Naročnina za pol leta	za Ameriko $1.50.
Naročnina za celo leto za Ameriko $2.50.
Za Evropo $3.00.
List v obrambo sv. vere med ameriikimi Slovenci.
STEV. (No.) 20.
OKTOBER 15. 1922. LETO (VOL.) XIV,
M. Elizabeta, O. S. Urs.
Srčno
Marija prisrčno tc ljubim z ljubeznijo vso kot takrat, ko zate v vrtove dehteče hodila sem cvetja iskat.
In vendar tri vence bom zvila: glej, v prvem bo tvoja radost in v drugem bo tvoje trpljenje in v tretjem vsa tvoja svetost.

cvetje.
Ne morem zdaj vencev ti viti iz tužnih jesenskih cvetlic, kako bi dostojno krasile Marijo, kraljico devic?
Kaj maram, da cvetje umira, da pusta in prazna je plan, iz srčnega cvetja, Marija, tri vence ti zvijem vsak dan.
322
•AVI MAKIA "
Spomini.
Rev. G. M. Trunk. (Dalje-)
V Vaze sem hodil skozi tri žup-nije poučevat krščanski nauk, ker mi je bila župnija sv. Križa pod tem pogojem podeljena. Prav zanimiv človek na vazeški šoli je bil naduči-telj J. Grossl. Mati mu je bila Slovenka, iz Volčje vasi, a on je bil koroški Nemec, toda ne strupen. Glede vojske sva bila kakor Abraham in Lot. "Greš ti na desno, grem jaz na levo." Strastno je zasledoval potek vojske, krepko povedal še "svoje" mnenje zraven, ki je moralo biti merodajno, dasi njegovo obzorje ni segalo niti čez hišni prag. "Gott strafe England — Bog kaznuj Anglijo!" Ta "pobožna" želja je bila takrat v vseh nemških in nem-čurskih srcih in na vseh jezikih. Na jeziku našega "polnokrvnega" Nemca Grošeljna, menda še ponoči. Pustil sem mu veselje, saj je takrat ves svet, vsaj germanski, tako govoril, dokler se ni v srcih in na jezikih porodila druga, še bolj 'pobožna' želja' "Gott vernichte Italien — Bog uniči Italijo!" Le kadar je kako predebelo povedal o Angležih in Francozih, kar mu pač ni bilo zameriti, ker ni poznal sveta, sem mu malo popravil. Seveda ne iz simpatije do antante, ker še danes ne simpatizi-ram z njo, ampak le resnici na ljubo. Toda on je bil tudi eden tistih čudaških patronov, katerim je bil samo tisti dober patriot, ki je vsak las na nasprotniku preklel. Zato mi nekega dne rezko vrže v obraz: "Sie sincl zwar ein Freund der Englaen-aer ... Vi ste sicer prijatelj Angležev" ... Glej ga možakarja, sem si mislil, niti kakega stvarnega pojasnila ne smem dati, temveč tuliti, kakor vsi tulijo, zato smo pa tudi vse "zatulili."
Zanimivo je bilo v začetku decembra, prvo leto vojske, ko je general Frank vkorakal v srbsko pre-stolico Belgrad in jo takoj prekrstil v Weissburg. Vsi zvonovi po državi so zapeli kakor za vstajenje
in oznanjali stari materi Avstriji vesel dogodek. Toda to, v starosti rojeno dete, je kmalu po krstu umrlo. Njegov prekrstitelj, general Frank, se ni imel niti časa pogreti v Weissburgu, pa so ga ti preklicani Srbi že znova krstili. Topot na nemško ime: Frank-"furt" — Seveda si te velikanske polomije naši niso upali takoj "ven dati!" Ko je bil Frank že davno "furt," so v neki gorski župniji, ki jo je pozno dosegel brzojav o osvojitvi Belgrada, veselo potrkavali, da je morivske Srbe zadela zaslužena kazen. To patriotsko potrkavanje je pa gotove kroge tako razkačilo, da bi bil do-tični župnik kmalu na "gavge" prišel, češ, da je pustil zato potrkavati, ker so Srbi zopet zasedli Belgrad. Ob burski vojski nas je prof. Heggen, dobra duša, spraševal, če kdo ve, zakaj imajo Buri rdeče čevlje. Nihče ni vedel. Z dobrovoljnim nasmehom je povedal sam, da zato, ker jim Angleži nič "biksa" ne dajo. Ne vem sicer natanko, a mislim, da so Srbi v začetku vojske nosili rdeče opanke, ker ni bilo "biksa." A december je to leto Srbom prinesel še preveč te robe, tako, da so Avstrijcem ne samo čevlje, ampak tudi hrbet in kar je z njim v zvezi, pošteno "nabiksali."
Prav kakor v evangelju bi lahko začel: V tistih dneh . . . pridem v šolo. Gospod Grossl me niti ne pogleda, ne rečem, da iz neprijaznosti, ker njegov obraz je nekaj čisto drugega razodeval, kakor bi se me bal. Učiteljica M. pl. Lashan, katere o-če je bil pristen Dalmatinec, ona pa pristna Nemka, — je bila vsa preplašena. Kaj se je neki pripetilo? Končno se učiteljica osokoli in mi pravi: Herr Pfarrer, wissen Sie schon? . . . Gospod župnik, ali že veste?"... "Kaj?" — "Ravno je bil g. Grossl na okrajnem glavarstvu in je slučajno slišal, da je v Srbiji "ma-ler — polomija." Tako hinavsko ža-
lostnega obraza menda še nisem nikoli v svojem življenju naredil, kakor takrat, ker mi je srce vriskalo od veselja, mej tem, ko so germanska srca krvavela. Nato pristopi še Grossl in ves iz sebe pristavi: "Dfc-ser verdammte Krieg . . . hab Ja frueher oft gesagt ... Ta prekl. • • • vojska . . . ali nisem že tolikokrat rekel." Resnici na ljubo moram priznati, da on res ni gorel za vojsko in tudi Srbov ni imel preveč v želodcu, pač slovansko materino srce. Šele čez nekaj dni so časopisi prinesli optimistično pobarvano zgodbo o "Frankfurtu."
Vedel sem, da sem ljubljenec beljaške policije. Od vseh strani s o mi dohajala svarila, posebno prof-Hribar je bil v skrbeh, a jaz sem bi' popolnoma miren, ter hodil o prostih dnevih po gorah, prav pogosto-ma na Dobrač. Ta brezskrbnost i11 izleti na Dobrač, bi mi bili pa le lahko postali nevarni. Šele pozneje sem izvedel, da so me spravljali v zveZo z nekimi znamenji na Dobra-ču, ki so jih baje opazovali. Ko bi Ipili vedeli za moje izlete tja gori-bi mi bila slaba predla, dasi sam Bog ve, da nisem delal drugih znamenj, kakor znamenje sv. križa, kadar sem pod kako smreko brevi'" molil. Toda mirna vest je pač 'pred Bogom najboljši dokaz, pred solda-tesko v vojnem in protislovanskem razpoloženju pa jako slab. Zato =e mi še danes čudno zdi, da sem mogel biti, zaupajoč na svojo čisto vest, tako miren, dasi jih je že mnogo, ki so bili prav tako nedolžni ko* jaz, po ječah zdihovalo in — "bm" gljalo."
Nekega dne mi je pa le postal0 malo gorko. Na potu z Žile srečam ondotnega učitelja Hribernika, ki 1e bil seveda vojak in kot Slovenec P-v. to je "politisch verdaechtig — P0' litično nezanesljiv, sumljiv."* Pre(' dnevi je mirno sedel v gostilni "To-stenwirt", ko pride patrulja in £a
kratkomalo odvede v zapor. Neki ''emškutar, ki ga je odprej poznal, je ovadil kot srbofila in pustil aretirati. "V ječi," tako mi je pripovedoval. " nisem hotel ničesar zalivati in zahteval hitro preiskavo. Silo je drugi ali tretji dan, ko sli-sun narednike govoriti:" Haben sie ''m. noch nicht gebracht? Gestern haetten sie ihn bringen sollen. — Kaj ga še niso privedli sem? Včeraj bi ga bili morali" — "Koga?" vpraša drugi. — "Nun, den Herrn Pfarrer Trunk, von heil. Kreuz, der golite ja hier sein . . . Gospoda Upnika Trunka od sv. Križa, on bi "loral biti danes tukaj." Naredniki •seveda niso vedeli, da me g. Hri-'}ernik dobro pozna. Tokrat sicer nihče ni prišel po me, a vsakdo si 'ahko misli, da take vesti niso posebno prijetne in še manj prijetni y°jaški zapori, ki nazadnje le niso ^ostali.
Tako so minuli meseci, prešla le-t;i> mej strahom ali vsaj vednimi
skrbmi
IV.
Zagovarjam se,
"Pro domo sna — zagovarjam je naslov Ciceronovega govora, ga je imel v lastni zadevi. Morda 1)0 marsikdo, ki bo bral te "Spomi-ne>" majal z glavo in si mislil: Ne-*aj nevarnega je pa le tičalo v njem. ^aj vse kaže, da simpatizira z an-t;ir>to, najmanj s Srbi, torej ni bil Putriot, in prav mu, če so ga vfak-v luknjo. Počasi prijatelj, ne so-prehitro, poslušaj me!
Nočem hvaliti samega sebe; pra-v'jo, da to smrdi. V lastno obrambo 1,1 zagovor pa moram reči, da je bil v mojem srcu odnekdaj čut za p ravnost precej razvit. Že kot otrok 'Ilsem mogel prenašati, da so iz šo-e grede "ta večji" brez vsakega vzroka strašili, ali celo tepli "ta Majhne" — "Čemu? Kdo vam daje Pravico do tega? Pustite jih vendar ')r' miru, saj vam ničesar ne store, boriti ne morejo," tako sem sam pri Sf'ki modroval, ali tudi katero rekel,
posebno nasproti Čarjavem fantom, ki so se odlikovali po nasilnosti in krivičnosti nasproti drugim. Nisem še poznal reka: Vsakemu' svoje, a čutil sem, da bi moralo tako biti. V dijaških letih me je hudo bolelo, da so Nemci mene ali druge Slovence kot "bindišarje" na.stran potiskali in nas sramotili. "Ste mar vi kaj več? Čemu nam jemljete pravico do enakosti, ki nam jo je vsem Bog dal!" Ko se mi je z leti duševno obzorje razširilo na narodno in politično življenje, se je ta naravni čut pravičnosti v meni še bolj razvil, še težje sem prenašal vsako krivico, smešenje, tlačenje in poniževanje. Zoperni so mi bili tovariši, ljudje, ki so kazali zverinske nagone nasilnega postopanja, kratili drugim njih pravice, jih tlačili, bodisi v zasebnem, bodisi v javnem, političnem, ali narodnem življenju. Nasprotno pa mi je bil vsak prijatelj, ki se je izkazal pravičnega, Slovenec, ali Nemec. Tako sem sodil dijake, profesorje in vsacega. Vedno sem mislil, čutil narodno. Kak šovinist, prenapetnež nisem bil, saj upam. Še danes imam mej pravimi Nemci srčne, odkrite prijatelje.
Javno sem prvič nastopil kot mlad kaplan v Vetrinju pri Celovcu. Bilo je leta 1895. Ko sem odhajal na to prvo mesto, sem se poslovil od Mikučevega dedeja, starega uzornega moža, gorečega narodnjaka, kakršnega Bače ne bodo več i-mele. "Juri," mi pravi, "mej svet greš, hudo bo, marsikaj boš izkusil, kakor sem tudi jaz, a povem ti: Pravičen bodi in ne toži, potem se ti ne bo treba bati ne biriča ne hudiča!" Te besede so me spremljale do-zdaj in so še z menoj. Koj po prvem mojem nastopu v Vetrinju, so me "Freie Stimmen" napadle. "Toži," so mi svetovali duhovni sobratje. "Ne! Dedej so rekli: Ne tožari se!" . . . in bilo je prav, tokrat in pozneje v neštetih slučajih. "Pravičen bodi!" je bilo geslo mojega življenja.
V stari Avstriji ni bilo pravičnosti, temveč samo nasilje proti slabim, "Germanizacija," to je bilo njes
no prvo in zadnje, ves njen poklic. Herrenvolk — gospodje Nemci, so sedeli pri vladi, Slovani smo jim morali robovati. Naj so nekateri še danes zaljubljeni v "katoliško" Avstrijo, odkrito povem, jaz je nikoli nisem maral, ker ni bila pravična, dasi nisem slep za nekatere njene lepe strani. Simpatija se ne da za-ukazati, temveč se mora zaslužiti. Avstrija je pa, zlasti mej vojsko, vse storila, da v nas Slovanih ubije še tiste iskre simpatij, ki so se bolj slučajno in pri vrhu srca ukresale. Krivico bi mi pa delal, kdor bi mi radi tega očital, da sem delal za njen razpad, dasi se me je tega dolžilo. Prvič nisem nikoli mislil, da bo do tega prišlo, drugič pa nisem niti mazinca premaknil, da bi prišlo.
"Toraj si simpatiziral z antanto?" bo morda kdo dejal. Sem že rekel, da ne, ne takrat, še manj pa danes. Moje simpatije so na strani tistega, o-ziroma tiste države, ki da vsakemu svoje, posameznemu in narodu, to pa ne samo na papirju, ali po državnem grbu, kakor Prusi, ampak v resnici — na roko. Ker pa glavnega pravila pravičnosti: Suum cuique — Vsakemu svoje, nobena izmej vo-jujočih se držav ni poznala, vsaj v celoti ne, ni nobena vživala vseh mojih simpatij. Seve, če bi bil samo na lepe besede in obljube gledal, bi bil moral svojo ljubezen res nakloniti antanti. Ti so nas snubili pod lepo firmo: Svobodo malim narodom! Kdor je imel te obljube za čisto zlato, je naravno, če si je v dnu srca želel antantine zmage. Kdo si ne želi iz suženjstva v zlato prostost? Kdor mu poda roko, da ga bo izpeljal iz Egipta v obljubljeno deželo, mu je dobrodošel, bodi Mojzes ali Aron, ali Faraon. Jaz pa na obljube, v sili storjene, nikoli nisem veliko dal, na one, prefriganih diplomatov še najmanj. Angleži sd kramarji, ki bi še to radi požrli, kar so si drugi sami priborili. Francozi v svoji vihravosti od ust pa do nosu pozabijo, kar obljubijo. Kakšen mož beseda so polen-tarji, se je pa dosti očitno pokazalo pri trozvezi, ki jo je nekdo čisto
324
"AVE MARIA"
prav definiral: "Der Dreibund ist cin Zweibund und ein Vagabund — Trozveza je dvozveza, izdana od Ka-labreza." V Wilsonove točke sem i-mel še največ vere. Nazadnje so se pa še te razblinile v prazne sanje. Ostala mi je samo še vera v slovan-stvo, ki je nikoli nisem zgubil in je od dne do dne močnejša.
Moj vzor je bil že davno pred voj-po: Zedinjenje vseh Jugoslovanov,
tudi Bolgarov in nekaka antanta vseli Slovanov. Da bo ta vojska mojemu prvemu vzoru pomagala vsaj do delnega uresničenja, tega si ni-, sem upal misliti, se je vse preveč čudno pletlo, zlasti, ker sem vedel, kak strupen sovražnik vsega slovanskega je Anglež, ki je pravzaprav ta krvavi ples vodil. Ko bi bil vedel, kaj nam bo zmaga antante prinesla, bi bil kajpada z njo sim-
patiziral, dasi pri našem ovsoboje-nju nima dosti več zaslug, kakor Judež Iškarjot pri našem odrešenju.
To je moj zagovor. Upam, da me pameten človek ne bo sodil, ako me, slobodno mu, meni zadostuje pristno krščanski rek pesnikov:
Sodnik naj bo srce.
(Dalje.)

Nepovabljen gost.
Piše Rev. J. C. Smoley
EDENINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Tako bo tudi moj nebeški Oče storil, ako ne odpustite vsakteri svojemu bratu iz svojih src. — Mat. 18, 35.
Današnji evangelij govori o odpuščanju. "Tako bo tudi moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpusti-te vsakteri svojemu bratu iz svojih src." I pri drugih priložnostih je Gospod- vedno opominjal k odpuščanju : "Odpuščajte, pa bo vam odpuščeno" (Luk. 6, 37). Ukazal je, naj prosimo, če molimo: "Odpu-st' nam naše dolge, kakor tudi mi °dpuščamo svojim dolžnikom."
Odpuščati moramo, to je Gospodova zapoved. Toda, če se ozremo v Vsakdanje življenje, moramo z ža-'°stnim srcem priznati, da to Gos P°dovo zapoved ljudje zanemarja-da jo mnogokrat niti ne razume-)0- Nimam tu v mislih teh. ki sploh ^°čejo odpustiti, ki se nikakor no-Cejo spraviti s svojimi sovražniki, ^ain'v misli te, ki sicer na videz opuščajo svojim sovražnikom, v sr-pa še vedno drže jezo in sovra-stvf>, ki nimajo nikake ljubezni na-Pram sovražniku. Imam v misli ta-ki sicer pravijo, da odpuščajo Sv°jim sovražnikom, da jih ljubijo,
tli	.	v -
** pa v javnosti nočejo ničesar 1-,lleti z njimi opraviti. Taki ne ravnjo prav: pokazati vam hočem to ? današnjim premišljevanjem.
-o-
„ Ni dovolj, da temu, ki nas je razbil, navidezno kažemo, da smo mu ^Pustili, v srcu pa nimamo nikake J,1hezni do njega. Na primer: Če f1Tl0 v javnosti vljudni proti njemu. akor smo bili prej, če ga pozdravno, če ga obiskujemo itd. Gos-
pod nam ni ukazal, da naj svojemu sovražniku samo na zunaj kažemo, da smo se z njim spravili, on nam je ukazal, da ga moramo ljubiti: "Pravim vam, ljubite svoje sovražnike!" (Mat. 5, 44). I11 da bi nikdo ne dvomil, da je ljubezen do teh, ki so nas razžalili, potrebna, je rekel, kakor ste slišali v današnjem evan-gelju: "Tako bo tudi moj nebeški Oče storil, ako ne odpustite vsakteri svojemu bratu iz svojih src." Slišite, kaj je rekel: "Ako ne odpustite iz svojih src." Iz src moramo torej odpustiti, ne samo na videz!
Pa že navadna pamet nam to pove. Če bi zapoved : "Ljubi svoje sovražnike," pomenjala edino le, da kažemo svojemu sovražniku navidezno znake spoštovanja in prijateljstva, potem bi bili prijatelji Gospodovi tudi farizeji. Kako so se mu mnogokrat hlinili, kako ga hvalili! Učenika so ga imenovali. "Učenik," rekli so nekoč, "vemo, da si resnicoljuben in da pot božjo v resnici ti-čiš" — — kaka hvala! Prišli so k
njemu, ga vprašat za svet--dasi
s slabim namenom, ker so ga edino-
le skušali--"Gospod, katera je
ivajvečja zapoved?" Moteli so imeti od njega kako znamenje, kak čudež, kakor da hočejo verjeti v njegovo božanstvo: "Učenik, hočemo videti znamenje od tebe" (Mat. 12, 38). Vabili so ga k pojedinam, gostijam itd. In vendar so bili farizeji njegovi največji sovražniki.
Ko bi Gospodova zapoved: "odpuščati sovražnikom" pomenjala e-dino le, na zunaj sovražniku skazo-vati ljubezen in prijateljstvo, v srcu pa držati jezo in sovraštvo, potem bi to vodilo edino le k hinavščini; hi-navščina pa nikakor ne more biti zapopadena v zapovedi.
Ni pa nadalje tudi dovolj, odpustiti sovražniku, ga ljubiti, pri tem
pa ne lioteti imeti z njim nikakih stikov v javnosti, v družbi.
Mnogo jih je, ki pravijo in se tolažijo : Jaz mu odpuščam iz celega srca, nimam nikakega sovraštva proti njemu--toda z njim nočem i-
meti ničesar več opraviti, jaz mu grem s poti, ne maram z njim govoriti itd. To je velika zmota.
Prvič tak človek samega sebe goljufa. Če si sovražniku res iz srca odpustil, če imaš ljubezen do njega, čemu bi z njim ne govoril? Čemu bi se mu izogibal? Kogar imamo radi, s tem se radi shajamo. Vidiš, tvoja ljubezen je le na jeziku, je laž.
Dalje! Po Gospodovem ukazu molimo: "Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom." Ko bi nam Bog odpuščal na tak način, kakor mi odpuščamo, kam pa bi prišli? Ko bi nam Bog rekel: "Jaz ti odpuščam tvoje grehe, a videti te nočem na veke"; ko bi nam Bog rekel: "Jaz ti odpuščam, toda s teboj nočem ničesar več imeti o-
praviti"--kam, prijatelji moji,
l>i mi pri takem odpuščanju prišli?
Izločiti koga iz občevanja, je dejanje, ki pomenja kazen. Če oce pravi sinu. naj se pobere od doma, da ga noče več videti, ni li to kazen? Če društvo izloči člana, ni li to kazen? In vzemimo cerkev! Ne izob-čuje li ona pogostoma vernike radi prestopkov? Dela to z lažnjivim preroki, dela to s takimi, ki nauk Kristov potvarjajo. Sv. Janez pravi: "Če pride kdo k vam, in ne prinese tega nauka, ga nikar ne sprejmite v hišo in ga nikar ne pozdravite" (11. Jan. 10). Cerkev smatra torej izob-čevanje za kazen. Kdor bi torej tr-"dil, da svojemu sovražniku odpušča, da pa noče z njim ničesar več imeti opraviti, o tem vendar ne boste trdili, da spolnjuje Gospodovo zapoved: "Odpuščajte — — ljubite
326_
t-
svoje sovražnike!"
Ne pozabite torej, kaj pomenja Gospodova zapoved: "Odpuščajte!" Pomenja: Imej ljubezen v srcu, kaži jo pa tudi na zunaj!
To je težka reč, in zahteva mnogokrat precej samozatajevanja, da se človek obnaša proti bližnjemu, kakor to Bog zahteva. On nas je učil: "Kdor hoče biti moj učenec, naj vzame križ na svoje rame in hodi za menoj." Z dejanjem je kazal Odrešenik ljubezen do sovražnikov, za vse je molil, za vse je trpel. Spolnujte torej, kar je Gospod ukazal: "Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro njim, kateri vas sovražijo, molite za nje, kateri vas preganjajo in obrekujejo; da boste o-troci svojega Očeta, ki je v nebesih." Amen.
-o-
DVAINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
i
Učenik, vemo, da si resničen in učiš pot božjo v resnici, in ti ni mar za nikogar, ker se ne oziraš na ose'bo ljudi. — Mat. 22, 16. -
Lepšega spričevala pač niso mogli dati farizeji Kristusu Gospodu, kakor so mu ga dali v današnjem e-vangeliju. "Učenik, vemo, da si resničen in učiš pot božjo v resnici, in ti ni mar za nikogar, ker se ne oziraš na osebo ljudi." Tako hvalo je pa Gospod tudi v resnici zaslužil: Ni mu bilo mar za nikogar, on se ni oziral na osebo ljudi. Kar je bilo hudega, napačnega, je grajal, če je bilo ljudem prav ali ne. Njemu je bilo vseeno, ali so ga ljudje hvalili ali pa preganjali.
Prijatelji moji, tu je nekaj, česar bi se morali mi naučiti od Gospoda, namreč, da nam ni mar za nikogar in da se na osebo ljudi ne oziramo. Žalibog jih je le malo, ki imajo to lastnost. Če je treba spolnjevati verske dolžnosti, se takoj ozirajo ljudje na vse strani: Kaj bo ta ali oni rekel? Hodi le ta ali oni v cerkev? Pojde li ta ali oni k misijonu? Bo li ta ali oni plačal za cerkev in šolo?
'AVI MARIA «
In po tem, kar drugi store se premnogi ravnajo.
To je napačno in pogubno. Ni ti treba biti mar za nikogar, ni se ti treba ozirati na nikogar, to mora biti pravilo tvojega življenja. Pokazati vam hočem danes, da nam ni treba biti mar za nikogar, kadar nam je spolnjevati naše dolžnosti do Boga in do bližnjega.
i.— Ne brigaj se za nikogar, ne oziraj se na nikogar, ko ti je treba spolnjevati dolžnosti do Boga.
Bog nam je dal zapovedi. Namen vseh teh zapovedi je, da bi bili mi srečni tu na svetu in tam v večnosti. Tu na svetu: Kako bi bilo dobro že tu na zemlji, če bi vsak spolnjeval božje zapovedi, vestno in natančno! Ko bi vsak veroval v Boga, ko bi nikdo božjega imena ne zlorabljal, ko bi praznike posvečeval! Kako bi bilo dobro, ko bi vsakdo spoštoval svojega očeta in mater, ko bi ne bilo umorov, ko bi ne bilo tatvin in ropov! Kako bi bil srečen svet, ko bi ne bilo laži, obrekovanj, krivih priseg! Da, resnično, mi bi imeli že na svetu pravi raj!
Toda tega ni! In zakaj? Deloma ker nas že naša narava sama zapeljuje k prestopanju božjih zapovedi, deloma, ker nas zapeljujejo drugi. Zapeljtijejo nas z besedo in zgledom.
Z besedo! Najprej proti veri: Ne veruj! Ne veruj, kar ti pridigajo! Že ob času Kristusa Gospoda huj-skali so farizeji ljudstvo proti Gospodu, bogokletno vpili, da ima hudiča v sebi, da s pomočjo Belzebu-ba dela čudeže. Tako delajo še dandanes. Uče, da je bil Kristus navaden človek, da je bil lažnik, da ni resnice učil. Zapeljujejo ljudi: Ne moli, ne hodi v cerkev, ne hodi k spovedi! Čemu boš verjel duhovnom?
Zapeljujejo s svojim zgledom! Marsikak mladenič je videl svojega tovariša, da ni šel v nedeljo v cerkev; ostal je potem še sam doma. Videl je, kako je tovariš zanemarjal druge verske dolžnosti, in pričel jih je zanemarjati še sam.
Prijatelji moji, to je velika zmo-
ta, če se ravnate po tem, kar dela-io drugi! Naj ti ne bo mar za nikogar, ne oziraj se na osebo ljudi, to naj bo tvoje pravilo! Tvoj učitelj, tvoj zgled mora biti Jezus Kristus, na njega glej, po njem se ravnaj! Naj drugi dela, naj govori, kar hoče, ti spolnjuj vedno božje zapovedi, ti vedno daj Bogu, kar je božjega!
Ko bi se kdo sicer greha varoval, j pa bi ostale verske dolžnosti zanemarjal, li mislite, da bo tak odšel kazni? Mislite li, da se bo na dan sodbe mogel izgovarjati: Ta ali on' me je zapeljal? Ta ali oni je ravno tako delal? Ne, kaj takega naj nikdo ne misli! Vsakdo bo sojen p° svojih lastnih dejanjih, ne po tem, kar je storil kdo drugi. Podam vatn zgled! Pilat je sodil Jezusa Kristusa. Vedel je, da je Kristus nedolžen, vedel je, da so ga farizeji obtožili e-dino le iz maščevanja. Sam je pri-poznal javno, da ne najde nobene krivde na njem. In vendar ga je ob- . sodil na smrt. Zakaj? Ker se je oziral na ljudi! Farizeji so mu grozili' da ga bodo tožili pri cesarju, če ga oprosti, češ, da je Kristus branil dajati davek. Lahko bi bil Pilat ovr' gel tako obtožbo, ker je Kristus re' kel: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega." Iz strahu pred farizeji ga je pa le obsodil v smrt. Umival si je roke, k° je proglašal razsodbo: "Jaz sem nedolžen nad krvjo tega pravičnega! Je bil pa li radi tega brez krivde? Je bil li res nedolžen nad Gospod^' vo krvjo? Ne! Kri Kristusova, t° je božja kazen, je prišla nad Jude, prišla je pa tudi nad Pilata. Nesre' čen je bil njegov konec. Padel je v' nemilost cesarjevo, bil poslan v pregnanstvo, kjer je samega sebe končal.
Izgovor: "Ta ali oni me je zape'
ljal"--prijatelji moji, ne bo ve'
ljal! Pravim še enkrat: Ne brigaj se za ljudi!
Poglejte na svetnike, kako so 11 j živeli, kako so ti dajali Bogu, kaf > je bilo božjega! Poglejte na apost('' i le! Takoj ko je prišel sv. Duh, pričeli oznanjevati Kristusa. Farize' ji so jim ukazovali, da naj molče- :
vrgli jih v ječo, bičali jih; mislite li, da so apostoli prenehali oznanjevati Kristusov nauk? Ne, oni niso molčali ! Boga treba bolj poslušati kakor ljudi, to je bil njihov odgovor! Poglejte mučenike! Nikdo jih ni niogel odvrniti, da bi ne spoznavali vere v Jezusa Kristusa: ne oče, ne mati, ne bratje, ne sestre; ne muke, ne smrt!	•
2.— Ne ozirajte se na ljudi, ko je vam treba spolnjevati dolžnosti do bližnjega!
Raznovrstne dolžnosti imamo do bližnjega. Vse pa so zapopadene v zapovedi: "Ljubi bližnjega, kakor samega sebe!"
Pri spolnjevanju te zapovedi nas Pa le premnogokrat zapeljujejo. Navajajo nas k sovraštvu do bližjega; navajajo nas, da ga obreku-
jemo, d.a mu krademo njegovo dobro ime; hujskajo nas, da naj mu nikar ne odpuščajmo itd.
Prijatelji moji, ne glejte na ljudi, glejte na Jezusa Kristusa! Poslušajte njega, kar vas on uči, zakaj on vas bo soclil!
Iz življenja francoskega kralja Ljudovika XIV. se pripoveduje, da mu je ob nastopu prestola nek dvorjan izročil seznam vseh plemenita-šev, ki so bili njegovi sovražniki. Mislil je, da bo s tem storil kralju veliko uslugo. Kralj je pregledal seznam in pri vsakem imenu napravil mali križek. To se je seveda hitro razneslo, in plemenitaši so pričeli bežati iz Francije. Mislili so, da se bo kralj nad njimi maščeval. Ko je kralj to zvedel, dal jih je poklicati k sebi in jim rekel: "Ta križek, ki
sem ga napravil pri posameznih imenih, ne pomenja, da sem se hotel maščevati; pomenja le, da vam vsakemu v imenu Jezusa Kristusa odpuščam. Tako me je učil Odreše-nik, in tako sem storil!"
Tako me je učil Odrešenik! Glejte, tako se mora spolnjevati božja zapoved, ko nam je vršiti dolžnosti do bližnjega. Ne dajmo se zapeljati, ne dajmo se nahujskati, marveč napravimo križek, to je po zgledu Kristusa Križanega se ravnajmo!
To, prijatelji moji, je pravilo, po katerem se ravnajmo vsi v svojem življenju: Naj nam ne bo mar za nikogar, ne ozirajmo se na ljudi! Zvesto spolnjujmo božje zapovedi; kar Bog hoče, to storimo! Dajmo Bogu, kar je božjega, in ta pot nas bo pripeljala v nebesa. Amen.
Otrok dal škofu blagoslov.
Augsburški škof Pankracij Din-kel je nekega večera obiskal dobro katoliško družino. Predno se je poslovil, je mati zbrala vse svoje ma-'e> da poljubijo škofu roko in prejmejo od njega blagoslov. Ko so pr-Vo storili, jim reče: "Otroci, nocoj vam bodo pa mesto mene premilost-ni škof dali blagoslov." In so poklekni. Škof jih ginjen blagoslovi. Vsta-llejo, se še enkrat priklonijo in gre-Le najmlajša, Maryca, se je še nekaj obirala. Mati jo zagrabi za r°ko in jo potegne k sebi. Ona se
pa odreže: "Mama., to ni pravi večerni blagoslov. Ta ne zna." Mater je ru-dečica oblila in bliskoma ji je zamašila usta. Škof se je prisrčno zasmejal. "No, mala, pa ti pokaži, kako se daje večerni blagoslov!" Ona se obrne k mami in reče: "Mama pri-nesi blagoslovljene vode!" Kaj je hotela, morala je storiti. Maryca slovesno vzame blagoslovljeno vodo, vtakne prstek vanjo, pristopi k škofu in mu otroško priprosto pravi: "Počakaj, ti bom naredila križ!" Škof se skloni in Maryca mu prav
pobožno naredi tri križe: 11a čelu, ustnicah in prsih. Ko je končala, pristavi: "Tako vidiš se da večerni blagoslov!" Mati je bila kar trda od strahu, kaj bo škof rekel na to. On je pa, potem ko je prejel blagoslov od nedolžne otroške roke, ves ginjen dejal: "Hvala ti, dragica, za tvoj večerni blagoslov, ljubši mi je kot zlato. In tebi o Bog hvala za blagoslov, ki si mi ga podelil po o-troški roki in ustih. Spolni blagoslov, ki je prišel iz nedolžnega sr-
328
AVE MARIA
m\v\vuvvuuuuuuuuuvm\u\u\\vul
Konrad Bolanden:
Šentjernejska noč.
Zgodovinski roman. Prosto preložil:
Rev. J. C. Smoley.
4
t

"Ni tako, kakor trdiš, Gašper! Ne
pozabi,--pred osmimi leti je to
bilo, ko se je navarski kralj izneveril Hugenotom in prestopil k katoličanom, takrat se je Katarina Medici javno izjavila za liugenote. Ves svoj vpliv je porabila, da bi za-dobila za protestante nadvlado. Nisi li sam s Conde-jem prihitel kraljici na pomoč, ko vas je prosila za njo proti katoličanom? Nisi li takrat sam rekel: "Kraljici moramo hiteti na pomoč, da ne bo prišla v roke sovražnikov." — —■ Ti sovražniki kraljičini so bili pa Gizi, --so bili katoličani. Leto pozneje, bilo je leta 1562, pokazal mi je Conde ves iz sebe radi veselja pismo kraljice. V tem je stalo zapisano, da kraljica zaupa in se zanaša edino na Conde-ja, na tebe in na Huge-note, da upa, da boste vi katoličanom zabranili, da bi odrinili kraljico od vladanja. ---Iz tega je pač
jasno videti, da se je Katarina vedno nagibala na stran Hugenotov."
"Ne!" odvrnil je admiral. "Kraljica se je zvezala z nami proti Gi-
zom,--to je res! Podpirala in
pospeševala je pogosto protestanti-
zem proti katoličanstvu,--tudi
to je res! Tega pa ni storila iz skrbi ali ljubezni do protestantizma, marveč v svoj lasten dobiček in prid. Nas je potrebovala proti Gizom, kot stebre svoje vlade — — — in to je vse. Sicer pa sovraži prote-stantizem, kakor more sovražiti e-dino le bigotna Italijanka."
Začuden je poslušal grof zadnje besede razburjenega prijatelja.
"Gašper, Gašper, — — glej, kako so strankarski prepiri vplivali na tvoj zdrav razum! Katarina Medici je ravno toliko bigotna, kakor jaz ali ti. Da zasramuje katoliško vero in
se norčuje iz cerkvenih zapovedi, to ji dela pogosto veliko veselje. V postnem času vpogiba se kraljeva miza pod težo mesnih jedi; mej tem ko menihi pridigujejo katoličanom, oznanjajo nje princem, sploh celemu dvoru hugenotski predikanti božjo besedo. Da je temu tako, sem bil priča pred nekoliko leti sam. Ves dvor je napravil na me vtis, da vlada tam Kalvin.--Vprašam te:
--ali bo bigotna katoličanka dala odgajati svoje sinove v protestantski veri? Bo li dovolila, da se bodo v njenem domačem gospodinjstvu, v njeni kuhinji sramotile cerkvene zapovedi? — — Celo tvoj brat Odet priča zoper tvoje trditve. On je bil škof in kardinal v katoliški cerkvi, oženil se je, postal je kalvi-nist, papež ga je izobčil. Kaj bi bila morala v takem slučaju bigotna kraljica Francije storiti? Kaj bi bila morala storiti vsaj radi spodobnosti? Odpadlega in izobčenega škofa bi ne smela sprejeti, ne smela bi ga trpeti, njegove prebende bi mu morala odvzeti, ker so katoliška lastnina, ker jih protestant ne mdre in ne sme uživati. Kaj pa je v resnici Katarina Medici storila? Ni se brigala za škofov odpad, ne za papeževo izobčenje. Tvojega brata je ravno tako milostljivo sprejemala, kakor poprej. Na dvoru so ga še vedno smatrali za kardinala, njegovo ženo
so nazivali kardinalico.--Kako
more biti tak človek, ki se ravna po takih načelih bigoten katoličan?"
"Dejstva govore sicer zoper mojo trditev, ne pa proti temu, da zatira Katarina protestante," dejal je Coligny. "Tudi če nima nikakega verskega prepričanja, ne bo prenehala preganjati in moriti teh, ki jih navdušuje čista beseda božja, ki so
papistiško malikovanje zamenjali s čistim evangelijem.
Admiral je rabil tu besede in izraze, katerih se je privadil v svojem občevanju s predikanti, ki so pa napravile čuden vtis na prijatelja.
"Gašper, Gašper, kaj pa je zopet to?" je rekel začudeno Autremont.
"Božja čista beseda,--papistič-
110 malikovanje--čisti evangelij ?
Jaz te več ne poznam! Govoriš kakor kak predikant!"
"Popolnoma po mojem prepričanju, dragi Artur!"
"Po tvojem prepričanju? Ni mogoče, --pri tvojem zdravem, jasnem razumu popolnoma nemogoče! Ker je vstal mož, Kalvin po imenu, ki trdi, da je našel čisto božjo besedo in čisti evangelij, ker ljudstvo v svoji prismojenosti leta za tem novim Mesijern, radi tega bo prisegal Gašper Coligny na evangelij prismojenega kričača v meniški halji? — — Ne, to ni nič, prijatelj! Poznam te predobro, da bi te smatral zmožnega za tako budalost. Ti veruješ ravno toliko v Mesija in ustanovitelja vere Kalvina, kakor verujem jaz ali pa sploh kdo drugi iz plemstva, ki ima še možgane v gla' vi."
"Zato pa verujejo tisočeri in tisočeri drugi, in kralj naj jim te vere ne zabranja," dejal je živahno admiral. "Za svojo osebo se ne brigam ne za Lutra, ne za Kalvina, ne za Zwingli-ja, sploh za nobenega človeka, ki se lahko moti. Gre za vsekaj drugega."
"Za kaj pa?"
"Za svobodo, da vsak lahko veruje, kar mu drago, ne pa da bi koga silili, kaj naj veruje."
"Od kod ta novotarija, Gašper? ^
vsaki državi obstoji državna vera, v Angliji protestantovska, v Turčiji niohameuanska, v Franciji katoliška. Ti poznaš stališče, katero jaz zavze-
nam napram veri,--vendar pa
mislim, in to vsled zadnjih skušenj, da nikakor ne gre, da bi država vsakemu prepuščala, kako vero si bo izbral ; kajti končno bi bilo ravno toliko ver, kolikor bo glav. Če si izmisli nekdo zopet tako vero, kakor si jo je izmislil Kalvin, vero polno blaznosti, neumnosti, podivjanosti in grozovitosti, potem naj država pazi, kaj se bo vse zgodilo. Odkar sem slišal z lastnimi ušesi in videl z lastnimi očmi dogodke, da se človeku ježijo lasje, kakor so bili dogodki, pri Dubourg-11, sem mnenja, da ne smemo trpeti ljudi, ki iz vere more, iz vere oskrunjajo, ropajo in požigajo,--ki iz pobožnosti sovražijo vsako še tako nedolžno veselje, ki iz pobožnosti celo predpisujejo, kako naj ženske uravnavajo svoje lase. To je blaznost! In če Kalvinci molijo Boga, ki ukazuje u-mor in pokončanje vseh papistov. potem je to prav hudičevo delo."
"To je ravno,--hudič vlada
in gospodari povsod," odvrifil je Coligny. "Hugenoti koljejo iz verske gorečnosti papiste, katoličani pa iz verske gorečnosti sežigajo na grmadah Hugenote. Protestantovska kraljica Elizabeta v Angliji mori svoje podložne, ker so katoličani, — •— in katoliška kraljica Katarina v Franciji mori svoje podanike, ker so protestantje. To veselje do klanja in krvoželjnosti nima svojega povoda v verski gorečnosti. Angleška kraljica je ravno toliko -prepričana o resničnosti protestantizma, kolikor je prepričana francoska kraljica o resničnosti katoliške vere. Samo navadno, fanatično ljudstvo mori in
kolje iz verske gorečnosti,--
vladarji more iz želje po gospodstvu. Ako se nam ne posreči, da ubijemo tega prenevarnega sovražnika svobode, bo kmalu zasužnilo vse stanove trinoštvo in samosilstvo, ki ne bo poznalo nikakih mej. Jaz se ne borim za to ali proti oni veri, borim se za svobodo proti despotiz-niu."
Te besede so grofa presenetile. S politiko se ni nikoli ravno posebno pečal, 011 ni imel politične dalekosež-nosti, zato pa tudi ni razumel stališča in namer svojega prijatelja.
"Jaz ne razumem popolnoma tvojih besedi, dragi Gašper. Ali te smem prositi, da mi jih bolj pojasniš?"
"Precej zahtevaš," odgovoril je smehljaje admiral. "Svoje misli naj izrazim v besedah, misli, skrite v glo-
bočini mojega srca. Vendar,--ti
si Artur, ti imaš pravico, da poznaš moje namene, da razumeš svojega prijatelja."
Molčal je par trenutkov, preudaril je dobro, kaj hoče povedati.
"Z Ludovikom XII. končala se je vrsta ljudskih kraljev," je pričel. Njegov naslednik, Franc I. je nastopil pot samosilstva. Ti veš, da je moralo pod Francem plemstvo ravno tako hlapčevati kakor ljudstvo. Pismeno potrjene pravice irt| svoboščine je kratkomalo preklical. Že Ludvik XI. je poskusil nekaj takega, pozabil pa je položiti za samosilstvo temelj, ki bi držal. Franc 1. se je tej napaki izognil, vzel je vero za zaveznico svojih nesramnih nakan in za oporo svojega neomejenega gospodstva. S papežem je sklenil konkordat, s katerim je bila volitev škofov, opatov in prijorjev odvzeta stolnim kapitljem in samostanom. Kralj je izvolil, oziroma imenoval škofe-, papež pa je izvoljenim podelil prebende. Svetne zadeve so potemtakem bile v rokah papežev, duliovske zadeve pa, to je i-menovanje, oziroma volitev cerkvenih dostojanstvenikov, v rokah kralja. Čemu pač ta čudna pogodba? Sa;no, da se je razširila kraljeva oblast in moč. Ako si kralj izbira škofe in izvoli take, o katerih ve, da se mu bodo brezpogojno vklanjali, kaj bo posledica? Gospodstvo kralja na verskem polju. Škofje in župniki postanejo kraljevi hlapci, altar kraljev prestol, vera pa jako uspešen stroj, da se razširi kraljevo samosilstvo Tn če so vse plemenite rodbine pričakovale samb od kralja preskrbljene svojih, po očetovi smrti rojenih otrok, katerim je podelil duliovske
službe in duhovnije s stalnimi dohodki, potem je imel kralj tudi plemstvo v svojem žepu. To je morah) biti pravo veselje za despota, ko je stolne kapitlje in samostane oropal njihovih starih pravic. — — Tako se je zgodilo, da so s škofijami in opatijami barantali, kakor barantajo v Benetkah s poprom in sladko skorjico. Celo lajikom je podeljeval duhovske službe; ti pa so se dali zastopati po vikarjih, katere so imenovali "custodi nos — varuj nas '. Državni zbor sicer ni pripoznal kon-kordata, ker je sprevidel, kake posledice bo lahko imel. Pariška univerza je celo odredila procesije in litanije proti konkordatu, kakor ob kaki javni nesreči. Franc I. je pa kratkomalo rekel: "V Franciji je kralj, in jaz ne bom nikakor trpel, cia bi bil tu še kak senat, kakor je v Benetkah." — — In papež? V despotizmu je bil kraljev zaveznik. Izdal je cerkvene pravice in svoboščine, da se je razširila kraljeva vsemogočnost. V preteklih časih so si bili vladarji in papeži pogosto v laseh. Papeži so bili branitelji ljudstva proti krivicam vladarjev. Z izobčenjem so pogosto pobili sovražnike ljudstva 11a tla. Radi tega v minulih časih ni moglo vspevati nasilje monarhov. Papeži so se opirali 11a vernike, in po svojih vernikih je
bil papež nepremagljiv.--Če se
pa s kraljem zaveže papež, to je, s prestolom cerkev,---če mora cerkev služiti despotični pohlepnosti, — — kaki časi pa bodo nastopili za ljudstvo? Če se duhovska in svetna oblast zveže, — — zveže v istem stremljenju po neomejeni moči in
gospodstvu,--zveže brez mora-
ličnili načel, brez spoštovanja pred zakoni, običaji in svobodo, kaj mora
priti iz tega?--Iz človeštva bo
postala ogromna čreda samih sužnjev."
"Popolnoma prav!" prekinil ga je Autremont. "Ravno protestantje so, ki so odstavili papeža in naredili posamezne deželne kneze za cerkvene glavarje. Potemtakem je po tvojih nazorih, s katerimi se popolnoma strinjam, ravno reformacija vpeljala suženjstvo, hlapčevstvo ljudstva."
■>m glasnik ženskih društev,
H. B.
NAŠIM MATERAM.
(Konec.)
Ne pravim, da bi katerega silili h temu. Lahko ga s svojimi prošnjami in solzami nekako prisilite. Toda milosti poklica zanj ne morete izsiliti. Ni ga pa bolj nesrečnega bitja na svetu, kakor je na katerikoli način prisiljen duhovnik, redovnik, ali redovnica. Srednjeveški prisiljeni redovniki in redovnice so bili bacili za redove. Imejte srčno željo, i-mejte trden sklep, da hočete vsaj e-nega ali eno za Gospoda vzgojiti. Ta želja, ta sklep vam bodi zvezda vodnica pri vzgoji in pridno jo zalivajte z molitvijo, vse to pa bolj na tihem. On ki kliče, bo videl. -Taka navada je bila na bivšem saškem kraljevem dvoru, kakor mi je pripovedovala grofica Gasquet, omožena vojvodinja Meklenburg. Na tem katoliškem dvoru sredi protestantov-skega morja, je bila družinska navada, da mora biti ali en princ duhovnik, ali ena princezinja redovnica. Tistega, tisto, ki so ga, jo za 10 določili, so tudi v tem smislu vzgajali. Dasi tudi kraljevi princi in prin-cezinje nimajo pravice do poklica v duhovski ali redovniški stan, ga Bog navadno ni odrekel. Zdaj brat bivšega kralja, prelat princ Maks, zastopa to družinsko navado. Čeravno prvotno, vsaj kakor mi je omenjena grofica pravila, ni kazal veselja za duhovski stan, je vzoren duhovnik, poln apostoljske gorečnosti, kar mi je osebno znano, sem ga imel dve leti priliko opazovati.
Ali vidite matere, koliko ve lahko storite za ta vzvišeni poklic svojih sinov in hčera? Dajte torej, začnite zgodaj z njih vzgojo v tem smislu
in s tem ciljem pred očmi: eden, ena mora biti popolnoma božja last. Čuvajte njegovo, njeno čisto srce. Po-sejte to deviško gredico s plemenitim semenom najlepših cvetlic, posebno lilijskim. Pazite skrbno, da se ne prikrade odkod kak hudobnež, v tej ali oni podobi, ki bi prisejal ljubke vmes. Če boste to storile, .tudi žarki božje milosti poklica ne bodo izostali. Močno se bodo vprli vanjo. Plemenito seme bo vsklilo. Snežna lilija, z zborom drugih tovarišic cvetočih lic, bo priklila na dan in Gospod bo stegnil svojo roko, da jo s celim zborom njenih dvorjank presadi v svoj vrt. Taki otroci so, če ne rojeni, vsaj vzgojeni za duhovski, redovni stan. Če taki slede božjemu klicu, se jim ni treba las ruvati. Ožarjeni še od večjih milosti, ki jih Bog deli svojim izvoljencem, zidajo na tej trdni podlagi, ki so jo kot najboljšo doto prinesli s seboj, dalje, do resničnega krščanskega nadčloveka, ki ima svoj najlepši vzor v svetništvu.
Take matere se ne ustrašijo, ko jim sin ali hčerka razodene željo slediti Gospodovemu klicu. Dasi se njih materinska srca težko sprijaznijo s to mislijo, kar je čisto naravno, čeravno morda tudi pristavijo, naj se ne prenagli, temveč stvar dobro premisli, ker je velevažna, kar je pametno, so vendar v dnu srca vse srečne. Umljivo! Saj če kedo, mati želi svojemu otroku dobro in je sama srečna, če vidi svojega otroka srečnega. Boljšega mu pa ne more želeti, srečnejšega ga ne more videti, kakor v ciuhovskem ali redovni-
škem stanu, ki se ga je iz poklica oklenil, oklenila in z milostjo poklica pridno in vstrajno sodeluje.
Naj vam, matere, v potrdilo tega navedem izjavi dveh mater, katerih ena je žrtvovala sina, druga pa hčerko, ko ju je Gospod zasnubil.
Tam v Bridgeportu, Ohio, živi mati stare slovenske korenine, Mrs. Mary Hoge. Lani je poslala enega svojih lepo vzgojenih sinov v novi-cijat k frančiškanom. Ko je letos po končanem novicijatu 16. avg. v Pa-terson, N. Y. delal neslovesne redovne obljube, je k slovesnosti seveda povabil tudi svojo mamico, ki mu je dala podlago za redovni poklic. Seveda se je rada odzvala povabilu. In "kakšne vtise je dobila pri pomenljivi slovesnosti? Morda ste brale že v "Edinosti." Če ne, naj tukaj povem. "Kar sem videla v Pa-terson, mi bo ostalo za vedno v spominu. Nekako petdeset mladeničev je prikorakalo v cerkev, vsak s križem v roki, trideset, da sprejmo redovno obleko sv. Frančiška in stopijo v novicijat, dvajset, da se z neslovesnimi obljubami zajvežejo. Kako genijivo je videti mladeniče od 17. 27. let, ki se odpovedo svetu, z namenom, služiti edino tistemu, ki jih je ustvaril in zanje trpel — tako zaničevanemu Kristusu. Cerkev, dasi je precej prostorna, je bila za to priliko polna, večinoma sorodnikov teh mladeničev. Od vseh krajev so prišli stariši in bratje in sestre, da prisostujejo slovesnosti. Kako veselih obrazov so sinovi pozdravljali svoje stariše in sorodnike. Kratek je bil čas, ki smo ga prebili
skupaj, vendar smo se veseli razšli, z zavestjo v srcu, da ti in taki naši sinovi ne bodo zgubili tistega najdražjega, kar morejo dati stariši svojim otrokom, vere."
Druga izjava. Mrs. A. Zimmer gori iz Colorade, je dala svojo hčerko k usmiljenkam. Pred kratkim jo je obiskala na Mount St. Joseph, O. ter nekaj dni tam preživela. Ko se je vrnila domov, je imela srce tako polno lepih vtisov, da jih je v "Denver Catholic Register" objavila. Po-slušajmo jo kaj pravi: "Pred kratkim sem imela srečo, da sem nekaj dni preživela v samostanu sester usmiljenk. Ob tej priliki sem spoznala, da je to življenje tako različno od vsega, kar sem ga dozdaj videla, tako naravnost očarujoče, da bi se tni čudno zdelo, ako je sploh mogoče, če bi matere, katerih hčerke so tudi našle tisto skrivnostno, nevidno pot ob cestah življenja, ki vodi v mala nebesa na tem svetu, ne hotele slediti mojemu pripovedovanju." Potem na široko opisuje dnevno življenje sester, polno nepoznane tihe sreče in pravi mej drugim : "Ve matere, ki ste darovale svoje hčerke Bogu, ste s tem doprinesle isto žrtev kakor jaz, občutile isto bolest, postale dedinje iste radosti, prave resnične radosti, kakršna je samo še v nebesih doma. Po-
gosto matere občutijo samo ločitev od dragega otroka in v tej žalosti zgubijo izpred oči tisto, kar je mnogo važnejše, srečo, ki otroka čaka v redovnem življenju. Ko bi ve poznale življenje redovnic, bi spoznale, da je vaša žalost absurdna, skrajno nespametna. One žive delavno, srečno, lepo življenje. V popolni čistosti so podobne vrtičku, posajenem s snežnimi lilijami. Ko se eni ali drugi približa večer življenja in Gospod pride, da jo odtrga, ni opažati v njenih očeh nikakega strahu, kajti srečna je lilija, ki je ostala neoskrunjena do žetve."
Matere, če meni ne verjamete, verjemite tem materam, ki bolje poznajo vaša materina srca in njih občutje, kot jaz. Jaz naj pristavim le še to, da je opisana sreča matere, ki je darovala svojega otroka Bogu, samo neko časno plačilo za njen trud, ki ga je imela, ko je rahljala tla njegovega srca za oživljajoče žarke božje milosti in za žrtev, ki jo je stala ločitev od njega. Njeno plačilo s tem še nikakor ni izčrpano. Dokler bo otrok živ in ob altarju ali v samoti slonil na Gospodovih prsih, ter pil iz njih najčistejšo ljubezen in srečo, boš od. vsega tega tudi ti vlekla gotove procente, ker ve Bog in ve otrok, da si pri tem ena glavnih delničark. To je še neprimerno več vredno. Tisti tvoji sinovi
V vsakem človeku tiči od narave pol vraga, pol angela. Ce se obrne navzgor, postane lahko svetnik, če navzdol pa lump, da mu ga ni para. Ženske ne delajo pri tem nikake izjeme, da zdi se celo, da je to nasprot-stvo pri njih lahko še večje. To potrjuje naslednji zgled: Ko je začasa francoske revolucije giljotina vršila svoje krvavo delo, je bilo največje veselje propadlih pariških dam, ho-
*************** Ženske in ženske.
diti na kraj morije. Tam so sedele, kramljale, pletle, vezle ter z največjim zanimanjem in zadovoljstvom spremljale krvave prizore. Kadar je kaka glava odletela, so se zakro-botale. To so bili poosebljeni vragi. --Nekega dne pripeljejo revolucionarni krvniki celo samostansko družino redovnic pod giljotino. To so bile pa čisto druge ženske. Kakor v koru, so venomer molile.


in hčere, ki si jih, ali jih še boš po-možila in poženila, bodo v borbi za lastno življenje in življenje svojih, prej ali slej, morda kmalu, pozabili nate. Saj to je splošna usoda tiste ljubezni, ki poganja iz mesa in krvi. Ko bo zastala kri v tvojih žilah in se spremenila v njihovih, se bo spremenilo, ohladilo tudi tisto prisrčno razmerje, ki zdaj vlada mej vami.
Ljubezen tvojega Bogu darovanega otroka, ki ni samo iz mesa in krvi, ampak pred vsem iz Boga, bo zastala šele z njegovim srcem. Kadarkoli bo iz varnega in mirnega pristanišča samostana gledal 11a široko morje sveta in videl, kako se umazani valovi igrajo s posameznimi ladjicami in jih zagrinjajo, se bo spomnil tudi nate, ki si ga z božjo pomočjo in milostjo povedla v varni pristan. Njegova dobra dela, njegove molitve, njegove nekrvave daritve oz. vsakdanja sv. obhajila, bodo škropila tvoj grob, ko bo od dru-kih tvojih otrok že zanemarjen, če ne celo pozabljen.
Matere, ako boste ve to malo premislile in primerne sklepe naredile, potem ne bo treba meni, ne komu drugemu, vaših sinov in hčera navduševati za duhovniško — redovni-ško življenje, navdušil in poklical jih bo Bog sam.
Druga za drugo so udano polagale glave pod ostro sekiro in molile: Češčena Marija . . . dokler jim je ni giljotina pretrgala in so jo v nebesih nadaljevale. Vedno tišji je bit njih glas, ker jih je bilo vedno manj. Ko je opatica kot zadnja položila svojo glavo pod sekiro in je ta izvršila svoje delo, je utihnila zadnja: Češčena Marija, slišal se je le še krohot propadlih gledalk.
fllllil!i!iliiillllll!lllllllllllllllllllllllllllllllll^ iiiiii! iiii'iiiiiiiiiiii
iiii|iiiiiiiiiiii[iijiiiii& iiliiiiiiiijiiiiiii


Iz katoliškega in nekatoliškega sveta. ^
RIMSKE NOVICE:
Nov kip loretske Matere Božje. Kakor smo poročali, jc staro soho loretske Matere Božje lani požar uničil. Napravili so novo, popolnoma podobno prejš-ni, iz libanonskega cedro' V ga lesa. Najprej je bila prepeljana v Rim, kjer jo je sv. oče sam v sikstinski kapeli mej veliko slovesnostjo blagoslovil in kronal. Nato so jo v slavnostni procesiji prenesli v baziliko Santa Maria Mag-giore, kjer se je vršila zopet impozant-na procesija po baziliki, katere se je vdeležilo okrog 50,000 vernikov. Potem so jo znova prenesli v Vatikan, na Da-mazovo dvorišče, kjer jo je stražila Švicarska garda in je bila naravnost oblegana od pobožnega ljudst' a. Papež sam je prišel pomolit k njej. Po rimskih slovesnostih je bila naložena na papežev avto., s častno stražo treh "kardinalov. V spremstvu več drugih avto z višjimi cerkvenimi in svetnimi dostojanstveniki, je bila odpeljana proti Loreti. ki je 200 milj od Rima oddaljena. Po vseh vaseh in mestih mej potjo jo je ljudstvo slavnostno sprejemalo iit z navdušenjem pozdravljalo. V Loreti jo je pričakovala več sto tisoč broječa množica, da jo v procesiji spremi v njen prihodnji dom. Vsa Loreta je bila praznično oblečena in razpoložena. Potem ko je škof Andrioli blagoslovil njen novi dom, so jo ob dveh popoldne prenesli v baziliko, ki je bila celo nasledno noč odprta. Ljudstvo se je drenjalo okrog nje in v velikem številu prejelo sv. zakramente. Mej slovesno sv. mašo drugo jutro, ki jo je imel kardinal Gasparri, so krožili nad baziliko aeroplani, ker je lo-retska Mati Božia patrona aviatike. Po slovesnosti sta se kardinala Ranuzzi i.i Tacci v Caproniju dvignila v zrak in napravila dvajset minut trajajočo turo . .
Papež odlikoval dečka. Dečki iz azila Castelmare pri Neapelju so se šli v morje kopat. Eden je zašel predaleč in se začel potapljati. Ko je trinajst-letni Francesco Esposito to opazil, je pogumno skočil v morje, mu hitel na pomoč, ter ga srečno spravil na suho. Ko je papež to izvedel, je poslal malemu junaku zaslužno svetinjo.
V spomin mirovnemu papežu Benediktu XV. mislijo v Rimu zidati krasno
mirovno cerkev, v renesanskem slogu. Načrte je izdelal nadarjeni mladi mojster, specialist v tem slogu, sig. Armando Brassini. Posvečena bo sv. Jakobu, kakor je bilo prej BenediktuXV. ime, ter štirim evangelistom. Stala bo okrog 30 milijonov lir. Po načrtu sodeč bo im-pozantna stavba, nov biser krščanske arhitekture.
Papež za sv. Deželo. Angleži, novi gospodarji naših najsvetejših krajev, so se kot taki kmalu po okupaciji pokazali v marsičem slabše, kot so bili Turki. No to papež, kot najvišji varih teh dragocenih svetinj, ni mogel molčati. Na genovski konferenci zbranim diplomatim je protestiral proti njih nameravani katoličanom krivični ureditvi. Ker so bile: Italija, Francija, Španija in še nekaj manjših držav na njegovi strani, je Velika Britanija zavrgla svoj prvotni načrt uredit\fc in bo napravila novega, ki bo tudi katoličanom pravičnejši.
Pij XI. — knez miru. Po zadnjih turških zmagah je bilo pričakovati, in se je deloma že poročalo o novem klanju kristjanov na bližnjem vshodu. Vse kar je "kulturni" svet imel proti temu, je bilo nekaj časniškega robantenja, ki seveda ne 'ustavi niti kapljice krščanske krvi." V tem strahu in trepetu za imetje in življenje, so prizadeti vshodni kristjani zopet s.ooznali, kdo je njih pravi oče in kdo očem. Prvi, ki je mislil nanje in se potegnil zanje, je bil papež. Brzojavno je prosil vodjo zmagovitih turških čet, Kemala Pašo, naj s katoličani v Smirni milostno ravna in naj jih nikar ne izganja. In Turek ga je vbogal, mejtem ko je krščanska diplomatična Evropa gluha za vse njegove pozive in prošnje. Dasi je bilo prvotno določeno, da morajo katoličani iz mesta, je bilo po papeževem vplivu to povelje preklicano in protek-torat nad njimi izročen tamkajšnemu katoliškemu nadškofu Most Rev. Vallegi. Istočasno je sv. oče poslal posebnega delegata v Carigrad, v osebi nadškofa Most. Rev. Fran. Marmaggianija, priznanega diplomata, ki naj bi vse storil, da se čim-preje sklene mir.
Nova vrhovna prednica Klaverjeve družbe, po umrli grofici "Ledochowski, je postala njena dolgoletna zvesta so-
trudnica grofica Marija Falkenhayn, Nemka. Njen oče je bil globokoverni grof Franc Falkenhayn, podpredsednik avstrijske gosposke zbornice, mati pa Ana roj. kneginja Oettingen Wallerstein. Po materini smrti 1. 1905., je v Solno-gradu vstopila v družbo, kateri je poslej žrtvovala vse svoje izredne moči duha in srca. Črnci imajo zopet svojo mater, ki se bo gotovo z isto vnemo trudila zanje, kakor se je rajna Ledochowska.
AMERIŠKE NOVICE:
Konference ameriškega episkopata, ki
se je pred kratkim vršila v Washingto-n.u, se je vdeležilo šestdeset nadškofov in škofov. Obravnavale so se važne stvari, zadevajoče naše domače, pa tudi zunanje cerkvene razmere. Postavile so se nove smernice za delovanje naše poživ-ljene katoliške centrale C. N. W. C. s posebnim povdarkom, da naj se skrbi za boljšo organizacijo katoliškega lajištva. Obenem se je v smislu nove misijonske centrale, ki se je osnovala v Rimu, sklenilo, čimpreje po posameznih škofijah organizirati njene zaukazane podružnice. Tako bo zlata Amerika glede podpiranja vnanjih misijonov v doglednem času ne samo lahko konkurirala s Francijo, ki je doslej v ta namen največ storila, ampak jo celo daleč zadaj pustila, kar bi jo morala že zdavnaj.
Sedemdesetletnico svojega obstoja bo v začetku novembra slovesno praznovala škofija Cleveland. Natančen program te proslave še ni določen. Misli se na slovesno trodnevnico, ki bi se začela 5. novembra in 7. z veliko javno parado v novem javnem avditoriju zaključila. Vstanovni dan škofije je bil pretečenega 23. aprila.
50-letnica dr. Najsvetejšega Imena se obhaja letos. Za to slovesno priliko je sv. oče naslovil na ameriški episkopat pismo, v katerem določa, da se ima ta jubilej od 1. okt. dalje do božiča enkrat slovesno proslaviti. Da bi se člani tega mogočnega društva s tim večjo vnemo vdeleževali teh slovesnosti, jim je naklonil izredne duhovne milosti. Kedaj se bo po posameznih škofijah in župnijah praznoval ta jubilej, bodo po dogo-
voru s škofi določili škofijski voditelji društev.
Številke govore, da je tudi v Ameriki za mladino treba še marsikaj storiti. To so ugotovili apostoli dobrodelja, ki so se pred kratkim zbrali v Washingtonu k posvetovanju. Eden izmej članov, James J. Davis, je mej drugim dejal: "Na čelu današnje Amerike je začrtan otroški problem." — Naj vam povem, je izvajal nadalje, kaj me z grozo navdaja za prihodnjost in me sili, da žrtvujem svoje življenje za dobrobit otrok: To je 250 tisoč otročičkov, ki zatisnejo svetu oči, ko so jih komaj za silo odprli, je pol milijona dedno, moralno ali fizično obremenjenih, ki so domala popolnoma sami sebi prepuščeni, je poldrugi milijon takih, ki prej zginejo po majnah in drugih obratih, predno se zavejo človeških pravic in dolžnosti, je trideset milijonov ameriških šolskih o-trok. mej katerimi je v naših šolah (pub-ličnih) k^maj vsak deseti tako izučen in vzgojen da bo izpolnil mesto, ki ga v življerj 1 čaka
Za posvečevanje nedelje. Nemška katoliška centrala je na svojem šest in šestdesetim glavnem sestanku v Detroitu. mej drugim odločno obsodila vedno za-nikernejše posvečevanje nedelje, ki se o-paža ne samo pri nekatoličanih, ampak tudi pri katoličanih. Četudi se sv. maše še udeležujejo, drugače skrunijo nedeljo z nepotrebnimi hlapčevskimi opravili, s prepogostimi izleti, veseljačenjem in zanemarjenjem večernih pobožnosti. — Vsakdo, ki ve, kako se je nekdaj posvečevala nedelja v Ameriki in kako se zdaj, mora priznati, da je ta obsodba v resnici na mestu. Malo puritanske nedelje bi prav nič ne škodovalo.
Protestanti za zasebne šole. Protestantska sinodalna konferenca zbrana v Cincinnati. O. je odločno obsodila težnje našega framasonstva po prisilni publič-ni šoli. Vsi govorniki sinode so bili ene misli, da se mora mladina versko vzgajati. kar publična šola ne dela. Prof. Dr. Mayer pravi v svoji adresi na sinodo: "Mi zaupamo v vzgojo naših otrok v naših lastnih luteranskih šolah. To, da 1 ill versko vzgajamo, nanf daje moč in jakost ter pravo smer življenja. Radi sicer prispe-k mo. kar se od nas zahteva, za publične šole. odločno smo pa proti lucije. ki se poučuje na javnih šolah. Mi T-uterani smatramo za dolžnost starišev. vzgajati otroke v krščanskem dtihu. ker "ni so odgovorni za vzgojo svoiih otrok Vzgoja je za nas versko vprašanie. Mi ''elimo našo mladino rešiti po Jezusu Kristusu in gledamo na naše farne šole kot edino trdno podlago za dosego tega namena. "Podobno so se izražali drugi. To je za nas katoličane razveseljivo dejstvo. Kajti v slučaju organiziranega na-vala na naše farne šole, ki ga nasprotniki pripravljajo, bomo lahko računali tudi na protestantovsko pomoč in skupaj ? njimi šli vi boj za naše pravice zajamčene nam po ustavi.
Piroti katoliškim šolam se bije v Ore-gonu hud boj. Sovražniki Cerkve so vse sile napeli, da bi topot vspeli, ker so si že enkrat prste ožgali. Pa tudi katoličani in konservativni protestanti, so se strnili v skupno fronto,, da odbijejo napad in ubijejo nadaljne skomine nasprotnikov po odpravi župnijskih šol. fikof Drumm v Des Moines izjavlja, da bo samo katoličane ta boj stal sto tisoč dolarjev.
Smrt sovražnika Cerkve. Georgijski senator Watson, ki je pred kratkim v Washingtonu nenadoma umrl, je bil e-den nayzagrizenejših in najagilnejših sovražnikov katoliške cerkve, ne sicer iz prepričanja, ampak ker mu je to neslo. Ko bi bil prepričan, da je katoliška cerkev res taka malopridnica, bi ne bil dal svoje hčerke katoliškim redovnim sestram v odgojo, kar je storil. Mož ie imel krasne darove, to treba priznati, a jih je rabil v službi teme, dokler mu gospodar življenja ni naglo prekrižal njegovih načrtov.
Katoličan stare korenine. V Baltimore je umrl George L. Hintenach, oče Rev-Antonina O. S. B. prejšnega asistenta pri sv. Pavlu v Chicago. Da je bil mož po božji volji, se vidi iz tega, ker je bil vsak dan pri sv. obhajilu. V zadnjih desetih letih j_e bil pri 4000 sv. mašah. Na sv. dan vsako leto pri petnajstih. Eno hčerko je dal benediktinkam (S. Athanazija), enega sina benediktinom (Father Antonin). Pač zato, ker je imel brata benediktina, poznejšega, še živečega nadopata Hintenacha.
Nekaj izrednega je. da je neka chi-caška redovnica M. Tiieodolinda iz samostana "Coenaculum," 513 Fullerton, Parkway, opravila prvo sv. spoved, prejela prvo sv. obhajilo in redovni pajčo-lan iz rok Ahila Ratti, sedanjega svetega očeta.
Rudnik Argonaut je požrl 25 katoliških in enajst jugoslovanskih žrtev. Jugoslovani so bili menda - fi pravoslavni in bili kot taki pokopani na pravoslavnem pokopališču. Poleg teh je našlo smrt tudi devet protestantov. IJmrli so v zlatem rudniku. Je li bila zato njih smrt kaj srečnejša? Ali s kepo zlata, ali kamnom v roki. je vseeno, samo da pripravljeni. To pa samo Bog ve.
Liga za lajiške duhovne vaje se je organizirala v samostanu sv. Pavla v Pitts-burgu dne 1. oktobra. Prisosto-'alo je 0-krog 3000 zastopnikov raznih katoliških organizacij. Kakor drugod že davno, tudi ameriški katoličani, živeči mej svetom, vedno bolj spoznavajo, da je tudi v verskem oziru treba odriniti na globoko, kdor noče. da ga val verskega in-diferentizma in površnosti potegne za seboj. Duhovne vaje bodo za to brez-dvomno jako vspešno sredstvo.
Amerika za stradajoče. Ameriški pri-mas, kardinal O'Connell. je poslal vsem ameriškim škofom adreso. v kateri jih po želji sv, očeta vspoclbuja, da bi se po papeževem zgledu tudi oni z organizirano akcijo zavzeli za stradajoče voj-
ne žrtve Rusije, Nemčije, Nemške Avstrije, bližnjega vshoda in sploh vseh, ki jih je vojna pahnila v bedo. V ta namen naj bi bila po vsej katoliški Ameriki dne 29. okt. posebna kolekta, ki bi se dala sv. očetu na razpolago, da jo kot skupni oče, ki najbolj pozna potrebe svojih otrok, tem primerno razdeli.
-o-
IZ DRUGIH KRAJEV:
Marija se je vrnila na sv. Goro pri Gorici. Dne 'ž. oktobra so jo njeni otroci slovesno spremili v njen novi dom. Po tihi sv. maši v stolnici, kjer je bivala dozdaj ,odkar se je preselila iz ljubljanske frančiškanske cerkve nazaj na Goriško, se je začela ob 8. uri pomikati slavnostna procesija, ki jo je spremljala proti Solkanu. Tam so jo duhovniki dvignili na rame in jo nesli na goro. Na Pre-valjah so ji prišli naproti romarji izza sv. Gore in jo z lepo pesmijo, ki jo je nalašč za to priliko zložila M. Elizabeta, uglazbil pa Re-1 Vinko Vodopivec, prisrčno pozdravili. Na vrhu je bila tiha sv. maša na glavnem oltarju stare njene bazilike, s slovenskim in italijanskim govorom, ter zahvalno pesmijo. Nato je bila prenesena v novo cerkvico. Tako imajo Goričani zopet svojo Mater, pri kateri bodo gotovo.. še bolj pridno kakor prej, iskali pomoči in tolažbe v težkih urah svojega suženjstva. Da bi le kmalu mogli zapeti: Kraljica osvoboditelji-ca, pro.si za nas!
Moško je beseda ta. Na katoliškem shodu v Brežicah je Dr. Korošec mej drugim to-le povedal: "Po razpadu stare in ustanovitvi nove države, se je pojavilo z ozirom 11a položaj katoliške cerkve v novi državi dvojno mnenje; eno so zastopali tisti, ki jih je bilo strah, drugo tisti, ki so nas začeli napadati, toda niti tabor bojazljivcev, niti mnenje strahopetucžev, niti nameni napadalcev, se ne bodo uresničili. Katoliška cerkev ima v sebi dovolj ži«ljenske moči, kljub temu, da vladar ni naše vere in je vlada proti nam. Zgodovina nas uči, da je katoliška cerkev cvetela celo v tistih krajih, kjer so vladarji nastopali proti njej. ako so bili katoličani budni. Katoličani smo dobili v naši državi vzvišeno, zgodovinsko nalogo, da zopet združimo katoliško in pravoslavno cerke- , da bo zopet en hlev in en pastir. Na to nalogo ne smemo pozabiti, da ne bomo odbijali drugovernikov, ampak jih s svojim delovanjem priklenili nase. Ce pa hočemo v tej državi s pravoslavnimi mirno živeti in se razvijati, potrebujemo kakor ptica zraka in riba vode, neomejene svobode katoliške cerkve. To hočemo katoličani in nič drugega, zato zahtevamo tudi cerkveno avtonomijo ' državi, da sc ne bodo drugoverci vmešavali v naše katoliške zadeve. Zato prosimo danes svoje škofe, da se krepko zavzamejo za samoupravo cerkve. Zahtevamo od vlade da sklene s sveto stolico sporazum, bojimo se, da ima to odlašanje vlade slab namen, toda sledili bomo tej zadevi s paz-nim očesom, da se prepričamo, kdo noče verskega miru v naši državi." Potem be-
334
•AVE MAHA"
re vladi levite:" Osem škofijskih stolic v vladi ni zasedenih. Vlada ne daje katoliškim bogoslovnim semeniščem dovolj podpore. Dušeskrbstvo pri vojaštvu ni urejeno, v agrarni politiki vidimo, da vlada naseljuje ponekod sistematično samo pravoslavne, da ojači praivoslavni živeli proti katoliškemu. Skrbeti moramo tudi, da dobe v naših krajih službe domači ljudje, mej katoliškim prebivalstvom katoliški uradniki . . . Proti vsem pritiskom je treba sklenjenega in krepkega odpora, potem se nam ne bo treba bati. Voditelju nemških katolikov Wind-horstu. je -i neki parlamentarni praski dejal Bismarck: "Ako ne boste tiho. vas vtaknem v žep." Windhorst je odgovoril: "Če me vtaknete v žep. boste imeli v žepu več pameti, kot v elavi." Če veliki Bismarck ni mogel katolikov vtakniti v ?"ep. se bo to trn manj posrečilo malemu, malenui Bismarcku — Pribičeviču . . . Mi bomo zmagali, ker delamo in imamo pred seboi cilje in naj-odločnejšo voljo, mi bomo zmagali, četudi nimamo nikakih kraljevih manifestov za seboi."
Vdova McSwineya—odpadnica. Mrs. Muriel McSwiney, vdova po znanem irskem patriotu, ki se je lani kot corški župan za popolno svobodo svoje domovine do smrti izpostil, je odpadla od katoliške cerk''e in sama rekla naj jo odslej dalje imenujejo paganko. "Denver Register," ki to poroča, pravi, da je njegov korespondent resničnost te vesti nedvomno ugotovil. Kako je do tega prišlo, dušeslovno ni težko umeti. Da je tudi ona. kakor njen -mož, vsa gorela za popolno svobodo svoje domovine in se po njegovi smrti z vsem ognjem svojega srca oklenila De Valere, ki je nekak eksekutor MacSwineyevega političnega testamenta, je naravno. Toda razmere so take, da zaenkrat tega vzora ni mogoče popolnoma udejstviti. Katoliška hierarhija, ki položaj realno presoja, je nastopila pot realne politike, se za enkrat zadovoljila s tem, kar je dosegljiio, oziroma doseženo, drugo bo že še prišlo, prej ali slej, brez prelivanja krvi. Mrs. McSwiney je pa to smatrala za izdajstvo ideala svojega moža, za katerega je šel prostovoljno v smrt. Posledica je bila, da je ona začela rovati proti hierarhiji, proti škofom, ki so njeno fanatično početje kajpada obsodili, morali obsoditi, na kar je ona odgovorila. naj se cerkev nikar ne meša v politiko, kjer nima ničesar iskati. Zadnji korak je. bil potem odpad. Njeno usko-štvo v proticerkveni tabor tedaj ni smatrati za stvar prepričanja, ampak politične užaljenosti in ženske kljubovav-nosti. Ko se strasti, ki imajo v irski politiki zdaj odločno preveliko besedo, malo poležejo, bo morda ona sama ta korak obsojala, če pa ne ona. vsaj zgodovina. Kar katoliška hierarhija že zdaj pravi, to bodo trezni politiki pozneje u-videli, da je namreč McSwineyevo ravnanje in De Valerovo nadaljevanje s subjektivnega stališča lahko najčistejši
patriotizem, z objektivne plati pa naš slovenski z glavo skozi zid. Vsekako pa je to mučen slučaj, ki za irske katoličane ne bo brez slabih posledic. Mrs. McSwiney, sedaj "paganka" se baha, da irska mladina zapušča katoliško cerkev, kar je spričo pretiranega mladinskega rodoljubja in žeje po popolni svobodi verjetno. Ženski in mladinski patriotizem sta si sorodna, oba prenapeta.
Skupno s protestanti hoče odslej nemški centrum marširati v boj proti brez-verskemu materializmu. Doslej je bil ta mogočni nemški blok odprt le prepričanim katoliškim politikom. Zdaj je spremenil svoja pravila. Menda je to storil na podlagi Viljemovih besedi, izgovorjenih pred vojsko: "Ne poznam več strank, ampak samo Nemčijo." Sicer voditelji centra pravijo, da ostanejo temeljna načela centra nedotaknjena, a zgleda, da je to skoro nemogoče. Protestantski člani vendar ne bodo prisegali na katoliška načela. Na vsak način je moral biti dosedanji temelj razširjen, iz katoliškega v krščanski. Misel z vernimi drugoverci rama ob rami stati na strani proti brezverstvu, ki vedno v strnjeni vrsti nastopa proti nam. je lepa in bi se morala že zdavnaj, ne samo zdaj, ko nas razmere h temu silijo, uresničiti. Vsekako pa bo treba velike pozornosti, da se iz tega ne izcimi kaka verska brozga, ki ne bo ne eno ne drugo. Kakih kompromisov, ki zadevajo vero, mi z nasprotniki ne moremo in ne smemo sklepati.
Za mir in spravo. V Kopenhagnu so se zbrali zastopniki krščanskih narodov, da se posvetujejo, kako svet zopet pomiriti in spodmakniti tla bodočim vojskam. Zastopanih je bilo pet in dvajset narodov. Ena najmarkantnejših adres, ki so došle konvenciji, je bila ona ameriškega zastopnika Dr. Karl E. Jeffer-sona iz New Yorka.
Kontrola porodov bo zboljšala raso, tako pravijo učeni morivci človeškega rodu. Velike družine so po njih mnenju, veliki zalagatelji človeške družbe s kreteni in lumpi. Kako brezmejno prazna je ta, priča slavtia družina Vaughan, ki je dala Angliji velikega škofa istega imena, sv. cerkvi pa slavnega kardinala. Štela je štirinajst otrok, devet dečkov in pet deklic. Po teoriji cleveland-skega doktorja za zboljšanje rase, bi moralo biti mej njimi najmanj dvanajst malopridnežev in malopridnic. V resnici je pa bilo izmej devetih dečkov sedem duhovnikov, mej njimi en kardinal, en nadškof, en škof in en slaven jezuit. P. Bernard, ki je bil trinajsti, a je imel več v mazincu na nogi, kot elevelandski doktor v glavi. Tri izmej deklic so bile redo' fcice.
Zdravniki proti kontroli porodov. Ko-
mitej katoliških zdravnikov v Glasgowu. na čelu jim ondotni nadškof, so poslali britanski vladi resolucijo, naj pod kaznijo prepove razširjanje literature, ki propagira porodno kontrolo, ker je to proti temeljnim krščanskim načelom.
Smo radpvedni, kaj bo naš elevelandski apostolj te£a_modernega pomora na to rekel.
Znameniti konvertit. Sloviti angleški časnikar Gilbert K. Chesterton, ki je prestopil v katoliško cerkev, je s svojim korakom vzbudil mej katoličani veliko veselja. Ponosni so na to, da ima njih vera tako privlačno silo, celo na može kot je 011. Kakor je videti iz njih tozadevnih poročil, ga mislijo izrabiti za nekako reklamno sredstvo. A to se ne zdi kaj priporočljiva reklama. Mi katoličani, ki smo edini v posesti prave vere, raznim konvertitom ne smemo vzbujati čustev, kakor da bi bili s svojo konverzijo, s svojim preobrnienjem, veri kako milost skazali. Tako naj delajo tisti, ki morajo beračiti in z denarjem kupovati konver-tite. Mi jih moramo blagrovati. ker jim je Bog skazal. da so spoznali pravo vero in cerkev, ter se ju oklenili.
Tako je, kjer je mati dobra. Nedavno je v Flandriji umrla Mrs. Rozalija Van Dromme, mati šestnajstih otrok. Že to je danes nekaj redkega. Še redkejše je pa to, da so razun enega vsi postali redovniki, oz. redovnice. Kmalu za to vzorno materjo je na Saškem umrla Mrs. Kat. Wand, ki je imela deset otrok, izmej katerih je šest sinov postalo duhovnikov. dve hčerki pa usmiljenki. Štirje sinovi so šli za navzvišenejšim duhov-skim zvanjem, postali so misijonarji v paganskih deželah. Če še pristavim, da je bila ta mati vboga vdova, ki ji je mož vse te otroke nepreskrbljene pustil, menim, da se ne bo nihče pomišljal, jo 1-menovati res zlato mater. Da tako je, kjer je mati dobra!
Znameniti konvertit. Sloviti angleški pisatelj, Gilbert K. Chesterton, ki ga je anglikanska cerke* štela mej svoje naj-briljantnejše može, je prestopil v katoliško cerkev. Njegov korak je mej protestanti zbudil veliko presenečenje, mej-katoličani pa veliko veselje in zadovoljstvo. Zopet nov dokaz znanega pregovora, da polovičarsko znanje vodi k vragu, celo pa k Bogu.
IZ UREDNIŠKEGA KOTA.
Radi preobilega drugega materiala, posebno ker se je Striček povrnil s svojih dolgih počitnic, smo morali topot Marijinim šolarjem dati malo oddiha. Ne za dolgo. Prihodnji teden upamo izdati zopet novo številko, da tako pridemo zopet v pravi red', ki ga nam je Koledar zmešal.
y"Y	Urednik.
k
Niagara Falls, Ont
— Dragi striček: Jaz sem sedaj začel moje tretje leto v Mt. Corniel College ali Mt. Council Monastery. Mi smo ravno nad Niagara ■Falls na Canadian strani. Zadnji pot ko sem ■ km pisal, ste me prosili, da bi jast molil za otroke na vašem konarju. In sem molil ne samo za nje. nek za naš ves Slovanski narod. Da bi Bog po Mariji Kormelski blagoslovil naš narod in tudi da bi niliova dežela v starem kraju v miru živela in napredovala.
Na mojih počitnicah v Pittsburghu se mi je dobro vidilo, kako so naši slovenski otroci s pomočjo Mr. Antony De-kleva and Mr. Mathew Jakše uredili tamburaško društvo, to je zgled za ves slovenski narod v Združenih Državah, da so naši slovenski otroci v Pittsburgh u to naredili.
Dragi Striček, želim, da bi ''si otroci na vašem kornerju naredili noveno v čast Our Lady of Mt. Cormel for our suffering voce in Jugoslavia and including for all the Suffering Slovenian families in our country, in bi tudi šli k svetemu obhajilu za ta moj intention. Jaz sem zmerom
Vaš Prijatelj,
Francis Sumič.
"Naj Bog blagoslovi vse, ki bodo pismo prečitali!"
Dragi Frankie: — Hvala ti lepa za tvoje pismo! — Kako lepo je, da si molil za naš ubogi slovenski narod. Da. to le ravno, na kar smo Slovenci v Ameriki preveč pozabili, na molitev. Zato Pa nam ne gre dobro. — Boys in Girls, ste culi, kaj vas prosi naš dobri mladi Cormelite študent, Frank Šumič. Dajmo res to narediti! Vsi začnimo noveno čast Kormeljski Mariji za blagoslov slovenskega naroda! — Bog te živi, Frankie!
Pozdravlja te,	Tvoj Striček.
Fredonia, Kansas. — Dragi Striček: — Rada sem prišla na vaš korner. Jest ho-dem v publik šolo dve mile in pu. Jest sem v 8. in 9. razredu pa sem 14 let stara. Jest imam 6 sester pa 4 brate. Moja
starejša sestra je v South Chicago pri Slovenskih sestrah, se imenuje Sestra Mary Margaret, pa je 16 let stara. Mi gremo vsako nedeljo iz cara v cirku Mi gremo 9 mil deleč v Cirku vsaka nedilja. Tako vo te cirku k mi gremo, imamo Trish gospoda pa so gut Father P. J. Larkin. Mi živimo na farmi 320 acres. Jest likam bit na farmi je dosti plača za delat in za igrat. Vas vse lepo pozdravljam, z Bogom.
Anna Bambich.
Draga Annie: — To je jako lepo. di greste tako daleč v cerkev. Vidite, boys in girls, tam i' Fredonia gredo 8 miles daleč v cerkev. Kako pa vi. ki imate cerkev prav blizu ? Greste vsako nede-deljo? — Draga Annie prav lepo te vsi pozdravljamo. Posebno Tvoj Striček.
Cleveland, O. — Dragi Striček: — Podi jaz b irada prišla na kornar h drugim girls in boys, lest rada berem "Ave Marija" jas vam zdaj v prvič pišem, jes hodim v St. Vitus School, sem v 4. Grade pišem vam drugič kaj noviga. Pra" lepo vas pozdravim.
Anna Povše.
Draga Annie: Tako je prav! Le še večkrat piši. Pozdravlja te Tvoj Striček.
Ljubljana . — Predragi gospod striček: — Tisočera hvala, tla ste tudi 1110-ie pisemce priobčili in me tako uvrstili med Vaše male in pridne prijatelje. Da, zelo zelo rada čitam list "Ave Maria," ker mi prinese vselej tolažbo, ki mi z vsako pripovestjo naznanja, da nas čaka, ako bomo pridni in pošteni, neizmerna sreča, sreča združitve z našo Materjo Marijo.
Kako lepa je zgodbica "Stabat Mater," sploh je vse lepo, najbolj pa kar je pisano o Mariji.
Pri nas v Ljubljani imamo krasne šinarnice, v cerk* i č. g. 00. Frančiškanov je Marija vsa v cvetju in cerkev je vedno natlačeno polna, itotako tudi po drugih cerkvah. Vidite častiti gospod striček kako ljubimo ljubljančanje Marijo in Bog daj da bi nas Ona vodila po pravi poti, nas vse kateri jo kličemo na pomoč in jo ljubimo in da bi tudi one pripeljala k spoznanju, kateri jo zaničujejo in jo nočejo poznati. Dragi gospod striček, da bi mi brez-
plačano pošiljali list "Ave Maria," skoro ne morem sprejeti, ko si pa prihranim toliko, kar stane naročnina, se aboniram na ta list, to bodo potem zame najlepša knjiga.
V domovini dragi gospod stri--ček se Vas spominjajo še mnogi. Mislim, da ga ni čitatelja lista "Ave Maria," kateri ne bi se spomnil v molitvi Onega, kateri stori toliko v prospeh naše sv. Kat. Cerkve.
Vam častiti gospod striček in vsem bratcem in sestricam onkraj morja pošilja iz domovine mnogo pozdravov.
Elica.
Draga Elica: — Mislim, da dobivaš redno "Ave Maria." Boš pa za to molila za me, kaj. — Prav lepo te pozdravljamo vsi slovenski Amerikanci, posebno I«	Tvoj Striček.
Pueblo, Colo. — Dragi Striček: — Prej ko vam nadalje pišem, vas prav leno pozdravim. Jaz sem videl v Edinosti da so lepe knjige. Jaz bi rad te šter knjige. Pošljem $1.25 za poštnino.
Good bye.
Frank J. Gnidica.
Dragi Frankie: — Me jako veseli, da rad čitaš slovenske knjige. — Po je lepo. — Mislim, da si jih med tem časom že sprejel. — Pozdravlja te
Tvoj Striček.
Calumet, Mich. — Dragi Striček: — prosim -fas de natisnete te verstice v Ave Marije knjige. Zatekla sem se k scree Tezusoveme in Marijineme v moje bolezne in res sem bla uslišena moje ljubo zdravje sem dobila to vam pošljem en dolar za potporo "Ave Marije". Srčen pozdravom
Marij Bačar.
Draga Mary: — Vidiš, da je res kar tolikrat čitaš v listu "Ave Maria", da Marija usliši vsakega, kdor jo prosi pomoči. — Le še naprej v vsaki stiski Marijo prosi pomoči, pa boš vedno uslišana. — Te pozdravlja
Tvoj Striček.
Pueblo, Colo. — Dragi Striček: — Prej ko vam nadalje pišem vas prav lepo pozdravim, Jaz in moja Sestra Anica. ata, in Mama. Zdaj se je šola zopet Počela. Taz sem šel V osmi razred v St. Mary's School in hodim vsak petek k svetem Obhajilu, tudi petek bom šel za vas. V osmem razredu je nas samo pet dečkov, in Sedem in dvejset dekletov, in se vsi dobro uče. Naša Učitelca je Sestra Teresija in naš duhovnik je Rev. P. Cyril Zupan.
Zdaj vas še enkrat prav lepo pozdravim. Good By.
Frank Gnidica.
Dragi Frankie: — Kako je to lepo, da irreš vsak petek k sv. obhajilu. Bog te blagoslovi še nadalje. — Kako sem ti tudi hvaležen za tvoje sv. obhajilo za me! Bog ti plačaj! — Prav lepo pozdra-f vse svoje součenee in součenke v 8. razredu. Vse vas pozdravlja
Vaš Striček.
336
AVE MARIA•
Chicago, 111. — Dragi Striček: — Ako mi dovolite tudi jest bi rada prišla na vaš korner. Počitnice smo imeli letos zelo dolge, šla nisem nikamor, bila sem ves čas doma Večkrat sem šla k maši in Svetemu Obhajilu učasih smo se igrali v šoli z mojimi součenkami učasih sem pa delala kako ročno delo zdaj se nam je začela zopet šola zelo me veseli da hodimo v svojo slovensko šolo tudi me zelo veseli in sem Vam hvaležna Dragi Striček da ste nam dobili slovenske sestre ker zelo rada bi se na učila tudi iest slovensko.
Prosim Gospod Urednik ne vrzite te moje slabe pisa f' v koš v drugič Vam pišem bolši.
Srčno Vas pozdravljam Dragi Striček tudi na Vas se bom spomnila pri sveti Maši	Genevieve Coff.
Draga Genovieve: — Me jako veseli, da si se tudi ti oglasila. Le pridna bodi. Te pozdravlja	Tvoj Striček.
Bridgeport, Ohio. — Dragi Striček: — Ye že eno leto kar sem vam pisal zdaj sem se pa spet domislu de bom napiso.v en par besed.
Bil sem v New York sem obiskal iz Mamo svojega brata, ki je letos na-pravilvows of poverty, Chastity and obedience u Paterson N. J. tam je bilo lepo.
Ob 0. uri zjutraj smo ke prišl tudi Very Rev. Beningen Snoj so bili iz nami. Pervo ie bilo slovesna maša, ki je bilo "leliko gospodov. Potem je bil pa sprejem 30-ih je stopilo v Novitiate, in 16 ih je napravilo drugo oblubo in 5 pa y.n brate. To je lepo videti ker vsaciga oblečejo pri Altarju v obleko Svetega Frančiška in mu dajo svečo in Križ v roke in se zaveže de bo spolnoval kar rod zahteva To je terpel do ene ure popoldan. pol smo pa vsi relations imeli diner v šoli, ki ga je napravlo Društvo tretjega reda. Bli smo tam do 5. ure. potem smo šli pa nazaj v New York.
Moj brat je zrastel kar ga nisem videl in pohvali se de je rat tam.
No zdaj moram pa tudi po\t-\jdat de bom spolnil oblubo ki sem jo vam dal lani v Corey, O. ker bom šel čez dva dni v Calič v Collicoon tam ki je biv moj brat poprej, prav vesel sem ki grem, Dragi Striček pa prosim molite za me. Vpam de bom še katerga druziga slo-venien boys videl tam. Še to morem povedat de New York je res velik, prav Miljonsko mesto samo preveč judov je tam.
Sdaj pa pozdravim vas Striček in vse boys and girls na kornerju
Stanislaus Hoge.
Dragi Stanko: — Jako me veseli, ko čujem, da si šel tudi ti za s\iojim bratom v kolegij in boš skušal stopiti v lepi red "sv. Frančiška, kjer je tvoj dobri brat. — Kajne, boys in girls, da bomo molili za Stankota, da mu bo Bog pomagal doseči kar želi.	Tvoj Striček.
Dopisi zahvale in priporočila.
1.)	Dopis.
S solznimi očmi smo dne 13. septembra spremile k zadnjemu počitku v tuji zemlji našo drago sestro Mary Pele, še v poletni dobi 50. let. Težka ji je bila ločitev od dragega moža in osmih otroči-čev. a ko je spoznala, da je tako volja božja, se je svoji globoki vernosti, ki jo je krasila, ponižno udala. Cele štiri mesece jo je mučila vodenica.- Veliko je trpela, a je trpela udano. Bila je vneta članica naših treh društev: presv. Reš-njega Telesa, sv. Jožefa in sv. Ane. Obenem pa zvesta naročnica "Ave Maria". Bog tolaži žalujočega moža in otročiče sirotke, me pa molimo za njo, da bi pri Bogu nadaljevala svoje skrbno delo za družino, ki ga tukaj ni mogla dovršiti.
Mrs. Josephina Meglen.
Pueblo, Colo.
Tudi mi priporočamo to našo rajno naročnico, verno slovensko ženo in skrbno mater" molitvam ;iaših naročnikov. Spomnimo se zdaj mi drugih, ki so šli pred nami v hišo večnosti, potem tudi drugi ne bodo pozabili na nas. ko pride 11a nas vrsta!
Urednik.
2.)	Zahvale:
Bila sem več let hudo bolna v ušesih. Na eno uho sem že oglušila. Zdravnik je izjavil, da bom morala biti operirana, ker mi najbrž kost gnije. Jaz sem se pa noža bala. Obrnila sem se na Marijo Pomočnico, naj mi ona izprosi ljubo zdravje. Že prvi teden moje zaupne molitve se mi je na bolje obrnilo, da sem se kar čudila. Še z večjim zaupanjem sem Marijo prosila dalje. Danes sem, hvala nji in Presv. Srcu Jezusovemu, ki je je prosila za me, popolnoma zdrava. S tem rada izpolnjujem svojo obljubo, da se bom javno zahvalila v "Ave Mariji", če bom uslišana. V zahvalo pošiljam za eno
sv. mašo, ki naj se bere v cerkvi svi Štefana, za eno pa, ki naj se bere pri Mariji Pomočnici na Brezjah, ker sem prepričana, da sem na njeno prošnjo zopet ozdravela. En dolar pa pošljem v podporo njenega lista.
Mary Čulik, Joliet.
Pošljem vam mali darček, v namen, da bi mi ljubi Bog zopet dal ljubo zdravje, ako je tako njegova sv. volja.
Neimenovana.
Javno se zahvalim Materi Božji za u-slišano prošnjo. Imela sem tako hud revmatizem, da se nisem mogla in smela premakniti. Obrnila sem se na Marijo za pomoč. In glej čudo! Osmi dan je že bil, ko mi še ni nič odleglo, deveti dan sem pa že delala. Samo Marija mi je pomagala. V zahvalo pošljem za eno sv. mašo. 11a čast sv. Roku, $1.50 pa za razširjanje njenega lista.
Katarina Kastelic, Calumet, Mich.
Prisrčno se zahvalim presv. Srcu Jezusovemu in Mariji Pomočnici, ker sem bil uslišan, ko sem se za srečen izid operacije z zaupanjem nanju obrnil. V ta namen darujem za prospeh Marijinega lista en dolar.	G. Pavlakovič,
Denver, Colo.
Ker me je Marija ponovno uslišala v mojih stiskah, se čutim dolžno, da tudi jaz nekaj storim za njeno čast. V ta namen pošljem za njen list $1.00.
Mrs. Mary Ahlin, Petersburg, O.
Pošljem vam $2.00 za dve sv. maši, eno za mojo nepozabljeno rajno soprogo, ki mi je umrla letos junija meseca. Drugo pa na čast Materi Božji Žalostni, da bi mi izprosila od Boga moč, ta težek udarec voljno prenašati, dokler se v nebesih zopet ne snideva.
Mr. Joseph Strucelj, Calumet, Mich.
Prav lepo se zahvaljujem presv. Srcu Jezusovemu in Žalostni Materi božji,
ker me je že večkrat rešila iz mučnega položaja, ko sem se zaupno zatekla k njej. Za njen list darujem $1.00.
Mrs. Ivana Cheplak,
Cannonsburg, Pa.
Prisrčna hvala presv. Srcu Jezusovemu in presladkemu Srcu Marijinemu za ljubo zdravje, ki sem je po njuni dobroti zopet zadobila.
M. O. Soudan, Minn.
Obljubila sem, da se bom javno zahvalila presv. Srcu Jezusovemu in brezmadežnemu Srcu Marijinemu, če bom uslišana v svtojih stiskah. Nisem prosila zastonj, zato rada in s hvaležnim srcem spolnjujem svojo obljubo. Najboljšima Srcema večna hvala in čast!
A.	P.
Collinwood, O.
Tisočkrat hvala Mariji Brezmadežni, ker mi je sprosila ljubo zdravje. Marija bodi moja dobra mati še naprej, dokler bom hodila po tej solzni dolini.
B.	O.
Mulbery, Breezy Hill, Kansas.
-o-
3.) Priporočilo.
Šele zdaj smo zvedeli, da je našo neustrašeno zastopnico 11a Alexander, Pa. Mrs. Mary Bevec zadela nesreča. Avgusta meseca si je zlomila nogo. I11 ker pravijo, da nesreča nikoli ne pride sama, je obiskala tudi njenega vrlega sina Joe-a. Dobil je vnetje slepiča. Oba, mati in sin sta bila istočasno v bolnišnici. Upamo, da sta že zopet oba zdrava doma. Ker je Mrs. Bevec duša naše naselbine na Alexandru, ter v istem duhu vzgaja tudi svoje sinove, upamo, da nam jo bo Bog še dolgo ohranil in v ta namen njo, kakor celo družino priporočamo v molitev. Naši naročnici, ki, nam je to sporočila pa hvala.
Urednik,
A V K MARIA-
DAROVI.
i) Po $5.00 so darovali:
Miss. Mary Kužnik, • Mrs. Barbara Schweiger, Mr. Ljudevit Hoge, Bridgeport. O., K. P.	, "
x 2) $4.77 je darovala Miss. Agnes ^otujec, Sewikley, Pa.
3)	Po $3.50 sti darovali:
M. Terezija Fear, M. Mary Zupančič, Cleveland, O.
4)	$3.00 je darovala: M rs. Ložar, Ely, Minn.
5)	$2.50 je darovala: Mrs. Frances °ražen, Cleveland, O.
6)	Po $2.00 teo darovali:
Terezija Lindič, Frances Mohorič, "ouston, Pa. Jennie Strucelj, Mary j^ostič. Katarina Shatina, Štef Zerdin, /-"'cago, Frank Zerovnik, Waukegan, "a-rbara Kochevar, New Castel, Neimenovana, Houston, Pa., Terezija Narobe- Štiri druge, vsaka po $2.00.
7)	$150 je darovala: Katarina Kapelic.
8)	Po $1.00 so darovali:
Ivana Cheplak, Mary Trinko, Frances ^omšič, Agnes Rei, Mary Bučar, Her-^'na Baša, Mary Jurca, Louis Vesel, R.
' Pueblo, polo. Štefan Jenko, Burge-?town. Mary Bevec, Alexander, Pa. Neimenovana, Joliet, A. S. Cannonsburg, a.,'Marv Sepic, Cleveland, Mildred 'omšič. Cleveland, O. John Peterk New , °rk, Josepha Hribjan, Ahmeck, Mich., J'ary Podboj, Houston, Pa., Frances 'ohorič, Houston, Pa. Josepha Filipič, ^Oon Run. Jedert Lindič, Ana Terlep, ..rotitenac, Joseph Pavšič, Mary Znidar-1<;. Barberton, O. Devet drugih vsak po
dolar.
9)	Po $0.50 so darovali:
i^ati Klobucher. Anton Kutnar, Agnes lscovnick, Hoboken, John Culjan, U-\ca, III. John Progar, Whiting, Ind.,
Božič, Pueblo, C0I6. ^ ripomba. Radi neke spremembe pri ^'■Ko vodstvu nekaj darov ni bilo z ime-^ vPisanih, ali pa z nezadostnimi podat-, Slede kraja. Dotični naj oproste, če so ji6' ne imenovanimi dobrotniki, jim bo še bolj bogato povrnil.
I:
"an st0
STAROKRAJCEM.
z stare domovine dobivamo skoraj
kaj ima, tisti za take reči večinoma nima smisla. Kdor ga ima, pa dolarjev nima. Poleg tega pa Vi ne smete pozabiti, da smo Slovenci -J Ameriki še primeroma mladi naseljenci. Mejtem, ko imajo Irci in večinoma tudi Nemci, že dobro vre-jene župnije z župnijskimi šolami in domala vse plačano, je menda ni slovenske župnije, ki bi bila brez dolga. Nekatere, zlasti one, ki so si že zgradile svoje lastne šole, naravnost omagujejo pod njimi. Župnik mora kolektati in kolektati, prositi in prositi, da procente .zmaguje in še kak dolar dolga na leto odplača. Priznati treba, da naši dobri rojaki, ki vzdržujejo cerkve in šole, veliko žrtvujejo v ta namen. Ko bi imeli, kakor nimajo, bi brez dvoma tudi stari .domovini radi pomagali. Saj je starejšim, ki so tam pre-
živeli svojo mladost, še vedno pri srcu, dasi so že desetletja tukaj. Najbolj veseli so, kadar jo po "kranjsko" udarimo. Pa bi kljub temu še odrinili kak dolar, zlasti za domačo cerkvico in zM'onove, katerih mili glas jim še vedno doni po ušesih, ko bi bilo njih delo in zaslužek stalen. A kaj, komaj si je nekaj dolarjev dal na stran, pa kake delavske pijavke, ki jim je toliko za delavske koristi, kakor Kranjcu za vodo, če ima kaj boljšega doma, vprizore štrajk. Kupček se suši in suši, dokler se ne posuši in marsikateri mora še na posodo vzeti, če hoče svojo družino preživeti. Pri takih razmerah jim v resnici ne kaže šariti š pri-služenimi dolarji. Toliko v pojaspilo, da nas ne boste -dolžili trdosrčnosti in brez-brižja ob dnevih Vaše poskušhje.
. za dnem prošnje: od cerkvenih pred-^Jništev, od društev itd. za zbiranje ^ °v, v te ali one plemenite namene. ^ mnoge teh oro,šnia niti ne obiavi-Sf ' dotični morda misliio. da nimamo £ *a niih potrebe. Nai jim tem potom jjj. ^o. da temu ni tako. Prav radi bi Dornafirali. ker vemo da tu ne gre *ak Kristanov- fond. ki bi nazadnje t* . v privatne žepe, katerim ni bil na-t|p '0r>- amoak gre za plemenite name's rojaki dragi. Amerika ie res zla-t-j' a n<" za Slovence. Ameriški Slovenkah' m i izjemami niso bogati. Kdor
KOLEDAR
za leto 1923.
je Izšel.
Koledar "Ave Maria" za 1. 1923. se nam je pravkar v narodni noši in z Marijino svetinjo na prsih predstavil. "Zavber ;"ant" je. Nihče bi ne mislil, da ima komaj deset let. Zdaj pa le pridne (o njem! Pa ne s kolom, dasi se nikogar ne boji, temveč z naročilom. Prepričani smo, Ga se ne bo nihče kesal, ki ga bo naročil. Tvarina, ki jo prinaša je tako bogata in mnogovrstna,, da ga bo vsak z užitkom prebiral in z zadovoljstvom odložil. Poleg krasnih življenjepisov naših največjih mož, ki nam jih je pretečeno leto grob zagrnil: Rt. Rev. škofa Trobca in Rt. Rev. Msg. Buha, ki sta jih mojstersko sestavila Very Rev. dekan Matija Šavs in Rev. John Zaplotnik, naš temeljiti misijonski zgodovinar, vsebuje še polno zanimivih spisov in mičnih pesmic, deloma poučne deloma zabavne vsebine. Krasi ga lepo število primernih slik, ki pojas-nujejo članke in pesmi. Poleg ameriške kronike, ki je tako bogata na osebnih slikah, da smo jih komaj spravili pod streho, ima letos tudi jugoslovansko kroniko, iz katere bodo rojaki dobili celotni pregled, kako stoje politične in verske razmere v naši stari domovini.
Cena je borih 50c. za Ameriko, 75c. za stari kraj. Po pravici bi lahko nastavili višjo ceno, a je nismo, ker nam ni na tem, da bi s Koledarjem denar delali, ampak da priskrbimo našemu dobremu ljudstvu zdravega, tečnega berila. Plačila pričakujemo oq Marije.
Zdaj pa prosimo vse naše cenjene zastopnike, naj nam nemudoma sporoče, koliko iztisov ga hočejo imeti, ako tega že niso storili. Enako prosimo vse naše naročnike "Ave Marije," ki so nam samo $2.50 naročnine poslali, da ga posebej naroče, ker je letos ločen od lista.
Rojaki! Ne pozabite, da obhaja naš Koledar letos svojo desetletnico. Ob takih prilikah pade navadno kako odlikovanje. Zanj bo najlepše odlikovanje to, če ga vsak izmej Vas imenuje za častnega člana svoje knjižnice in ga kot takega primerno sprejme.
Torej le po njem!	UREDNIŠTVO.
Nabožne, poučne iii zabavne knjige.
Molitveniki:
Sveta Ana, veliki tisk .............$1.00
Marija žalostna mati .............. i.oo
Marija Kraljica Src ............... i.oo
Tolažba dušam v vicah ............ i.oo
Bog med nami ................... i.oo
Nazaret, veliki tisk .......i........ 1.00
Angelj varh ...................... i.oo
Getzemani in Golgata ............. i.oo
Bodi moj naslednik ............... i.oo
Duša spokorna .................... i.oo
Mati čudovita. Šmarnice .......... i.oo
Šmarnice Arskega župnika ........ i.oo
Lavretansk? šmarnice ...........v i.oo
Mariia :jji::$.v. maša šmarnice ...... i.oo
Šmarniee; R?ev. Vole .............. 1.00
Moj Tovariš,.zlata obreza, veliki
tisk . . . . ..................$1.00
Moj Tovariš, pzjjita obreza, bele
platnice .................... 1.25
Molitvenik za Ameriške Slovence 1.00
Kruh Življenja............... 1.50
Večna Molitev ................. 2.00
Šmarnice, Rev. Volčič ____..... 1.00
Sparnice, Rev. Sk«fca ......... 1.00
Priprava na smrt- .....& ... ■____ 1.25
Sveta Spoved .................. 1.00
Duhovni Boj .................. 1.00
Dtišna Paša ______ .. '.i........ 1.50
Majnikova Kraljica .... Jvi .\.. • 1.00
JJvangeljska zakladnica .•rr-..... '-S®
.Angleški molitveniki za otroke po loc, 15c, 20c in 25c. Za odrast-le Key of Heaven . . f. i.. i i J 1.00
r Nabožne in poučne knjige: Angel jska služba zamladenče ".L'.i/1 .05 Male dnevnice v čast breztnadežneJ i. r,
m« spocp^v
Sestnedeljna poboznost k sv.. Aloj-zi- os
^Starišem ifti vigojiteljfem 'ft	i©5
Sveta.1 ,«ran moliti Jezysar yzakramen- o t« ljubezni božje ^. > ..^>ft fi. ,fj(.
Sveta Germana ,....'.. ............... .25
lAkdovika Bloiija, napeljeVahje!lh r{
kršfianskemii iživljenju d;.j .35 Izidor pobožni	• h ft 1 *. • i ■». k .'i -35
Lurški čudeži .............,...,,..., .05
•Skrivnost Presv, Rešnjega Telesa.. 1.00 Premišljevanje o b6žjem Srčii Jezusovem . . i. i. .i, i.. J.. .95 Prava nevesta Kristusova ... ., rr .45 Molimo ali najpotrebnejši nauki o
* Molitvi «.. . ......................15
Kristusovo trpljenje in sedanji čas -45 Osmeroi blagi'ov ali Nauk o srečnem
življenju"-.' i. bn.	.-v'-iVsl /H •' :i'.oo--
Valerija jalii zmagoslavni ikhod iz kil' . 1S .
i m»X? • 91 mW e»f<U>o .SJW 9{Cnv« sns!'; rj^frJano
.OVTŽIMCiaHU
na rti; ar, . <j tn i 3i£je
Zgledi bogoljubnib otrok iz vseh
časov krščanstva ................ .45
Dobra hči Evstahija ................35
Božični darovi .....................45
Duhovni pastir zv.................50
Brez vere: Dr. Opeka .............. 45
Za resnico: Dr. Opeka •........... .45
Pouk zaročencem, Rev. Zabukovec .75
Prst božji .....................35
Sv. Pismo . .................... 1.75
iivljenje sv. Vincencija ........ 1.00
Življenje Gospoda Jezusa Kristusa dva zveska velika izdaja po 2.50 Življenje Gospoda Jezusa Kristusa, mala izdaja................75
Pot v večnost .................. 1.25
Vzorniki prvega sv. Obhajila... :.oo
Duhovne Vaje .................. 1.00
Življenje fvetiiikov, velika izdaja
vezane, dva zveska po ....... 3.50
Zgodbe sv. Pisma, 18 zveskov.
zvezek po ......................50
Slovensko-Angleški Katekizem . .45
Abecednik.......................
Obrednik za društvo Najsvetejšega Imena nova izdaja ...... 50
Obrednik za društva Krščanskih
mater ... ....................so
Cerkvena pesmarica "Slava Bogu", M. Holmar, vezana...... 2.00
Prst božji......................35
Knjiga o življenju, Ušeničnik ... .90
Prilike patra Bonaventura ......50
Vodnik Marijanski, za Marijine
družbe......................75
Iz duhovne zakladnice . .....75
Hoja za Kristusom ............ 1.00
Jedro kat. nauka .......'........ .95
Spolnuj zapovedi, Rev. Bernik.. .95
Katoliška cerkev ............... .45
Slovenski Goffine ............... 2.25
V tem znamenju boš zmagal, Dr.
Zore........................
Bodi svoje sreče kovač. Rev. (J.
i, rti' Trunk......................
V^.jj^f. Slomšeka zbrani spisi, 428 strani
Knjige družbe sv. Mohorja za
3 knjige ............... 1.00
Cvetje« Wa poti življenja, M. Eli-
zfthtlaiq . . •.................75
^fflojfcHtfliice, M. Elizabeta......75
MaJi ^o^ dobrega sveta.......45
Troje^ angelskih češčenj .........45
NfcbiSkd krte .................45
Križa^ifttfiifjenist ali življenje
sv..'Elizabete i;ln,;........... .73
i Temelji , krščanstva; 1.Dr. Svetina .50
Jeruzalemski ;kWiar ......... .45
pmsi JJBSV "j0 )OJ ■mamnq/ — "
•45
■45
1.00
Slov.-Hrv. Kat. Shod v Ljubljani 1913 ....................... 1.25
Friderik Baraga .................t5
Franc Pire .....................45
Križev Pot .....................iS
Rožni venci za otroke po loc, 15c
111 . . . ......................25
Za odrastle j3 in 50c, z zlatim
krišcem ji.. ................... 1.0«
Zgodovina -v. katoliške cerkve .45
Mesija, slvu 1 jit k ............ .45
Veliki Kauki/uu, Rev. Zabret.. 45 Pravoslavji■, I Ji. lirivec .........45
Od blagoslovil. ii»/.laga krščanskega nauka ................75
Povesti, znanstvene in strokovne knjigi
Genovefa, povest i.................
Nedeolžnost preganjana in poveliča-
na.............................
V deveti deželi, povest .........4)5
Vzgojeslovna načela, Dr. Ušeničnik -7' Umetnost v Bogočastni Službi.!...
Zemljevid Gorenjske ............. Jf
Pouk zaročencem in zakonskim, Rev.
Zabukovec . . . .............. .65
Zgodovina starega veka ........... '
Društveni govornik ................ Ji
Brez vere, Dr. Opeka ............
Za resnico. Dr. Opeka ....	JS
Simon Gregorčič, poezije ......... I-0®
Slovnica ruskega jezika ........... ^ i
Nemščina brez učitelja ........... jf
Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju ...............7$
Perotninar I. in 2. letnik .......... i S0
Rusko-slovenski slovar . .......... i.o"
Rabojemno pravo ................. .tf
Občinsko posredništvo ............
Prešernove poezije ................ i.o"
Mladim srcem, Rev. Meško i........ -3$
3- slovenski katol. shod v Ljubljani Slovenske besede v slovenščini, A.
Breznik.......................
Knezova knjižica .................
Slovenska Angleška Slovenica ..... t *
Zlatokopi . . . ...............•>....
Kraljičin nečak ................... Jfi
Prvič med Indijanci ..............
Prisega huronskega glavarja ......
Boj in zmaga .................... ■*'
Korejska brata .................... tf
Preganjanje indijanskih misijonarja • v • ••••....................
Angelj sužnjev .................... -3'
Barvaste črepinje, povest .........
Romarica, povest iz naroda .......
Zgodovina novejšega slov. slovstva
Francoska slovnica ..............
Zapiski iz mrtvega doma ____
Vstajenje, povest ................. -3®
AVE. MA.RIA
lM9West 32ndStre$t
...........1».—nnnQrai
CHICAGO, ILL.