Leto V.. štev. 2. V Celju» sotooia due 6. faxmarja a 923. Poštnina piačona u gatouini. Stane lelno 60 Din, mesečno 5 Din, za. inozcmstvo 240 Din. Oglasi za mm višine stolpca 50 p. Reklame nicd tekstom 70 p. Posamezna šfievilttai sfane 1 Üiw. Izliaja vsak lorek, čelrieli &n soboto. Ured^Ištvo: Strossmajerjeva ul. St. 1, I.nadst, Teles. 53. Upravništvo: Strossmajerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. „Glasbent Malid" v pozdrav o prlliki nf enega konceria dzte 6. jan. 1923 v Celju. Ko sc jc po tisočletni tomi suženj- stva prikazala na obzorju krasna, mlada Jugoslavia, pograbib je na stotisoče čvrstilh slovenskih rok y prečnice tlr- žavnega voza. potegnivši ga iz jarka uizkote na svetovno plan. Za ta velik liogode.k pripravljali so sc raiwedc vsi stanovi. Vediio boJj in bolt orešinjala jih jc narodna zavest in z lcpim, oglajenim jczikom ter z lavorjevimi venci kulture ocii'cen izkazal se jc v odiločMnern tre- notku narod vredcn svo.ie sarnostojno- stj. Med' kulturnimi delavci pa so stali v prvi vrsti gojitelji slovonske pesmi. Ze narodna pesem. sama jc od vdikcga skladatelja, ki je narod sani in ki ie na- š!a vsikdar pri tujcih priznanje, dočim so nam zasramovali vse drugo Narodna pesem pa je vzgojila eelo vrsto Sikladatcljev. ki so zbrali blestečo verižico globoko zamišljeniii in v sree scgaiočih pesmi — pesmi od najpripro- stejšega< načhia do operuih obiik. Vcle- hvalna so pevska društva, goječa to pe- sem. kot prvovrstni boritelji za sloven- sko kultnro. Na višku nice! nji'iii p:i stojiš Ti slavna GJasbena Mätica! Tebi, lnajkä kličemo, od navdiiscnja solznih oči1: bodi pozdravljeua! >-Bodi pozdravljena tisočkrat!« Kakor majk leti od gore do gore, naj odnieva Tvoja peseiTi' od »Triglava do Balkana« in vsikdar naj oblači Tvoja pesern »Jugo- slavijo« v svatovska oblaeila. Tudi mi Oeljani se čulirno svate. ko obhajaš Ti svojo poroko z niestom Ce- Ijskim. Celje je Tvoj ženin — hiti ne- vesta v njegovo naročjc! Samo duša Te je, samo dušc Te pozdravijajo. Matica, Matica! naša Matiea!! Dr. A. Schwab. Clanora d«nel(rats!f« stranKc Oblastno naeelstvo jugoslovanske demokratske stranke sklicuie za nedelio 7. januarja ob 10. uri dopoklne v malo dvorano Narodnega doma v Celju sc- stanek zaupnikov JÖS iz sodnih okrajev Celije-Vransk-o. Na dnevnem redn je razgovor o bodoci'h skupseinski'h vo- liivali jn kandkl.itLircih. Sornföüeniki, &U>- jimjo pred važnimi' dogodki, nl1 na me- stu brezbrižnost i>n apatija, strntaio na- še VTSte, da nc podležemo politiki dc- magoštva in kričaštva, ki se kakor p!e- \ el razrašea. po naši doniovini. Siia po- stenih idcj ne leži v ide.iah sumih, treba ziinjc dela in žrtvovanja v organizaciji naše iaigoslovanskc demokratske stran- ke, ki se jc porodila v vJharnih dncli sveU)vne vojske ter ]e ves čas svojeg.-i obstoja branila idejo jugoslovanskega iiacionalizma in napredka. Na te,i poti se nas more ovirati, ni'kdar pa se naše ideje v svobodni naši1 doniovini ne da u- bitii, ker je porojena iz boja proti su- ŽLTijstvu in iz ljubezni v svobodb ter ve- ro v našo Jugoslavijo; Četudi1 danes zbegano in ncsreeno. Na nas je, da nu- cihnoi naši ddmovini1 nase s^e ln. na^c poštenje, da bo naša domovina lepše, bolje in pravičnejae urejena. Vi vsi iz \ seh slojev našega naroda, ki imate po- steiN) vo'ljo do graidbe iji dela, Vi vsi, ki živite ,piod praporom naše ideje, dobro nam došti in srčno pozdraviieni na na- senr nedeljskern strankine-m /boni,- Ivan Prekoršek. Žalosteu rekord. (Dopis iz gospodarskili krogov.) »Urauni lisf.x pokrajinske uprave za Slovcnijo jc dosegel v eni s\ o.iih zadujih stevilk (glej številko 127 z o mnenjn nerazsod- no niase tista pijavka, ki hoee izžemati od konzumenta zadnjo kapljo krvi. To mentaliiteto mase ie /akonodajec dobro poznal in da si pridobi maso, ie izdal za- kon, ki odgovarja tej mentaliteti, ki je naperjen proti narnisljencinu povzroei- telju draginje, ki hoee trgovca popolno- iTia zadaviti. Jasno je, da je zakon sanio pesek v oči ma si, kajti zakon liima no- benega drugcga pomena, nego, da se u- stvari zakonska podlaga za sistematieno gonjo proti trgovooirn, ki nudi masi kaj- pada prijetno čustvo siguruosti, da skrbi državai za paidanjc een! V zadnjem »Uradnem listu« je razglašenih nič mani, nego 21 slučajev, v katerih so se obso- dili trgovci radi prestopkov proti tako- zvanemu protidraginjskemu zakonu. Gre tu po večini za prim ere radi navedbe cen življenskim potrebščinam. Živimo še v času povojne psiihoze. SDlošt\e upatije, zato ne vpliva na nas tako razglašenje razsodb v oni meri, kakor bi vplivale, ako bi set kaj takega zgodilo pred vojno. Nikdo ne vidi v tern vce iavnega žigo- sawja svojega poštenega imena. Davki, pristojbiue, carina in vse druge težkoče. katere mora trgovee premagati pri iz- vrševanju gospodarskih nalog, katere inn nalaga njcgov stan, so se že tako zatopile, da je postal skoroi popoln'jma neobčuten in da nemo gleda- kako se ga blati, kako se mn krade to, kar po- meni za> sloviemskcga trgovca najvcčji kapital, kar je najlepša dedščjna, to je dobro ime. Oonja, ki se ie začela na- prani trgovcu, je jtaKo brezobzirna in se je v zadnjem času tako razširila, da o- 5Croža celi razvoi naše trgovine. Med kaznovanimi najdtmo n. pr. 64 let staro, in kaikor čiitamo v razsadbt še nekazno- vaii'O trgovko. Ta trgovka si je znala celih 64 let cuvati in braniti' svojo ne- oporečenost. tudi to trgovks» se ie mo- ralo javnoi ožigosaiti, ker jc zaKrivila, čujte in sirmite! — grozen »zločin« s tern, da ni navedla cen življenskim po- trebščinam. Ali niniamo v SLovcniji res nobenih drugih »prestopnikov«, ali ni- manio pri nas res nobenih večjih grešni- kov, kakor so ti Ijudje, 'katere se tako brezobzirno in na podli uačin poMlavlja na »pranger«. — Srečna Sloveniia in srečne razmere, v katerih ne najdemo večjih zločrncev! — Ne pride nam niti na misch da bi dvomili nad objektivno- stjo in pravicnostjo sodnikov, — zakon je pac tukaj in inora se ga izvajati. To- da ako primerjamo vsebino «Uradnega iista« Slovionije, s »Službenimi Noviua- iTii« iz Beograda ali z «Narodnimi No- vinami« iz Zagreba, w boino nehote vprašali ali ne veija isti zakon za celo naso državo? In če velja in se ga pov- sod izvršuje, zakai nc najdemo taka javna žigosanja tudi v bsograjskem in zagrebskein iiraiiuern glasilu. Lustati bi moral tain pač doigo. da bi nasel nekaj razsodb take vrstu, kakor iih pri nas čitamo neprenehoma. V »Službenih No- vinah« se sicer javno razglasajo imena lnijclukov, uporiiikuv" in drii^ili ia/bojni- kov, ki se progiasajo za izven zakona. toda takih ¦ zloeinc-iv >. kakor iih iina Slovenija, taklli so lair, ne naide. Slišali smo že večkrat, da se je ta- ko v zasebnin gospoclarskili krogjh, ka- kor na ofieije^ih mestih uporahljalo ravno to dejstvo, c!a prir.aša iiaš «L'rad- ni list« toliko in toiiko razsocl'b o pre- stopku proti zakonu o pobiSanju drag)-, nje, uporabljalo za argument pri oce- njevanju raznier v Sloveniji, češ, kako malo solidnosri, kako main rrclnosti ie najti pri naših irgovcih in govorilo se ie o slovenskih irgovcin tako, kakor da. bi bili to sami verižniki in lopovi. Oa ima •tako postopanje. tako trctiranjc naše trgovine s strani državc še hujše po- sledice za naš preistiž v inozetnstvu. je samoobsebi razumljivo. Kdo bo pac zanpai takemu trgovcu, kedo se bo spu- ščai v pogajanja z Ijudmi, s katerhni rav- na tako brezobzirno celo lastna. — vla- •d?.? Pod temi poslcdicamr pa ne boino trpeli trgovci sami, ampak trpela bo cela. naša trgovina, vse naše gospodar- stvo in skdnjič — država saana. Priča- kovati bi bilo, dai bodo nierodajni krogi praivocasn'o uvideli, da se na- tak način ne pobija draginje. Pri koinpilaciji za- kona kakor tudi pravilnrka se ni na prcdlog gospodarskih krogov oziralo, ui se upoštevaio niti uajbolj i^rimitivnih komerci'jalnili principov, zato ta zakon nikdar ne bode mogel dfosoči svojega namena, zato ker se s taktoJ za'koni draginje ne pobija, ampak se jo nasprot- no še ustvarja. Blaga imamo dovoij na razpohgo, ne primanikuje nam niti ži- veža, niti oWeke, zato :e odpadel vsak razlog, da se postavi trgovino pod va- ruštvo, in treba je pustiti razvoju trgo- Viine prosto pot. Zakon o vprašanjii in ponudbi, ki je eden izmed onih redkih zakonov, ki so tudi: med vojno dokazali. da se ne daio odbiti in ki ie obdržal svojo MC tudi zanaprej, bo edini mogel ureditr variranje cen ter preskrbeti trg z najnižjinii cenami. Vsaka druga mera, vsak drug! zakon, ki skuša umečno ure- iti ceiKi bo brezuspešeu in ne bo imel nobene druge posledice, nego samo to, da bo razvoi trgovine sa-mnf še ovkal, ter proces stabi'lizacije eospodarskih razrner samo še zaviačeval. Ako že hoee ministrstvo za socijalno politiko držati trgovino pod svojim va- ruštvotn, naj predmetni zakon preustro- ji tako. da. bo odgovarjal nredlogoin, ki so jih svojecasno predlasrale in stavile gospodarske korporacije in organizacije. si'cer so sc pa razmere, ki bi upraviče- vale take vrste zakone že ureživele *n tak zakon ne more imeti risto nobenih drugih uspehov, nego da ubiia trgovino. zato proč z taikimi zakoni! Trgovci nosijo naiveüui davenu bremc, zato smejo od državct zahtevatlv da ščiti njih ugleJ, nikakor n.-i ne prega- nja in ubiia. Dostavek uredništva: PriobčiH smo gornjii elanek dosiovno tako, kakor .smo ga prejeli izpod peresa uirlodnega slo- venskega trgovca iz dežele. Vsobuje mnogo bridke resnicc. Protidraginjsikt zakon najdemo v vseh aiodemih drža- vah, poostrile so ga sigurno nestabilne l)ovojne razmere tvr spada kot tak, ka- koršen je, med one probleine. ki so v zvezr z draginjo, vai.uto !n vscm! m»- gočirni: neprilikairii, ki jih je svctii zaptt- stila vo.is.kt». I:>rtii dobrim letoTu se o tem, kar je danes že lahko predmet ¦mlr- ne intrezne razprave, ni s?nelo govoriti, še nianj pa pisati, aemagogij..: iilice m gotovega čatsopisja je bila tako silna, tka bi bili vsi protidokazi zaman. Danes smo v tem pogledu ž>c na boljšem, ker priha- ia polagoma tudi ona ogromna večlna naroda, ki tvori :.naso najbeclnejših in najrevrjejsih, do Drepričanja, da vsi vlad- ni pnotidratfinisk'i ukrepf ne moiejo zaje- ziti draginje v tej ineri, da bi bili dan? pogoji va\ življenjc. kakor pristoja du- ševneinu' in deloma1 tudi ročnemu proTe- tarijatu. Tu vmes je ona trnjeva pot, ki ¦jo obcuti i levica i desnica. Pri vsem tern smo prepri'cani, da sekature izzivajo največji upravičeni odpor, ki ne rodi praiv nobenoga haska, in teh je očividno v Sloveniji' preko dovolj. ProtidraginjsKi zakon je bil spreiet od cebtne skupScr- ne za celo državo, ako se ga izvaja sm- nio pri nas, pomenii zlo na vse strani ter je potreben sporazuinne revizije z vse- inj v poštcv prihajajočhni interesi. JOS. V nedeljo 7. tm. se vrši ob 10. uri v •«all dvorani Narodnega doma sestanek zanpnikov JDS za soclna okraja Celie in Vransko z dnevnim redom: Razgo- vor o volitvah in kandidaturall. Prisiop hna vsak član JDS. Vsak nečlan je iz- ključen. Seja odposlancäy- mariborskciia hi liiitljanskega načelstva JDS se je vr- sila 4. tin popoldne y Celjii. Udekvila sir se je oba pre'tsednik;n Jr. 2erjav in ivan Rebek. dr. Kukovec in drugi. Raz- pravljalo se je o pripravah /.a volitve (ilavui odbor JDS v Heogradu. nia'vni1 odbor JDS se liahaja v perrnn- uenci. Odoibril je pravilnik o postavlja- liju kaudklatov za Reograd ter i?.dal nn- črte za srezke in okrožne konference. Na okrožnih konfereneah bodo delcgatl predložili listo in imenovali njenega nn- säca. Razpravljalo se je tudi o odpusCa- nju uradiiikov. Politične vesti. Somišlieniki! Pregleite volilnc ime- nike hi reklainiraite somisljenike v >'ne- tiik, izreklamirajte nasprouiike! Po- sfeiinji termiii ie 6. januar 1923. j^^^V Cej^r Ptočit^^^^^^^ ^^^B ^^^m ^^^^^^A ^^^r^^^^k ^^^^^^^^L ^^^^^^^^^H ^^^^^^A Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 2 Radikalci med seboi. Akcijskcmu odboru v Beogradu dela riajveč pregla- vic veliko število kandidatov. tako, da bo težko spraviti v sklad intcrese stran- ke z 'osebnrmi ambieijami kandidatov. Due 4. tm. je glavni odbor razpravljal o zithtevi srbskih židov, ki zahtevajo za- se en mandat.Nadalje se ie razpravljalo o ustanovitvx listov radikalnc stranke v Zagrebu in Ljubljana. Protičev pro- glas v «Radika'lu« bo po mnenju radi- kalnin poslancev povzročil še \ec zmede, ker nc povdarUi edinstva stran- ke in direktno zapeljuje k cepljenju stranke ter apelira r.a ožje pristasc, da postavijo svoje lastne kandidate. kjer- koli upaio uspeti. Kljub tcmn Protiucv poziv ni izzval niti zadovoljstva iiied njegovimi lasfnimi pristaši. Dr. Marie je razpravljal s tajnikom akcijskega odbo- ra radikalnc stranke dr. Janjiccm o vo- •lilni taktiki dalmatinskih raclikalcev. ki foodo v nekaterih krajih podpiraii ikleri- ka-Ice. Najbrže büdo šli Madžari, če se jim obljubi avtonomiji v verskih in pro- ¦svetnih vprašanjih, tudi z radikalci. MusHmanska poslanca Omerovič in Se- rie sta predložiia Pašičii sklep svojega glavnega odbor-i in izjavi'la, da sta de- signirana za vstop v vlado. Paste i;a to še ni dal definitivnega orivnvora. Novi podžupan v Mariboru. PoT- 'drugo leto so životarHe združcnc SLS, SSJ in NSS v mariborskcm občinskem svetu. Klerikale! so nahujskaii narodiie socijalistc. da so stopili v opozicijo in odložfli mesto podžupana. Pri volitvah novega podžupana so pa oddali klerT- kalcr svoje glasove socijalno demokra?- skemu kandidatu stavcu Druzoviču, ta- ko da je sedaj prezidij občine v roka« socijalnih dcmokratov. Ukinjenje izvoznih carin. Posveto- valni odbor finančnega ministrstva je sklenil ukiniti izvozne carine, kair je iz- zva-lo v beograjskih gospodarskiii kro- Kih vcliko nejcvoljo. Ukinjenjc bo p.ovc- č-alo zmešnjavo v našem gospodarstvu. Države z zdravo valuto bodo za nizke cene kupovale nasü blago in tako <¦>- .^rožaie oskrbo domače industrije s si- rovinami. Kupovale bodo za majhen no- vec surovine, mi si bomo •morali pa ira- bavljati za drag denar iz teh surovam izdelane fabrikatc. Madžari nagajajo. Našiin Ijudem na Madžarskem, ki so optirali zft fugoslof- vansko državljanstvo, nagaia madžar- ska vla-da z rzziihni šiknami. Hočeio se izseliti v Jugoslavijo, toda kliub temu, da jim naše poslaništvo izstavija pra- vilne potnc liste, jih mad/,arskc oblasti iicprestaiio zadržujejo. Pariška konferenc;i. Francoski pu- blicist Portinax je< napisal v »Lrclio de Paris« članek, ki se s svojim treznim na- ziranjem in proračunrino hladno analizo ,s;lcde odnošajcv med Londonom in Pa- rizom znatno razlikuje od mišljcnja o- stalih pariških üstov. Po rnnenju Perti- naxa je Bonar Law popolnoma nasprot- r»a pditična narava od Lloyd Georgea. Bivši minisrrski predsednik je imel ve- liko impulzivnost. ki je kazala tudi do- bre strani. Za časa njcgove vlade so preživeli francosko-anffie.ski odnošaji marsikatero kritično knzo. Kadar ie pri- slc do velikega poostreitja, ]e Lloyd Qeorg»e' znal izgladiti zapreke in ponu- diri nove kompromise. 7. Bonar Lawoni pa bo imela francoska vlada v slučaiu kake krize tcžjo na'ogo. Razbitje pariškc konference. Dne 4. tm. so se zbrali francoski, auglcški, belgijski in italijanski ddegati pod pred- sedsrvom Poijicareja k tretji seji. Bonar Law jö razložH anglsško stalršče tcr odgovarjal na kritiko Poincareja. Po- mcare je odgovorii, da mora sicer An- ^lija res več plačati Ameriki, kot bi do- bi'la od Nemčijc, vendar se mora pomi- sliti v kakšnem fmančnem položaju se nahaja Francija. Med sejo jo zahteval Bonar Law, da se razpravlja o noti, kate- ro je predložila an?l. delegacija, čemur se je uprl Poincare. Zato je Bonar Law iziavil, da ne more vcč nadaljevati po» gajanj ter predlaga!, da se konferenca zakljuei. Predlog jo bil sDrPi>-t. Celjske novice. Koncert Glasbene Matice iz LJub- Ijanc. Ponovno opozarjamo občmstvo n;i ionccrt Olasbene Matice iz Ljtrblja- rc, k' se vrši v veliki dvorani Uniona 6. tin. rb 4. uri pop. Nihče naj ne zamu- di tejr;> ;zvr'nre(ines:a užitka. Dragi nam liubl.ianski gostje prispejo 6. tin. ob *A3. uri ix>poldne v Celje. Tem poton: vabi- n:o vsa narodna društva in cenjeno ob- činstvo, da se udelcži kolikor mogoče števtlno sprejema na kolodvoru. Povsod so jih navdušeno pozdravljali, zato mo- ranio tudi Celjani pokazati, da znamo visoko ccniti ta prvovrstni zbor. Mestno gledališče v Celju. V torek due 9. tm. gostuie ansambl mariborskc- ga narodnega gledaušča z najnovejšo Rcmčevo kmetsko igro »Užrtkarji«, ka- tere prcmijera se vrši danes 5. tm. v Mariborn. Igra abonement. t Ferdinand Gologranc, Dne 5. tni. je umrl v Gaberju po kratki boiczni1 g. Ferdinand Gologranc, stavbenik, po- scstnik, podžupan okolicc Celje, član nasielstva Posojilnice, upravni svetnik Delnjške pivovrarne, ustanovni in pod- pornt član raznili društev. Pokojnik je bil skozi' vso dolg'o in plodonosno dobo svojega življenja naš trden, neomajah tiarodlni značaj. ;ki v tem pogledn ni po- zual stranpoti, ne komj)romisov. Bil je mož jeklcne volje, a prt tcni konciiijan- ten, bil je mož dela, kakor iili treba na- -šemu narodu. ML vst, ki smo ga poznali in spoštovali, mu ohrani'mo trajen in ksp spomin. Preostalim naše globoko so- čustvovanje na težki izgiibi. Naj počiva v miru! Obupni sklep društva javnih na- meščencev prinašamo na drugcm me- stu. Ore za tern, da se nameščeiici pro- stovolino izločijo iz vsega javnega živ- l.i-enja in iidejstvovanja. Razmnemo — ali vendar se ne moremo strinjari. Naša uradniška inteligenca je nosHn vso neve- selo in težko dobo zgadovme našega naToda junaško in pozrtvov'aino ogrom- no veeino dela v javiiem življenjn. Tr- pela je za svoje ideale in pnupričanjc I)reganjanje od strani tujca v zavesti, da je nositeljica ideje. ki bo enkrat zmagala, trpela ie krvavo pruganjanie in poniževanje od strani onih domaci'h v službi hijca stoječrh mogočnikov. ki so jo hoteli iibiti, ker so sovražili njeno ziiačajnost. Sredi teh borb in viharjev pa se naša uradniška inteligenca ni ni'kdar niti za trenntek izločiia iz živega življemia svojega naroda, iz kojega ie izšla in kojemu je vedno in vedno dajala vse najboljše, kar je inieb. — svojo lju- bczen in svoje üelo. Pohio razumcrno ta sklep, saj je dejanje obima, obupu sledi obup in še večje nedogledno gorje. Tiije nam je iz bedc in ncsrcče kovati nečasten politrčen kapital. Tudi najbed- ncjši ni izgubljen, doklüir ne izgnbi po- slednjcga upa. Ni nas sram in ni nas strah tudi v tern irenutku klicatr na na- s1ov Vas vsch, ki trpite krivico, kvišku srea, kvis'ku volja — tudi brez vas ni zivljcnja domovini, ki niora živeti. in po- stati boljsa. da bo dala življenje tudi Vam. . .. Društvo javnih nameščenccv je v svoji odborovi seji dne -. januarja 1923 enogfasno skleni'Io, pozvati vse javne na- mešeence, da izstopijo in odloze, dokler se njiliovo gmotno stanje ne nredi, iz vseh kirlturnih in politienHi društcv. Od- bor pričakuje od tovarišev najstroZjo disciol'ino In striktno izvajanjc skle.pa. Podružiiica družbe Sv. C. in M. za Gaberje priredi 6. januarja plesno vesto lico z lepim vsporedom v ffostiltii Wilson. Preskrbljeno je za izvrstno zabavo, iz- borno kuhinjo. ter sladko kapljico. — Čisti dobiock je namenjen glavni dnižbl'. K obilni udeležbi vabi odbor. Uradniško vprasanje. Časoipisi po- roeajo, da lioče radikalska vlada skli- cati finaneni odbor ter mu predložiti v odobrenje nekaterc kredite. Vsa javnost .se zanima za povisanje dracrinjskih do- klad drž. nameščencem. Nfih položaj je taik. da ne trpi nob^ne?a odloga že dav- rio ne več. Stali'sce demokratov v teim vprašanju je jasno, oni so prlpravljeni glasovati v fin. odbo-ru za kredite drž. nanieščencem, to je radikalski vladi prav dobro znano. Na njej, ki si je uzur- piiTala vso moč v državi, je danes. da to grozeoc vprašaiije reši ob \2. uri, si- cer preti državi sami največja opasnost. Vse ima svoje meje, kdor dela ima pra- vo do življenja, ako tega nrma več, nosi vso odgovorn-ost za vsic, kar pride tisti. ki JKvče storiti svoje dolžnosti. Ljudsko vseučilišče. V nedeljo 7. tm. odborova seja v risalnici mescanske sole. Predsodstvo. Iz poštne službe. Premeščcn je po- 5tni kontrolor Jernej Vcngust iz Gornje Rivdgone v Celje. Tatvine v CeJu«. Poročali št.o v zadnjem času o tatvinah v Cejiu. V no- { ei od petka na soboio so zopet vdili ne- znani uzmoviči v Cankarjevi ulici št. 7 v stanovaiije majorja S. ter pokradli precej perila. Poskušali so srečo še pri dnigi'h 'dveh strankah, a se iim ni po- srcičilo. Dijaškj kuhinji v Celju je podaril 200 K g. Jakob Blažon, davčni nadupra- vitelj v Celju mesto venca umrlemu g. Rajšterju, veleposestniku v Šoštanju. Zahvala. Celjski1 urar in juvelir g. Ant. Leenik je izročil pradsedniku tuk. kraj. zašeite dece in mladine znesek 400 K za 'U'bogc otroke, za kateri dar se mu iskrenio zahvaljuje drustveni odbor. Tržne cene v Celju due 1. jan. 1923. Uovedina: v mesnicah I. vrste 56 K, II. 48 K, na trgu I. 43 K, II. 36 K, 1 kg vam- pov 24 K, pljuč 24 K, jeter 48 K. ledic 48 K, loja 56 K. topljenega loja 70 K. Te- letina: I. vrste 60 K, II. 56 K, 1 kg jeter 56 K, pljuč 28 K. Svinjina: I. vrste 88 K, II. 76 K, 1 kg pljnč 26 K, jeter 60 K, sianine I. \2S K, II. 120 K, na debelo 116 K. masti- 136 K, šunke 136—156 K, prekajenega mesa I. 120—152 K, II. 136 K, parkljev 30 K, glave 56 K, jezika 100 K, 1 kg kostrunovega mesa 40 K. Klo- base: 1 kg krakovskih 100 K, braunšvi- vski'h 50 K, hncmovk 10Ö K, safalad 80 K, posebnfli 80 K. tlačenk 50 K. šunkove 110 K, suhili kranjskili 120—160 K, 1 komad 17—18 K, salami fine 340 K. — Perutnina: 1 majhen piščanec 40 K, veeji 80 K, kokoš 100—140 K, petelin 140 K, raca 140 K, pitana fios 400 K, puran 450 K, domač zajec manjši 50 K, \eeji 70 K. 1 divji' zajec 160—200 K, 1 kg srnc 60—70 K. 1 liter mleka 12—14 K, 1 kg surovega masla 180 K, čajnega masla 240 K, masla 160 K, bohiiijskega sira 200 K, sirčka 46 K, eno iajce 8 K. 1 liter starega vina 40—56 K. r.ovega 28—40 K, piva 24 K. zganja 100 K. — 1 kg belega kruha 28 K, črncga 26 X. Ze-mlje 2 K kom. Jabolka 10—16 K, 1 kg orchov 24 K, luščcnih orehov 96 K. suhih eešpelj 32—44 K, hnišk 24—30 K. Specerijsko1 blago: ! k,x kave Portoriko 240 K, Santos 200 K, l.vMo 152. K, praže- ne kave 1. 240 K, II. 200 K, III. 180 K. 1 kg kri'Stalnega sladkorja SO K, v kockah 88 K kaAnie primesi 80—S8 K, Tiža I. 48 K, II. 32—^44 K, 1 liter namiznega olja 96—100 K, bučncga 112—120 K, vinske- gn kisa 16 K, navadmega 12 K, petrolcja 24—26 K, spirita den. 48 K,l kg soli T4 K. celeg-a popra 120 K, mlctega 130 K. pap-rüke 240 K, sladke paprike 340 K, riževega škroba 88 K, pšcničnega škro- ba 56 K, testenin I. 68 K, li. 56 K, mila 64—72 K, karbida 20—22 K. Mlevski iz- delki: moka št. 00 27.60 K, št. 0 2720, št. 2 25.80, st. 4 24.40, st. 6 21.60, ržena in oka 23.20, liaše 27 K, jesprenja 21 K, otrobov 9 K, kor uzn e moke 17 K, kor uz- uega zdroba 21 K, pšeniičnega 28 K, aj- dove moke 30 K. Na dobelo 40 vin. pri kg več. Zitp: q pšenice 1820 K, rži I700 K, jeeimcffia 1400 K. ovsa 1-100 K, prosa 1500 K, nove, suse'nc koruze 1350 K, fi- žola ribničana 2200 K, prepeličarja 1800 K, gralia 4000 K, leče 6000 K. Kurivo: premog cnxi 154 K, rujaw 80 K, kub. m lrdih drv 500K, 100 kg 150 K, melikih 400 K. 100 kg 100 K. Krma: q sladkcga sena 900 K, pol sladkega 800 K, kislega 700 K, slame 500 K. Zelcnjava: 1 kom- er.divjjc 2—6 K, 1 krožnik inotovilca 7 K, 1 kg radiča 80 K, 1 kg požnega zcija 12 K, kislega zelja 20 K, 1 glava ohiwta 4—7 K. 1 kg 16 K, 1 kg karfiiola 40 K, 1 Ikrožnik špinačc 6—8 K. 1 kg čebule 20 K, česna 40 K, kroinpirja na debelo 6 K, na drobno 7 K, 1 kom repe 1 K, 1 krožnik 5 K, suhc gobe 1 kg 60 K. D o p i s i. Iz Mozirja. Na Silvestrov večer je priredil »Mozirski Sakol« siiaino veseli- co s plesom. Začetek sporeda so tvorile lepo uspele proste vaje, ki so pokazale veliko spretnost vaditeljev in izvajan- cev. Končali smo z dobrirti uspchom slaro leto, ki nam je v proslavi 40-let- nice Sokola prin'eslo mivogo novih lovo- rik. Zato si je pač vspel bivši rmš od- borni'k brat A. Bas, tuk. živinozdravnik, ki smo ga ta veeer tako pogresali. naj- vecjih zaslug. Zapustil je nedavno naš trg, isiue životnrenje Desetega ibra- hi.- Mariinka. Poln notran.ic tra.^ike. a vo-ndar kot vesel sohicen žarek, nas za- •txiva strk: Doles s svojmn latins-kimi drobei. Tip starega gre^nika, ki dela )>o- Ivoro za svoje niJade dni, Jc Piškav Marijan, kot viesiimpati-iiia oseba, irna svo} protiutei v smipatWiKmi in pošleno- odkriteni tek-mccu Lovro Kvasu. Dotni\ Martial ruxs spremlja skozt \xs roirwii kot ziiana prijatcljica \n Veueijeva h^cr- ka ji je verna družic-a- Dokler je živtl na5 polcojnr VerovSek .ie s woihn ne- ugnanim bumorjem in neprekosliho igro skoro izpodruiil roman. I.nidje so rajc jrledali Qovckarjovo drainatizacljo, kakoa- pa bra-Li Jurčiča. lJa VerovSka ni \iaž nicd. nami in pristriieni Moliorjev Deseti1 brat sc >e raztrgal in raztcpe! bogvttkans. Zato bo pa üralenaüerjeva Üudska iidaja, lei so ii pridcjaiie prav yaiimirve opomnje, ki zadovoljujc ra- dovednc poglede za kulise pisateljeve- Ka ustvarjanja, ravno prav pri^a za Oez dolgo zi«K). Zakaj Desetc^a brata bodo ljudje vedno 7. veseliem. in siastjo brali. Saj JuriW ne potreb«i« nikake^a posebnega p-riporočMa. Žc irne samo \\oLe, ker ie JuTčii v izdaji Narodne liskarne i? davno razprodan in dr. Pri- Joteljeva, sicer izborna, a strogo '/lian- stverut, histork'-no kxiti^na izdaja we bo na&ia poti- med najiin>e sloie iuiše^a n^ro-da, zato bo GrafetuuKrrjcva poljud- rui IJwdska izdaja zamaSfla brezJvomno veliJ^o vtzc'J v rutSI litsrattirt. — iPove- «tica »NemSki valpot^ je delo stare ro- niantföne äole hi se nain z4i kot dober znaiiec izza polprctcklih dni- Vendar inia .lepo narodiiostno tondenco, ki sicor ni- kicr ne sUi v ospredjc, a ie vendar iasna in lepa. Da je v posaineznostih tudi v tej povesticl Jurčrč start mojster, nam d-oka^ujc živnhno pripovcdovanjc be- rača, ali opis pred cerkvijo. Tisk ie lep in papir zu današnje razrncrc dobcr. Zcleli br, da bi nam dr. Qralcnauer v irajkrajivern času izdal cetei Jurčiča. zakaj Jurčlča bomo Slo\renct vedno radi prebh-ali, kcr jc kri naso krvi, meso iut- §ega mesa; to je pravi Sloveuec r. vse- ,ml napakami in vrlJnami. Naj slede pr- .vi-m zvezkom čmiprejc Jc ostali. Sera Benolli: Okrutna šala. (Ccna delta beffo). Posiovenil Alojzij Gradnuc, Ljubljana 1922. Narisiiila hi za-!oži1a UCI- teljska tiskartui v Ljubljani. Str. 153, cc- na 22 Dm. ~- Sem BoneMi je edeu prvHi pcsnLkov moderne Italijc. Prl nas je Wl dosloj naibolj poznan po svoji prekrasnt žalorgri »Ljubezen troh kraljev«, ki »o io i^rali pred let* z vclfckUn uspehoin tuul na Ijubljanskem odru. Znani naS pesnfk hi prevajakic dr. Alojzij Gradtirk je sto- rrl gotovo pruv zasluženo dcianje, da iiam je prevedel sedaj ^e zgoraj navede- no Som Benellijevo delo, ki it cno nje- Kovili najbolj^ih. Prcvod je Jep in gla- dek, založništvo je pa poskrbelo za cle- jcaintn-o zunaiijo opremo; zato delo, xl ga bodo igrali baje še ktos tudi na ljuto- ijanükeni odnu prav topio priporoccuno. Jzšla je 12. stov. «Ljubljanskesa Zvotia« z izredno bogaio in pestro vsc- buio. A. i^untck je objavil zaiiiiravo, «it- stoma saTkastiCiw pbuno razpravo, >-0 besedilu naiüi popularnln pesniis Iv. L:di zakljucna pogiavjii svojega ro- majia "Angeliu Hidar^, pesnik (Jradnik dva lepa üoneia »Jeseni v Meuani«; Fr. Criavc }e priobčžl v Ctücj Az Cankarje- ve di-Uivmce« dva različna ruipisa lva- nove »Veltke TnaSe«, ki bosta zaahnaiu we san)o literarneü'a zgodovitiarja, mar- več tudi prepTostega Citateija. Fr. Bevk je zakljudl svojo enodejanko »V glo- blni«, ki z natuvalisticno vemusijo sii- ji.li krOevito prcdsrnrtuo boibo čete voia- kov v zitköpu. \'ojeslav «Mole nas se- znanja / bui'iiim gledališkim /.ivljenjejii v polisk-j prestolicl» modernist Fr. Onlč ima peseni »Jeideno znainonie-', Miran Jarc pa Je kcaiCal .svojo noveletj> »Po- le+je.«. V ze-lo bogatih »Književnih poro- čilih« ocenjuje dr. Glotiax simpaiivni Sicev zborniic ^Narodni ckraslsi--. ur. S—r Erjavčevfc zbrane spise za rrdaovedJc :ia Ali.4iecv .satiriOni in aktualui rom:ui uDede Joksirn., dr- Kidrič — (ilonarjevo üdaio Pre^c-rnove antoJogije, ciri: hpad pcres Fr. ALbrechut in i\Ti- ka Striiica'a. V vabilu i\a naroiVoo, ki Je Stev. priloie-na, ie urednuSUo navedlo rnnogo odličnih rfteraniih ose-buosti, ki bodo sotlolovale v prihodnje:n letniku in ksiterüi imejia iatniijo, da bo »Ljubljau- ski Zvon« tudi v bodoče ne samo n:i5- starejia, marvc-č tudi najboljSa sloven- ska revija, iki l»i ne smcJa manjkati v no- bent lriiL List, ki se naroča pri Tiskovni zadrugi v LjuWiani, PreSenu>\M nlica 54, toplo priix>ročamo. Celoletiu» naroč- niua 2ii leto 1923 ztia5a ->0 Din, lahko pa se maroca tudi polle4-no, četrtletno ali pa tudi metsečno. Nov mesc^nik »Jaüranska Straža«. Kakor že javljeiio, začel ie izhajati v Spl'iui mesečnik ^Jadranska Straža«. ki je službeno ilustrovano glasilo društva ^Jadranska Straža«, koje namen je pro- pagirati Lntorose na^effa Jadrana ter zbirati sredstva za ojačonjo na.^e vojne moniarice. LLst abse.tfa 3J strani z z^lo bo^aiio vsebino in s 26 ilustracrjaml. Na- ročmna za celo lefro stane SO Din, za pol lt'ta 40 Din in za četrt lcta 20 Din. Posa- mezne števHke stanejo 8 DLtl Nwirocila sprejerna Matföna knügarna v Uubljani Koi^resni trg št. 9 (poslopjs Füharaio- ničoie družbe), kjer ie list tudi na ogled in k}ar se prodajajo lxisa-mezne številke po 8 Dm. Kdor želi list na ogied, uaj se zgla&i po dopisnioi na Matično knjtgar- no. Vraibiino lastnike gostiln in kavarn, Pa tudii vsa naša: večja društva, da ta list aaroče. Dnevna kronika. Iz »SluibenUi Novln kraljcvfaio Sr- ba, Hrvata i Slovenaca« n Beoßradu po- snara-emo, da je Nj. VeliOanstvo kralj /Vloksander !. odlikovai okrainega gla- varja v Slovenjgradcu t!r. Marko lpa- vita z »xsdom sv. Sav« IV. stopnje. Ce- stitamo! Vo4Uni red za voütve v narodno skupšcUno. Ttskovna tadrufirsi v Lhib- Ijani je izo požtt Din 2.?0, ima seclaj vcliavnr voWni red. Cel vo- lilnl red s spremembami vred pa volia po po^ti Diu 10.50. Lakon o volünlh imotiiklfa io izšei pri Tiskovni zadnigi v Ljubliani tcr velja r, i>o§tnino vred Din 5.50. O delokrogn velikih žuoanov itr o oblastni in sreski samoupravi daje naj- boljša pojasnila Zakon o obči npravi in zakon o oWastni iii sreski samoapravi, ki >ili je izdala Tiskovna zadru^a v Ljub- ljana in ki veljaio s poštniuo vred Din 5.75. Žrtev alkohola. V Zibtki je bil zapo- sl^en pri kuhaniu žganja Jože Vrančun, ki se je preveč navžil alkohoJa. Popal- noiiia pijan je prenoči! v nekem iistnja- ku, kjer so #a nasli naslednje iutro niTtveK'a, Tchnrie. 'i'eharska ljudska io'm im a im P'iaznik Treh Kraljev svoio ponov- no prireditev z igro: -'Jauko in Metka« in petjem. Začctek ob 3. nil pop. Pri- diie vsi, ne bo vam žal! lirastniäka tatiaska druib« OroznLM pozvedujcjo v lirasiniku po ne^x latm- ski.' družbi, ki sestoji najbr^a iz d-omaci- nov. Skoro vsako uoc jxjskusajo tu in tarn udreti. PreU par louni lili je odgnai ¦mesar Logar s streit iz samokresa. prec ni-,kaj duevi pa lovec Bučar, a Uosečla.i se se iii posrečilo- vsai enesr;! prijeü. javkanje »Tagespoite^ V Bcrnu je izšel imenik vrseh brzoiavnih ura<)ov n>est nasledslvcöüa držav, seveda kar je samoobsebi umevno v jeziku tJoticuega. iKiroda. To ji pa ni vseč, ker jadikuic: ^Kraji so' navedeni z nacijona-Initni ime- ni in uporabua nemLka trnena se ne ua- vajajo nui v oldepaiih; taito da so iniena Laibaciti, Kvakau, Lem-btirg, Marburg Ka. izginila u mednarodne nomenkiaturo. Za Prago je naveden nemäki m fraacoslü izraz. Za Budweis in Pilsen iiajdemo sair;o čašlvi imeni. Pri nemSkih imenili v CeškoslovaSki je pridejario tudi češko ime.o. Nemci osta^ejo vedno isti. Nc]i\- .•>li-a dornisljija je res nepojmljiva. iymrt v cisternl Dvaisei i-otna de- kllca Marija Večej \z Titela v Volvod-lni je ünda v.ve<3eT posht na dvnriš^u po- sect-nikct parnega inlina Smitmayorja. Kvr je bilo zelo ternuo, se ie nevede pn- bli/ala cisterni, v kateri .ie bilo vrelo olje. Padla je v eisterw> in naSla sinrr. Vsled ue&rec'io ljubezni — sinn. Sesinajstk-tsio deklico Zoro Markovlč so uasii pred par dnevi v zagrebškem Tiib-kaucu nuivü. Poleg nie je ležal re- volver, h pisma, ki so ga našli pri njej, je raavidno, da je šla v smrt vsleil no- srevMie ljubezni. Oblastl so pa rmienja ¦da jo bila dekiieg douovorjofia vS svojim ljubimcein, lS-letnini Milanom Marinom, s katrhn sta se hotela slcupno iisnirtitl. Najbrže je usmrtll e ni imel korajže. Svojo žeuo aretlral. 2ena ry&kega O'roz.nvka v mariborski okolici je ukradla s\'ojcmu hiSnenui gospodarju 30 tisoc krön. Oroinik, ki je dobj ukaz izsledlli tvrivea, ie dognal, da je biia tatica. nje- sova žena. Oddal jo je sodiSču. Vlak ga jte povozil. üroznik LeSar ¦>c je poljai iz St. üja v Maribor, pred ,ostajo Pesnioo h pa'del iz vlaka in o- ¦ital na mesiu mrtev. No Igrajte se z orožjein! Petletnegv? rranceta Brvarja jc usrrelil po nesreč ,osedov si'n Pavšek, 32 ietni Franc Pestic e je pa vsied nepreviünostl ustreJü v trebuh. Mbritec predsednftia poüske repu ölike obsofcn na smrt, Dne 30. cfctercv bra jc bil obsojen morilec pTedse \>vv] /,i !a C:as angtesko zastavo. Slovcnske gosiioiäaijo opozarjaimo. da je izžel »üospotunjski ko!edar% ka- kor ga je uretliia nü5a r^suica Utva in ki se jc vsled svoje prakücne uredbe lan- sko leto zelo priüubil cer popolnoma u- veljavil. Dobi se v vseh knjiganiah pu 10 Din, (Mani pa ga dobe v pisarni .Iu- gosloveiiske Matice, Pred škofiio 21 za 8 Din. öbcekorishia knjtga. v vsaki <;b- čini ie veliko jetiinih, ki ne \edo kalco se ravnati, ki üöraivljaio zdrave v ne- vaniost. Ce že i^idejo knjige o jetiki, bi büo v iniere.su narod-ue^a zdravja, dy piidclo tudi tja, kjer niorejo isO.rist.Hi. Kujiga o jeti'ki je obče koristna knjiga, irneti jo mora vsaka knjižnica, vsaka xupnijika, iolska knjižnica, vsako izo- bratževalno urustvo na deželi, vsai po 1 iztLs. Ker je iettka aajbolj razširjena Ijudika bolezen, mora poznati vsakdo, ki se hoče- prižtevati" med olikane kroge, kakor uraidnik, duhovnik, učitelj, trgo- vec, v.saj glavne podatke o jetiki. Iz- 51a je ravnokar II. izdaia dr iPcčnikove knljge: Dr. Pečnfk. Jctika, II. izdaja, 162 strani, Colje \92i, založila knjigarna (ioričar & Laskovšek. f. izdaje od leta 1921, 48 strani. se je razprodalo v 1H iotu več üsc-i izvodov. II izdaja je za pod.uk mod ljudstvom pose-bno priprav- na, žcleti bi bilo, da se Tazširi tarn, k]e; moj'e koristiti. V Curil:u ne bo noürala več kroiia asipak diiifir. Zagrebška borza je do- büa obvestüo, da bo od 1. januarla noti- ral na curiiki borzi samo dinar in bo zato deviza Zagreb označena v dinarsKi veljavi Nasll so šostl zelenl düaraaDt. Zele- ni dljamantl so zelo redki. Do sedaj so iih hneli na vsem svetu samo uet in radi ie redkosti so seveda neverietno drag«. Poročilo, ki prihaja iz Londona, pravi, du so pred nekaj časom našli v ßlouen- hoiu v južni Air iki šesti zeleni dijoinant. Najdeni kamen tehta neizbritšen komaj en karat in pol ürvreden je od ]>etin- dvajset do trkieset tisoč dolarjev. üuy de Maupassant: Äloja ya\u\ Bilo je na koncu obeda moSkih, po- ročenih, starih prijateljev, ki so se vCa- .sih sestajali brez svojjh že-n. lukor nek- dai kot samei. Jedli so dolgo, pili mno- go~, govoriii so o vsem, vzbujaii stare n vesde spomine, oiro iskrene sponiine, \\ nam proti lastni vclji privabijo smo- šek na ustnice in ^irijo sree. üovorili so: — »Se-li sponiinja^ nasexa i2leta v Saint-Oermain t< üeklicama de Mont- martre, Jurij?« — »Parbleu! Mi se Ra suominjamU In pristavlli so različne odnošaje in :o in o-no, tisoče nmlenkosti, ki so še vedno ugajalo. Začeli so govori-ti o poroki in vsak jo vz-dJhn.il odkritosriiio: >Ob! ko bi se mioglo zaceti še i»nkrat!...* Jarij Du- portin je pristavil: »Izvanredno, Uako se tu človek lahko ulamc. liil si resno odločen se nikdar oženiti; a potem, greš poleti na dseželo; vroče je; dobro pri- tiska poletje; vse je razeveteno; pri znancäh srecah ?nlado deklieo •.. evo, storjeno je. Vrnes se poročen.« Peter Letoile vzkUkne: »Res! rav- uo tako se je meni zgodilo, razven ne- kateTili posebnüi okoliščtn ...« Prijatelj ga je prskinil: »Kar «?e pa lebe riče, ne pri-froJhj se. Ti imaj pac najdivnejso ženo svota, srekano, Ijubez- nivo, neoporsčno: tl .«vi gotovo naJsrcC- nojži1 rned aami« Drugi je povzd: — »Ni moja krivda.* — »Kako to?« — »Res je, *da imam neoporečno že- tio; toda vzel sem jo proti svoji volii.« — «Kaj res!« — »Da... Evo vam doživljaja. Bii sem petintndeset let star in sem mislil na ženitev toliko, ko na sarnomor. Mlii- de deklice so se ini zdelc brezokusne, a ljubil sein zabavo. Meseca maja sem bil povabljen na žcnitovanje svojega bratranca Snnorui d'Erabel v Normandiji. Bila je to prava normanska gostija. Sodli sino k mizi ob petih popoldne; ob enajstih smo že jedli. Za družico so mi dali neko gospodi&io St ran 4. »NOVA DOBA« Stev. 2. Dirmoulin, hčerko vpokojenega polkov- nika, mlado piavolaso in vojaSko osebo. lepih oblUv, živahno in zjcovorno. Po- polnoma v njeiri oblasti1 sem bll ves dan, viekla ine je v park, ine. hu-češ. nočeš, srlila pk'isati, nie skorai uniorila. Rokel sem si: »Naj bo za danes, to- 6a jutri. sc potuhne-m. DcK'ul.i imam.« Okoli cnajstih ponoči so Sie žene v svoje sobe; možjc so ostali, odiii in p> ii rcr pili in kadili, kakor vatni ie dTago. Skozi odprto okno sino opazovali ples seljakov. Knietje in kmetiCe so'ska- kali v krojju, tulee ncko divio plesno pesem, kr sta jo tlho sprcinljala dva Koslača in klarinetist, sedc na veliki kuhhijski rnizi, ko na udru. Nebrzdano pesem kmetov je vcasih popohioma o- KlnSilo pol je godül; "in nežna godba, raztrgana po neugnartfh glasovih, sa je zdcla, da pada v posameznih krpah t neba, v maJih odloinkih raztresenih not. Dva vollka soda, razsvetljeiui z Koreerrrii baiklami?, sta nudila. Ijudslvu prjace. Dva moža sta umivala kozarce in vclik-c posode v čebru in jih takoj zopet podstavila pod pipe, kjer se je iz- takak) rdočc vino ali rumeni eisti most; in užeja-ni- pLesalci, tnirni starci, razpo- teue deklice so sc drenjali, spwijali ro- Jce, da bi zagrabili kakrJnokoli posodo in v vdikih požirkih, ¦?. nazaj nagnjeno giiwo srkali zaželjeno tekočmo. Na dn\- gi mizi je bilo kruha, surovega masla, sira in klobas. Vsak se je od časa do časa pošteno nabasal; in vesfclje ie bilo gledati to zdravo in burn« znbavo j>od prostim zvezdnatirn neboui in obšl? je i iias želja piti iz teli velikajiskih posoü In si privoščiti težfcosu masleiiejra kru- hu in pöÄrojü ftosko. ßjaxno veselje me ie ob^Jo sj pil- družiti tem zabavan^, in zanustll sein svoie tovariže. ßil sem mord.i malo vinjen, murani pnznalr; tod.a a main sem se popoino>nn u'>Ijan.ü. ZgrxtbiJ serii ciJtelo, zasopljeno ivin'j- lioo «i sem skakal ž njo, dolder sein jiTiel sapo. In poteni sem pil kozarp.c vina ii: se lotil druge veseljačice. Da sc nato osvcžim, sorn '/.vvnil veliko nnsodo in-j- šta .in sem zope; sJkakal ko obsed^n. Bil sein spreitn: očarani ni.'adci ^o me glodali in me ps>snemaii: dekleta so vsa hotela plosatt z meuoj in so skaka- la iMjrodno z ele^anco krav- Končno, ;>o plesu ^a ples.jin, od k:,- zarca vina do mošta, scjn bil ok oil dvea xjutraj tako natnc-iii, da sc nisem več mogel držati po kontu. Vedel sem, v kak^nonj sirtnjn se na- hajaTn m stm s-e hotel podati v svoto so- bo. Yse je spal-o, ffrad jc bil iih in tcnien., Nisom tael užigalic in vsi so poei- vali. Ko sem bil v veži, se me je lotila o- motica; med mnogLm-t neprilikamj sem Ixkal ograjo; slednjič sem se je dotaknü in scdel na prvo stopnico in skusi'l svo- io mi'slii inalo uredili. Maja Jif>ba je bila v Jni^eni nad- siropju, tretia vrata na levo. Štel sem si v srečo, da tega nisem pozabiil. Nato scai s trud-om vstal i;i začd stopati kvJšku, stopnicü za stopnico. držeč so z rokam? na železnem drosn, da nc bi padei, ne- prestano v skrbeli. da n\- bi napravil rapota. Süütu tri ali žtirikrHi- mi ie izpodr- .'¦.nik> in padel sem na kolenr*- toda moC v r-okali in trcino>t moie vclje sta zabra- ni:! i, da se nisem popolnoni;-». sesedel. Končiro sem dospel do druge^a nadstropja in sem se tipiijoc po zidovWi podal no hodnik. Kvo, vratv»; .^tel sen?: >^Ena«; to da nenadoma se mi je v glavi zavrtelo, spusti.1 scin z>J, se na paw poseben mvem zavrtel v kro.^u in patTe! na -druft'o steiio. Motel sem se vrnit: v ravni crt;. Prehcd ie bi! do!.^ in muO-en. Skidnjič soni j)ri^i-l do obrcžja, in stopaf nrevldno da-lje, tor dospel do drugrh vmt. R<-di siguriicvsti. da se nisem zniorij sem Mc\ crlasno: >Dve«; in stöi>a-l dalje. *•'- sta vis som so pri trctiib. K*^kcl sem: ^Tri, to sem ja?« in obrnil seni kliii^. Vrata so se odprla. Mi-slrl sem, klir.b svo- ji onjam!jei!osti: »Ker se jc (xipr]-».. sem pac na svojein.« In -sem so v temi tip?! naprej, potcm, }:¦-¦ sejn bil /4Üvor;J vrafn. Stm.'l sem o4) nekaj mviiktKa: v sv©-- jo cliaj«e tongue. Takoj sesri se zleliull po njej. V .svojen? stanji! nisem c.n:d ¦mi^"t.;., da bi r>oisJcal svojo no^no oinarieo, svoj svečnik, iE?.iL::iKce. RabiJ bi bil najrranj dve UTi. Ravuo tolika «Jasa bi mi b&o treba, da se slečem, in t?c bi tetra morda ne bil mo^el storiti. Zato sein v^e pu- stil. Se.'til sem j^aino ^;wlje, udorl telov- n\k, lei me je tiäSah razve/al hlače !n Klobok(j zaspal v nervrems^ijivem span- eu. — Rrezdvoiimo ie to dolgo trajalo. Zbudil nic h re-zek ^las, ki je rekel prav ix>1eg mene: »Ka'), lenoba. ti še ss>i^'J AJi veš, da ic die-set?« /tenski.-ifk>.s' je od.cjovoril: »?.q\ Vče- raj sem bila tako trudna.« Presenečon sen: se vpru.vJ, kaj itaj l>omeni ta dvogovor. Kje sem bil? Kaj sem bil storH? Moj ¦dith .ie IMi *e omrezc'M ?. gostimi sencami. Prvi glas je zopet začd: »Dvigitil lx)in zavese.« In slišal se-m korake, ki so se mi bližali. Sodcl setiu ves grozm'^av. iSeka r<;lta se mi jc ^oloži-la na glavo. Uurno som se zganit. 'Jlas ie rezko vnrasal: >-Kdo ie tn?« Cuval sem se, odgovoritt. Dve razjarjeni rest! sta me zagrabiU. Jaz zopct sem :;e neico^a loii! :n začela se je stražiu* aorbu. Valjala s-va se, prevrnHa pohistvo, butala- oh stene. 2enski glas ie obupno klical. »Na. pomoč, na pomočh Prihiteli so služabniki, sosedje, zmedene dame. OdprJi so oknice, dvig- mili zavese. Ruvai sem se s polkovnikoin Dumuulin-om. Spal sem bi: poleg postelje niegove hčeik-e. (Koncc prlh.) Izdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Celju, Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šimnfc. Ali zahtevate povsod v kavarnah,. gostilnah, brivnicah in javnih iokalih # !?Navo Dob^M # Obiöva 6 3-2 Produktivna čevljarska zadrugu vojnih invalidov y Celjuje v likvidaciji. Eventu,- elni upniki se naj teUom 8 dni zglasijo. [ Obi. konc. posredoualnica ] za promet z reaiifdami: Mm P. mmm GEUE BpsI]i Petra c ZZ CEUE Posredujepri pr«¦ nova roba u povsern žrela I. \n \nn\i% salani, suhsp mesa in most! t sinavi, 1 d. < Res rftn Ja. Nad 150 razlicnih pepremicnin kakor: grajščlne, posestva, gostilne, trgovine, žage, mlfni, ind. pod- jetja, kopališča, vreice itd. itna na prodaj po zmernili cenah ^ POHN A OPIin A // konc zavod za promet z realf- " 1\VJL/1N t\ \Jl\\JUPi « tetami v Celju, Dolgoljopolje 1 n4 I %& >* VEČJB DAUB VEXANB nOQB PO DOOO7OBU ' ' \:^ Štev. 1 »NOVA DOB A« Stran 5. potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, * da je Vsemogočni danes zjutraj ob 5. uri po kratki in mučni bolezni v sta- rosti 67 let, previdenega s svetimi zakramenti, nenadoma odpoklical k sebi v boljše življenje našega nad vse ljubljenega, predobrega gospoda ozir. očeta, starega očeta, bra- ta, svaka, tasta in strica, gospoda . Ferdinanda Gologranc stavbenika, posestnika In podžupana okolice Celje, člana načelstva Posojilnice, upravnega svetnika Del. pivovarne, ustanovnega in podp. člana raznih društev ltd. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo dne 7. januarja 1923 ob 15. uri iz hiše žalosti Gaberje 64 na Okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala v tukajšnji župni cerkvi v pondeljek 8. jan. 1923 ob 8. uri. Blag mu spomin ! CELJE-GABERJE, dne 5. januarja 1923. Žalujoče rodbine Gologranc, Koželj-Sodin, Novak in Potočnik. Načelstvo Posojilnice v Celju javlja s tem žalostno vest, da je njega dolgoletni zaslužni član, gospod Ferdinand Gologranc staubenik in ueleposestnik u öaberju pri Celju preminul danes, dne 5. januarja 1923 ob 5. uri zjutraj. Čast njegovemu spominu! CELJE, dne 5. januarja 1923. Načelstvo Posojilnice v Celju. Stran 6. »NOVA DOBÄ« Štev. 2. EfuSOJiUniCn u CtliJU :.-.ianje tiranllntti vlog nflsOuIli ÖOITI (113 OfllU l) PTltllCfil) Stasaje Uranllnlh vlogr eez K ©4,000.000-— ** čezs K ©4,000.000- — Sprejema lirfunilne vloge na liranilne Knjižice in fekoči raieuii tor jll* oforesfuje octl.jan.lQ23 naprej po f/«brez odpovedi, 5% 7© do 6% as odpo- vedjo, večje stefilne naložbe In naložbe denarnih zavodov po dogovoru. Obarvlja. vsc (Sename, Stredifne In posojllne transalccijG raaj Ionian tfraeje. ¦jSSHSS Sprejema hranilne vloge In jih obresiu^e po 6% *o Je 6 Din od sto, proti odpoiretft po 61/2% Din od sto. Pri večjih n»B<»žbah i po dogovoru. fiočija dvovprežna, §e dobro ohranjena, se proda. Hugo Bien, Braslovče. 3—1 Mlin na 2 tečaja se proda v Prežinski vasi štev. 5 pri Storah. 4 2-2 Xypjvecje, dom&č© eleLitB*ofeliiftičgio podljefje: CLIN1 dpužba za elebtposeiinična indusfpija d. z c z. EÜ.ÜH gradi električne centrale in omrežja % Film Ppo'*vaia 'n dobavlja vse eiektrične stroje in K.IIH1 eiektrotehnidne aparate in izdelkej FIlVl ProJek*ira brezptačno vse naprave in obrate, fcii" ki so v zweici z eBektriko. ^o\ 25—I1' Tehnlčne pisarne In zaloge: I.ltabl|auaf Dunajska cesta, Maribor, Vetrinjska ul. 11. P&laoa Iijublj. kreditne banko. »s^w^siV^ixwixyni^wnM««»,*^»»*«» Fismšlia inoč r kontoristinja, zmožna slovenskega, nem- škega in srbohrvatskega jezika v govoru in pisavi, strojepisja, stcnografije in pisarni- Skih del, se sprejme. Reflektira se samo na dobro moč. Ponudbe z sliko je vposlati na: Tovarna zlatnine Gatej & Comp. Celje. 0 sprejmsm proti dobri plači. Nastop takoj. Janko Bovha, trgovina pupirja, Celje. ' —9 Stavbeno in galantenjsko kleparstvo Franjo Dolžan Uralja Petra cesta CEČLJE Krnlja Petra cesta ixvr&uje vjb^ JB^a %$L$$ \& fpVf#m> B S = pene f nier^e. ^ž^ Nazoanilo! ^^ Dovoljujem si cenjenemu občinstvu v Celju in okolici naznaniti, da sem ctvoril v tilju, Gosposk ullco šfen. Z6 (prsj Fspns!) tpgonino z usnjem š» čevijspsiiinii potPBbščinoml. Potrudil se bodem cenjenim strankam postreči najbolje in z solidnimi cenami. ^s. IVAN ULAGA, ^^C ^/ >w .Celje, Gosposka iijUca Me?. 26. ^r tJP* V I BUB BVb Baa ¦ ¦ alaB ¦ Ml aVa aUBja] Mia flfll flfe 1MB An aBa HA du HI mm\ aVfe H aVa m V flaw Hl?nno inir#l ITI I/C TUP HflrlliP 1 I/I IP ni'miiiHim iiipaiiio uutiiio tpijo naznanja svojim vložnikotn, da obrestuje od I. januarja 1923 naprej hranilne vloge na knjižice ali v tekočem računu po 51/ CO/ /g in U /q :.:..... Večje in trajne vloge po dogovoru tudi višje. — Upravni svet. !^m ^m mm M » ¦ ~ w fc^# A ___ _ _ Hl?niio inir#l ifiDGillP HlirlliP 1 I/1 IP nrUIIMIIILn lllDalllo UUblllo Lsljc