KOMUNE V ŠTEVILKAH
Odstotek industrijskih delavcev v primerjavi s skupnim
 številom zaposlenih
Ce primerjamo števllo v industrlji zaposlenih s skupnim Stevllom Ustih. ki so uposlenl v driUbenem sektorju, bomo o nekaierlh naših mestih dobili nasiednjo sliko.
Po stopnji zaposlenostl v industrljl je na prvem tneslu Bor, v katerem tvorijo 83 od-stotkov skupnega števlla v družbenem sektorju zaposlenlh industrijski delavci. Iz grafikona je razvidno, da sledi Boru KranJ z 69.8 odstotka, zatem Vukovar z enakim odstotkom in Leskovac  (64.2), Sisak  (64.1), Tuzla (60.5)  in Varaidin  (».6).
Kazen teh mest lahko oznaLimo kot industrijske centre tudi Maribor (34.4), Pulj (50.7), Karlovac (48.3), Niš (47.3), Celje (46.8), slavonsKl Brod (4C.S), Svetozarevo (4S), zrenjaaln (44.2) in osijek (43.4).
Ozemeljska razmestitcv delovne sile Je najbolj izenafena v Sloveuiji, a na Hjvatskem so po koncentraciji' industrijskc delovne sile ua vidnem mestu Zagreb (43.000), zagorski bazen (22.000), koridor Karlovac - Reka, vzhodno slavonski bazen in splitsko področje. V Srbiji je največ industrijskib delaveev v Beogradu in Fanfevu (46.0M), moravsktra kori-dorju in  vzhodnj Srbiji  iBor).
Glavna raesta ljudskih republik in avtonomnih enot Imajo najvUjo raven zaposlenosti v negospodarskih dejavnostih. Tako odpade od skupno zaposlenih v družbenem sek.orju na negospodarske dejavnosti v Beogradu približno 26 odstotkov, v Zagrebu 22, v LJubljiuii 25, v Saiajevu 21, v Skoplju 29 in v Titogradu 28 odstotkov. Povprefje za vso drža\o znaša. približno   2«   odstotkov.
Mesta z veliko koncentracijo industrijskih delavcev neogibno terjajo dobro organi-zirane ln razvite uslužnostne dejavnosti. Pri nas pa je v povprečju na 1000 induslrijskih delavcev zaposlenih v uslužnostnih dejavnostih le 136 oseb. Od 70.000 oseb, ki opra\ljajo te dejavnostl, ]ih je najveC na Hrvatskem. v srbiji in Slovenijl, medtcm ko so druge repu-blike v tnnogo bolj neugodnem položaju in znatno pod Jugoslovansklm povpreojem.