija. AA. Oblasti so prepovedale tirolskim kmetom nositi orožje. To pravico jim je dala Marija Terezija v 18. stoletju. Društvo Južnih Tirolcev v Ino-mostu, ki je bilo ustanovljeno leta 1919 in ki je imelo veliko članov, je bilo razpušče-no in imovina zaplenjena. Nezgoda angleškega letalskega ministra London, 29. julija. Br. Letalski minister Kingalev Wood je moral pri povratku s se^ verne Irske, kjer se je mudil na inšpekcijskem potovanju, zasilno pristati zaradi okvare v motorju. Pri pristanku je letalo precej močno udarilo na zemljo. Minister je dobil lažji pretres možganov, dočim oo bili pilot in dva člana posadke lažje ranjeni. Letalo se je močno poškodovalo. Podaljšanje poslanskih mandatov v Franciji Pariz, 29. julija, e. Včeraj je bila seja francoske vlade pod vodstvom ministrskega predsednika Da Ladi era, na kateri so razpravljali o novih zasilnih uredbah. Med drugim so razpravljali tudi o podaljšanju poslanskih mandatov za dve leti. Ministrski svet je ta predlog soglasno odobril in tako bodo volitve najbrž odgođene ter bodo šele leta 1942. Narionaltd svet Rim, 28. jul. AA. (Štefani). Službeni list objavlja: V nacionalni svet fašistične stranke so stopili tajnik fašistične stranke, inšpektorji stranke, zvezni tajniki italijanskih fašističnih združenj v inozemstvu, predsednik nacionalnega združenja invalidov m predsednik združenja bivših bojevnikov. Poleg tega je v nacionalni svet fašistične stranke prišel kot član tajnik albanske fašistične stranke, Borzna poročila. ____m Jnlrja. Beograd 10. ________ 11.7425. London 20.74875. New Qork 443.25, Bruselj 75.30, Milan 23.30. 235.75. Berlin 177JT, Press 15.1». Vi fSJft. Sofija 5.40, Stran 7 »SLOVENSKI NARODc,sobota, ». jnBJa 1939. ST9V. 170 Naša kolesarska anketa: Vprašanje kolesarske organizacije Ljubljana, 29. julija Nekateri kolesarji se zavzemajo za ustanovitev kolesarske organizacije, ki bi bila v resnici zelo potrebna in nekdo je v naši anketi tudi lepo razložil, kaj vse bi nam organizacija lahko nudila. Toda nastaja vprašanje, ali je ustanovitev takšne organizacije sploh mogoča, in de bi kolesarji imeli dovolj smisla za njo. Marsikdo je skeptičen. Ze pred leti sem predlagal, naj bi se kolesarji organizirali, da bi s svojo organizacijo opozarjali, kako pomemben činitelj je kolesarski promet v splošnem prometu pn nas. Kolesarska oi-ganizac ja bi ne bila potrebna le zato. da bi Ščitila kolesarstvo pred drugimi uporabniki cest temveč tudi, da bi skrbela za ugied kolesarjev sploh; to se pravi, da bi organizacija tudi odpravljala izrodke divjega kolesarstva med kolesarji samimi. Prizadevala bi si. da bi bili kolesarji čini bolj disciplinirani ter bi tako splošno koristila, saj bi skrbela za Čim večjo prometno varnost na naših cestah. Tedaj do ustanovitve organizacije ni prišlo. Zamisel je zbudila slab odmev. Neki trafikant je skušal sestaviti pripravi jalni odbor, a kolesarjev se ni prijavilo niti toliko... Ali torej v resnici ni mogoče ustanoviti kolesarske organizacije, najti dovolj razumevanja za njo med stamimi kolesarji? Zdi se mi. da je to samo vprašanje organizatornih sposobnosti organizatorjev Sposoben človek bi se moral zavzeti za stvar sveta, človek, ki bi ne iskal osebnih koristi ali društvene slave. Potem bi se organizacija razvila tako rekoč sama oa sebe. Vendar kolesarji ne morejo še čakati na takšnega svojega odre senika. Nekaj je treba ukreniti čim prej. Kolesarstvo mora biti zastopano povsod tam. kjer odločajo o naših prometnih zadevah. Kolesarski promet bi pa morali zlasti upoštevati, ko sklepajo o pomembnejših cestnin delih. Nedvomno bi ne škodovalo, če bi bfll kolesarji zastopani vsaj v Društvu za ceste. V njem so dobro zastopani avtomobilisti. Kolesarji in av'tornobilisti imajo kljub vsemu skupne interese, čeprav se i pogosto gledajo kakor pes in mačka. Ali se vam ne adi priporočljivo, da bi Društvo za ceste ustanovilo posfibno kolesarsko sekcijo? Ta odsek bi se pečal s prometnimi vprašanji v zvezi s kolesarstvom in zastopal bi kolesarje na pristojnih mestih tolmačil potrebe in zahteve kolesarskega prometa in prometnih ureditev, zagovarjal posebne potrebe kolesarstva na anketah, zborovanjih, pred oblastmi itd. V odseku bi sodelovali tudi strokovnjaki, ki se pečajo s prometnimi vprašanji v zvezi s kolesarstvom znanstveno in praktično. Tako bi bila ta sekcija odločujoč činitelj v vseh spornih zadevah, ki se pojavljajo v zvezi z modernizacijami cest pn nas in z urejevanjem prometa sploh. Četudi bi kolesarji imeli povsem samostojno organizacijo, bi bilo potrebno, da bi bili zastopani v tako pomembnem društvu kakršno je Društvo za ceste. Zato ustanov-mo vsaj kolesarsko organizacijo v okrilju Društva za ceste! Mislimo, da bi temu ne nasprotovali tudi avtomobilisti, saj so dovolj uvidevni ter se zavedajo, kako nujno potrebno je nekaj ukreniti, da hi bila naša prometna anarhija odpravljena. Avtomobilisti so pri nas še posebno pn-. zadeti zaradi koiesarstva. Sami trdo, da se največ kolesarskih nesreč pripeti, predvsem zato. ker nekateri kolesarji ne upoštevajo niti najpomembnejših prometnih predpisov. Stroški za zdravljenje kolesarjev, žrtev prometnih nesreč pri karambol Lh z avtomobili, čedalje bolj naraščajo. Seveda ni kriva vsega le nediscipliniranost kolesarjev. Vendar pri tem ne gre za same stroške, temveč predvsem za človeška življenja in zdravje. Kakor je bilo že naglašeno v naši anketi, bodo sami avtomobilisti morali dati predvsem pobudo za ureditev kolesarskega prometa pri nas. Kolesarji so brez moči, zlasti še, dokler nimajo niti najskromnejše organizacije. Ali se vam ne zdi bolje, da bi se kolesarji in avtomobilisti zedinili pri tako pomembnm in potrebnem reševanju prometnih vprašanj, kakor da zavračajo drug na drugega krivdo? Najlepše bi se pa lahko zedmili pri organiziranem smotrnem delu v Društvu za ceste. Problem dveh železniških križišč V »Slov. Narodu« z dne 26. julija 1939 je bil objavljen članek g. ing. Klopčarja kot odgovor na moj Članek z dne 12. julija 1939. Po pomoti, ki jo pa ni zakrivilo uredništvo, je izšel moj članek nepodpisan. Ker g. ing. Klopčar v svojem članku z dne 26. julija 1939 zavrača moje trditve, ki se tičejo njegovega načrta, prosim, da objavite v vašem listu naslednje pojasnilo: Neštetokrat je bilo že pribito in objavljeno, da obstoji ljubljanski železniški problem iz treh problemov in sicer iz: 1. železniškega, 2. cestno-prometnega in 3. razvoja mesta. Na očitek, da njegov načrt ne reši niti enega izmed teh treh problemov, odgovarja ing. Klopčar, da ni potrebno, da bi njegov načrt reševal kako železniško vprašanje. Zakaj pa primerja potem stroške poglobitvenega načrta, ki jih namenoma še zvišuje, s stroški svojega načrta? Popolna obnovitev železniških naprav, da je le »draga posledica poglobitvenega projekta« in da »ima železnica svoj načrt brez poglobitve«. Železniška direkcija, kolikor mi je znano, nima nobenega pravega načrta, ampak predvideva le adaptacijo glavnega kolodvorskega poslopja, izpopolnitev kolodvorskega tirja in napravo otočnih peronov. Nima pa v svojem programu rešenih vprašanj prenosa kurilnic in ranžirne-ga kolodvora, ki sta za železnico prav tako važni in brez dvoma tangira ta tudi interese mesta. Rešitev po načrtu železniške direkcije bi bila le delna, zasilna, ne dokončna rešitev. Vsak tehnik oz. gospodarstvenik pa ve, da je vsako krpanje in popravljanje faktično veliko dražje kot temeljita rešitev in povrhu tega še ne doseže Istega efekta. Ing. Klopčar trdi nadalje, da je »ureditev železniških naprav ta kolodvora notranje vprašanje železnice kot pridobitnega podjetja, ki deluje in se modernizira na osnovi rentabilnih računov in kreditov«. Ce bi bila ta trditev resnična, bi Ljubljana že davno imela poglobljeno železnico in nov moderen kolodvor. Na drugem debatnem večeru Udruženja j. inž. in arh. je g. ing. Zelenko poudaril, da se ljubljanski kolodvor mora preurediti, ker to zahtevata prometni in gospodarski moment Vprašanje ljubljanskega kolodvora ni nl-kaka interna zadeva železnice, ampak je na tem vprašanju v največji meri zainteresirana ljubljanska mestna občina, železnici je pač vseeno, ali obratuje s svojimi vozili pod ali nad cestnim omrežjem. Glavno ji je, da je železniški promet varen in nemoten. Ni pa to vseeno mestni občini, ki mora gledati, da se železniški problem reši tako, da bo zagotovljen mestu neoviran razvoj v vse smeri ter da bo varen in neoviran tudi cestni promet. Rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja mora zadovoljiti železniško direkcijo ta mestno občino, kot dva najbolj prizadeta interesenta, železniški in cestni problem se morata reševati vzporedno, skupno in sporazumno in ne vsak zase, kot to predlaga ing. Klopčar. Nadalje pravi tog. Klopčar, da njegov projekt »zadovoljivo« reši cestno-prometnl problem in na tej trditvi trdovratno vztraja, čeprav so strokovni krogi in prizadeti faktorji njegov načrt javno obsodili kot neprimeren in je bilo to mnenje objavljeno v časopisju. Ti strokovni krogi niso nikako »neko društvo«, ampak Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, ki je gotovo bolj merodajen strokovni forum kakor pa ena sama oseba. Tudi se ni vršila debata za »zaprtimi vrati«, kakor očita ing. Klopčar. Povabljeni so bili vsi tehniški In gospodarski krogi ta tudi ing. Klop-čar. Ce ga ni bilo ne na prvem ne na dru-debatnem vg&aru, je pač to njegova osebna stvar, tako »dober« pa njegov načrt gotovo ni, da bi se kar sam zagovarjal. Zato naj ing. Klopčar ne očita tehničnemu biroju za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja, da se njegovega projekta boji, ker je »boljši« kot poglobitveni načrt. Kdo se boji in skriva, se je videlo na obeh debatnih večerih. Prav isto velja za »po najboljši vesti sestavljeni proračun projekta ing. Klopčarja. Mogoče je ta proračun res sestavljen po najboljši vesti, nikakor pa ne na podlagi stvarnih podatkov. Očitek projektantom poglobitve, da so zvišali svoj proračun od 83 milijonov na 145 milijonov dinarjev, nI upravičen. G. ing. Dimnik je na drugem debatnem večeru Udruženja jug. Inž. In arh. pojasnil to zadevo. Prvotni proračun poglobitve, ki je bil kalkuliran po cenah iz 1.1935, je znašal 83 milijonov dinarjev. Delavske mezde in cene gradivu so se od takrat dvignile za približno 25—40%. Poleg tega takrat niso bili predvideni stroški za nov ranžirni kolodvor ta ni bila predvidena elektrifikacija proge, ki zahteva 70 cm večjo svetlobno višino objektov (brez elektrifikacije je svetlobna višina objektov 4.80 m, za elektrificirano progo pa 5.50 m). Po g. ing. Leskovšku, fiefu biroja za rešitev ljublj. žel. vprašanja, navedena vsota 145 milijonov do 150 milijonov dinarjev za izvedbo poglobitvenega projekta drži in sicer je v tej ceni upoštevano: izvedba novih kurilnic, nov ranžirni kolodvor, novo postajno poslopje, nova tovorna skladišča, nove tirne naprave, celotna poglobitev proge in objekti za vse ceste, ki bodo vodile čez poglobljeno progo. Kako zelo »objektiven« je ing. Klopčar, se vidi že iz tega, da primerja poglobitveni projekt, ki temeljito reši vse tri prej navedene probleme (železniški, cestni in urbanistični) s svojim projektom« ki sane po njegovi »najboljši vesti« 6 milijonov, po stvarnih podatkih pa 16 milijonov dinarjev ter reši, oziroma bolje povedano skvari, samo železniška prelaza na Tvrševi in Go-sposvetski cesti in še to le za čas zaprtih zatvornic. Na drugem debatnem večeru je. g. ing. Mačkovšek označil načrt Ing. Klopčarja kot zelo ponesrečen serpentinski projekt. G. ing. Kresnik je pa Izjavil, da je ta načrt za električno cestno železnico nesprejemljiv. Tudi zastopniki vseh bežigrajskih društev so izjavili, da smatrajo poglobitev za edino pravilno rešitev ljublj. žel. vprašanja. Isto stališče sta zavzela Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov in ljubljanska mestna občina. Le g. Ing. Klopčar trdi, da je edino njegov projekt »pravilen in poceni« ter pravi: »čemu reševati železniško oz. cestno vprašanje z več sto milijonskimi projekti, če se lahko reši s 6 milijoni«. Se nekaj naj g. ing. Klopčar pojasni. Kakor je znano, je objavil svoj prvi načrt 11. aprila 1939 z datumom 1. dec. 1936, svoj drugi popravljeni načrt pa 20. aprila 1939. datiran tudi z datumom 1. dec. 1936. Vsak laik lahko vidi, da je drugi projekt precej popravljen, toda ne v letu 1936, temveč v letu 1939. Po podatkih ing. Klopčarja so pa stroški za oba projekta enaki, namreč 6 milijonov dinarjev, čeprav je iz načrtov jasno razvidno, da bi bil drugi projekt veliko dražji. To naj bo torej »po najboljši vesti sestavljen proračun.« Priporočal bi g. ing. Klopčarju. da se tudi sam založi s primerno porcijo objektivnosti, ki jo pri zagovornikih poglobitve tako zelo »pogreša«. Se enkrat ponavljam, da se ing. Klopčarju pozna, da nI doma v železniških vpra šanjih. Pravi, da »velikost loka ni odvisna od kakega strokovnjaštva, ampak samo od predpisa, ki določa najmanjši dopustni polumer loka, ki je dosežen tudi v njegovem načrtu«. Polumer sedanjega odcepa gorenjske proge znaša na papirju 284 m, v resnici pa je precej manjši ln sicer okoli 250 m. Po Ing. KlopCarjevem načrtu pa ae ta polumer zmanjša na 180 m, češ, da je to »po predpisih dovoljeno«. Naj si ing. Klopčar ln malo bolj natančno ogloda železniška aakone in predpise, pa bo videl, da je gorenjska proga glavna proga drugega roda, ki zahteva minimalni krožni polumer 900 m, z dovoljenjem prometnega ministrstva pa w^wfan«m 250 m. Gospod ing. Klopčar gotovo tudi na ve, da se misli v bodočnosti preurediti gorenjska proga v dvotirno glavno progo I. reda. Pri glavnih progah pa noben železniški strokovnjak ne bo vstavljal loke s polumeri, ki so predpisani za lokalke. Sploh je pa odcep gorenjske proge od glavne proge po načrtu ing. Klopčarja zelo težaven zaradi potrebe vstavite abnormalnih kretnic. Nadalje trdi Ing. Klopčar, da je po po-giobitvenem načrtu projektiran odcep gorenjske proge od glavne proge v vzponu 9 promile, ki ga vlaki sploh ne bodo zmogli ln bo potrebna dovprega. Po poglobit-venem projektu znaša vzpon gorenjske proge pri odcepu od glavne proge le 7 promile. Tak vzpon pa bo lahko premagal vsak vlak brez dovprege ln naj si ing. Klopčar zaradi tega ne dela prav nobenih skrbi. O obliki poglobitve pa ima ing. Klopčar čisto svojevrstne pojme. Je to »7500 m dolga in do 7 m globoka luknja« in to luknjo hoče predočiti kot nekak pekel, v katerem »se bodo potniki dusili v žveplu in dimu«. S takimi primerami se lahko straši otroke, ne pa tehnike! Sicer pa poglobitev ni nobena luknja, o tem se lahko prepriča vsak, ki poglobitveni projekt vsaj površno preštudira. Tudi se ni bati zastrupljenj z »žveplom ta dimom«. Sicer je pa itak v bodočnosti predvidena elektrifikacija proge. Trditvi, da bodo pri poglobljeni progi železniške nesreče na dnevnem redu vsled cestnih nadvozov, ki bodo na neštetih mestih zastirali pregled proge, pač ne verjame nikdo, ki se le malo razume na železniško službo. Najbrže ing. Klopčar ne ve, da imajo na nekaterih velemestnih kolodvorih posebne signalne mostove čez tire. Na teh mostovih so nameščeni vsi potrebni železniški signali. Zakaj se potem ne bi dali ti signali namestiti na nadvozih? Zelo dvomljivo pa je, če bi se vršil tisti cestni promet, ki ga predvideva ing. Klopčar, tako neovirano in nemoteno skozi njegov podvoz. Prepričan sem, da bi bili radi nepreglednosti karamboli cestnih vozil na dnevnem redu. Ing. Klopčar pravi dalje, da je projektiral za pešce posebne podhode na Tvrševi in Gosposvetski cesti ter VošnJakovi ulici. Naj se g. ing. Klopčar enkrat osebno potrudi k železniškemu prelazu na Tvrševi cesti in naj opazuje, koliko ljudi se bo za časa zaprtih zatvornic poslužilo obstoječega nadhoda, pa bo prišel do rezultata, da njegovi podhodi na noben način ne bodo ustrezali svojemu namenu, čeprav jih še toliko zagovarja. O izpeljavi tramvaja po načrtu g. ing. Klopčarja, pa je izrazil svoje mnenje g. ing. Kresnik na drugem debatnem večeru U JI A. Vsa javnost, posebno pa strokovni krogi, so gotovo zelo radovedni kakšna bodo pojasnila, ki jih bo dal ing. Klopčar na svojem obljubljenem javnem predavanju. Glede Bleivveisove ceste trdi ing. Klopčar. da ostane 24 m široka z 2 voziščema. Prosim g. ing. Klopčarja, da analizira ta profil, ker je sicer povsem nejasen in nemogoč. Po moji vednosti znaša razdalja zgradb od roba železniškega jarka na najožjem mestu 22.30 m, za normalni profil Bleiweisove ceste v obeh legah pa bi potrebovali minimum 25 do 28 m, pri čemer mora ostati nepoglobljeni del Blei\veisove ceste samo enctrren za enosmeren promet. Iz tega podatka sledi, da bi morali podreti tri novozgrajene štirinadstropne hiše ob Bleiweisovi cesti. Ing. KlopČarjeva trditev, da moje sklicevanje na VoSnjakovo ulico ni resno, ker da je ta ulica že od nekdaj zaprta za vozni promet, izpričuje zelo pomanjkljivo poznanje regulacijskega načrta mesta Ljubljane. Ing. Klopčar kot mestni inženjer pa bi ta regulacr jski načrt moral poznati. Regulacijski načrt predvideva namreč zvezo Vošnjakove ulice s Kobaridsko ulico in bi bili ti dve ulici v bodočnosti nekaka razbremenilna cesta glavne prometne žile. to je Tvrševe ceste. Kdor se peča z reševanjem tako važne naloge kot je reševanje ljubljanskega železniškega vprašanja, se pač ne sme ozirati na ozke sedanje razmere, temveč se mora ozret: tudi v bodočnost. Kaj nam pomaga zasilna rešitev, če pa že v začetku ne bi zadostovala svojemu namenu. Na koncu svojega članka z dne 26. julija 1939 se ing. Klopčar sklicuje na razmere zagrebškega kolodvora. »Tudi tam so napadali one, ki-so bili za smiselno in realno rešitev, padali so težki očitki, pa je le zmagala pamet, ostalo je vse pri starem in so naprav li le potrebne kolodvorske perone.« Torej, no mnenju inž. Klopčarja, zmaga pamet le tedaj, če »stane vse pri starem. Cemu potem vsi projekti in debate, saj je »ostati pri starem« -pač najcenejša rešitev. Sicer pa je ing. Klopčar o zagrebškem kolodvorskem vprašanju zelo napačno informiran. Kar so napravil5, je le začasna ureditev. Zagrebška mestna občna še danes sto;i na stališču, da sa mora proga dvigniti. Poglobiti se jo tam zaradi talne vode ne more. Toliko v pojasnilo g. inž. Klcpčar;u. Zame je stvar jasna. Z ljudmi, ki smatrajo same sebe za najvišji *n na jmeroda jnevM strokovni forum, nima srnica debatirali. Gospodu ;ng. Klopčarju so vaj ostali ničle, ki »skrivajo« r.-*eboje«. ker je »naiboliši*. Ing. žn'drršič Branko, univ. asistent Iz Ce!fa —c Pred zaključkom pekovske stavke v Celiu Skupina pekovskih mojstrov v Ce I ju ki je doslej odklanjala p~"»pis slener-n* kolektivne pogodbe s stavku jočirm pe kovskimi pomočniki, je v četrtek dopoldne pristala na podali'anie dosedanje kolektiv ne pogodbe s spremembo, da sme pekovski mojster odtegovati pomočmku ki ie pri njem na hrani samo 70 din in ne več 100 din na teden Če bodo stavku i ci pomočni ki n2 to pristali, bo kolektivna pogodb? podpisana v ponedeljek Jasnr. je da bo do morali mojstri po doseženem sporazumu takoj sprejeti vse stavkuj^če pomočnike zopet v službo in ne bodo smeo zaradi stavke nikogar preaaniati Stavku joči po močniki so snoći zopet nastopih z delom —c Koncert Godbenega društva pcš.tnrh nameščencev v Celju bo drevi s pričetkom ob 20. v mesrnem parku. —c Zaradi organizacije obiska festivalu slovenskih narodnih noš v Manboru ie skli csl celjski župan za danes ob lb v sejm dvorano na mestnem poglavarstvu sestanek zastopnikov vseh knftornJh in necaooalnih organi »sci j. _« Sofenkl izpiti. Pri predsoojnistvn mestne policije v Celju bodo 24. avgusta ob 8. zjutraj izpiti as vozače motornih vozil is območja predstojništvs mestne policije in is laškega sreza. Kandidati naj v lotijo zadevne prošnje čimprej pri pred-stojništvu mestne policije v Celju. —c Svečan« otvoritev Sokolske ga doma v Žalcu, ki je reprezentativna, moderna in zelo lepo urejena stavba, bo v nedeljo 6. avgusta. Ob 8. zjutraj se bodo pričele v Žalcu vaje vseh oddelkov, ob 11. bo razvitje naraščajskega prapora, popoldne pa br svečka otvoritev Sokolskega doma in javen nastop. Žalec se že s vso vnemo priprti *lja na svoj sokolski praznik. —c Krajevna omladinska organizacija JNS v Celju bo priredila v nedeljo 30. t ni. zjutraj avtobusni izlet v Konjice. Odhod izpred celjskega kolodvora Vabljeni so tudi starejši člani, da se pridružijo. —c Strupeni plim v greznici so ga usmrtili. Ko je 171etni. v župnišču v Št. Pavlu pi; Preboldi zaposleni hlapec Ivan Oplot-nik v sredo izpraznjeval greznico, so ga v gresnjci omamili strupeni plini. Oplotnika so nezavestnega izvlekli iz greznice in prepeljali v celjsko bolnico, kjer pa je v četrtek zvečer podlegel težkemu zastrupljeni«. —c Prometna nesreča. V četrtek je padel 291etni lesni manipulant Alojz Drobnič iz Črnomlja na cesti pri Velenju z motornega kolesa in mi zlomil desno ključnico. Oddali ■o gs v celjsko bolnico. —C V celjski bel niči je umrl v četrtek 301ctni preužitkarjev sin Alojz Stingl z Drenskegi rebr* pri Pilštanju —C Svojevrstna nogometna tekma se bo pričela v nedeljo 30 t. m. ob 17.30 na cel j ski Glasi ji. Nt zelenem polju se bodo pomerili celjsk speceristi in manufaktuntti pod jKfiorr »vaga proti metru« Zabavna tekina bo gotovo privabila mnogo gledalcev. —»• 2d*a%-n:Sko dežurno službo za člane OUZD br inr.či v nedeljo 30. t. m zdravnik dr. D.afio Hočevar v Kolenčev ulici —C Nočno lekarniško službo ima od danes do vštetega petka 4 avgusta lekar is »r i orlu« na Glavnem trgu. Jubilejna razstava slovenske Poročali smo že, da bo od 7. do 16. oktobra v Ljubljani v prostorih ljubljanskega vele sejma velika jubilejna razstava slo. venske obrti, ki naj prikaže razvoj slovenske obrtne delavnosti ob 201etnici Jugoslavije in lOletnici ustanovitve zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Razstava) ki bo pod pokroviteljstvom Nj. Via. kneza-namestnika Pavla, hoče pokazati kakovost slovenskih obrtniških izletov in pokazati kupujočemu občinstvu, da zmore nas obrtnik kvalitetno prav take izdelke po primerni ceni kakor nekateri mislijo, da jih je še vedno treba uvaža a z inozemstva. Razdelitev blagovnih skupin na bodoči razstavi bo taka, da bo mogtl razstaviti vsak slovenski rokodelec svoje izdelke, ki pa jih bo posebna ocenjevalna kormsi m ocenila zaradi pripustitve na razstavo da bi se s tem omogoč lo prikazati samo najboljše izdelke naše domače proizvodnje. Doslej se je pozivu razstavnega odbora odzvalo veliko Število obrtnikov in je večina razstavnega prostora že oddana, gotovo pa je se mnogo obrtnikov, ki so doslej prijavo Se odlaSall. Ker so razstavljalcem na raz. polago strokovnjaki s tehničnimi nasv» ti glede izdelave razstavnih predmetov naj se vsi zamudniki nujno javijo z dopisnico, lahko pa tudi osebno, razstavni nisurni. da bodo prejeli vse potrebne inforruacije. Vse podatke in obvestila daje razsta in odbor zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubiiani, Beethovnova ul. 10., pritličje levo, telefon št. 30 —88. Festival narodnih običajev v Mariboru Dne 5. in 6. avgusta bo v Mariboru velik festival slovenskih narodnih običajev. Festival ima namen vzbuditi čim večje zanimanje za domače narodopisne vrednote, ki so dokaz naše narodne samobitnosti in pristne domače kulture. S starimi narodnimi običaji, ki nosijo vseskozi slovenski značaj, naj prireditev pokaže svetu avtohtonost našega življa na slovenski zemlji. Zato sodi festival med letošnje najvažnejše vsenarodne prireditve. Podpisana društva vabijo k tej manifestaciji vse svoje članstvo in sploh prebivalce mesta Ljubljane, ki se mora zlasti v sedanjih časih zavedati svojega prvenstvenega poslanstva in svoje častne dolžnosti, kjerkoli gre za skupno narodno stvar. Vsem udeležencem festivala je odobrena četrtinska vožnja na železnici. Ljubljana pripravlja za nedeljo 6. avgusta t. 1. skupen izlet s posebnim vlakom Prijave za vlak sprejema Zveza za tujski promet. Vse podrobnosti bodo razvidne iz objav v dnevnikih. Zeli se, da se občinstvo udeleži izleta kolikor mogoče v narodnih nošah. Bran-i-bor; ćeškoslovenska Obec; Društvo »Bela Krajina«; Društvo prijateljev Slovenskih goric«; Društvo »Soča«; Družba sv. Cirila in Metoda; Glasbena Matica; Hubadova župa JPS; Jadranska straža; Jugosl. -bolgarska Lga; Jugosl,-če-škosi. liga; Jugosl. ženska zveza, sekcija za dravsko "aanovino; Jugoslov. touring klub; Jugosl. novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana; Jugosl. profesorsko društvo, sekcija Ljubljana; Jug-osl. učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino; Klub Primork; Kmečka zveza; Kolo jugosl. «»ester; Legija koroških borcev; Obrtniško društvo Ljubljana; Pevska zveza; Pevsko društvo »Ljubljanski zvon«; Prosvetna zveza; Slovenska krščanska ženska zveza: Slovenska straža; Slovensko planinsko društvo; Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev; Strelsko okrožje Ljubljana; 13. J N. 2. B.. podružnica Ljubljana: Udruženje rezervnih oficirjev; pod-odboi Ljubljana- Združenje trgovcev; Zveza fantovskih odsekov: Zveza kulturnih društev; Zveza obrtnih društev dravske banovine: Zveza slovenskih obrtnikov; Zveza združenj gostimi carskih obrtov; železmčarsko glasbeno društvo »Sloga«. * Za veliki festival slovenskih narodnih običajev, ki bo v okvira VIII. Mariborskega tedna v soboto 5. in v nedeljo 6. avgusta \ Mariboru, je odobrila železniška uprava četrtinsko voznino za vse obiskovalce s področja ljubljanske železniške direkcije. Obiskovalci festivala bodo imeli ugodnost čet renske \ oznine le na podlagi posebne legitimacije prirediteljev festivala. Te legitimacije, ki so po 2 din, bodo rntercsentoni od ponedeljka SI. t. m. na rar.roiago v vseh poslovalnicah »Putnika« v Slovenji in tudi pri vseh večjih občinah. Legit'maclje bo po naročilo razpošiljala tudi neposredno tujskoprometea zver« Futnik v Maribora (naročilom Je pr:!ož'ti 2 din v znamkah in franklrano kuverto za odgovor). Ugodnost četrttnSke veznine za obisk festivala velja za prihod v Marbor od 4. do 6. avgusta in za pc-vratek iz Maribora cd 5. do 7. avgosta. Vsa pedrebneiša navodila za ugodnost ee-trtinske voznme so razvidna z legitimacije za festival. Poziv občinskim upravam Pripravljalni odbor za prireditev festi-veđa prosi vse občine, naj prosi zanesljivo naikasneje do torka 1. avgusta na naslov odbora fMaribor, Grad — Putnik) poročlo s podatki, koliko interesentov se ie pr'iavilo za obisk festivala in s katerimi vlaki bodo najbrže potovali Ti podatki so pripravljalnemu odboru neobhodno potrebni, da pod v zame pravočasno potrebne korake za ojačenje vlakov odnosno na uvedbo pes?rnih vlakov. Prva prireditev festivala bo v soboto 5. avgusta ob 17.30 rw>poldrie, dru*ra pa v nedeljo 6. avgusta ob 10. dopoldne. Za obiskovalce festivala iz vse SlovenTje je odobrena četrtinska voznina v Maribor na podlagi posebne le- gitimacije prirediteljev, in sicer za prihod od 4. do 6 avgusta in za povratek od b. do 7. avgusta. Občine se naprošajo, naj priporočajo svojim občanom, da v narodnih nošah obiščejo festival. Iz škofje Loke — Polkovna slava. Z velikimi svečanostmi praznuje škofjeloški I. planinski polk vsako leto 1. avgusta svojo polkovno slavo. Ta dan je bil namreč ta odlični polk formiran. Letos bo ob 10. dopoldne služba božja in rezanje kolača, popoldne bo na vojaškem vežbališču vojaška zabava, zvečer pa bo v vseh prostorih Sokolskega doma oficirski družabni večer. Poveljnik polka je polkovnik g. Ivan Markulj. — Prijateljem lepih filmov/ Od nedelje do nedelje polna dvorana sokolskega kina je najboljše izpričevalo kvalitetnosti filmov, ki se vrte v Sokolske m domu. Prav to zaupanje dsje vodstvu tudi pogum, da bo sezone, v kolikor se tiče filmov tudi v avgustu na višini. Tako moremo z zadovoljstvom beležiti, da bodo vrteli v soboto in nedeljo v kinu ruski film »Tamara«, sijajno delo. ki so mu pomagali do popolnosti hudožestveniki, svetovno znana igralska skupina. Prihodnjo nedeljo bomo dobili v škofjo Loko epohalno remek delo češke filmske produkcije »Nedolžnost«. Trak je žel povsod soglasno sodbo, da je tako lepih filmov malo. Ne preseneča potem, da je bilo delo od raznih držav odlikovano. Oba filma moremo prijateljem kina prav toplo priporočiti. Hkrati lahko sporočimo, da bo v kratkem pri sedežih pod galerijo postavljen oder, tako da bo pogled na film povsod lep. Tudi bodo vsi dražji sedeži numerirani, da se odpravijo vse pomote. KOLEDAR Danes: Sobota. 29. julija katoličani: Marta. Jutri: Nedelja, 30. julija, katoličani: Abdon. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Mi s ter Flow Kino Union: Legija časti Kino Sloga: Vizija Orienta Kino Siska: Deli eskadron Kino Moste: Pater Vojteh PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi isti spored. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Dr. Piccoli, TyrSeva c. 6. mr. Hočevar, Celovška c. 62, Gartus, Moste, Zaloška c Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od sobote od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestna zrav-nica dr. 2itko Jožica. Pleteršnikova ul. št 13-1.. telefon št. 47-64. S§pod sita Tujski promet se v Ljubljani najlepše razvija, baje bi se še mnogo bolj, če bi bili za to dani vsi pogoji. Tako n. pr. v Ljubljani ni niti dovolj tujskih sob, kakor priznavajo celo na pristojnih mestih. Baje je bilo pri nas celo več hotelskih sob v dobi postiljonov kakor dandanes. Vendar se nam zdi prav to ugodnost; nešteti tujci nas obiskujejo prav zaradi tega, ker je pri nas le toliko romantike prejšnjih stoletij, ker civilizacija ne sili preveč niti v hotele. To je vsekakor prednost, kajti mondenih hotelov in drugih strahot modernega časa je dovolj po vsem svetu, čemur se marsikdo rad umakne. Ne verjamete? Nedavno je prišel v Ljubljano tujec iz kulturne evropske dežele, s kulturnega evropskega zahoda. Hotel je najeti sobo v hotelu. Zahteval je sobo brez kopalnica. Toda sobe brez kopalnice niso imeli. Tujec je bil zelo nezadovoljen. Vprašal je, če bi mu morda lahko odračunali stroške za uporabo kopalnice, češ da se ne bo kopal. Odgovorili so mu, da to ni mogoče in da to sploh ni v navadi. Tujec je protestiral. Kaj se to pravi, je dejal, zakaj naj plačujem še kopalnico, ko se vendar ne bom kopal. Prihajam zdoma in sem se pred dnevi okopml! Kakor torej vidite, gost iz civilizirane de iele je bil razočaran nad našimi civiliziranimi razmerami. Pričakoval je, da mu bo Balkan lahko nudil, česar mu ne more zahodna Evropa, a. pr. sobo brez kopalnice. Štev. {70 »SLOVENSKI NAROD*«**., » juttja im. Stron 1 Kako bi poživili stavbno delavnost | Poleg državne in banovinske podpore za gradnjo zdravili stanovanj je predvac be*a cenen kredit po zgledu drugiH držav, ki so to vprašanje že davno zadovolji Pod tem naslovom sta bila že pred časom priobčena v »Slovenskem Narodu« dva članka, v katerih je pisec obravnaval v poštev prihajajoča dejstva, za boljšo konjunkturo v pogledu gradbene dela -nosti v Ljubljani. Ker pa je bilo na koncu teh Člankov izrecno označeno, da se tozadevna razprava še nadaljuje, objavljamo na--lc<]nji članek. četudi se je malo zakasnil: Pred vsem moram omeniti, da je imel p;.see omenjeni!) člankov prav, ko pravi, da vlada v Ljubljani v pogledu gradbene delavnosti v primeri z drugimi večjimi mesti v državi stalno mrtvilo ter da je v našem mestu mnooro premalo stavbnih del glede na število prebivalstva, obseg mesta, zastarelost celih mestnih četrti, kapaciteto stavbnih podjetij ter število stavbnega delavstva, pa turli srlede na potrebo zdravih, sodobnim zahtevam ust reza jočih stanovanj. Spričo navedenih dejstev bi bilo potrebno poudariti, da zasebnikom v pogledu gradbene delavnosti v Ljubljani ni očitati, da bi ne bili storili svoje dolžnosti, zlasti kolikor pridejo v poštev nlfjl sloji prebivalstva. Ti sloji so bili primorani graditi, ce niso hoteli stanovati za plotom, in sicer s kreditom, ki je pri nas tako drag, kakor nikjer drugje v celi Evropi. Saj je splošno znano, da so poleg velikih evropskih držav takoj v prvih letih svetovne krize uredile kreditno vprašanje tudi male balkanske držav« izvzemši Jugoslavijo. Romunija Je v 1.1834 zaščitila vse dolžnike ter znižala kmetske dolgove za 50lovf»li sladkorno peso na približno 30.000 ha zemlje in je prodajali vagonov. Tovarne so prodale povprečno po 70 milijonov kg sladkorja na leto. Vse je šlo gladko, kajti sladkorna industrija je določala, koliko naj pridelovalci pridelujejo pese ,kdaj jo naj izkopavajo in prodajajo, in, seveda, kar je glavno, dolo-. čala tud5 cene pese. Ni pa treba še posebej omenjati ,da je določala tudi, po čem naj bo sladkor. Nihče drugi pri vsem tem ni imel besede. Nihče se tudi ni skliceval, češ v sladkorno industrijo je investiranega le okrog 150 milijonov din kapitala, a industrija je v svojih dobrih letih samo v enem leta zaslužila tudi po 300 milijonov Vsa to smo pri nas mirno trpeli iz »uvidevnosti do nase mlade industrije.« Nihče se tudi ni spotaknil nad tem, da v tej >na-šic industriji vedre in oblače ljudje, ki nimajo preveč zvenečih jugoslovanskih imen kakor n. pr. Elbogen, EHek, Lederejr Koen, Schroarz... Nihče se ni spotikal nad tem, da n. pr. Elbogen prebiva v Pešti in si sladi življenje s potovanji po svetu ta našim sladkorjem, ne da bi mu bilo treba sploh znati državni jezik. Sčasom so na v javnost začele prodirati razne govorice o nafti sladkorni industriji, ko so se konzumenti zaceli nekoliko bolj zanimati, zakaj je pri na« sladkor tako drag. To niso bde same govorice, sčasom je prodirala resnica na dan. Nekaj skrivnostnega je bilo sa vsem tem, ko Je pogorela zadružna sladkorna tovarna v Starom Sivcu. Pogorela je prva zadružna tovarna sladkorja pri nas hi poslej ni bilo mogoče ustanoviti več nobene druge. Pred osmimi loti se je neka češka finančna skupina pogajala z Glavno zvezo srbskih kmetijskih zadrug o ustanovitvi zadružne tovarne v Smederevu. Morate vedeti, da so v Glavni zvezi srbskih kmetijskih zadrug organizirani številni pridelovalci sladkorne pese. Preden Je pa prišlo do odločitve. Je kartel sladkornih tovarn zahteval naj se ne dovoli ustanovitev nobene sladkorne tovarne v petih letih ln sicer s pretvezo, da U mednarodni sladkorni kartel s sedežem v Haagu ne ubU nase sladkorne industrije. Zato pa naj ministrstvo dovoli, da se nad kartel včlani v tem mednarodnem kartelu___Medtem se je ne kim ljudem, ki so imeli velik vpliv v upravnem odboru Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug, posrečilo razdreti pogajanja za ustanovitev zadružne sladkorne tovarne. Njihov vpliv je bil tako mogočen, da so lahko preprečili se marsikaj. Do ustanovitve sladkorne tovarne ni prišlo, najsi so si nekateri zadrugarjfi še tako prizadevali. L. 1932 so člani kmetijskih zadrug pridelali 2.500 vagonov sladkorne pese. Po dolgih in mučnih prizadevanjih se je zadružnikom posrečilo dobiti dovoljenje, da je državna tovarna predelala to peso. Zadružniki so tako producirali 2,750.000 kg sladkorja. Za 100 dni tovarniškega dela so pa morali plačati 8 milijonov din najemnine (tovai-na je bila kupljena za 14 milijonov din). Ko so v kartelu sprevideli, da so zadružniki nastopili resno borbo s kartelom, so začeli ponujati piwiirje. Neki zadružnik jih dolži, da so hoteli doseči z izdatnim »mazanjem«, kar ni šlo drugače. Vendar se zadružniki niso vdali in tudi še leta 1934 se jim je posrečilo predelati svoj pridelek in izdelati 4,600.000 kg sladkorja. Zaradi te akcije zadružnikov se je sladkor pocenil približno za 2 din pri kg, a sladkorni kartel je zaradi tega. utrpel 200 milijonov dinarjev. To mu seveda ni šlo v račun, kar se je kmalu izkazalo. Pozneje se zadružnikom ni več posrečilo dobiti dovoljenja za predelavo sladkorne pese v državni tovarni, a sklenili so pogodbo z zasebno tovarno v Ćupriji. To je bilo mogoče, ker so bile zveze med posameznimi člani kartela zaradi uspešnega boja zadrug s kartelom že precej zrahljane. In tovarna v Ćupriji je bila finančno najslabša. Toda kartel al je spričo drugega političnega vetra kmalu opomogel in zasebna tovarna 1. 1935 ni več hotela predelovati pese zadružnikom. Potem so se skušali združiti zadrugar*!, pridelovalci pese in zadnigarji porabniki sladkorja. Vse je bilo že pripravljeno m mislili so, da bod> L 1936 že lahko ~^dflW svojo sladkorno tovarno. Kartel pa ni držal križem rok. Posredni pritisk na kon. zumno zadrugo in zamisel je propadla. Tudi L 1936 so zadružniki, pridelovalci pese, .imeli veliko površino polj zasejanih s peso. Pred kampanjo so se obrnili na eu-prijsko tovarno zaradi predelave pese, glede na sklenjeno pogodbo. Zdaj se je pa tovarna uprla ter tajila, da bi bila v zvezi z zadružnEd. Tovarna je tudi odbila odkup pese. Pese ni hotel nihče odkupiti niti predelati Tako je propadala do 18. janur rja. Medtem Je kartel ponudil zadružnikom okrog 3,300.000 din samo za to, da M pridelovalci postili peso propasti. Končno so se zadrugarjl dvignili ter odločno zahtevah na pristojnem mestu ureditev te toč kakor čudne zadeve. Množica kmetov v Beogradu Je izvojevala, oa so državne tovarne prevzele v predelavo propadajočo peso. Radi zavlačevanja predelave je bilo produciranega okrog 1 milijon 850.000 kj, sladkorja manj, kakor bi ga bilo sicer. Skoda je znašala okrog 6 milijonov din. To je bilo zadnjič, da so pridelovalci pese predelali pridelek v lastni režiji. Predlanskim ta lani zadružniki niso mogli pridelovati pese. Zakaj ne? Sladkorni kartel noče kupovati njihovega pridelka, sami pa ga tudi ne morejo predelati. Zato je bilo tudi lani pridelane premalo pese ta letos moramo uvažati sladkor. Od leta 1935 doslej so pridelovalci sladkorne pese. organizirani v kmetijskih zadrugah, v defenzivi. Sladkor se je podražil m porabniki so plačali zanj kartelu okrog 280 milijonov din več kakor bi sicer. Lani je bilo produciranega tako malo sladkorja, da bi ga morali zdaj na mesec uvažati povprečno po 7 milijonov* kg, da bi bile krite petrebe po njem v vsej državi. Skupno bi morali uvoziti 20 milijonov kg sladkorja. Po vsem tem naj sodi javnost sama, kako ta kaj je z zadevo sladkorja pri nas. Zopet požig iz maščevanja V Zgornjem Pijavikem je ogenj traitHl dvema posestnikoma kozolce % vsemi letošnjimi pridelki Krško, 28. juKJa Redkokdaj smo zabeležili v enem samem tednu toliko požarnih nesreč, kakor zdaj. Nekaj požarov so zanetile strele, ki so udarjale med nevihto. Več posestnikom je na Krakom polju strela zanetila gospodarska poslopja. V Zgornjem Pijavskem. mali vasici ob Savi. pa Je nastal požar iz grdega rnaacevanja. Kakor sodijo. Je požigaJa neka ženska, Najprej Je začel goreti kozolec. V njem Je imel posestnik Rostohar polna okna pšenice in ječmena ter precejšnjo zalogo letošnjega sena. Cez dan so pripeljali pod kozolec-dvojnik tudi 3 vozove pšenice, ki so jo Rostoharjevi namerjali naslednji dan omlatitL Oškodovani gospodar in sosedje so napeli vse sile, da bi rešili kozolec z dragoceno vsebino. Vse prizadevanje pa Je bilo zaman. Kozolec je pogorel z vsem do tal Iskre so vžgale nato Se v bližini stoječ kozolec posestnika, Janeza Povhota, Oba posestnika sta udarjena sa težke tisočake. Sam Rostohar Je oškodovan za 60.000 dinarjev, dočim Je bil zavarovan le za 10.000 dinarjev. Z nesrečno Rostohar-jevo ta Povhetovo družino sočustvuje ves okoliš. Zaradi pomanjkanja krme, ker Je zgorela Rostoharju vsa zaloga sena, je moral oddati takoj nekaj glav živine prijateljem v rejo. Ogenj je bil oč:vidno podtaknjen. O tem so vsi vaščani prepričana. Ko so pritekli do gorečega kozolca, so opazili, da gori na dveh mestih, kar je dokaz, da Je moral nekdo ogenj podtakniti. Storilca Iščejo. Vse kaže, da je zažgala ogenj neka slaboumna ženska, ki se je klatila tisti čas po naši okolici. Ali sem prispevat za sokolski dom ti Trtutvem? Slovo vrlo sokolske družine Litija, 29. julija Litijo je zapustila vrls narodna in sokolska družina vodje zemljiške knjige v p. g. Lojzeta Bizjaka. Gospod Bizjak je služboval skoro dve desetletji pri tukajšnjem sre-skem sodišču. Medtem je bil odposlan za nekaj časa v Dobijo Lendavo, kjer je bil zaposlen v istem svojstvu kakor pri nas. Nekaj let je služboval tudi v pravosodnem ministrstvu v Beogradu, tam je bil le začasno in se jc spet povrnil v našo sredo. Kakor pred odhodom v Beograd, tako se je tudi potem ves posvetil našemu Sokolu. Ni je bilo funkcije, ki bi je brat Lojze ne poprijel v dobrobit našega Sokola. Vsem nam jc bil kristalno čist zgled neomajnega narodnjaka in nesebičnega Sokola. Kot takega smo ga prav vsi cenili in spoštovali. Kljub obilnemu delu v pisarni in kljub nsd vse zglednemu življenju, ki ga je posvetil svoji družinici, gospej Mariji in hčerkici Janji, je našel še vedno dovolj časa, da je vadil tudi sokolsko deco. nekaj časa pa je vodil tudi knjižnico in sokolsko gospodarstvo. Prav vse dotlej ko je stopil v pokoj in se je poslovil od nas, jc bil tudi eden najbolj vztrajnih sokolskih telovadcev, ter je bil zgled discipliniranega telovadca, ki je tudi nastopal na akademijah in javnih nastopih doma in drugod v Zasavju. Prav tak, kakor je bil sam, je bila tudi njegova družina. Našemu Sokolu je posvetil toliko ur kakor nihče drugi: brez najmanjšega upa na kako korist ali sebičnost. Ravnal se jc točno po navodilih ustanovitelja Tyr-sa: »Ne koristi, ne slave!« Prav zato je tudi pomagal v vseh ostalih odsekih, kadar smo ga potrebovali, tako pri dramatičnem, pevskem in drugih. Darežljivo je tudi podpiral vse sokolske akcije, prav po svetopisemskem reku: naj ne ve levica, kaj daje desnica! Gospod Bizjak pa je pomaqal tudi pri drugih narodnih društvih. Bi i je eden najbolj vnetih planinarjev in ca ni kotička v našem okraju pa tudi izven našega Zasavja, ki bi ga Lojze ne prehodi« s svojo družino ali v družbi vnetih prijateljev. Dovolj značilno za njegovo in njegrve gospe ljubezen do naših planin je bila njuna poroka, ki sta jo v krogu sokolskih sodelavcev praznovala pod vznožjem Kamniških planin v Stranjah, potem pa je krenila vsa svatovska druščina na Krvavec in še naprej v planine Ni bilo proste nedelje da bi Lojze S svojo družinico ne pohitel ali na Sv. goro ali kam drugam. Dolgo časa je držal s svojimi rekord najpridnejšega obiskovalca Tomažinove koče na Sv. gori. Kot vnet planinar je pomaga! seveda tudi v litijski podružnici SPD. V uradu je g. vodja zemljiške knjige marljiv kakor čebelica m uslužen do vsakogar. Nikogar ni bdo. ki bi st- brez uspeha obrnil nanj za nasvet Zlasti ga bodo pogrešali naši kmečki ljudje, ki so imeli pri opravkih z »gruntnimi bukvami« v nje govi osebi skrbnega svetovalca m podpor nika. Te dni je stopil g. Bizjak, ki je dopol nil polno službeno dobo. v zasluženi pokoj. Ves mladeniški se je odločil, da se preseli v Kranj, gorenjsko metropolo. Gori si je kupil hišico, ki bo njego\ Tusculum. V svoji znani skromnosti jc Bizjakova družina odklonila sleherno odhidnico, ki bi jim jo Litija iz srca rada priredila in se z dokazi odkritosrčnega prijateljstva zahvalila za vse, kar so Bizjakovi nudili Litiji in litijskim društvom. Sokolsko društvo je pa le našlo priliko, da je na akademiji pred javnim nastopom počastilo svojo drago sokolsko trojico. Bratu Lojzetu ie nazdravil sokolski starešina br. šribar in ga nazval kladivarja litijskega Sokola in mu je izročil knjigo slovenskih dobrovoljcev: »Kla-divsrji Jugoslavije«. Prekrasno darilo pa je br. Lojze s skromno gesto odklonil. Sestri Mariji so poklonile članice svež šopek zasavskega cvetja. Od odhajajoče male sestrice Janje se je poslovila vsa sokolska de-ca in sc pred razstankom za slovo slikala. Vrli narodni družini želimo v senci gorenjskih velikanov najprijetneje bivanje s prošnjo, ds sc še povrnejo v našo sredo in ne pozabijo prijateljskih vezi, ki so si jih spletli v Zasavju. Srečni in zdravo! 70 letnica okrajne hranilnice v Slovenjgradcu Dne 1. avgusta bo poteklo 70 let, odkar je bila v Slovenjem Gradcu, središču Mi-slinjske doline, ustanovljena Okrajna hranilnica, ena Izmed prvih hranilnic v bivši Avstroogrski monarhiji. V okrajnem zastopstvu, ki je sklenil prevzeti nase vse stroške ustanovitve pa tudi jamstvo za vloge novoustanovljenega zavoda, so bili zastopani vsi stanovi. Pri naknadnih volitvah v 1876 so prvič zmagali Slovenci in je bil za predsednika izvoljen Barth Ivan, kmalu na to v 1.1883 pa Rogina Ivan, veleposestnik v Podgorju. Za njegovega predsedovanja je bilo predlagano, naj se uvedejo za Slovence tudi slovenkse zadolžnice in predlogi za sodišče. Po prevratu je bil izvoljen povsem slovenski odbor z mestnim župnikom in dekanom Al. Čižkom na čelu. Ko so bili 1.1928 razpusčenl okrajni za-stopi, je bil imenovan Alojzij Clžek, za gerenta. ki mu je bil dodeljen 11-članski sosvet. Naslednja zaslužna gerenta sta bila advokat dr. Bratkovič Alojzij ln veletr-govec Rojnik Ivan. Od 1. 1930 vodi upravo hranilnice gerent Soklič Jakob, mestni župnik ta duhovni svetnik v Slovenjem Gradcu. Hranilnica Je takoj ob početku zadobila zaupanje vsega okraja. Vloge na knjižice so stalno rastle in dosegle že ob 25-letnici zavoda 635.900 gld. Tudi vojna vihra ni omajala zaupanja v varnost hranilnice. Vloge so tudi v tem času rastle, prav tako pa tudi v povojnih letih. Najviše stanje vlog j« bilo v 1.1931. ko so znašale nad 29,000.000 din. Težke posledice gospodarske krize je občutila tudi Okrajna hranilnica, vendar se ji ni bilo treba poslužiti zakona o zaščiti denarnih zavodov. Vloge je sicer ves čas krize izplačevala v omejenih vsotah, kar pa Je ugodno vplivalo na razmah prometa. Zaupanje v zavod Je pričelo zopet rasti, vloge ta posti so naraščali ta L1938 so se Izplačevale že vse vloge v celoti. Ker je Imela hranilnica dovolj sredstev, Je lahko podeljevala ugodna in cenena posojila. Marsikateremu kmetu, trgovcu, obrtniku ta tadustrljcu Je v težkih časih s cenenim dolgoročnim kreditom na dobo 20 do 30 let ta ie več omogočila oiiimn,; Ženska hvala razkraja čez noć nesnago v perilu! gospodarski obstoj ali njega zboljšanje. Tudi občinam, okrajnim cestnim zastopom, šolskim in cerkvenim konkurenčnim odborom je dajala najugodnejša dostikrat brezobrestna posojila za npravo javnih del. Razen tega je darovala raznim kulturnim ustanovam in društvom v letih od ustanovitve do 1.1900 12,188.69 gl., od 1. 1901 do 1922 171.880.58 kron, od 1. 1923 do 1939 195.753.37 din. V 1. 1895 je pripomogla k dograditvi železnice Velenje—Dravograd z brezobrestnim posojilom v znesku 44 000 gl. Ko se je sprožila misel za zgradbo bolnice v Slovenjem Gradcu, je podarila v ta nanun stavbno parcelo v vrednosti 12.000 gl Lani Je pomagala izvršiti elektrifikacijo v Starem trgu. Ne moremo navesti vseh pofamenzih primerov, lihko pa trdimo, da je okrajna hranilnica v dobi 70-letnega delovanja pripomogla v znatni meri k gospodarskemu in kulturnemu rjzvoju vse Mislinjske doline. V tem času sc je razvila v močan in ugleden denarni zavod, ki se poleg običajnih hranilničnih poslov bavi tudi z izdajo uverenj, ni kupom in prodajo valut in vsemi ostalimi bančnimi posli. Letos bo. kakor kaže. dosegla doslej najvišji promet. Vloge na knjižice se dvigajo in se bodo lahko podel ie vali ugodni krediti. Okrajna hrnnUnica kot pupilamo varen -vivod, bo tudi v bodoče b: 1. stran sveta, 6. visok cisb-nik. 8. del tedna, 9. mesto v Perziji. 11. predlog. 12. števnik, 14. veznik, 15. štev-nik, 17. drugo krstno ime Komenskega, 18. gospodarsko poslopje, 19. slovanski apostol, 21. predlog, 23 rastlina nižje vr. ste. 24. kazalni zaimek 25. češko in poljsko krstno ime, 27. družinski elan 28. letno prebivališče nagega kralja. 31 vrsta vina. Navpično: 1. sanje, 2. števnik, 3. staro-slovanski bog, 4. kem. znak za erbij, 5. huda bolezen. 6. strupena kača. 7. spaJa h godalu, 8. hrvatski knez, 10 muslimanski prerok, 12. vezana beseda, 13. pomla, danska gozdna cvetka. 15. prebivališče, 16. prislov kraja, 20. češko mesto, 22. moški glas, 24. veznik. 26 egipč;inska bogi«, nja neba, 27. ruska reka. SS kaza'r: zaimek, 30. kem. znak za barij Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. ropar 6. ftolohov, 8. bik, 9. vim, 11. ad, 12. jod, 14. da. 15. Sokol, 17, oko 19. Iki, 21. Mediteran, 22. era, 23, tlo 24. repelt, 27. ep, 29. ser, 30. ve, 31. red* 33. Koc, 34. Senegal, 37. želod. Navpično: 1. Rok, 2. ol 3. Popokatepetel, 4. ah, 5. rov, 6. šid, 7. Vid, 8. barometer 10. malinovec, 12. Jo, 13. do, 15. sodar, iS. nrik, 18. ker, 20. Kal, 25. es, 26. Er (erbij), 28. pes, 30. vol. 32 dež, 33. kad, 35. ne, 36. go. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SMIO — Telefon 41-79. Remek delo filmske umetnosti. Ta film je dobil prvo nagrado na bi en al i v Benetkah Beli eskadron Predstave: danes ob H9. uri, jutri ob 5-, 7. ta S. ter v ponedeljek ob^9. uri V torek pride: SUIy revija FIlm risi nll> sal v naravnih barvah Stran 4 Stov. 170 DNEVNE VESTI — Iz »Službenega Usta«. >Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« št. 60 z dne 29. julija objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o ustanovi računskega inšpektorja pri ministrstvu za pravosodje; spremembo v pravilnika o sestavljanju razsodniskih odborov (razsodišč) in postavljanju njihovih članov: odločbo o uporabi 6%nih obveznic za likvi. dacijo agrarnih odnosa j cv v Bosni in Hercegovini; razpis glede tare na amonijev nitrat; prekategorizacijo ceste št. IIj — Velka — Cmurek; popravek odločbe o sedežu in teritorialni pristojnosti oddelkov kontrole mer; novi plačilni sporazum z Bolgarijo; podaljšanje trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma; spremembo v komisiji za mojstrske izpite v Mariboru: spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine in razne objave iz »Službenih no-vin«. — TJčiteljem-gasilcem! Kongresni odbor za H. ju gro slovenski gasilski kongres v Ljubljani naproša vse tov. gasilce-učitelje. da bi v zadnjih dneh pred kongresom priskočili na pomoč. Potrebujemo več vodij informacijskih pisarn in pri stanovanjskem odseku. Vsi, ki ste voljni sodelovati, se ja_ vite z dopisnico ali pa osebno pri kongresnem odboru v Ljubljani Tyrseva c. 29-m. — Planinski tabor Slovenskega planinskega društva bo letos na Plešivcu blizu Slovenjega Gradca. V soboto 2. septembra bodo zagoreli kresovi na Veliki Kopi, na Kremžarjevem vrhu in na Plešivcu. Iz Ljubljane bo tega dne ob 14.30 uri vozil izpred evangelske cerkve poseben avtobus do vznožja Plešivca, kamor bo prispel okrog 18. Vzpon do vrha traja 3 ure, tako da bodo prišli planinci v kočo okrog 21. Voznina za Člane SPD 75 din, za nečlane 85 din. Prosimo, da pravočasno naročite sedeže v avtobusu. V nedeljo 3. septembra bo ob 9. na Plešivcu maša v cerkvi sv. Uršule, nato pa bo ob 10. slavnostno zborovanje planincev in popoldne planinska zabava. Planince že sedaj opozarjamo na to slovesnost in prosimo, da si navedene dneve prihranijo za izlet na planinski ta_ bor na Plešivcu. Vozovnico za avtobusno vožnjo tja in nazaj si čim prej preskrbite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova e, 4-L — Kreditna pisma za potovanja v ItaJljo. Narodna banka je pooblastila društvo Putnik in vsa njegova zastopstva v državi kakor tudi pooblaščene banke, da smejo zopet prodajati italijanska kreditna pisma in hotelske bone po dosedanjih pogojih. To je bilo potrebno zaradi tega, ker je za potovanja v Italijo veliko zanimanje. — Naraščanje uvoza avtomobilov. V prvem polletju letos smo uvozili 3028 osebnih in tovornih avtomobilov v vrednosti 107.5 milijona din. To je znatno več kakor lani v istem razdobju, ko je bilo uvoženih 2443 avtomobilov. Letos je bilo uvoženih 1525 avtomobilov iz Nemčije ali 65.4% skupnega uvoza. Znatno se je povečal uvoz avtomobilov iz Italije, a nekoliko je nazadoval uvoz iz Amerike, vendar pa ne znatno. — Pridelek žita v Banatu, žetev inmla-Čev v Banatu sta v polnem razmahu. Letošnji pridelek pšenice je slabši približno za tretjino od lanskega, vendar je letina, srednje dobra, ker je bila lani rekordna. Povprečno so letos pridelali v Banatu 9 metr. s to tov na kat. oralu. Kakovost pridelka je v splošnem precej dobra. Nezanesljivo je še, kasen bo pridelek koruze, čeprav se obeta precej dobra letina, vse Je še odvisno od vremena. Povpraševanja za letošnji pridelek pšenice doslej še ni mnogo. — Motorteacija železnice Zagreb—Ba. njalnka in Jajce—Sarajevo. Trgovska in industrijska zbornica v Banjaluki je izdelala načrt za Čim tesnejšo turistično zvezo Zagreba z znamenitejšim i turističnimi kraji v Bosni. V ta namen je predlagala na anketi o novem železniškem voznem redu zahtevo po motorizaciji železnice med Zagrebom in Banjaluko, Ta akcija je našla ugoden odmev vseh turističnih ustanov, kakor tudfi. turističnega, odseka banske uprave v Zagrebu in vse kaže, da bodo v prihodnji letni sezoni že vozili motorni vlaki na tej progi, kakor tudi na ozkotirni železnici Jajce—Sarajevo. Ob tej priliki se vprašujemo, kaj je z motorizacijo železnic v Sloveniji, zlasti v okolici večjih mest. Motorizacija nekaterih železniških prog v okolici Ljubljane je že dalje časa izredno aktualna, vendar je prišlo doslej samo do preizkušanja motornih vozov. — TJglodni Albanci prijeti na italijansko Jttsroslovenski meji. Italijanske obmejne oblasti so aretirale v Postojni 10 uglednih Albancev, ki so nameravali potovati v Trst. Ti Albanci so pobegnili s kraljem Zogom. ko je moral bežati o veliki noči te Albanije. Sedaj so jih prepeljali v Trst ln jSh zadržali v zaporu Coroneo. Govorijo, da so ti Albanci potovali v Italijo v neki posebni misiji. — Strašna smt pod mlinskim Kolesom. V Dugi Resi je prišlo te dni do hude nesreče. 221etno dekle Stefica škrtič se je kopala s svojimi tovarišacaani v reki Mrež. niči pri nekem mlinu. Močan tok jo je potegnil proti mlinski zapornici, da je »drknila pod mlinsko kolo, ki jo je stisnilo ter doslovno zmrcvarilo. — Strasna smrt dečka, ki se je napil ftganja, V zagrebški zakladni bolnici je včeraj umrl komaj 51etni deček Peter Ce-sarec iz Slatine pri Donji StubicL Deček Je bil sam doma, iztaknil je steklenico žganja, jo izpdl ter se zastrupil z alkoho. lom. Ko so se starši vrnili, je bilo že prepozno, vendar so ga prepeljali v Zagreb v bomico. Deček je umrl v največjih mukah. _ Tretji poletni »mrak« na Jadranu. Tretji poletni mesečni ribolov na Jadranu Je končan, a zopet z zelo slabimi uspehi kakor tudi drugi. Nalovili so le manjše ko-Bčine akus v Jelši, Starem gradu in na Hvaru. V drugi polovici meseca se je pojavilo precej tunov ob otoku Zirje. Ribici po nalovili že v nekaj nočeh okrog 60 sto-tov tirna. Plavice se niso pojavile v večjih |atah ter je trii ribolov prav zaradi tega Belo slab. — Četrti letni mesečni ribolov se začne 4. avgusta, a ribiči si ne obetajo mnogo od njega. — Kdo bi bil pripravljen nuditi delo slepemu, marljivemu fantu? Včeraj se je oglasil v naši redakciji kočar Ivan Slatnar ■ svojim 231etnim slepim sinom Francem te fimarce pri Kamniku. Vljudno sta zaprosila, naj bi skušali pomagati slepemu fantu. Oslepel je v rani mladosti po oslovskem kašlju. Oče ga je poslal 8 let starega ir kočevski zavod za slepe, France, ki J* ■ek> nadarjen, se je tam izučil pletarstva In igranja na tri histrumente, klavirsko ■armornlco, klavir in vtoHno. Zdaj je se Sp» teU dom to. * am» kcub a tfteta*- stvom, toda dela je malo, ker fant pač nima dobrih zvez. Doma je več otrok in jim prede pogosto trda. Slatnarjeva prosita, ali bi morda kdo hotel vsaj poceni ter pod ugodnimi pogoji prodati harmoniko, da bi si France služil kruh z njo. Ali bi se pa naj obračali nanj z naroČili za pletarske izdelke. Morda bi bdlo prav, da bi od Slat-narja kupovala njegove izdelke kakšna trgovina iz Ljubljane? Pomagajte nesreč, nemu fantu! Obrnite se na naslov France Slatnar, šmarca št. 4., p. Kamnik. — Zasledovan vlomilec Pri sv. Primožu je bilo vlomljeno v shrambo tamošnjega župnišča, iz katere je vlomilec odnesel nekaj orodja v škodo župnika Ivana Doli-narja. Iste noči je bilo vlomljeno v hlev posestnika Franca Urana, Iz katerega so vlomilci odnesli 50 kg težko svinjo. Vlom. ljeno je bilo tudi v hšo posestnika Franca Kranjca, ki so mu tatovi popili za 100 din jabolčni k a. Pozno zvečer se je zglasil pri posestniku Kristijanu Kovaču neki Jože Pečovnik, ki ga je prosil za četrtinko litra jabolčnika. Kranjc je opazil, da ima Pečovnik na ramenu več krvavih madežev, ki so izvirali najbrže od poškodb pri vlamljanju. Jože Pečovnik. ki je iz hiše Kristijana Kovača pobegnil, preden so bili obveščeni orožniki, je znan krirnlnalni tip, ki ga orožniki že dolgo časa zaman zasledujejo. — Medijske toplice pri Zagorju, termalno kopališče 28 C. Plavalni bazeni na prostem, posebne kadne kopeli, terase za sohu čenje. Idealno letovišče. Lep nedeljski izlet. Pen sion 45 din. — Pojasnila daje uprava toplic, p. Medija-Izlake. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po več ni jasno in toplo. Včeraj je deževalo na Visu, v Splitu, Kumboru in Dubrovniku. Najvišja temperatura je bila včeraj v Kumobru 28. v Splitu in Dubrov. niku 26, na Rabu 25, v Ljubljani 24.2, v Zagrebu in Beogradu 24, v Mariboru 23.6, na Visu 21 in v Sarajevu 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.5, temperatura je znašala 11.8. — Izjava. Uredništvo izjavlja, da je bila dne 17. maja v policijski kroniki >Slov. Naroda« objavljena vest, v kateri se dolžl neka lastnica modnega salona poneverbe, mistifikacija. S to izjavo naj bo prizadeti dano zadoščenje. — Proti sončarici uporabljajte Tscham-ba Ftt. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorlč, Ljubljana, Prešernova 5. Iz Ljubljane —lj Vojni dobrovoljci! Umrl je naš tovariš, albanski vojni dobrovoljec Dragottn Martelanc, stavbenik in rez. poročnik. Pozivamo vas, da se udeležite njegovega pogreba danes v soboto ob pol 17. iz mrtvašnice drž. bolnišnice v Ljubljani. Vojni do brovoljci se udeležimo pogreba z zastavo Odbor sreske organizacije dobrovoljcev. —lj Sokol Vič vabi svoje člane in naraščaj, naj se jutri v polnem številu udeleži nastopa bratskega društva v Preserju pri Ljubljani. Udeležba v kroju, kdor pa nima kroja, v civilni obleki z znakom. Odhod iz Ljubljane z glavnega kolodvora ob Najboljši film, na: Izredno napeta nagrajen na lanski bienall v Benetkah! (Leglon d'honneur) W Y*af*mW V srn Jam srn f f¥*V ljubavna drama v srcu Sahare! — Krasni posnetki čarobnih ■ M M « I I #m M* #m i! K orientalskih pokrajin JUJL>^# M V T% w/%l# A & Charles Vanel, Plerre Renolr In Marte Bell Predstave danes ob 19. in 21., jutri (v nedeljo) ob 17., 19. in 21. uri KINO UNION, telefon 22-21 13.45. Pokažimo z veliko udeležbo priznanje marljivemu društvu, ki ss kljub tež. kim razmeram lepo udejstvuje na našem podeželju. Jutri zbor vseh zavednih Sokolov in Sokolić v Preserju! Dent. teh. Rihard KlemenČič ne ordinira do 16. avgusta. — Nov sokolski prapor, v Kettejevi trgovini na Aleksandrovi cesti zbuja pozornost krasno izdelan naraščajski prapor sokolskoga društva v Kajnniku. ki ga bo. do slovesno razvili 13. avgusta. Izdelal ga je drž. osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani. —lj prva matura na ljubljanskem ud. teljiSču. Dne 1. avgusta je preteklo 66 let, odkar je bila po novi šolski postavi prva matura na ljubljanskem učiteljišču. Od 18. abiturientov živita še dva: Ivan Petkov-šek, meščanskošolski učitelj v Ljubljani to Janko Žirovnik šolski ravnatelj v Kranju. —lj Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da. je banska uprava dovolila vsem gostinskim podjetjem, vštevši tudi buffete in vinotoče za Čas glavnih dni verskega kongresa podaljšanje obratovalnega časa za celo noč in sicer za noči od 29. na 30. t. m. in od 30. na 31. t. m. —lj Izgnani Iz Ljubljane. Policija je za nedoločen čas izgnala iz ljubljanskega policijskega okoliša 451etnega natakarja Jo. sipa Cernivca, po rodu iz Selške doline. Strojni ključavničar Alojz Gradišek lz kamniške okolice je bil izgnan za dobo 3 let. za nedoločen čas pa izgnan mesarski pomočnik Josip Leskovšek, ki je doma iz Št. Rune rta nad Laškim. »HERMES« enoletni trgovski tečaj — Maribor, Zrinjskega trg 1, sprejema dnevno prijave. Praktičen strokovni trgovski pouk. Nizka šolnina. Zahtevajte brezplačne prospekte! —lj Nesreča ne počiva, V ljubljansko bolnico so prepeljali 221etnega delavca Franca Zmešnavca, ubslužbenega pri Stare tovi lesni industriji v Domžalah, ki mu je cirkularka odrezala prste na levi roki. — Ivan Dovč, 61etni sin delavke iz Most, je doma padel in si zlomil levo roko. — 121etni posestnikov sin Jože Bene d iz Rateč je doma na dvorišču padel in si zlomil desno roko. — Sinčka poštnega uslužbenca Franca Weisa pa je včeraj popoldne na Vodovodni cesti podrl neki avtomobilist. Pri padcu se je otrok poškodoval po životu in si najbrže tudi zlomil levo ro*o. —lj Pri Sv. Jakobu ob Savi bo žegnanje v nedeljo in ponedeljek. Avtobus vozi od Mestnega doma ob 15.30. 16.30, 18.30 m 19.30. Povratek ob 19., 21., 23. in 24. uri. ...za sokolskim praporom Tridesetletnica Sokola na Viču Jubilejna proslava bo s« in 6. avgusta z razvitjem dečjega prapora Vid. 29. julija Dne 1. maja je poteklo 30 let, odkar je razpel Sokol svoje peruti nad bivšo viško občino in ta pomembni jubilej bo viški Sokol proslavil 5. in 6. avgusta z razvitjem dečjega prapora, povorko in jubilejnim telovadnim nastopom, na katerem bo nastopila poleg vseh telovadnih oddelkov tudi naša hrabra vojska. Za svoj jubilej se dru štvo marljivo pripravlja. Uspehe vztrajnega in nesebičnega dela v telovadnici ie viški Sokol že pokazal naši javnosti na jubilejni telovadni akademiji 1. julija, ki je po sodbi nepristranskih gledalcev prav dobro uspela. Poudariti moramo da se mora društvo pripravljati večer za večerom v premajhni telovadnici, namestu da bi mladina telovadila in se urila na svežem zra ku — na lastnem telovadišču Viški Sokol je imel do lanskega leta krasno urejeno letno telovadišče, ki ga je z velikimi žrtvami zgradil L 1933 Tc telovadišče je imelo društvo od bivše viške občine v najemu za dobo 6 let in bi tozadevna pogodba potekla šele 31. oktobra 1939 Lani pa je mestna občina ljubljanska odpovedala pogodbo, ker so na tem prostoru pričeli zidati novo meščansko šolo. Poudarjamo, da ni bilo naše društvo nikdar proti zidavi nove šole, ker jo smatramo za nujno potrebo, ne moremo pa se strinjati z načinom, kako nam je bilo telovadišče odvzeto. Tako smo ostali danes brez lastnega telovadišča in moramo svoj jubilej proslaviti na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Za 301etni jubilej smo sklenili podariti svoji deci prapor, ki naj jo spominja na ta pomembni jubilej. Praporček je umetnina po načrtu prof. br. Šantla, izdelal pa ga je drž. osrednji zavod za žensko obrt. Na eni strani prapora ie državna trobojnica, druga stran pa ima na modrem polju sokolsko gnezdo — pet slovanskih Sokolov Prapor bo razvit v nedeljo 6. avgust« ob 15.30 pred Sokolskim domom in mu bo kumovala naša marljiva sestra Slava Benčanova. Na ve-čei pred slavnostnim dnem bo ob 20.30 baklada po viških ulicah in podoknica ku-mici prapora. Naslednji dan v nedeljo 6 avgusta bodo ob 8. skušnje na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, ob 15. zbor sokolstva pred sokolskim domom na Viču. ob 15.30 razvitje prapora, ob 16 po vorka z Viča v Ljubljano, ob 17 pa javna telovadba vseh oddelkov in naše hrabre vojske. Telovadni nastnn bo zaključila impozantna alegorična slika »Preko borb v svobodo« s sodelovanjem vseh telovadnih oddelkov in vojske. Vsa bratska sokolska društva vabimo, naj se našega slavja udeležijo v polnem številu v kroju in z vsemi prapori. Zbor bo ob 15. pred Sokolskim domem na Viču. Prav tako bratsko vabimo narodno javnost, da se našega jubileja udeleži v čim večjem številu, da nas tako moralno in gmotno podpre pri našem nesebičnem delu. V nedeljo 6. avgusta — zbor sokolstva na Viču! Radomeljski Sokol bo slavil svojo dvajsetletnico z razvitjem prapora Dvajset let je za nami in lahko rečemo, da smo v tem času kar precej storili, čeprav so bile ovire in so Se na dnevnem redu. Nismo klonili niti tedaj, ko se nas je žigosalo celo lz takega kraja, od koder bi tega ne mogli pričakovati. Prežeti sokolskih idej smo Se trdneje sklenili svoj obroč in neuklonljivo ter vztrajno bojevali boj za dosego začrtanega cilja. Uspeli smo! Pred 5 leti smo si postavili svoj ponosni Sokolski dom, ki je eden najlepših podeželskih domov na slovenskem podeželju. Okrog doma je obširno letno telovadišče. ki je obrobno zasajeno s kanadskimi topoli in nudi našemu članstvu zadostno možnost uriti se na duhu in telesu. To pa še ni bil konec stremljenj. Vrste članov so se množile in delavnost na vseh poljih je postajala odločnejša. Preteklo zimo so nase Radomljanke vez-le društveni prapor, ki naj nam bo vodnik in simbol Se vztrajnejsega in odločnejšega dela v bodočnosti. Prapor je razstavljen v Tiskovni zadrugi v Ljubljani in nanj smo lahko ponosni. Dostojno bo izpopolnil slikovitost sosaalsfctii praporov. Kamniško sokolsko okrožje priredi dno 6. avgusta svoj okrožni slet v Radoml je in tedaj bomo ta prapor svečano razvili. Letos bo to ena največjih sokolskih manifestacij v karam- Slavnost se bo pričela prav za prav v soboto 5. avgusta zvečer ob pol 9. ko bo telovadna akademija domaČega druStva, izpopolnjena s pevskimi nastopi in umetno razsvetljavo. Pri akademiji nastopi članstvo Radomlja in sicer v posameznih vrstah ter nato skupina, ki predstavlja sokolsko družino. V nedeljo 6 avgusta ob d so okrožne tekme naraščaja m dece. ob 10. počastitev mrtvih na tukajšnjem pokopališču, ob 11. pa slavnostni občni zbor. Popoldne ob pol 14. so skušnje, ob 15. razvitje, nato povorka po vasi, ob 16. pa telovadni nastop okrožnih edinic ter olimpijske vrste iz Ljubljane, dalje staroslo-vanski plesi v narodn h nošah. Plese bodo izvajali člani in članice Radomlja. Nastu-diral jih je diplomirani plesni mojster br. TJmek. Po telovadbi je veselica s plesom v veliki dvorani, železniške in avtobusne zveze so zelo ugodne. Za železnico je izstopna postaja Jarše-Menges, avtobusna pa gostilna Krišker v Preserju. 15 minut od tu so Radomlje. Na obeh postajah bodo za brezplačen prevoz na razpolago vozovi. Prijatelje sokolstva vabimo, da si ogledajo delo in društvo ocenijo ter ga podprejo! —k*. Ali sem prispeval za soholsM dom v Trnovem? Premiera ob 16. in 21. url KINO MATICA, tel.21-24 MISTER FLOVV Misteriozni — kriminalni film francoske produkcije Lepa slavnost v visokem sokolskem gnezdu PolSnik, 28. julija V nedeljo 23. t. m. smo pri nas na prav prisrčen način proslavili sokolsko misel v našem visokem sokolskem gnezdu. Čeprav je deževalo skoro vso noč, so že na vse Zgodaj prihiteli k nam člani iz vseh sokolskih edinic iz Zasavja. Letno telovadišče, kjer nameravamo postaviti tudi lasten Sokolski dom, je bilo slavnostno okrašeno. Prireditev smo začeli z vzklikanji našemu mlademu kralju in Jugoslaviji. Ob sodelovanju godbe, ki je zaigrala državno himno, smo dvignili na drog državno zastavo. Potem so nastopili člani, članice, naraščaj in deca. Pri vseh točkah so pomagali tudi člani drugih so. kolskih edinic. Nekatera društva so sodelovala s posebnimi telovadnimi točkami. Med najbolj posrečenimi je bil nastop najmlajših trboveljskih telovadcev, ki so izvajali vaje s puSkami. Oficielno slovesnost smo zaključili s pozdravom državni zasta. vi. Ob prepevanju sokolske bojne pesmi >Le naprej, brez miru« in »Hej Slovani« je bil prekrasen spored zaključen. Prireditvi so prisostvovali vsi izletniki in seveda tudi mnogo kmetiSkega prebivalstva, ki so se vrverili o lepih uspehih naših telovadcev in telovadk. Potem se je razvila prisrčna zabava, na9i kmetiški prebivalci so se razigrano zapredli z dolinci v razgovor. Le prekmalu je prišel čas odhoda dolincev na večerne vlake. Nedeljska sokolska slavnost na Polšni-ku je naSemu kmetiškemu prebivalstvu vlila novega poguma za vzvišene sokolske cilje. Le naprej za sokolskim praporom! Jutri v Preserje! Sokolsko društvo Preserje bo imelo jutri svoj vsakoletni telovadni nastop, na katerega vabi vsa sokolska društva iz Ljubljane in okolice. Oh 13. in 14 bo sprejem gostov na postaji Preserje, ob 14.15 pa bo krenila povorka z godbo Sokola 1 Tabor na telovadišče v Podpeč kjer bo ob 15. telovadni nastop Po nastopu bo zabava, zvečer ob 20. pa bo na Ljubljanici čarobna »Beneška noč«. Bratska društva vabimo. naj se našega nastopa udeleže v čim večjem številu v kroju in s prapori Za jutri naj velja vsem zavednim bratom in sestram geslo: Zbor v Preserju pri Ljubljani! Zveze Z vlaki na vse strani zelo ugodne! Brezovica pri Ljubljani. Tik dr2avne ceste Ljubljana—Rakek opaziš sredi vasi novo skromno stavbo z večjo parcelo, obdano z novo ograjo. Tu. za ograjo je sedaj vse dneve in še prav posebno v večernih urah ob svitu mesečine in svetlobi žarnic pozno v noč vse živo kakor na mravljišču. Vse, od najmlajšega do najstarejšega društvenega člana pomaga s kulukom graditi našo postojanko. To je naše sokolsko gnezdeče, v katerem vre življenje v polnem razmahu, kajti naše društvo se pripravlja k otvoritvi svojega doma in letnega telovadišča Dne 13. avgusta bo naš praznik, ko se bodo odprla vrata delovnih prostorov agilne sokolske edinice na periferiji Ljub-1'ane. Naš Sokol hoče v polni meri, pri vsej svoji skromnosti in težkih okoliščinah, v katerih deluje, zadostiti izvedbi »Petrove petletke«. O tem se boste lahko prepričali v nedeljo 13. avgusta, ko si naše delo oglejte ter nas s svojim posetom podprite, da pripomorete do čim večjega sijaja našemu sokolskemu prazniku. V nedeljo 13. avgusta torej zbor sokolstva na Brezovici pri Ljubljani. Vlakovne zveze so jako ml1-dne na vse strani in bivanje v naši sredi b rOJ bratsko prijetno. 13. avgust bo praznik naše zmage na začrtani poti k dosegi naših skupnih ciljev za blagor naroda in domovine! Sokoli v Ljubnem nastopijo. Naše sokolske prijatelje, vso narodno javnost, zlasti pa brate in sestre iz sokolskih vrst obveščamo, da bomo imeli jutri popoldne ob pol 16. javni telovadni nastop. Nastopili bodo vsi naši telovadeči oddelki in smo sestavili prav zanimiv spored. Zlasti bo ugajala »florentinska točka«. Po telovadbi bo zabava, tedaj bo tudi nastop z gorečimi kiji. Sokolska javnost, v nedeljo v Ljubno k prazniku našega sokolskegc ustvarjanja! Tragedija skrbnega družinskega očeta Pod tem naslovom smo pred dobrim tednom objavili članek o žalostni smrti 57-letnega posestnika in zidarja Lovrenca Vinska iz Šmarja pri Št. Jerneju na Dolenjskem, ki so ga 19. t. m. mrtvega potegnili iz Krke. V poročilu je bilo nekaj netočnih navedb, ki bi utegnile napraviti vtis, kakor da zdravnik dr. Dušan Reja iz Št. Jerneja ne bi bil dovolj vestno in pozorno vršil svoje dolžnosti. V resnici pa se je stvar zgc>dila takole: Ko je brat Bernard iz Pleterja pripeljal Vinska k dr. Reji v ordinacijo, je bolnik potožil, da mu je prejšnji dan prišlo slabo in da ga je napadel močan glavobol, da pa mu je že malo odleglo. Po skrbni pre skavi je zdravnik ugotovil, oa utegnejo biti to znaki kake so Ln carice ali pa predznaki kapi. O kakšni omračitvi uma ni moglo biti govora. Ker pa je za podobne primere potrebno opazovanje, se je zdravnik odločil, da pošlje pacienta v bolnico. Svojo dolžnost bi bil izpolnil že s tem, da Vinski izstavi listek in ga odpusti. A ker je bil pravkar namenjen v Toplice,-ga je iz prijaznosti vzel v svoj avtomobil. Pred bolnico v Kandiji ga je še vprašal, ali se dobro počuti in Vinšek je čisto v redu odgovorili, da lahko gre v zavod sam. Vsak očitek na zdravnikov naslov,* da ni dovolj vestno ravnal, bi bil tudi hudo krivičen. Masprotno iz lastne pobude je bolniku še storil uslugo, da ga je s svojim avtom prepeljal v Kandijo. Tisti, ki bi rad vrgel kamen v zdravnika, bi lahko svoje zadržanje naslonil kvečjemu na snmnjo, da se je dr. Reja zmotil v diagnozi ln tako slaboumnega, neodgovornega Človeka prepustil samemu sebi. Takšen sum pa ne bi bil nič manj zgrešen, zakaj po najo-bi trupla je obdukcija ugotovila krvavitev možganov kar pomeni da je Vinšek umri za možgansko kapjo. Vprašanje, zakaj Vinšek ni odšel v botnico, pa je vsekakor izven območja zdravnikove odgovornosti. gani zaci je to ugodno stanje pridno izkoriščajo ir. prirejajo tombole in veselice, da bi tako svoje oslabljene postojanke okrepile, so pa tudi organizacije, zlasti starejše, ki prirejajo večje prireditve zaradi jubilejev, ki padajo vprav v letošnje poslovno leto. Ena izmed njih je tudi tukajšnja podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije, ki bo 6. avjrusta proslavila svoj 401etni jubilej. L. 1899 je bila ustanovljena v Trbovljah prva prednica te rudarske delavske strokovne organizacije. Mnogi stari rudarji se še danes radi spominjajo na čase, ko se je začel raz vi jad v trboveljski dolini novi strokovni pokret, ki se je pozneje pretvoril v sedanjo Zvezo rudarjev Jugoslavije. V nedeljo 6. avgusta pridejo v Trbovlje tudi številni zastopniki delavskih strokovnih organizacij iz drugih krajev in utegne postati ta jubilejna delavska proslava ena naj\Tečjih delavskih prireditev v zadnjih letih v Trbovljah. — Tega dne bo imela tudi tukajšnja invalidska organizacija svojo letno prireditev — veliko tombolo, od katere si obeta za Tvoje revne člane precejšnje koristi. Invalidi računajo, da bodo tudi tujci, ki bodo nrišll na delavsko prireditev v Trbovlje, segli po srečkah in da bo letošnja tombola zaradi mnogih bogatih dobitkov še prav posebno uspela. Tombolska prireditev bo na prostranem dvorišču gostilne španc v Trbovljah. Iz Zagorfc Iz Trbovelj — Športni dan v Trbovljah. Tukajšnji SK Amater bo priredil jutri lahkoatletski miting, ki se bo začel ob 9. dopoldne. Propozicije ln vrstni red posameznih d:sciplln je naslednji: seniorji tek 100 m, tek 1500 metrov, met diska, tek 5000 m. skok v da-Mavo. Juniorii: tek 100 m. met diska in skok v daljavo. Prijave sprejema tajništvo SK Amaterja (g. Kolar) s prijavni-no 2 din za atleta ln 5 din za moštvo. Prvo in drugoplasirani v vsaki disciplini prejme priznanico. Tekališče bo začrtano na nogometnem igrišču SK Amaterja, Tekmovalo se bo po pravilih ln pravilnikih J LAS Popoldne ob 17.30 pa bo Amater nastopil proti gorenjskemu SK Bratstvu kar bo senzacija dneva. SK Bratstvo' z Jesenic je v letošnjem prvenstvu zasedlo drugo mesto v I. razredu ljubljanskega nogometnega podsaveza. V moštvu Bratstva bodo samo odlični igralci kakor Crnobori, Trifimović, Zavrl, blvsi liga« Janežič, Boncelj in naš dobri znanec Tr-boveljčan Abram, od katerih lahko pn-čakujemo res tehnično dovršen nogomet. — Velike prireditve na vidika. Zadnja leta, ko je rudarska kriza občutno zavirala društveno življenje m delo, so nas* organizacije, stanovske, kulturne in strokovne močno hirale in marsikatera je bila primorana tiho likvidirati, šele zadnji dve leti se čuti v tem pogledu olajšanje tudi prt društvenem gibanju. Bilo Je že več velikih prireditev, Id so izredno dobro uspete. Čuti se, da je v dolini več denarja« ker so bolje obratuje, Fosamwne or- — Slinavka in parKljevKa. Uprava občine Zagorjze razglasa, da razsaja v litijskem srezu zopet živinska kiižna bolezen slinavka in parkljevka. Zato so do nadaljnjega, prepovedani vsi živinski sejmi v kraju ter je zaprt vsak izgon ali pripon parkljarjev. Kmetje se opozarjajo, da ne pustijo v svoje hleve mešetar je v in pre-kupcev in se morajo sploh ravnati po izdanih navodilih. Vsak primer obolenja živine n« *\s~-~"'k fr* r' *kljevki je treba takoj javau .u.iaj*»nj* občini. Iz Kratita Glavni dobitek velike obrtriške tombole krasna spalnica (kavkaski oreh) s kompletno posteljnino je poleg drugih visoko-vrednih dobitkov razstavljen v gimn. telovadnici ter je izdelek naše domaČe tvornice pohištva Anton Kos. strojno mizarstvo, Kranj-Klanc. (Glej inserat v današnji številki). Hotel »Stara poŠta« Kranj — shajališče domačinov in tujcev, koncert, ples! 39-T Vlom v Crngrobu Crngrob, 28. julija V noči na nedeljo je bilo tretjič vlomljeno v Crngrobu, ki je naši javnosti več aH manj znan po slovitih freskah v tamošnji cerkvi. Pri prvih dveh vlomih so vlomili svedrovci v cerkev. Izpraznili so cerkvene nabiralnike. Tokrat je bila predmet tatinske pozornosti krčma, last škofjeloškega gostilničarja Guzelja. Krčmo ima v najemu crgTobskl cerkovnik Lo-gonder Prane, ki je bil v nedeljo zarana nemalo presenečen, ko je opazil, da je imel ponoči nepovabljene goste. Z močnim kolom je tat odmaknil železno omrežje in prišel tako v gostilno, kjer je Lo-gondrovo zalogo temeljito Izpraznil. Odnesel je a seboj zalogo vtna, dokaj sto, Menic piva, pa tudi jed!3. Logonder ima nad 400 din Škode. Postani ln ostani itan Vodnikove dru&hel Štev. 1 /O »SLOVENSKI NAROD«, ». julija 19». Stran S General Millet pravi, da bi morala Anglija z letali tako] prvih 30 divizij eru vojne prepeljati na V dveh člankih v »Timesu« (2. in 3. junija) obravnava general Millet neposredno pripravljenost angleške armade v primeru nove svetovne vojne. General presoja vprašanje s francoskega stališča. Dvomi, da bo svoji nalogi kos. Ob Izbruhu vojne bi morala Anglija takoj izkrcati na Francoskem prvih 30 divizij, kar se ji je posrečilo v svetovni vojni šele eno leto po napovedi vojne. General se posebno zanima za vprašanje prevoza angleške armade na kontinent in misli, da bi se moral prevoz izvršiti z letali. Da bi razumeli važnost tega vprašanja, je treba poznati bistvo vojaškega prevoza in pa njegove težkoče v svetovni vojni. Se nekaj let pred začetkom svetovne vojne sta se francoski in angleški generalštab sporazumela o načinu prevoza angleških bojnih edinic na francoska tla. Kot luke za izkrcavanje so določili Havre, Rouen, Boulogne in Calais. Od tam naj bi vojne edinice prevažali z vlaki čez Amiens v bojno razvojišče vzhodno in zahodno od Busignva, odnosno na črto Le Cateau, Aulnove, Maubeuge, Jeumont. Za izpolnitev te naloge so odgovarjali le Francozi, ker so Angleži imeli le dve železmški pi-jonirski četi. , . L. 1914 je Anglija postavila pet pehotnih in eno konjeniško divizijo na zahodno fronto. Prevoz ckspedicljskega zbora se je izvršil brezhibno. Čete so po nacrtu izkrcali v Le Havru, Rouenu in Boulogne-u in pod francoskim vodstvom so jih z vlaki prepeljali od 15. dO 26. avgusta 191-4 na fronto. V 12 dneh je zapustilo luke, v katerih so se izkrcali, 343 transportnih vlakov: 183 iz Le Havra, 79 iz mesta Boulogne ln 81 iz Rouen-a. Razvoj je bil tako skrbno pripravljen, da je samo 36 vlakov od 243-ih vozilo skozi .Amiens s polurno zamudo. V času, ko je ta vojaška prevozna organizacija brezhibno delovala, je prišlo do bitke pri Monsu (23. 8. 1914) in prenaglo se je izvršil angleško- francoski umik. V trenutku je nastala silna zmešnjava, čelne kolodvore so morali od ure do ure pomikati nazaj; premikanja čet, evakuacija civilnega prebivalstva, Izpraznitev skladišč v zaledju, železniške nesreče, prekinitev telefonskih in telegrafskih zvez, vse to je povzročilo preobteže-nost in zastoj ne samo glavne železniške mreže v severni Franciji, temveč tudi železniške mreže v pariški okolici. Najvažnejše železniško križišče Amiens je zavzel sovražnik 27. 8. 1914. Kar so mogli, so rešili v razne luke; za glavni kolodvor so odredili najprej Crell a od 2. 9. naprej Le Maus. Odvoz nakopičenega vojnega materijala v pristaniščih z vlaki je bil nemogoč. Morali so ga prepeljati po morju. Pristanišča Le Havre, Rouen in Boulogne so prenehala biti pomorska oporišča, zamenjali sta jih luki St. Nazaire in Nantes. Tako je bila vsa organizacija angleškega prevoza silno obremenjena. Le Maus kot glavno železniško križišče je bil daleč od fronte, v notranjosti francoskega razvojišča. Velike izgube in zamude so bile na dnevnem redu. Bitka na Marni in umik nemške armade na staro bojno Črto ob izbruhu vojne sta povzročili nove težkoče. Sredi septembra je znašala razdalja od bojne črte do novih angleških čelnih kolodvorov 50—70 km, ki so jo zaradi razbitih cest z največjimi težkočami zmagovali. Ko je sledil umik k morju, je izgubljena in razdrta železniška mreža severne Francije zopet prišla do veljave. Amiens in prehodi čez reko Somme so postali v teh oktoberskih dneh zopet važna zemljepisna železniška mesta tega bojnega prostora. Tu so se posebno pokazale slabe strani pri umiku od Francozov in Angležev porušene železniške mreže in le polagoma so se mogle popraviti posamezne proge. Ko so zopet določili Le Havre in Rouen (12. 10. 1914) za izkrcne luke (kasneje še Boulogne in v maju 1. 1915 tudi Calais), so še dolgo tja do poletja 1915 uporabljali stranske proge, po katerih se je vršil dolgotrajen promet z izgubo dragocenega časa. Prevoz rezerv in hrane je narekoval zaveznikom, da so organizirali pomorsko bazo tudi v Dieppu, ki je s tem postal zelo važno pristanišče. Pozicijska vojna, nepredvideno ojačenje angleških vojaških kontingentov in v zvezi s tem silne množine potrebne municije, živeža in orodja, o katerih se prej nikomur niti sanjalo ni, so sprožile nove transportne probleme, ki so jih rešili šele po dveh letih z nadčloveškim naporom. Pokazalo se je, da zahteva strategično železniški razmah mnogo manj težav kot pa kasnejša redna oskrba vedno bolj množečih se armad. Vedno so glavno tezo dovoza rezervnega materijala nosile železnice, ki so vse do 1.1916 bile le malo obstreljevane po topništvu in izpostavljene bombardiranju iz zraka. Promet na številnih čelnih kolodvorih se je vršil skoro neovirano, nekaterih teh kolodvorov, ki so biU neposredno izza bojne črte, so bili zaradi nakopičenja polnih vagonov prava skladišča. To je trajalo vse do 1.1916. ko je zmanjkalo vagonov. Do 1.1916 je znašala dnevna potreba samo za oskrbo, za pogonska sredstva in za poštne pošiljke ene angleške divizije 20 voz, skupne potrebe za rezerve, municijo, orodja itd pa 900 tovorov. Normalno-tirno železniško mrežo so hitro popravljali; število angleških železniških pijonirskih čet se je povečalo od dveh v 1.1914 na 22 čet (1.1916). K popravilu so pritegnili tisoče in tisoče vojakov iz zaledja. Organizirali so kontingente delavcev, ki so jih zbrali v domovini, pa se niso obnesli in zato z njimi sklenjenih pogodb niso podaljšali. Do začetka bitke na Som-mi so zgradili 670 km nove normalnotirne proge deloma popolnoma nove, deloma so pa enotirne preuredili v dvotirne, ali pa so tudi posebne proge predelali za prevoz težkih topov na železniških vagonih. Zgradili so tudi mnogo novih ozkotirnih prog, po katerih so bojno črto oskrbovali z rezervami, železniška mreža ozkotirnih prog je znašala 1. 1916 600 km. Izpeljava bojnega razvoja za bitko na Sommi ln štiri-mesečna neverjetno ogromna oskrba med to bitko je dokazala vrednost in važnost samo teh lahkih poljskih prog. Tudi ceste, ki so jih v začetku zanemarjali, so postale zaradi naraščajočega avtomobilskega prometa silno važne. Samo 4 angleške armade so med bitko na Sommi dnevno potrebovale 5800 tovornih avtomobilov za prevoz svojih vojnih potrebščin. Kontrola v Fricourtu je utrdila promet tovornih avtomobilov 5 na minuto, ko je bil pa promet največji, pa 8 tovornih avtomobilov na minuto! Seveda je tako ogromen promet ceste v najkrajšem času uničil ln s tem je železniški promet, zaradi dovoza gramoza za popravilo cest silno nar as tel, kar je trajalo do konca vojne, že poleti 1.1916 je bilo za obnovo cest potrebno dnevno 3370 ton gramoza ln kamenja, ki so ga večinoma morali dovažati po morju. Organizirali so tudi rečno plovbo in že 1. 1916 so prevozili po rekah 15.000 ranjencev ln 800.000 t materiala. Za toliko so razbremenili železniški promet. 500.000 t. materiala so v Calaisu in Boulognu pretovorili iz ladij na vlačilce in s tem zelo olajšali promet v omenjenih lukah. Prenapolnjenost pristanišč — ladje z materialom, ki je bil nujno potreben, so stale po 17 ln Se več dni neraztovorjene — je bil znak pomanjkljivosti angleškega prevoza. Tudi kapaciteta železnic, plovnih rek, cest in potov se je pokazala premajhna, posebno, ko se je znatno povečal dovoz rezervne municije. Zato je 1.1916 nastal v organizaciji angleškega prometa velik in odločilen prevrat. Jeseni 1. 1916 je sir Erik Gedden velikopotezno reorganiziral promet, ki je do konca vojne ostal osnova za vse vrste prevozov. Ni naš namen obravnavati vsa vprašanja v zvezi s postankom in razvojem vojnega prometa, kajti angleška vojna zgodovina o tem dovolj poroča. Pod upravo sira Erika se je osebje v kratkem času pomnožilo na 76.000 mož. Ta izredni organizator je postal šef celokupnega prometa na Francoskem, poleg tega je pa zavzemal zelo važno mesto v ministrstvu za municije in je hitro odstranil vse težkoče, ki so nastale zaradi pomanjkanja ljudi in materiala. Vprašanje pomanjkanja vagonov je rešil tako, da je na Francosko poslal najprej 20.000 angleških vagonov, ko je pa potreba Se narasla, Je število zvišal na 54.000 vagonov, če k temu prištejemo še 370 lokomotiv za normalnotirne proge in 300 lokomotiv, ki jih Je naročil v Kanadi in Zedinjenih državah Severne Amerike, je sir Erik tako vsestransko zagotovil uspešen promet vojaških transportov do konca svetovne vojne. Dosegel je to, kar so drugi smatrali za nemogoče, kajti prepeljal je iz vsega sveta na tisoče km tračnic za ozko in normalnotirne proge ter s tem znatno razbremenil angleško jekleno industrijo, ker ta ni mogla za svoje potrebe nabaviti zadostnih sirovin. Največ skrbi so povzročala pristanišča. Namestu povprečno potrebnih 200.000 t tedenskih rezerv v materialu, so lahko v njih izkrcali vsega 130.000 t. Z gradnjo novih objektov, kejev, skladišč ter s postavljanjem žerjavov so tedensko kapaciteto do 1.1917 povečali na 224.000 t, ko so uvedli ladijski promet z vlačilci iz britanskih pristanišč čez Rokavski preliv naravnost v francoske plovne reke. Ta način prometa je znatno razbremenil pristanišča, ker nI bilo prekladanja in omogočil prevoz 1,400.000 t materiala (največ municije) — kar je znašalo 8% vseh rezervnih potrebščin. Nadalje so mnogo pridobili na času, ko so februarja 1.1918 uvedli Se promet s splavi za prenos železniških vlakov (vojaške trajekte). Tako so se znebili prekladanja težkih tankov, železniških topov ln lokomotiv. Prepeljali so Jih s proge na ladjo in zopet na progo. Pot po morju iz Anglije do Bližnjega vzhoda je bila zelo ogrožena. Zato so za prevoz vojnega materijala uporabljali železniško progo Cherbourgh—M odane (MT. Ceniš - predor) Tarent v Južni Italiji. Njen potencial pa je bil premajhen, vsega dva vlaka povprečno dnevno sta prevozila progo. Potrebno bi pa bilo, da bi po omenjeni progi dnevno vozilo 50 vlakov le za premog. V decembru 1.1916 je maršal Joffre odpovedal pogodbo, ki sta jo 5e pred vojno sklenila angleški in francoski generalni štab. Po odpovedi te pogodbe je vsa skrb za pravilno delovanje prometa prešla na Angleže. Vendar je pa prevzem vseh dolžnosti, ki so bile v zvezi s prometom, trajal skoraj 2 leti. Sele avgusta 1918 je oskrbovala ves promet Anglija sama. Velike ofenzive 1.1916 ln L 1917 so bile merilo za možnost prometa. Vse so predvideli do najmanjših potreb. Čeprav je res. da so bile številne pomanjkljivosti pri pripravah in izvedbah ofenziv, vendar se mora priznati, da je bil promet na višini. Potrebe so narašale od ofenzive do ofenzive. Samo novih normalnih prog so zgradili za bitko na Somi 90 km, za bitko pri Arasu 105 km, za bitko v Flandriji pa 145 km. Poljske železnice so nosile glavno težo prometa. V bitki na Somi so po njih prevozili dnevno 1300 t, v bitki v Flandriji pa 20.000 t blaga in 30 000 vojakov dnevno. Promet na normalnih progah dnevno je znašal za Časa ofenzive pri Arasu dnevno 198, v Flandriji 271, pri Kambreju pa 242 vlakov. V teh bitkah so promet motila uspešna obstreljevanja prog: z dalekosežnim i topovi ln letalski napadi. ker je letalstvo v tem času že doseglo mogočen razvoj, dočlm v 1.1916 teh učinkov ni bilo. Pozimi 1. 1917/18 bi se moral izvršiti odločilen prevrat v organizaciji celokupnega prometa. Primanjkovalo je 2096 delavcev, dasiravno so k delu pritegnili Številne črno ln žoltopoltne delavske bataljone in vojne ujetnike. Zaradi pogostih torpediranj je nastalo pomanjkanje v ladjah, ie bolj je pa položaj poslabšalo dejstvo, da so pričakovali veliko nemiko ofenzivo. Fronto in zaledje so razdelili v tri pasove. Za primer uspeha nemflke ofenzive so predvideli poleg potrebnega strategičnega in taktičnega premikanja Čet tudi premestitev čelnih kolodvorov, železniških topov, velikanskih skladišč, ranjencev in civilnega prebivalstva daleč v zaledje. V te priprave je pa uspeh obeh nemških spomladanskih ofenziv, ki je nadkrilil tudi najslabša angleška pričakovanja, zanesel silno zmešnjavo. Po čudnem naključju so rešili železniške topove, tudi premikanje čet se je posrečilo, čeprav so Istočasno vozili na fronto velike francoske kontingente. Toda razrušili so popolnoma vse telefonske in telegrafske zveze in tako onemogočili vsako sporazumevanje, kar je Imelo silno težke posledice. Stotine in stotine lokomotiv in na tisoče vagonov so zajeli Nemci, ali so jih morali uničiti, neizmerne količine municije ln orodja je bilo izgubljenega. Evakuacija civilnega prebivalstva (samo iz okoliša premogovnika Betlume nad 200.OOO) je zmešnjavo še povečala. Večina razrušitev železniških prog In mostov, ki so jih predvidevali, je izostala. Za reorganizacijo prevoza izza nove bojne Črte so potrebovali 6 mesecev. Sele v septembru je promet na železnicah, cestah in prekopih brezhibno deloval. Toda takrat so angleške armade že prodirale na Reno. Ker so Nemci pri umikanju z minami razrušili vse komunikacije. Je dovoz rezervnega materiala na fronto le polagoma napredoval in to pod zelo težkimi pogoji. Ko je bilo sklenjeno premirje, so Čemi kolodvori bili od bojne črte oddaljeni 50—70 km. Ta- ko je oskrba armade bila nemogoča in je zaradi tega premirje prišlo ravno tako prav zaveznikom kot Nemcem! Zadnji problem, ki ga je bilo treba rešiti, je bila prednja nemških lokomotiv ta vagonov. Nemci so namreč hitreje predajali lokomotive in vagone kot so jih zavezniki mogli prevzemati. Prišlo je do silnega zastoja na vseh važnejših progah, kar je oskrbo Francije, Belgije in armad, ki so prodirale v Nemčijo, silno ogražalo, kakor tudi kasneje prevoz demobiliziranih v domovino. Vrnimo se sedaj k problemu prevoza SO angleških divizij, ki bi se moral izvršiti v primeru nove vojne takoj ln sicer kakor misli general Millet s letali. General brani svojo tezo takole: Prevoz čet na kontinent je zaradi dvakratne uporabe železnice ln prekrcavanja silno dolgotrajen. Za prevoz ene divizije je potrebno 60—80 transportnih ladij, ki bi danes bile v vednl nevarnosti pred pod- mornicami in letali. Ker bi gradnja predora izpod Rokavskega preliva trajala več let, ni drugega izhoda kot da se prevoz čet na kontinent Izvrši z letali v velikih množinah. Angleška in Francoska že danes razpolagata s 150 transportnimi aeroplani, od katerih vsak lahko ponese 20—30 mož in • 100 bombniki starejšega tipa, vsak po 12 vojakov. Z enim preletom bi lahko prenesli na Francosko 5000—5500 mož. Ker bi preleteli Rokavski preliv dnevno trikrat (trajanje leta 2 url), bi dnevno prenesli na kontinent eno pehotno divizijo. Oe bi pa imeli 100—200 veleletal po ameriškem vzorcu za 150 mož, bi dnevno spravili na Francosko 3—6 divizij in bi Imeli tamkaj 10-krat prej leto število divizij kot so ga imeli 1.1914. Pogoj pa je, da bi na kontinent ie v miru prepeljali tanke, tetke topove, avtomobile, municijo itd. S to novo mislijo se moramo sprijazniti, zaključuje generaL Astrologi o avgustu 1939 Od 9. do 14. avgusta lahko računamo s srečnimi dnevi Mesec važnih zgodovinskih dogodkov Merkur bo križal v avgustu pot Sonca in Venere, v začetku meseca se bosta srečala Venera in Pluto v kvadratu s Saturnom. Redki aspekt Urana in Neptuna, ki se stvori samo vsakih 60 let ln o katerem smo pisali v astrološki napovedi za me. sec julij, bo učinkoval tudi v avgustu. V znamenju leva se bodo kupičili v avgustu številni planeti. Ker sta Uran in Saturn v neugodnem kvadratu do tega znamenja, utegne biti za mnoge, ki so rojeni v znamenju bika, leva, škorpijona in vodnarja, letošnji avgust Izredno važen mesec z dogodki, ki lahko pomenijo velik preobrat v življenju. Avgust se prične z zelo ugodnim aspektom med Soncem in Jupitrom. Dne 1. avgusta bo ta planet v trigonu. Aspekt kaže na ugodnosti za vodilne osebe v politiki in gospodarstvu. Kaže tudi ugodno za socialne akcije in za športne prireditve. Tudi v mednarodni politiki se utegne pokazati ugoden učinek trigona. Slišali bomo o novih zvezah in pogodbah med nekaterimi državamJL Posanit-ziiiki, ki jih učinki trigona zadenejo kar zavisi od konstelacij planetov v osebnem horoskopu, bodo občutili blago-dejnost trigona. Zaupanje v samega sebe in v svojo moč ter v svojo bodočnost jih bo podžgalo pri delu. Z večjim optimizmom bodo gledali v bodočnost in z večjim veseljem in z večjo podjetnostjo se bodo lotili novih življenjskih nalog. Pozitivno zadržanje do življenja in ljudi jim prinese priznaje ln uspeh. Dne 3. avgusta bosta Venera in Saturn v krtUčnem kvadratu. Ker sledi tej ne. ugodni konstelaciji že 4. avgusta tudi neugoden kvadrat med Merkurjem in Uranom, bosta to dva dneva razburjanja, prometnih nesreč in smole. Venera obvladuje naše čuvstveno življenje, nase želje in nagone. Mnoge želje posameznikov se dne 3. avgusta ali morda tudi v dneh pred tem dnevom in po njem ne bodo izpolnile, ker je Venera v slabem aspektu s Saturnom. Mnogi bodo zaradi tega slabo razpoloženi nekateri se bodo umaknili v samoto ali se odtujili doslej njim dragim osebam. Sa. mozatajevanje ln odrekanje ter odpoved osebnim Željam je pa lahko pozitivno dejanje, ki krepi in oblikuje značaj V praktičnem življenju imajo več uspeha in dosežejo več tisti, ki se znajo obvladati ln se odreči osebnim željam, kar naj upoštevajo vsi, ki bodo občutili ovirajoč učinek kvadrata. Dne 4. avgusta bo vplival kvadrat med Merkurjem in Uranom na naše mišljenje. Merkur podžiga mišljenje a slab Merkurjev aspekt z Uranom kaže na prenagljenost in nepremišljenost v sklepih. Posamezniki se pod takim vplivom kaj radi sprejo z okolico, kar lahko preprečijo z obvladanjem samega sebe. Dne 5. avgusta bo Venera v kritičnem kvadratu z luninim vozlom, kar kaže na egoistično ravnanje, na nesporazume in disharmonijo v čuvstvenih odnosih. Človek se ne sme vedno ravnati po svojih čustvih in razpoloženjih, v tak!h dnevih je potreben trezen preudarek. Dne 9. avgusta sledi ugoden tri gon med Venero in Jupitrom, ki napoveduje važne dogodke v politiki in športne uspehe ter uspele prireditve. Pri posameznikih se bo aspekt pokazal v bujnejšem čustvenem življenju ln v altruistlčnih dejanjih. Pod takim vplivom se ljudje radi družijo ter se skupaj vesele ter radi ustrežejo drug drugemu, samo da napravijo drugemu veselje. K smislu za družabnost se pridruži tudi smisel za lepoto in naravo. Duše so dostopne za visoke, plemenite, idealne cilje. Od 9. do 14. avgusta lahko računamo s srečnimi dnevi. Dne 11. avgusta bo Merkur v konjunkciji s Soncem. Sonce okrepi življenjsko silo, Merkur pa pomaga pri presojanju položaja z razumom. Dne 14. avgusta se ponovi tri gon med Uranom in Neptunom, ki smo ga opisali že prejšnji mesec Ta trigon, ki bo učinkoval skoraj tri leta. ker se ponavlja samo vsakih 60 let, napoveduje dobo velikopoteznih načrtov in svetovnozgodovlnakin dogodkov. V duhovnem življenju napoveduje zmago idealistične miselnosti nad materializmom. Dne 15. avgusta bosta Sonce in Uran v kvadratu. Temu aspektu odgovarja ner. voznost in nemir ter razdražljlvost, ki kaj lahko nagne ljudi k nepirernialjenim dejanjem in k nepremišljenemu govorjenju. Dne 20. avgusta bosta Venera ln Uran v kvadratu. To je zadnja kritična konstelacija v avgustu, ki bo posameznike naredila predme in brezobzirne, zaradi česar bodo prišli v konflikte z drugimi. Sledita v avgustu samo se dva važna aspekta, ki sta oba ugodna, to je dne 25. avgusta trigon med Soncem in Saturnom in dne 27. avgusta trigon med Venero in Saturnom. Prvi aspekt bo podpiral vse, ki se resno lotijo kakršnegakoli dela, dru. gi bo podpiral tiste, ki se zanimajo za umetnost in tudi zaljubljence. V počitniškem mesecu avgustu napovedujejo astro-logi v splofinem lepo vreme, zlasti od 4. do 10. ter od 14. do 18. h od 22. do 27. avgusta. Iz Kranja — Kostanji padajo... Regulacija Jelenovega klanca se je že pričela s podiranjem košatih kostanjev ob priljubljeni Savni-kovi poti na kolodvor. Tako pada kos za kosom starega Kranja in pripravlja not novemu, modernejšemu mestu. Mnenja smo, da bi se pri skrbnejši proučitvi regulacijske osnove Jelenovega klanca ta leni drevored vseeno še lahko ohranil, vsekakor pa bi morala občinska uprava zato, da odstopa to občinsko pot brezplačno, vsaj zahtevati od države, da vštric razširjenega Jelenovega klanca uredi primerno in senčnato pot do kolodvora. Po samem klancu je poleti zaradi prahu in vročine, pozimi pa zaradi poledice in ogromnega prometa pešačenje skoraj onemogočeno. Upamo, da je še čas, da se s primernimi koraki občinske uprave ta zadeva uredi na splošno zadovoljstvo. — Oj ta Prevola... ne privošči gotovi gospodi niti mirnega spanja, da celo v globokem snu pišejo visoke številke, odštevajo manjše in dobe tako rezultat, ki pokaže koliko bo resnične izgube, če ie ta tako idealno zasnovani posel ne posreči. Hvala Bogu pa je v Kranju še vedno dovolj pametnih in uvidevnih ljudi, ki pazijo na to. da kdo na račun javnih dobrin. .. ne zrase do neba! — Nasprotno govoricam o velikanskih poneverbah pri znani kranjski veletrgovini poročamo iz zelo zanesljivega vira, da so številke 60.000. 30.000, 12.000 mnogo pretirane in da znaša sedaj ugotovljena škoda le še 3000 din, ki pa bo najbrž po točnem pregleda knjigovodstva kar popolnoma izginila kakor se je že zgodilo pri zgoraj citiranih še mnogo večjih številkah, tako da verjetno o kakem sodnem pregonu sploh ne bo govora. Kompenzacijski posli so V današnji trgovini znani celo nestrokovnjakom. Naročafte, čita)te ln Sirite »Slovenski Narod«! Rijavec Vladimir: O srajci in še ka] Ne, nikdar bi si ne bil mislil, da bodo kdaj spravljali moje noge v zvezo s katerokoli kranjsko specialiteto. Pomislite, noge! Od časa do časa se mi dozdeva, da je bilo vse skupaj sen — pa se spet zavem, da ni na svetu nič nemogočega, in da se vse, kar se še ni zgodilo, vendarle lahko zgodi Se tudi je! Vas zanima? Stanovali smo v troje. Za današnje čase nič nenavadnega, posebno za študente ne. Kot najstarejši sem si — vsaj v mislih — lastil nekatere pravice, sicer pa je vladala med nami popolna enakopravnost. Popolna! Podnevu seveda — ponoči je že bilo malo drugače. Bili smo pač trije •• - 5n postelji le dve. Le dve... in prav zaradi tega se je zgodilo, kar vam pripovedujem. Da, bili smo trije: Darinko, Lojze in jaz. Stisnili smo postelji drugo k drugi: prvi dan sem spal v sredini jaz, drugi dan Darinko, tretji Lojze. Da ni bilo najugodnejše, mi lahko verjamete. Sploh ni šlo drugače, kakor da je imel '.tisti, ki je spal v sredini, glavo tam, kjer sta imela ostala dva noge. Smola! Pa naposled: nerodni nismo bili in smo si znali pomagati. Predpisali smo si nekak sobni red in se je vsak s častno besedo zavezal, da ga bo do pičice natanko izpolnjeval. Glavni in bistveni paragraf tega reda se je glasi: »Preden ležeš spat ,ai dobro in z milom operi noge!« Ne bi mogel trditi, da smo si umivali preveč nađi, tudi častno besedo bi bil kdo prekrši;, pa nj bilo prilike. Dobro smo pazili. .. predvsem je bil na oprezu tisti, ki ga je čakala ponoči bridka sredina. Sčasoma, posebno kadar nam je zmanjkalo mila. smo postali kar iznajdljivi. Lojze je privlekel z doma zelo dolgo nočno srajco, da sva se mu z Darinkom, ko jo je oblačil, pošteno nasmejala. Do tal mu je segala in še čez! — Saj je v vajino korist, — nama Je zabrusil. — Kako v najino? — sem podvomil. — Pli, kako — mi je vrnil zaničljivo. — Noge si bom zavijal vanjo! Se vsaj ne bosta več pritoževala! — — No, no, — je prikimal Darinko. — Prav! Vidiš, Lojze, nemara pa je spalna srajca prav zato na svetu in prav zato tako dolga, da si ni treba vsak dan prati nog... da si jih lepo zavijemo vanjo, kakor... — — Čudno da ne trdiš, da se tudi imenuje, kakor se imenuje, ker si zavijamo noge vanjo, — sem se mu zasmejal. —» Ce naj bo po tvojem, bi že bilo bolj pametno, da jo namesto j srajca« Imenujemo 5>ovijača« .. . nemara celo »zaščitni plašč proti raznovrstnim strupenim plinom« ... ali kakorkoli.— Legli amo že m sem menil, da je konec razglabljanja — a Lojzeta kot da je nekaj ščipalo. Ni mu dalo miru. — Da, — se je spomnil nenadoma, — čemu se srajca imenuje bas »srajca«? Kje neki in zakaj so jI nadeli prav to — O tem ne bomo razpravljali! — se je odločno uprl Darinko. — Zakaj ne bi? — me je zanimalo. — Ni pristojno. — — Prosim, zakaj ne? — sem vztrajal pri svojem. — Jezikoslovci trdijo, da ima sleherna beseda svoj koren — srajca torej tudi! In če ga ima, ni to nič nenaravnega. — — Seveda je naravno! še preveč, — se je Lojze lomil v smehu. — Pa? — — To si trd! Srednješolske klopi imaš že davno za sabo, pa ne znaš niti po:ska-ti besedi korena! ... Vidim ga na prvi pogled! — — Na prvi pogled ?... Aha! — se mi je posvetio. — Tako torej! — In sem jima na dolgo in široko začel pojasnjevati, da jezikoslovje ni kar tako... da je z njim še precej težje, kot je bilo recimo s Kolumbovim jajcem pred Kolumbom ... Kakšna umetnost bi b'la potem preiskati besedi koren... aognati. kako je nastala, kako se je razvijala?... Kakšna umetnost, prosim lepo? Sploh ne bi bla umetnost! ... In jezikoslovje ne bi bila visoko čelana znanost! Kar pogledal bi besedo ter zatrdil: Cd tod in odtod izvira, tako in tako je nastala, pa amen... in ne bi nikomur se na misel prišlo, da bi s« proti vil... Pa jezikoslovje je znanost... umetnost in ni. da bi se z njim igrali! .. In »srajca« tudi! Kar med narod naj gresta, jima bodo že povedali!... Bil sem v Srbiji pri očetovem stricu. živi tam že polnih trideset let, a slovenski!... In ne le to! Je že načel tako učenih, da sem kar strmel!... O srajci, na primer. Beseda da je pradavnega izvora... malo, malo kasneje da se je rodila kakor smrtni greh. Čudno, kaj ne, pa drži! Ko sta Adam In Eva pojedla jabolko — morda jih Je bilo tudi več — ju je angel izgnal iz raja. Baje je bila takrat jesen, nemara celo zrna, ali pa ju je bilo res sram, zato sta oblekla 2tzrajicoi skočil k Stru 4 »8LOVKNSKI NARODc,aobota, » JuBJa im. Mm. r70 sfinga je spregovorila o — Zanimive ugotovitve glavnoga ectvtskeca dr« Selima boga Egjptska sfing« po odkopa Po dolgih stoletjih molka, Id je prišel te v pregovor, je izpregovorila velika sfinga, stoječa v puščavi pri piramidah blizu Gizeh. Odkrila je svojo tajno. Prav za prav bi morah reči, da je sfinga spregovoril, kajti izkazalo se je, da je to moški kip. Toda navada je železna srajca in tako govorimo o ženski osebi, čeprav vemo, da ni to povsem točno. Raziskovalci dvigajo zaveso skrivnosti, ki so dajale priči najdav-nejših egiptovskih časov sijaj vzvišenosti nad vsem posvetnim. V legendah se je trdilo, da je sfinga stala že v začetku sveta in da bi mogla edino ona odkriti tajno vsega življenja. Nova odkritja so nam pa skoraj točno pokazala njeno starost in zdaj vemo tudi mnogo o njenem izvoru. Ker to ni filmska zvezda, niti kokota, se ni treba bati, da bi izgubila v občudoval-čevih očeh svojo privlačnost, če pride na dan njena starost in tajna njenega nastanka. Delo faraona Heferna Tajne okrog sfinge je pojasnil prof. Selim beg Hassan s kairske univerze, najslavnejši egiptski arheolog, ki pripravlja zdaj obširno knjigo o dveh letih svojega dela. na izkopninah okrog sfinge v Gizeh. Dr. Hassan dokazuje, da je sfinga zaključno delo obsežnih del, ki jih je započel na gizehskem pokopališču kraljev faraon Hefern. Faraon Hefern jc moral zaostati za svojim bratom Keopsom v gradnji piramid. Noben faraon ni prekosil Keopsovega rekorda v ogromnem delu. Toda Hefern je vendarle dal svoji piramidi obliko, kakor da je višja, in sicer s tem, da jo je postavil v višjo lego in po vseh pritiklinah, ki jih je zgradil okrog svoje grobnice, je pripravil dramatičen vrhunec dela s postavitvijo velike sfinge. 4500 let star kip Prof. Hassan prihaja do zaključka, da je bila sfinga zadnje delo Hefernovih zgradb na pokopališču. To pomeni, da je bila postavljena tik pred letom 2700 pr. Kr.. da je torej stara 4500 let. O Hefernu trdilo zgodovinarji, da je vladal približno od leta 27fin pr. Kr. Kako dolgo je vladal, je sporno. Ker je pa postavil piramido samo nekaj metrov nižjo od Keopsove. dalje več hramov in Še sfingo, meni dr. Hassan, da je malo verjetno, da bi bil začel svoje ogromno kir-prsko delo pred letom 2750. Najbrž ga je začel nekaj let pozneje. Čeprav torej ni datum postanka povsem točen, je vendar glede na veliko časovno razdaljo zadovoljivo približen. Ogromno delo v puščavi je v vseh časih privabljalo mnogo prebivalcev in že v starem Egiptu je bilo deležno oboževanja. Modri pisar Mel Pesek okrog sfinge je še zdaj odkril raz-iekovalčevim očem dokaze. Severno od sfinge je odkopal prof. Hassan ploščo, na kateri je 31 podob človeškega ušesa. Pozneje je našel še 9 takih tablic in moral je iskati odgovor na vprašanje, zakaj so staroveški občudovalci in Častilci sfinge polagali k orjaški sfingi vprav podobo ušesa. Prof. Hassan domneva, da so pobožni Egipčani že v pradavnih časih romali k sfingi, kjer so strmeli nad njenim veli-častvom in žrtvovali tablico s podobo ušesa — Kaj razumeš? — — To s kranjsko špecialiteto seveda! Npg si nisi umil, packa! — — No... In___— — In, in!... de vprašuješ! — — Kako ne bi. — sem pomislil. — Kakšno zvezo naj imajo moje noge s kranjsko špeciaJiteto ?! . .. špecialitet je mnogo, neskončno mnogo! Škoti so skopuhi, Italijani jedo radi makarone, Hoten-toti misijonarje, Kitajci gnila jajca ... špecialiteta, špeciaJitete!!! špecialitet je mnogo in tudi Kranjci jih imajo nekaj! V prvi vrsti recimo velil: rdeč dežnik, vul-gjD marela, potem nočni pretep s koli, vul-go biks... m nemara še kaj. — toda kaj mam to skupnega z mojimi nogami?! Z mojim palcem? — V Lojzetu je spet zakroiilo. Obupnejše kot prvič, N&č več ni čakal, V hip« je bH zunaj na hodnika. Molk. — Tako driSš besedo, —- mi je oftttai Darinko. — Kaj pa je tako hudega, če si enkrat ... enkrat samkrat nisem opral nog, — sem se opravičeval. — Saj vid«, — je namign* z glavo proti Lojzeta, ki se je vrnil opotekajočfh korakov. — Kdo te > silU griett? — JL — Sanjalo se mi je... — — Sanjalo se mi je, — je povzel ko. — m ni čuda, da se mu je! Noge ti dehtijo kakor dobršna porvija... kaj porcija!... kakor celo skladišče kislega ze-«ai — _ Pa še klobasa se je kadila na njem, — je pojasnil Lojze že nekoliko umirjen, — talko lepa klobasa, da so se mi in sem kar UastaA po njej! božanstvu, čigar simbol je bila sfinga. Božanstvo je bilo daleč in težko je bilo obračati se k njemu z molitvijo neposredno, pač je pa lahko romar zašepetal svojo molitev v uho, upodobljeno v kamnu, ki ga je držal v roki, in to tablico je položil božanstvu k nogam, ali pa jo je zakopal v pesek. Po nadnaravni zvezi je moglo božanstvo uslišati molitev, zašepetano v simbolično uho, in odgovoriti na njo. Plošča z 31 uhlji to razlago potrjuje. Na nji je namreč razen uhljev podoba pred sfingo klečečega in molečega Egipčana, pod njim pa napis: Hor Em Akhet! kar pomeni: Veliki bog, usliši me! Hor Em Akhet pomeni Horus na obzorju. Tako so nazivali Egipčani sveto simbolično sfingo. Tvorec kamnite plošče pa tudi na svojo lastno reklamo ni pozabil. Na ploščo je namreč pripisal: Izdelal modri pisar Mel. I500 mrličev Faraon Hefern je gradil svoje ogromno pokopališče po temeljitem načrtu. Na to kažejo izkopanine v pesku. Najprej je najbrž zgradil piramido, in sicer blizu Keopsove. Tradicija je zahtevala, naj bo pri piramidi zgrajen tudi hram. Vanj so se po faraonovi smrti in pokopu v piramidi naselili svečeniki, ki je bila njihova naloga nositi mrtvomu kralju jedi, pijače in obleko. Potem je moral zgraditi Hefern vo-tivni hran:, kjer bi se moglo ljudstvo klanjati njegovemu spominu. Votivni hram je moral biti blizu naselbine, ki je nastala pri pokopališču. Gizehsko pokopališče je bilo na planoti. Sčasoma je nastalo tu mesto, kjer je bilo pokopanih 1500 kraljev, plemičev in članov njihovih rodbin. V bližnji dolini je bila naselbina živih. Tu so gradili faraoni svoje nižinske hrame za ljudske pobožnosti. Najstarejši cestni podvoz Ko je gradil Hefern po svojih načrtih, je nastajala ena zgradba iz druge. Hefern je videl v duhu množice, kako romajo v hram in moral je rešiti tudi prometni problem. Dr. Hassan je odkril cesto, s katero je zvezal faraon Hefern hram v dolini s hramom pri piramidi. Ta cesta je bila deloma že pod debelo plastjo peska, hlodov in ruševin. Na nekaterih krajih pa komaj en meter globoko. Tu so bili prav za prav trije cestni pasovi, široki okrog 25 m in dolgi od trama do trama blizu 100 km. Srednji pas je bil določen za svečenike in verske procesije, navadni romarji so pa hodili po stranskih pasovih. Faraon Hefern je pa zgradil tudi podvoz na kraju, kjer se je njegova cesta križala s K^opso-vo. To je najstarejši cestni podvoz na svetu. Faraonov spomenik Ko je bilo vse to v faraonovo zadovoljstvo dograjeno, je ostal samo še en estetski problem. Blizu piramide je bil velik skalni blok, ki je kazil pogled na Hefein-ovo piramido. Hefernu ali enemu izmed njegovih graditeljev je šinila v glavo misel, da bi mogla biti prav ta naravna skala edinstven spomenik in tako je nastal načrt sfinge. Eden izmed vzrokov, zakaj je dr. Hassan prepričan, da je bila sprožena ideja sfinge šele kot zadnji del Hefernovih gradenj, je ta, da je jarek, izkopan ob Hefernovi višje ležeči cesti za odtok vode ali nesnage od žrtvenika v hramu odvajal vodo vprav v nekakšno vdolbino okrog sfinge. To bi ne bilo mogoče, če bi bili graditelji že takrat ob gradnji ceste računali s tem spomenikom, kajti sfinga je bila kraljevski in sveti simbol. Dr. Hassan dalje trdi, da je sfingino obličje prav za prav Hefernov portret. To. da govorimo o sfingi v ženskem spolu, je zamenjava egiptske sfinge z grško, slove-čim vprašanjem o človeku. Velika egiptska sfinga ima levje telo in simbolizira kralja v njegovi božanski vlogi solnčnega boga Ra. Egipčani so združevali leva s svojim češčenjem boga solnca. Fante stična postava s levjim telesom in človeško glavo ni novo Hefernovo versko odkritje. Tudi v Egiptu so bile sfinge že v časih, ko so gradili piramide, stara, znana stvar, samo da so bile majhne. In še 3000 let po Hefernu so upodabljali Egipčani svoje kralje v postavi sfinge. V Medmet Habu so nedavno izkopali celo vrsto manjših sfing, ki jih smatrajo arheologi za galerijo portretov dinastije Ptolomejev. Nihče pa ne more določiti v tem verskem upodobljenju poedinih članov dinastije, niti Kleopatre same. Egipčanom ni slo za podobnost pri oficielnem in verskem kiparstvu, za presojo dela so imeli drugo merilo. Dr. Hassan domneva, da vemo zdaj o sfingi več, nego so vedeli tisti, ki so jo ustvarili. Poznamo namreč vso njeno pestro usodo, kakršne se njeni tvorci najbrž niso nadejali. Občudovalci, romarji In pobožni čeartflci so jeli romati k sfingi najmanj več stoletij pred Tutankamnovo vlado. V 16. stoletju pred Kristusom je en romar že pustil beležko o svojem posetu. Takrat je že gledalo otrplo okamenelo obličje nad tisoč let v puščavo. Tisočletje je zapustilo na njem sledove. Tutmes IV., ki je vladal Egiptu okrog leta 1400 pr. Kr.. je dal sfingo re-stavrirati. Baje mu je bilo to naročeno v sanjah. Arheologi so dolgo dvomili, da bi bilo na prvi restavraciji v Tutmesovi dobi kaj več od legende, pa so našli o tem oficielno beležko na tablici. Najstarejša mumija Zdaj je okrog sfinge najzanimivejše nahajališče starih spomenikov. Dr. Hassan je našel na Hefernovem pokopališču najstarejšo egiptsko mumijo, kar jih pozna, mo doslej. To so ostanki žene enega izmed glavnih Hefernovih dvorjanov. Umrla je na porodu. Preden so odkrili to mumijo, so arheologi domnevali, da se je pričelo mumificiranje v starem Egiptu mnogo pozneje. Po načinu mumificiran j a te žene pa sklepajo, da segajo začetki mumificiranja še daleč nazaj pred Hefernovo dobo. Kip faraona Heferna Turška tarča in Napoleonov spomenik Egipčani so bili vajeni sfing, toda napram tej prastari orjaški čuvarki piramid so pozabili na njen izvor in iskali v nji skrivnosten pomen. V časih, ko je postalo romanje k nji že običaj, so videli v nji Hora Em Akheta in molili so ga. V poznejših stoletjih so se pojavile govorice, da je sfin-i ga votla in da je morda v nji faraonov za-j klad. Tako so nekoč tudi iskalci zakladov poskusili najti skriven hodnik in izvrtali so v glavo luknjo tako, da lahko človek zleze v njo do ramen. Arabci v srednjem veku so nazivali sfingo : oče groze«. Turki so pa nekoč streljali v njeno obličje s topovi. Napoleonovi vojaki so hoteli kamenito obličje premodelirati, da bi postala sfinga spomenik njihovega cesarja. Začeli so bili na tem že delati, pa se je baje med delom nenadoma odlomil kos kamenitega uhlja in zgrmel na tla s takim truščem, da so delo opustili. V tem so namreč videli slabo znamenje. Naskok na Himalajo Trije miinehenski plezalci Schmaderer. Paidar in Grob. ki so nedavno prvi priplezali na vrh himalajskega gorskega orjaka Tcnt Pcaka. katerega so zaman naskako-valc 7c mnoge ekspedicije. poročajo iz Smgkkina. da hočejo naskočiti še vrh Twin-sa. Tudi na to goro v himalajskem pogorju šc ni stopila človečka noga Nemški plezalci so jo sicer že naskočili, toda morali so kreniti nazaj, ker je prihrumcl znani monsun in prinesel nepričakovano poslabšanje vremena. Plezalci so prišli v glavno taborišče, iz katerega so pripravili končni naskok na vrh. Toda ledniki so bili mnogo nevarnejši kakor so se zdeli predlanskim. Zato so sklenili nemški plezalci vzeti s seboj na zadnjo etapo plezalne ture nosača. Plezanje je bilo čedalje težje in ko so naenkrat nastali silni snežni meteži, so se morali odločiti plezalci za povratek preko divje razpoke, ki se ji v normalnih razmerah ple- zalci sicer izognejo, ki jim je pa sdaj radila dobrodošlo zavetišče pred viharjem. Končno so se prebili izčrpani do taborišča, od tod p« na najvišje ležečo naselbino ne tibetski mejL Tam hočejo počakati, da se monsun poleže, potem bodo pa znova naskočili vrh Twinsa. Vorošilov o ruskem letalstvu Rusija ima zdaj okrog 8100 bojnih letal, ki lahko naenkrat dvignejo v zrak 6000 Um bomb V začetku marca je na kongresu ruske komunistične stranke vojni komisar maršal Vorošilov poročal o sedanjem stanju ruske armade. Samo po sebi je umevno, da je mnogo govoril o ruskem letalstvu. Vorošilov je primerjal letalstvo iz 1. 1934 z današnjim, t. j. obravnaval je razvoj letalstva v zadnjih petih letih. Osebje ruskega vojnega letalstva sc je v zadnjih petih letih pomnožilo za 138%. Število letal je naraslo za 130% in je danes več kot podvojeno v primeri z letom 1934. Natančnega števila iz razumljivih razlogov maršal ni navedel, pač pa se da s primerjanjem drugih podatkov lahko ugotoviti, da jih ima Rusija okrog 8200. V KS izražena sila motorjev se je povečala za 213%, kar bi znašalo 7,900.000 KS. Vorošilov je govoril dalje o izdelavi posameznih novih tipov letal ter pripomnil, da je pri novih nočnih bombnikih hitrost povečana za 88%, akcijski radij pa za 61%. V zadnjih petih letih sc je razmerje med posameznimi tipi ruskih bojnih letal zelo izpremenilo. Zgradili so mnogo več težkih bombnikov in lovskih letal, medtem ko je število zgrajenih lahkih bombnikov in izvidniških letal relativno mnogo manjše. Tako so znatno povečali udarno silo celokupnega ruskega letalstva. Tudi nosilna moč letal je z 208% skoraj potro jena. L. 1935 je lahko rusko zračno brodovje dvignilo 2000 ton bomb, danes pa lahko pri enem edinem poletu dvigne v zračne višave 6000 ton bomb. Vorošilov se je v svojem govora zavedal, da s suhoparnimi statističnimi podatki ne bo zadovoljil svojih poslušalcev, med ka terimi je bilo mnogo laikov, ki so le slabo poučeni o stanju ruske armade, izraženem v številkah, pa je zato razumljivo povedal, da ima rusko bojno letalstvo poleg lovskih letal še druga bojna letala, s hitrostjo nad 500 km na uro in se lahko dvignejo 14.000 do 15.000 m visoko. Kot primer, kako daleč lahko lete, je navedel primere daljnih poletov ruskih letalcev v Ameriko in v Vladivostok na Daljnem vzhodu. Nadalje je Vorošilov omenil stanje letalskega osebja. Zanimivo je, da se je število letalskih inženjersko tehničnih strokovnjakov pomnožilo za 801 %. dočim se je število vsega letalskega osebja pomnožilo le za 148%. Za izobrazbo letalcev in letalskih strokovnjakov skrbi 32 letalskih šol in letalskih tehničnih zavodov. Komu- Še enkrat Staviskv V Parizu se pripravlja zadnje dejanje škandala v zvezi z znano afero finančnega pustolovca Staviskega, ki je dvignila pred leti toliko prahu. Šlo je za stomilijonske sleparije in preiskava je dognala, da so bili zapleteni v afero visoki gospodje francoskega političnega in finančnega sveta. Zdaj gre za javno dražbo draguljev, okrog katerih je bil nakupičil Staviski pravi nebotičnik finančnih sleparij. Dragulji so bili shranjeni v Francoski banki, toda upnike čaka samo novo razočaranje, kajti dragulji imajo le neznaten del tiste vrednosti, ki so jim jo pripisovali. Staviski si je izposodil v zastavljalnici v Bavonnu 13 milijonov, v Orleansu pa tudi več milijonov, a dragulje so cenili samo na 3 milijone frankov. Nekaj je bilo priznanih za zasebno lastnino sleparjevc žene Arlettc Staviske, o drugih se pa dvomi, če jih bo mogoče v doglednem času za primerno ceno prodati. Zastavljalnici v Bavonnu in Orleansu, ki poslujeta z javnim denarjem, morata zato praktično odpisati vse svoje terjatve napram Staviskemu. ki si je končal življenje, ko jc hotel pobegniti, pa so ga zadržali. Življenje si je končalo tudi več visokih gospodov iz francoskega političnega in javnega sveta, zapleto-nih v sleparije Staviskega. Z jadrnico čez ocean V ribiškem pristanišču Newlynu na corn-walski obali v jugozapadni Angliji se je zasidrala te dni jadrnica »Girl Catherine«, 7-tonska ladjica, ki se je pa dobro obnesla na dolgi plovbi. Njen lastnik 55-letni Frank Edvard Clark iz Portsmoutha je na nji dvakrat preplul Atlantski ocean. Prevozil je nad 10.000 morskih milj. Clark je krenil na morje sam in niti pomožnega motorčka ni imel. Njegova jadrnica je dolga 9 m, torej za ocean prava orehova lupina, je pa zelo dobro zgrajena. Na pot je krenil Clark lani 23. septembra iz Southam-ptona in 10. decembra je prispel do Kube. Blizu Bahamskih otokov je malo manjkalo, da ni zaglavil v viharju, ki je divjal teden dni. Na Kubi ga je čakala nova pustolovščina. Bil jc aretiran in obdolžili so ga piratstva, ker ni mogel dokazati, da je jadrnica res njegova. Valovi, ki so mu bili ladjico precej zdelali, so odnesli tudi njegov nistična stranka in mladinska organizacija Komsomol sta v te šole poslali 20.000 svojih članov. O aktivni in pasivni letalski obrambi je Vorošilov izjavil, da se je število protiletalskih topov povečalo za 283.3%, višina, ki jo doseže izstrelek, pa za 60%. Grajal pa je pasivno obrambo in za njeno pomanjkljivost obdolžil krajevno civilno prebivalstvo, ki se za pasivno obrambo ni dovolj zanimalo. Svetoval jc, da se s smotrnim in energičnim delom zamujeno popravi. Na kraju svojega poročila je Vorošilov pohvalil delo obrambnih organizacij, predvsem Osoaviahim in prometno letalstvo. Osoaviahim je z izobrazbo letalskega naraščaja in poučevanjem prebivalstva v letalskem pogledu mnogo doprinesel k važnim pripravam za primer vojne; prometno letalstvo pa je ustvarilo letalske in materialne rezerve. Tako pred javnostjo podano poročilo seveda ne navaja točnih podatkov in številk. Vendar na podlagi teh podatkov lahko s potrebno previdnostjo delamo zaključka, če se okoristimo še z drugimi viri in si tako ustvarimo približno sliko o sedanjem ruskem letalstvu. dnevnik in vse njegove osebne dokumente. Angleškemu konzulu v Havani se mora zahvaliti, da so ga kmalu izpustili. Potem je nadaljeval vožnjo proti Newyorku, a letos 12. junija je nastopil iz njujorškega pristanišča pot nazaj. Za povratek preko Atlantskega oceana je rabil 33 dni. Clark je izkušen pomorščak. Nekoč se je že pe-jal čez ocean tudi v jadrnici, in sicer predlanskim iz Evrope v Ameriko. Nazaj se je pa pripeljal s parnikom. Mož pravi, da tudi to še ni njegova zadnja vožnja čez ocean. Živali, ki izpremi-njajo barvo Že Aristotel je poznal posebno lastnost nekaterih živih bitij, ki znajo izpreminjati barvo. Opisal je zelo podrobno, kako se izpreminja barva ploščatega telesa po tem, na kakšnem dnu počiva riba. Neobičajna sposobnost kameleona, prilagojevati no okolici, je prišla v pregovor. Tudi nekateri popolnejši mehkužci so pravi šampioni v izpreminjanju barve svojega telesa. Zdaj poznamo tudi že vzrok te čudovite živalske sposobnosti. V koži take živali so posebne celice, zvane hromatokoni ali nosilke barvila. Te celice se krčijo, razteza, jo ali celo selijo po množini izločka žlez z notranjo sekrecijo, ki jo obvlada količina svetlobe, prestrežene z živalskim očesom. - Tu gre baje za neposredni kvantitativni odnos med količino dojemane svetlobe in izpremembo barve telesa pri živalih. To je ugotovil nedavno dr. F. Summler iz Crip-sovega oceanografskega zavoda. Dokazal je to z zanimivim poskusom: Več mesecev je redil ribe v posodah, ki so imele dno v črni in beli barvi ter v treh odtenkih, med njimi tudi v sivem. Potem je preiskal pod drobnogledom množino barvila v ribji koži iz poedinih akvarijev. In res je ugoto. vil neposredni odnos med količino kožnega pigmenta in svetlobnim okoljem, v katerem so ribe živele. Drugi ameriški raziskovalec dr. Smith z medicinske fakultete v Marvlandu se je prepričal, da ohranijo luske svojo sposobnost izpreminjati barvo še več ur po tem, ko smo jih že ločili od ribjega telesa in da se prilagode barvi raztopin«, kamor jih položimo. KADAR ORJAK POČIVA V cirkusu vpraša mlad artist če bi mogel dobiti službo. — Kaj pa znate? — Orjak sem. — Kaj, orjak? Saj ste vendar srednje postave. — No, seveda, toda zdaj ne delam Ta* nastopam šele zvečer. m STARA PRAVICA V kaznilnico sprejemajo novega kaznjenca. Mož je nekam v zadregi in težko spravi iz sebe prošnjo: — Prosim, gospod paznik, ali bi mogel dobiti številko 493? — Celico 493? — Da. — Zakaj bi pa radi prav to celico? — Veste, nagib je malo osebnega značaja. — Toda, jaz ga moram poznati. — Ce že mora biti, vam pa povem: V tej celici je sedel moj oče. Stev. 17O »SLOVENSKI NAROD«, a§. Janja um Sifon T Srečke so dospele Glavno zaključno žrebanje državne rmaredne loterije V. razreda 88. kola se prične 12. avgusta tn bo trajalo do 9. septembra. V tem razreda bo državna razredna loterija izplačala svojim igralcem 56 milijonov 946 tisoč dinarjev. V Interesa vsakega naročnika je, da srečke pravočasno obnovi. Na razpolago Je se tudi velika Izbira srečk za nove naročnike. Ne zamudite prilike — nabavite si srečke čimprej! Tudi Vrne čaka sreča. V najsrečnejšem slučaju lahko zadenete na eno srečko 8,200.000 din. Srečke bodo novim naročnikom naprodaj ves čas med žrebanjem, dokler bo trajala zaloga. Cena srečk v petem razredu: 1/1 lOOO*— l/Z 500-— 1/4 250-— Priporoia se Vam glavna kolektora državne razredne loterije VRELEC ALOJZIJ PLANINSEK. Ljubljana Beethovnova 14. Teleton 35-10 oi • fekiemntm ie morete Handikapc za dveletne ju-gosl. konje, kateri so prejšnji dan že vozili. Proga: najkrajša proga 1400 m. Osnova 2 : 05. Vloga din 20.—. 11. DIRKA CENTRALE JUGOSLOV. KASAŠKIH DRUŠTEV Handikap. Din 2300.— (1100, 600, 350. 250). Heat vožn^ ? do 3 za 4 do 12-letne konje vseh krajev, kateri so prejšnji dan že vozili. Proga: najkrajša proga 1600 m, dištančni drog 160 m. Osnova 1 : 40. Vloga: din 40.—, za start din 20.—. 12. DIRKA OBČIN LJUTOMERSKEGA SREZ.A Din 2200.— (1000. 700, 300, 200). Tola-*»ni Handikap za 3 do 12-letne jugos-i. konje v posesti vozačev sreza Ljutomer, kl so v tem meetingu vsaj enkrat vozili. Zmagovalci v tem meetingu izključeni. Proga 2200 m. Osnova 1:55. Vloga din 30.—. 13. DRUGI HEAT 14. JUGOSLOVENSKI KASAŠKI DERBI Državna nagrada din 20.000.— (10.000, 3500, 2000, 1500, 1000) in din 2000.— nagrade privatnemu odgojitelju zmagovalca, v kolikor je isti pripadnik kraljevine Jugoslavije, nadalje častna nagrada zmagovalcu od Kola jahačev in vozačev Ljutomer (lovorov venec z državno trobojnico in modri trak). Za 4-letne v kraljevini Jugoslaviji leta 1935 rojene in odgojene konje, kateri se niso zmagali v inozemstvu. Proga 3300 m. Peta, oziroma zadnja vloga od din 200.— se mora kakor vse druge položiti pri Kolu jahačev in vozačev v Ljutomeru na določeno mesto. Zaključeno L februarja 1936 s 25 podpisi. Pravico do starta imajo sledeči konji: Mltzl, Rado. Moki, Kornel, Plungra, Orkester, Usar, Verica, Nelson, Viktor, Salta, Jonj, Kleopatra* Kristl, Parafina, Leopard, Danica, Zori ca. Trocadero, Plungei T., Fir-Uca, Mari, Dorica. 15. DIRKA »CVEN« Din 2500.— (1400, 600, 300, 200) handikap. Enovprežna dirka za 3 do 12-letne jugosl. konje, ki so v tem meetingu vsaj enkrat vozili. Proga 2200 m. Osnova 1 : 45. Vloga din 30.—, za start din 20.—. 16. TRETJI HEAT 11. DVOVPREŽNA AMATERSKA VOŽNJA (JO&KA IZAJHA) Din 2200.— (1100, 600, 300, 200) handikap. Dvovprežna amaterska dirka za triletne konje vseh krajev, ki so 13. vra. dvovprežno skupno dirkali. Proga: najkrajša proga 2800 m. Osnova 2 : 05. Vloga za vsakega konja din 10.—, za vsako vozilo na startu din 20.—. Iz policijske kronik Ljubljana, 29. julija Ko je prišel učitelj Ciril Kopitar včeraj ponoči po 2. domov v svoje stanovanje v Rožni dolini je presenečen ugotovil, da je bilo med njegovo odsotnostjo v stanovanje vlomljeno. Vlomilci so prišli v stanovanje skozi okno na dvorišču, ki so ga sneli s tečajev tn odstranili oknice. nakar so zlezli najprej v shrambo, od tam pa v kuhinjo in predsobo. Iz predsobe so dospeli tudi v spalno sobo, kjer so našli vec obleke, nekaj perila in nekaj drugih predmetov, kar so vse znosili na, kup, nato pa odprli vrata predsobe in dospeli na prosto na dvorišče Poleg treh moških oblek m plaščev so odnesli razne druge vrednosti in odpeljali dve kolesi, moško ter žensko. Kopitar je takoj vlom priiavil in navedel, da ima nad 8000 din škode, ker sta bli koles: sami vredni blizu 3000 din. Policija je po prijavi uvedla zasledovanje vlomilcev m je po naključju ie iste noči našla del ukradene obleke v Šiški. Okrog 4. ponoči je stražnik v stanovanju kros-niarja Stipa B na Vodovodni cesti opazil luč, zaradi česar je radoveden pristopi k pritličnemu oknu in pogledal v sobo. Notri je opazil tri moške, ki so razgrinjali razno obleko, kar je dalo stražniku povod, da je potrkal na okno in zahteval, naj mu S tipe odpre. Ko so se moški v sobi zavedli, da jim je stražri k na sledu, so se za nekaj časa potuhnili, medtem pa, ko y* stražnik trkal na vrata, sta dva odprla pritlično okno in pobegnila proti šišenskemu gozdu. Stražnik ju seveda ni mogei zasledovati, aretiral pa je Stipa, pri katerem je našel v sobi tri obleke, ki so mu fih prinesli v nakup tatovi neposredno po uspelem vlomu. Stipe je tajil, da bi poznal pobegla vlomilca in je dejal, da ju sploh še ni nikdar videl. Policiji se to seveda ne zdi verjetno, zato je S ti po pridržala v zaporu kjer ga še zaslišujejo. Zaplenjeno obleko je policija danes izročila okradenemu Kopitarju, ne ve se pa zaenkrat, kam sta vlomilca spravila kolesi. Sleparski cigan Ponoči se je zgtasil pri posestniku Francetu K v Hrastju ob Savi cigan srednjih let, ki je imel s seboj dvovprežni voz, na katerem sta bila dva otroka in žena. Cigan je pričel pripovedovati fantastično zgodbo o vreći s 300.000 din o kateri je dejal, da jo ima zakopano nekje pod gozdom. Cigan je lahkovernega Franceta tako zmešal, ds mu je dal za vrečo z zakladom, ki je pa seveda nikjer ni bilo, 1000 din in še neke druge vrednosti, nakar se je cigan jadrno odpeljal. Naslednje jutro je France ugotovil, da je osleparjen in je cigana seveda prijavil orožnikom. Navedel je da je bil cigan star okrog 40 let, svetlih las in svetlih malih brčic. Kakor domnevajo orožniki je bil cigan Ferko Goman. ki ima na vesti že več sličnih sleparij. Izpostavljeno dete Na dvorišču neke hiše v Vilharjevi ulici so našli stanovalci predsnočnjim 6 tednov staro dete ženskega spola, zavito v čedne plenice in položeno v nekako pleteno zibel. Priložene je bilo še več otroške obleke, na prsih pa je imelo jokajoče dete v zavitku 600 din. Stanovalci hise, ki so našli izpostavljeno dete, so o tem obvestili policijsko upravo, odkoder so pohiteli, meneč spr-| va, da je bilo dete Šele rojeno in v bojazni za njegovo življenje, z avtomobilom, da ga Čim prej spravijo v varne roke Najdenko so potem spravili v Dečji dom, uvedeno pa je seveda bilo zasledovanje matere otroka, ki mu ne vedo niti imena, kajti priloženo ni bilo nikako pismo ali pojasnilo. Hud karambol Skorja Loka, 28. julija H kupu prometnih nesreč, ki Jih je loži vel škofjeloški okraj v zadnjem času, naj pripišemo še eno. V nedeljo je vozil v Poljansko dolino izletnike koški hiksuzni avto. Do Poljan je šlo vse ▼ redu bi srečno. V prav tam pa. kjer dela banovinska cesta ovinek, na Dobjem, je prišlo do karambola. Pred loškim avtom se je znašel tovorni avto ločkega avtoprevoznika, ki je privozll v nasprotni smeri. 6e proden sta se mogla šoferja razgledati, 2» sta trčila avtomobila z znatno silo skupaj. Potniki v luksuznem avtu so prestali dokaj strahu, sicer pa se jim kaj izredno hudega ni primerilo. Mesarski pomočnik Ivan Filipič, ki je sedel spredaj, je odnesel manjše praske na obrazu, pač pa je oba avtomobila močno zdelalo. Pri tovornem avtu je zdrobrlo luči, odbijače, blatnike in hladilnik, luksuzni avto pa si je pred vsem poškodoval karoserijo. Ako-do cenijo na več tisoč dinarjev. Ugotoviti je treba, da sta oba šoferja vozila pravO-no po desni strani in je zato nedvomno kriva nesreče tudi preozka cesta. OBAKRAT OBŽALOVAL — Ljubil sem samo dvakrat v ttvijen>n resnično in obakrat sem to bridko obžaloval. Prva mi je ušla. — A druga? — 2 drugo sem se poročil. * TOLAŽBA Ona: Vsa nesrečna sem. Davi sem razbila zrcalo, a to pomeni sedem let smole. On: Ne bodi žalostna, jaz poznam žensko, ki je tudi razbila zrcalo, pa ni krnela sedem let smole. Ona t Zares, no, zdaj sem pa potolatena. On: Da, že drugi dan jo Je povozil tovorni avto. VESTEN IN POTRPEŽLJIV — No kako se uči vas sin? — Zelo dobro. Tako vesten ln potrpežljiv je, da ostane v vsakem razredu dvs leti. A P. ME LN I KOV: 10 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Malo pozornosti, prosim gospoda, — se je obrnil na prisotne pri mizi stoječi Murzajev. — Tu je nekaj, kar nas utegne zanimati. Na mizi stoje tri steklenice: Ena je še polna šampanjca in še za-mašena, dve sta pa odmašeni, v eni je rum, v drugi pa žlahtno vino. Dalje je tu škatla slaSčic, v kateri jih že polovica manjka. Na stol je bila prinesena zavita, kar nam dokazuje ovojni papir in vrvica na tleh. Pol kilograma slaščic je za enega človeka preveč. Toda to ni tako važno. Recimo, da so šle knezu tako v slast. Važnejši so pa grozdni mešički. V dveh kupčkih leže na dveh krožnikih in prav toliko je tudi čaš z ostankom vina. — To je seveda dokaz, da je imel knez gosta, — je menil preiskovalni sodnik. — Če se spomnim na lego samokresa v iztegnjeni roki, na način, kako je bil ubit pes in na tajinstveni avto, mi pride nehote na misel, da je knez umrl nasilne smrti. — Vse vaše čaše, mešički in pes so brezpomembne hipoteze, — je vzkliknil zmagoslavno Rakovski iz kota sobe kjer je stala pisalna miza. — Pridite sem pogledat. Tu imate razvozljanje vse zadeve, ki potrjuje pravilnost mojega naziranja o samomoru. Lastnoročno napisano knezovo pismo tik pred smrtjo. Vsi so skočili k pisalni mizi. na kateri ie ležal list papirja, najbrž iztrgan iz noteza. ki je ležal kra.i odprtega tintnika. Na listku je ležalo držalo s peresom in na njem je bilo več madežev. — Ne dotikajte se listka z rokami, — je zadržal preiskovalni sodnik Rakovskega, — poberite ga s pinceto. Da. to je knezova pisava in njegov podpis. Ni dolgo tega, ko sem ga zasliševal kot pričo v neki zadevi. Takrat je svojo izpoved lastnoročno podpisal in zato mi je ostal njegov podpis v spominu. Na listku je bilo napisanih samo nekaj besed: »Ne dolžite nikogar m je smrti.« — Saj sem vam to pravil, sai sem vam povedal pravilno naziranje o tem dogodku. — je žlobudral Rakovski. — Čim sem stopil v sobo. sem instinktivno uganil, kako se je odigrala drama, vi ste se pa dali begati malenkostim in obtičali ste na podrobnostih. Zato se je vam jel prikazovati morilec, ki ga sploh ni. Upam, da bo zdaj. ko je vzrok knezove smrti dovolj pojasnjen, naša nočna »partie de plaisir« kmalu končana. — Imeli ste prav, — mu je odgovoril preiskovalni sodnik hladno, — samo da od tod ne odidemo tako kmalu. Knezova smrt je razburila ljudi ne samo v našem mestu, temveč po vsej Rusiji. Zato moramo ugotoviti, zakaj si je knez končal življenje. Na-daljna preiskava nam utegne odkriti vse to, kar nam še ni jasno. A vprašanje, da-li gre res za samomor, nam bo pojasnila sodna obdukcija trupel. — Katerih? — Knezovega in njegovega psa. — To je čudno. Prvič v življenju slišim c sodn obdukciji psa. — Vaši pozornosti je ušlo že mnogo novega, česar prej niste vedeli, — ga je zavrnil preiskovalni sodnik nejevoljen, da ga je Rakovski motil, da ni mogel osredotočiti pozornosti na preiskavo. — Živi cel vek, uči se cel vek, pa boš vendar umrl kot tepec, — je zamrmral sam pri sebi. — Kako naj si pojasnim vaše zadnje besede? — je prebledel Rakovski. — Tako, kakor sem jih izgovoril, — se je obrnil preiskovalni sodnik od njega k zdravniku. — Če se ne motim, ste hoteli nekaj reči, doktore. — Ah, da. Razen smrti knezovega psa se oglaša v meni tudi dvom o vzroku druge okolnosti, katero nam bo pa itak pojasnila obdukcija. — Zaradi nedvomnega samomora in knezovega položaja v družbi bi morda kazalo raztelesenje njegovega trupla opustiti, — se je znova oglasil Rakovski. — To je izključeno, — ga je zavrnil zdravnik. Sicer pa nisem povsem prepričan o samomoru, čeprav je knez zapustil listek. Rana je preblizu ušesa, predaleč od senca. Tako se samomorilci ne streljajo. — Morda se mu je pa tresla roka? — Morda. Razen tega si nastavijo samomorilci cev samokresa tako tesno na telo, da nastane okrog rane črn madež od smodnika. Na glavi mrtvega kneza pa ne vidim nič takega. Zato lahko domnevamo, da je bila cev samokresa v trenutku strela oddaljena od knezovega senca najmanj tri četrt metra in da je padel strel od strani. — To vse je pa odvisno od kakovosti smodnika, — je zopet ugovarjal Rakovski. — V polni meri se strinjam z vami. Zato bo smodnik nerabljenih nabojev v samokresu ln naboj, s katerim je bil knez usmrčen, preiskan. To pa brež obdukcije ni mogoče. — če bi vsaj ie prispel državni tožilec in nas rešil tega večno ugovarjajočega čvekača, — je pomislil Murzajev sam pri sebi. — če bi to ne bilo tako neumno bi človek mislil, da Ima interes na tem, da se naša preiskava prekine. — Ivan Grigorjevič, poglejte, kaj sem našel v pasjem gobcu, — je dejal Rybakov, Čepeč pri mrtvem psu. — Pokažite, to je podobno bisera, — Je dejal preiskovalni sodnik, ko mu je Rvbakov izročil košček barvastega stekla. — To bomo spravili. — Zdi it, da imate zopet pomisleke, — se je obrnil k Rakov-skemu, ki je zaničljivo skomignil z rameni. — Mar pes ne vtakne povsod svojega gobca, mar ne požre vsega, kar dobi? Nabrali bomo toliko najrazličnejših stvari, da jih niti odpeljati ne bomo mogli. — Za to nikar ne skrbite, vse te stvari spravim jaz v svojo pisarno. V tem pogledu je vaša skrb odveč, — je zavrnil preiskovalni sodnik Rakovskega. — Gospod preiskovalni sodnik ima prav — sa prvo preiskavo je zelo važno, da ne sme viti pozornosti nobena malenkost, zlasti če gre sa tako izreden dogodek, — se je začul samozavesten glas od vrat. — In priznajte, Anatolij Leonidovič, da najdemo v pasjem gobcu zelo redko bisera. Vsi so se obrnili tja in Rakovski se je s spoštljivim nasmehom priklonil Štreni 0 »SLOVENSKI NAROD«, Stav , 70 MALI OGLASI Beseda 50 par, dave* posebej t*reKiici, izjave Deseoa Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malin oglasov )e treba priložit] znam ko. — Popustov za male oglase ne priznamo Blago RAzn vzorci v *s fMtttiAtvo, vedno najnovejši veliki UEtierl kupite prt S E V E Wj Ljubljana — Marijin trg z Beseda 50 pai sav-n c , Najma p i* H Din turistu Predno odhajate na planine, ne pozaDite si oaoaviti fin cvetlični med v Medarni — LJubljana, 2ioovj*Ka al 6 36/T MALI OGLASI v »Slovenskem Narodu« Imajo siguren uspeh! Beseda 0.50 par. NAJBOLJŠO MEDICO dobite v Medarni — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36/T Okasa tablete pri spolni slabosti poskusite OKASA tablete za m o š k c 100 tablet Din 220.— proti povzetju Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnt k : Lekarna Mr. Rozman Miroslav, Beograd — Terazije 5 Ogl. reg. S. Br. 5846/39 •>»•»•»•••»•»»»♦•»♦•» 60 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogTamov, gumbnlc. Velika zaloga perja po 7.— dln. »Julijanac, Gosposvetska c. 12. S. T Obiščite 8. Mariborski teden od 5. do IS. avgusta 1939 Polovična v ozn ina na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939 VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija - Trgovina - Obrt -Kmetijstvo - Velika tekstilna razstava - Tuj skop r orne tna razstava - Gostinstvo - Vinska po-kuSnja - Razstava narodnih vezenin - Narodopisne razstave Jubilejna gledališka razstava -Skavtska razstava - Razstava malih živali - številne specialne razstave - Koncertne in gledališke prireditve - Športne prireditve - Veselični park na razstavišču itd. 5.—6. avgusta festival slovenskih narodnih običajev! Obtičite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji! Obtičite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obtičite vinorodne Slovenske gorice! Obtičite veseli Maribor In njegovo okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje! Tapetnik Sitar iz Wolfove ulice 1 . se je preselil v Selentnirgovo ul« 4 telefon 28-10 PO PRIZNANO NIZKIH CENAH «1 nabavite najboljše moške obleke, perilo ln vsa praktična oblačil« prt PRESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 L T. LETOVIŠČE In KOPALIŠČE Ivo Sorli, Gorenja vas — Poljanska dolina, se priporoča. S PROSTORE S predsobo in pritiklinami, primerne za advokatsko ali drugo pisarno, odda Delavska zbornica t Ljubljani s L avgustom t L v svoji palači, vhod iz Čopove ulice, — Informacije isto- 2338 OGLAŠUJ V MALI OGLASNIK 9l8LOV. NARODA"! POUK ^r-seda 50 par lave* posebej Vnimnn^ mese|< fl Din attrojefMsni pouk tza časa počitnic). Večerni tečaji, oddelki od ^7 do zvečer in od do 9. ure zvečer. Novi tečaji se bodo pričeli 2. avgusta 1939. Najnižja Šolnina. Moderna in največja strojepis-mca s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do S. ure zvečer pri ravnateljstvu Chiistofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska c. 15. Telefon št. 48-43. 2307 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek @ Din OREHOVA JEDRCA lepa, izciščena, dobite najceneje v Medarni — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36/T BUKOVI _ parketni odpadki, lepi, suhi, se poceni dobijo pri Vertačnik P., Jenkova 7. 2286 Ako prodajaš, kupuješ, oglašuj v mali oglasnik »Slov. Naroda« Najcenejil izdatek! SALONSKA GARNITURA dobro ohranjena, po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Salonska garnitura«. 2326 TRGOVCI! ™~ Trgovska hiša naprodaj ali se odda v najem. Pojasnila daje: B. Mitrovič, trafika, Maribor, Masarvkova cesta. 2330 MOTORNI ČOLN dobro ohranjen, naprodaj. — Ponudbe na upravo lista pod »Čoln«. 2325 4 »PFAFF« ŠIVALNI STROJI skoraj novi, več koles, otroških vozičkov, biciklov in raznih drugih predmetov poceni naprodaj pri: »PROMET«, Ljubljana, nasproti križanske cerkve. 2339 GLASBA Beseda 50 nar. davek posebej. Najmaniši znesek 8 Din KLAVIR dobro ohranjen, po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod »Klavir«. 2324 KUPIM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din KUPIM STROJE ZA MIZARSKO STROKO v dobrem stanju: rezkalni, sko-belni, vrtalni in brusilni stroj. Cen j. ponudbe na Rudolf Jev-šenak, mizar, Farkaždin, Banat. 2322 SLUZSE Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par davek posebej 1000 DIN zaslužite mesečno doma, ako kupite ročni brzopletllni stroj. Dajemo materijal, prevzemamo blago. Pišite »Anos«, Maribor. 22/M DOPISI Beseda L— Din, davek posebej Najmanjši znesek 16 Din POLETJE — JUNIJ Dvignite pismo! 2340 POSEST Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din PRODA SE enonadstropna, skoraj nova vila okrog vile 25.000 m2 zemlje, oddaljena 2 km od Ljubljane. Več pove Marija Jančar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27. 2337 . STANOVANJSKA BTSA~ na lepem sončnem kraju, % ure od kolodvora, blizu glavne ceste, naprodaj. Zraven sado-nosnik, vrt, 2 njivi. Gašparič, Slov. Bistrica, Sv. Jožef 200. 2343 inimmBjmnimHHmimmimTirTnjmmfTTTiinrTTTTfnniniiimu Okras doma — lepo pohištvo Izdeluje ANTON KOS strojno mizarstvo KRANJ - KLANC Zaloga in stalna razstava pohištva: Kranj, Jezerska cesta 16 KniiiiniiiiiuiiiiaiM!«^ SAMO NEKOLIKO PAR VEĆ in Vaše zdravje ie sigurno zavarovano Neprimerno bolj fina bo zdrava. MOTORJI za dolge in prijetne vožnje z malo uporabe bencina, odporni proti slabim cestam, zelo moderne konstrukcije, ocenjeni so kot najbolj izpopolnjeni motorji v vseh kategorijah, le »Triumph« motor. 150, 200, 250, 350 cem, mali motorji pa »Durkopp«, na starter ali pa na pedale, pri tvrdki TRIBUNA F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška c. 4 — Podružnica Maribor, Aleksandrova c. št. 4 — Prospekti franko. / Vse manufakturno blago prodajamo po izredno nizkih cenah. Le v Vašo korist bo, trn nas čimprei obiščete! MANUFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET A. Žlender LJUBLJANA MESTNI TRG 22 KLIŠEJE f NO !N POZOR! Od danes naprej točim pristna dalmatinska vina v gostilni MEZE Krakov«*! nasip 18 Dobra primorska in domača kuhinja. P se! Se priporoča poslovodja P. Popovi* Inserirajte v »Slov, Narodu«! Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran H Za upravo in morami del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani 99999999