LJUDSKA SKUPŠČINA O ŠOLSTVU
ftosvetno-kultumi zbor skupščine SR Slovenije je razpravljal o prosvefno-pedagoški službi in o reformi izobraževanja učiteljev za osnovne šole
PROSVETNO-KULTURNI ZBOR SKUPŠČINE SR SLO- je strokovnega izobraževanja, iž-VENIJE JE 13. MARCA LETOS OBRAVNAVAL STANJE popolniti mrežo svetovalcev tudi IN PROBLEMATIKO TELESNE KULTURE V SLOVENIJI za posebno šolstvo itd. Znova bo-TER SPREJEL POSEBNO PRIPOROČILO O NJENEM NA- mo morali postaviti eksperimen-DALJNJEM RAZVOJU. DALJE JE ZBOR PRECEJ PO- talne osnovne šole in razvijati DROBNO PRETRESAL PROSVETNO-PEDAGOŽKO SLUZ- eksperimentalno delo na gimna-BO IN PA PREDLOGE ZA REFORMO IZOBRAŽEVANJA zijah ter poklicnih drugih šolah. UČITELJEV ZA OSNOVNE SOLE.	Uveljavljati bo tseba sodelovanje
med posameznimi večjimi in
V uvodni obrazložitvi nekate- na ta način bomo lahko dobili manjšimi zavodi za PPS, da si rtih problemov prosvetno-pedago- potrebne študije in analize stanja bodo lahko uspešno porazdelili fike službe pri nas je sekretar za in dela v šolah.	naloge. Po večletnih razpravah
šolstvo SRS Boris Lipužič dejal, Tudi kriteriji za izbor pro- bo končno nujno realizirati usta-da zakon o šolstvu povsem jasno svetnih svetovalcev, niso bili ved- novitev pedagoškega instituta, ki opredeljuje njeno vlogo v šol- no dovolj strogi. Zaradi premajh- naj bi bil osrednja republiška stvu; v prvi vrsti je nalo- nega ugleda te službe so si pone- ustanova na področju vzgoje in ga prosvetno-pedagoške službe kod pomagali s sodelavci, ki niso izobraževanja, svetovanje in pomoč učiteljem izpolnjevali potrebnih pogojev za pil pouku in pri njihovem stro- to delo. V prihodnje naj bi se iz-kovnem izpopolnjevanju, ima pa popolnjevala tako mreža zavodov hkrati tudi funkcijo pedagoškega za PPS kakor tudi njihov sestav, nadzora nad uresničevanjem v skladu z določenimi minimal-
Zasedanje prosvetno-kulturnega zbora skupščine SR Slovenije 13. marca letos; na galeriji je skupina dijakov ljubljanskega učiteljišča, ki so bili povabljeni, da prisostvujejo zasedanju
Zaostajanje strokovnih služb za prakso
Vzgojno-izobraževalnih smotrov. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je treba še natančneje določiti naloge občinskih in medobčinskih zavodov za prosvetno-pedagoško službo, naloge Zavoda za napredek šolstva v tej zvezi in pa Zavoda za strokovno izobraževanje SRS. Oba republiška zavoda bosta morala z ustrezno metodologijo zagotoviti stalno spremljanje-dela šol In to po enotnih vidikih, ki bodo omogočili vrednotenje in primerjanje rezultatov vzgojno-izobraževalnega dela. Le
nimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati glede notranje organizacije in profila prosvetnih svetovalcev. Republiški sekretariat za šolstvo bo o tem izdelal strokovno navodilo.
V zvezi z nadalnjdm izboljševanjem dela prosvetno-pedagoške službe in krepitvijo njenega ugleda je treba poudariti, da so ta prizadevanja v mogočem odvisna od pravilnega razumevanja in vrednotenja šolstva v občinah. Nujno bo treba razviti prosvetno-pedagoško službo tudi za področ-
V razpravi o prosvetno-pe^p-goški službi so sodelovali še nekateri drugi poslanci, razen teh pa še Ivan Bertoncelj, direktor Zavoda za strokovno izobraževanje SRS, in Franc Strmčnik, predsednik Zveze pedagoških društev Slovenije. Izvajanjem slednjega hočemo posvetiti nekaj več pozornosti.
Če bi človek sodil, je dejal tov. Strmčnik, po današnji raz-
■■lli
nejšem konceptu te službe. Da bi morali biti pravzaprav ti naši zavodi žarišča, centri, kjer bi se zbirale vse najboljše izkušnje s področja našega šolstva, kjer bi se te izkušnje osmislevale in se oplojene in teoretično podprte posredovale naprej množici našega prosvetnega kadra, naši šoli. Prav zaradi tega, ker se še niti ne zavedamo, kakšna naj bi bila ta služba, kakšne so njene dolž-
Gre za strokovno usmerjanje
Ljudski poslanec Stojan Požar je v svoji razpravi o pros-vetno-pedagoški službi načel nekaj bistvenih vprašanj, ki so Vredna, da jih omenimo. Medtem ko so se nekateri drugi poslanci zavzemali predvsem za obstoječo mrežo zavodov za PPS in navajali uspešno delo tudi manjših zavodov (Videm-Krško, Jesenice), pa je omenjeni poslanec Poudaril dostikrat zgrešene razprave o problematiki šolstva, osnovnega šolstva pa še posebej, ko govorimo o najrazličnejših obrobnih vprašanjih, ne obravnavamo pa temeljnih, ki tarejo naše šolstvo, ne posegamo v bistvo našega reformiranega ali rahlo reformirajočega se šolstva, da bi videli, kaj smo dosegli, in ugotovili, kaj še moramo narediti. Posledica tega so razprave o tem, sli so nam potrebni manjši ali Večji zavodi in podobno. Zdi se hii, je nadaljeval tov. Požar, da ie nujno spregovoriti tudi o tem. da gre zdaj za problem strokovnega usmerjanja, za bolj stro-kovno delo v naših šolah. Vsa 's borba okoli zavodov — tak občutek imam — je v precejšnji ni eri še ostanek starega šolskega sistema, ko smo nekje imeli šole bosebej, nad njimi pa neko strokovno, predvsem inšpektorsko službo; z reformo šolstva smo službo preoblikovali v neke Vrste servis. Tako so zdaj ti zavodi deloma servis, deloma neke strokovne službe, deloma inšpektorske službe, pa vendar po vsebini svojega dela precej ločene °d naših šol; na drugi strani pa ®° te naše revne šole z unravi-telji — takšnimi ali drugačnimi, s strokovnim delom — takšnim ®li drugačnim, s strokovnim sve-t°valcem, ki ga vidijo Ifomaj Vsako leto enkrat, kar je povsem nzumljivo, ker ima 200 in še več ^ddelkov, in če gremo naprej, je /J na strani celotna paša družba,
bike
Pritiska na te šole in na te šol-
z vedno novimi in.* novimi
f^htevami. Pred naše šole, pred-sem pred osnovne, .postavljamo . sto nemogoče zahteve, meneč, ^ s tem, ko smo učitelju pove-kaj od njega hočemo, bo on
'avtomatično to tudi storil, skratka, da bo on avtomatično postal i psiholog, pedagog, socialni delavec, estet, poklicni svetovalec in ne vem, kaj še vse. Ta učitelj vse to v naši osnovni šoli zares tudi opravlja, pač na tak način, ki ga zmore, in posledica tega je, da opravlja vse zelo šibkp, in kar opravi, se vidi na naših šolskih uspehih.
Tako imamo danes situacijo, je nadaljeval tov. Požar, da smo v zadnjih letih v šole uvedli množico reformnih ukrepov, na te ukrepe pa naši učitelji zelo različno reagirajo, povsem različno reagira nanje naša prosvetno-pe-dagoška služba ali bolje rečeno— o vseh teh ukrepih naša prosvet-no-pedagoška služba največkrat ne spregovori, ne vem, ali tudi ona smatra, da so le-ti vsiljeni od nekod od zunaj. Vzemimo samo najbolj znan problem — napredovanje učencev (z negativnimi ocenami). O tem se govori na vseh šolah, naši prosvetni delavci so vsi proti temu ukrepu. Toda naša prosvetno-pedagoška služba, Zavod za napredek šolstva ne spregovori ničesar, vsaj ne spregovori v dovolj argumentirani obliki. Zdi se mi, da je taka funkcija strokovnega vodenja močno ločena in oddaljena, od šol, postavlja neke vrste prepad med šolo med 'prakso in pa med strokovnimi službami; te strokovne službe so mnogo bolj navezane na razne druge organe, manj pa na šolo, na prakso, na učitelja. Namesto, da bi to prakso zasledovale in jo posploševale, raje tej praksi nekaj predpisujejo, ji — vsaj tako se zdi — vsiljujejo... Ne vem, tovariši: mi smo v reformnem procesu, mi uresničujemo, dejal bi, skorajda izredno veliko in humano pedagoško zamisel enotne šole, pa vendar opažamo, da je množica prosvetnih delavcev ob tem pasivizira-na; nasprotno celo, posledica takega ločenega strokovnega dela od šole, od prakse je ta, da vse bolj naraščajo glasovi tistih, ki prav tako pavšalno odbijajo misel o enotni šoli in vlečejo spet staro nazaj — ne eni ne drugi pa argumentirano, strokovno.
vanje v takem modernejšem smislu, preko tiska, najbolj učinkovito sredstvo in seveda tudi najbolj ekonomično, najbolj plodno svetovanje. Tudi nimamo analiz, kritičnih analiz o stanju v našem šolstvu. Še več: zadnje čase imamo sicer nekatere prikaze o problematiki v našem šolstvu, toda ob teh prikazih, ob teh kritikah slabosti nimamo nobenih konceptov glede izboljšanja. Zaradi takšnega zaostajanja naše strokovne službe za prakso, zaradi uhajanja te prakse iz rok strokovnih služb nas ne more nihče prepričati, da je naša prosvetno-pedagoška služba na zadovoljivi ravni. Mislim, da pada del krivde za to, da nimamo nekega profila strokovnega svetovalca — kakšna naj bi bila njegova splošna in strokovna izobrazba, tudi pri nas, na pedagoško društvo in na najvišje organe s področja šolstva. ________________________________
Celo v elaboratu, ki je predložen poslancem, lahko zasledimo, da je preko 60 o/o naših svetovalcev strokovno usposobljenih za razredni pouk. Jasno je, da so ti svetovalci učitelji, ki imajo sicer nekaj izkušenj, nekaj rutine, niso pa v večini primerov sposobni za neko organizacijo proučeval-nega dela, za vodenje takega dela. za posploševanje nekih izkušenj itd. Za tisti stari način individualnega svetovanja, pravim, so lahko sposobni in povedo učitelju dvakrat na leto, da je uvod malce predolg, da morda manjka pravljice v začetku, da je premajhno ali preveliko pisal na tabli... Ampak to ni funkcija svetovalca, kot si ga predstavljamo. Za tako individualno svetovanje moramo usposobiti upravitelja, ta je tisti pedagoški vodja, ki mora neposredno spremljati (Nadaljevanje na 3. strani)
Šolska in razredne skupnosti v statutih šol
Višja pedagoška šola v Ljubljani dela v popolnoma neustreznih prostorih 334 let stare stavbe! Po ugotovitvah komisije strokovnjakov, stavbe na Starem trgu ni mogoče adaptirati za potrebe pedagoške akademije, ker je poslopje spomeniško zaščiteno. Prav tako pa tudi zaradi načina gradnje ni mogoča ne prezidava n,c nadzidava stavbe. Zaradi pomanjkanja prostorov gostuje VPŠ še na gimnaziji Poljane, na tehnični srednji šoli in na ekonomski srednji šoli. Nujno bo treba zgraditi novo stavbo, ki bo prostorsko in funkcionalno ustrezala vsem potrebam pedagoške akademije. — Na sliki: hodnik ljubljanske VPŠ, ki ga dijaki uporabljajo za marsikaj...
pravi nekaterih poslancev, bi se moral vprašati, čemu je danes problem prosvetno-pedagoške službe sploh na dnevnem redu prosvetno-kulturnega zbora skupščine. Po prikazu uspešnega delovanja nekaterih celo manjših zavodov za PPS, mora dobiti človek vtis, da na tem področju ni problemov, ki so nerešeni, ali ki
nosti, strokovne naloge ipd., smo dostikrat radi zadovoljni z uspehi, ki jih imamo na tem področ-' ju. Ni dvoma, da so določeni uspehi, bili bi krivični do naših prosvetnih svetovalcev, če bi jim oporekali entuziazetn, prizadevnost in zagnanost pri tem delu, toda nihče naj ne bo prepričan, da so naši svetovalci, da je pro- 1
jih ne rešujemo. In vendar mi- svetno-pedagoška služba strokov-slim, da prav tako karakterizira- no kvalificirana in usposobljena nje posameznih zavodov dokazu- za to delo. Predvsem ne zaradi je, da je na tem področju, kar tega, ker je na področju našega zadeva strokovnost, nekaj narobe, šolstva toliko problemov, ki osta-Mislim, da je pri nas še vse pre- jajo iz leta v leto neopaženi, ne-več zakoreninjen stan koncept obdelani in jih ne spremljamo, da
prosvetno-pedagoške službe, koncept individualnega svetovanja, inspiciranja, in da še ni prodrla v našo zavest potreba po drugačnem, strokovnejšem, moder-
ne govorim recimo o publicistiki, o pedagoški publicistiki, ki se je naša prosvetno-pedagoška služba, naši svetovalci skoraj dobesedno ne poslužujejo, čeprav je sveto-
Sestavljalcem statutov v šolah povzroča skrbi vprašanje, kako določiti, vlogo šolske in razrednih skupnosti v statutu šole. 2e takoj uvodoma naj povemo, da je osnovna nejasnost v tem, ker ni povsem jasna vloga šolskih skupnosti. Nekateri namreč smatrajo, da so skupnosti učencev podaljšana roka mladinske organizacije in ji pripisujejo politični pomen. To pa nadalje povzroča, da se v statutih šol skupnostim učencev določa najrazličnejša vloga, samo ne taka, kot bi jo dejansko morale imeti. Vsekakor je res, da se dijaška samouprava lahko kaj hitro izrodi, če ji pedagogi ne posvečajo dovolj pozornosti. Prav to pa narekuje potrebo, da v statutih šol temu vprašanju posvetimo potrebno pozornost in določimo razrednim in šolski skupnosti vlogo im mesto, ki ga mora imeti.
Jasno mora biti predvsem dejstvo, da na današnji stopnji družbenega razvoja ne moremo in ne smemo iti mimo takih oblik vzgoje, ki pomagajo vzgajati im oblikovati doraščajočo mladino za družbeno skupnost, v kateri živimo in delamo. Kot ena izmed vzgojnih oblik, v kateri imajo učenci možnost praktično se udejstvovati in vzgajati kot bodoči delavci-uprav-Ijalci, so prav razredne in šolska skupnost. V tem smislu moramo-tudi gledati na skupnosti učencev, ker je v tem njihov osnovni pomen. V splošnem zakonu o šolstvu (prečiščeno besedilo — Ur. Ust SFRJ, št. 4/64) je jasno določena vloga razredne in šolskih skupnosti. Vendar bomo ta namen lahko uresničili samo pod pogojem, če bo statut šole določil tudi dolžnosti učiteljskega zbora oziroma posameznih pedagogov v zvezi z delom s skupnostjo učencev. Omenjeni zakon postavlja 'tudi sodelovanje skupnosti učencev pri upravljanju šole. Čeprav zakon sodelovanja mladine v
•
upravljanju šole ne konkretizira, ga vendarle določa. Naloga statuta šole je, da konkretizira način sodelovanja. Oblike sodelovanja mladine so lahko najrazličnejše, posredne ali neposredne, odvisno od vprašanja, ki ga obravnavamo, in stopnje zrelosti mladine oziroma predstavnikov skupnosti. Vprašanje si moramo zastaviti v tem smislu, kako in pri katerih zadevah naj sodeluje skupnost u-čencev v organih upravljanja. Vsi vemo, da so določene zadeve, pri katerih ni potrebno neposredno sodelovanje mladine, ker od tega ne bi imeli praktične koristi. Imamo pa nekatere druge zadeve, kjer zopet ni pravilno, če jih rešujemo brez sodelovanja mladine oziroma skupnosti učencev.
Iz prakse poznamo velikp nezdravih pojavov v skupnostih učencev. Take nezdrave težnje (opozicijo) lahko sicer načelno obsodimo, vendar dvomim, da jih s tem tudi odpravimo. Iskati moramo torej vzroke, zakaj pride do česa takega. Dostikrat je osnovni vzrok prav v napačnem poimovanju vloge skupnosti učencev s strani učencev in učiteliev in seveda tudi napačen pristop oziiroma odnos do skupnosti (čestokrat ignoriranje).
Kratek zaključek iz teh na hitro ugotovljenih pojavov: statuti šol morajo precej določno in konkretno obravnavati to vprašanje. Vlogo ražrednih in šolske skupnosti moramo postaviti v tem smislu, da je to vzgojna samoupravna organizacija učencev, ki naj konkretno v sodelovanju z organi upravljanja in tudi samostojno obravnava in rešuje vprašanja, ki so neposredno vezana na delo in-življenje učencev v razredu oziroma na šoli. Pri tem pa ne smemo pozabiti na pedagoško vodstvo in pomoč skupnostim.
G. C,
Ljudska skupščina o šolstvu
Pedagoška ekademija—nosilec ustrezne vsebine pri oblikovanju sodobnega učitelja
Na dnevnem redu iste seje izobraževanje učiteljev je v šo-	gosko usmeritvijo. Kot navaja tovljen s premišljeno in perspek-	v tcj
ščinJ^Hl111^1^e§a Zbsra •SkUP' lah Zi ^obraževanje tega kadra	predlog, naj bi pedagoška gimna- tivno kadrovsko politiko štipen-	sekretariat za šolstvo, opozarja,	načrtov	za obojni pouk — prak-
forme izobraževansestavni del poklicnega izobraže-	zija ohranila bistvene značilnosti diranja učencev že v višjih raz-	da uvaja poklicne šole v sistem	tično in	strokovno teoretični —
osnovne šole. Podrobnejšo analizo van:ia- učitelii’ neposredno so-	predmetnika in učnega načrta redih pedagoških gimnazij.	strokovno izobraževalnih ustanov	medtem	ko je minimalne učne
o tem pomembnem vprašanju je delu-iejc pri oblikovanju družbe-	gimnazije, ki daje poglobljeno-
Šole s praktičnim poukom in vajenske šole na preizkušnji
Prosvetno kulturni zbor Skup- rane eksperimentalne šole), pro-ščine SR Slovenije bo razprav- učil delovna področja na posa-Ijal na eni izmed svojih prihod- meznih delovnih mestih v indu-njih sej med drugim predvidoma striji papirja, metalurgiji, kovin-tudi o preobrazbi šol s praktič- ski industriji in rudarstvu — na nim poukom in vajenskih šol v tej osnovi pa je izdelal profile za poklicne šole. Poročilo, ki ga je trideset poklicev. Ti profili so v tej zvezi pripravil republiški bili izhodišče za izdelavo učnih
pripravil sekretariat' za šolstvo ne zavesti učencev in njihovega znanje iz naravoslovnih in druž-SRS, žal pa razprava poslancev pogleda na svet, morajo imeti ni bila posebno bogata.	širše in jasne teoretične poglede izobrazbe.
Ko je bila 1957 sprejeta in se razvoja naše družbene stvarno-je začela uresničevati koncepcija sti. Ta, nam vsem znani vidik
•*■•»■{*•«•<*•»«*• p°- t“*******»-
ni kader za tako osnovno šolo sebej ^dantl ^ v	fazlla na le v ”bl,kah dela ln me- pogledu skupnega- financiranja
usposobljen z višjo izobrazbo - si neredko pozabljamo nanj ter tod znotraj učno-vzgojnega pro- boidoče pedagoške akademije v
T-vvoncNv-ilnt	______. _ • ciCkOO	a r Ir o	»a o-5	O	J
priporočilo o nalogah na področju Predlog sekretariata za šol- strokovnega izobraževanja. Z
v* ,plo!„o	SSS^5?ff2,.??SJE
■ u- T' X ^VOJI71. absolvfjntoTn na nov sistem izobraževanja uči- njujejo bodoče poklicne šole,, je naj bi ta šola odpirala vrata na telj to zlasti, s pomočjo aktiv- bila izoblikovana osnovna podo-katerokoh visoko šolo. Pedagoška nega angažiranja pristojnih druž- ba tovrstnih šol.
katerem naj bi bila
pedagoška atmosfera, t„. zvezi_
tako za razredni kot za predmetni Precenjujemo ožji strokovni vi-pouk. Zahtevni vzgojno-izobraže- dik:
valni program reformiirame os- Določene specifične naloge šol novne šole terja v skladu s sploš- za izobraževanje ,učiteljev pa se-mm dvigom civilizacije in kultu- veda ni treba razumeti tako, da
re od današnjega razrednega in	_____‘	’
paredmetnega učitelja temeljito ,, pW;^m	f.aprtp’ 7f~
splošno in poglobljeno itrokovno kI-]uJeae šo1®' Pedagoška akade-izobrazbo. Tako izbrazbo pa si miia bo pod ustreznimi pogoji učitelj osnovne šole lahko pri- sprejemala absolvente raznih šol dobi predvsem na štiriletni sploš- druge stopnje, ne le gimnazij s
^ pedfi°ško ^meritvijo prav tako “ddelku za razredni pouk na pe-nje in na ustrezni višji soh ozi- pa bo moge absolvent pedago- dagoSki akademiji. Normalen tok
ške akademije nadaljevati — pod ustreznimi pogoji — študij
Ljubljani tej
in drugih vprašanj v
česa, v ustrezna
temveč tudi v drugačni zasnovi in drugih vzgojno-izobraževalnih Gimnazije in pedagoške aka-smotrih likovne, glasbene in teh- 'demije naj bi torej poleg drugih nične vzgoje ter prostovoljnih višjih in visokih šol in fakultet
Znano je, da je javna razprava — organiziral jo je pred dvema letoma tedanji svet SRS za strokovno izobraževanje — pri-
dejavnosti učencev.
Pedagoška gimnazija bo torej namenjena predvsem usmerjanju učencev za nadaljnji študij na
roma - prvi stopnji visokošolskega študija. V ta namen, je bila 1961 v Mariboru ustanovljena pedagoška akademija kot višja šola - za usposabljanje učiteljev za razredni in predmetni pouk v osnovni šoli. V Ljubljani pa že od
1947 dela višja pedagoška šola, novno šolo in ga usmerja v uči-ki je biila osnovana z namenom, teljski poklic. Ne primanjkuje da izobražuje učitelje za pred- nam le veliko število predmetnih metni pouk na nižjih gimnazijah, učiteljev, v marsikateri občini je po reformi osnovne sole pa ie	^ i
nadaljevala z izobraževanjem ?bcutno tudl pomanjk?n^ ,učlte-takih učnih kadrov za predmetni 1',ev. za razredni ^ pouk;	če na
pouk v osnovnih šolah. Poleg te- uP°stevamo v bližnji prihodnosti ga imamo še učiteljišča kot 5-let- postopno uvajanje celodnevnega ne šole druge stopnje, ki priprav- bivanja učencev v šoli — to zla-Ijajo učitelje za razredni pouk. sti v večjih mestih in gospodar-Z namenom, da bi odpravili skih središčih —, bo kmalu po-vse te različne vrste in stopnje manjkanje tega kadra še toliko izobraževanja učnega kadra za vef1
osnovno šolo in ustvarili enotne iv,______,,	, ,	, ,
pogoje za izobraževanje učieljev, Pedagoške akademije bodo je republiški sekretariat za šol- mora‘e	8 svojo sodobno
stvo pripravil predlog za reali- 0Prenio in organizacijo študija zacijo reforme izobraževanja uči- vzor za druge šole! teljev za osnovne šole.	Le iz takih šol lahko pričaku-
2e sam naziv pedagoška aka- jemo nosilce modernejših oblik demija pove, je dejal v obrazlo- pouka tudi v osnovnih šolah.
slušateljev na Oddelek za razred-
,	. ,	............... na ni pou-k na pedagoški akademiji,
drugl stopnji drugih višjih šol in kakor tudi na študijske skupine
fakultet Jasno opredeljena vloga za predmetni pouk na tej šoli, bo pedagoške akademije je v tem, da moral blti kot doslej zago_ predvsem oblikuje kader za os-
odslej tvorile osnovo za izobraževanje učiteljev za osnovno šolo. Dosedanje izkušnje, je dejal v obrazložitvi predloga tov.- Boris Lipužič, nas navdajajo s prepričanjem, da je v sedanjih razmerah in pogojih pri nas ta sistem izobraževanja učiteljev korak naprej v prizadevanjih za boljšo kvaliteto dela osnovnih šol.
D. H.
načrte za splošno izobraževalne predmete določil (na predlog SRS za strokovno izobraževanje) republiški sekretariat za šolstvo.
Eksperimentalno delo za 200 vajencev
V nadaljevanju govori poročilo o tem, da se mora vzgojno izobraževalni proces izvajati sistematično ter pod strokovnim trdila osnovni zamisli poklicnih vodstvom šole, In sicer ne glede šol, tovrstne eksperimentalne šo- na to, kje »živi- ta proces. Eks-le pa so potrdile njeno uresnič- perimentalne poklicne šole so ga Ijivost. Zavod SRS za strokovno organizirale v učilnici, šolski de-izobraževanje, ki je poskrbel za lavnici ter na delovnih mestih v eksperimentalno delo v teh šolah, proizvodnji. Učenci predelajo te-je posvetil največ pozornosti oretično učno gradivo v učilni-dvojnim zahtevam: vzgojno izo- cah, v delavnicah in na delov-braževalni vsebini ter organiza- nih mestih pa si pridobe le do-ciji vzgojno izobraževalnega pro- ločena teoretična znanja (pri ko-cesa.	, vinarjih tehnologija materiala in
Vzgojno izobraževalna vsebi- obdelave), na mora izvirati iz profilov po- Zakaj so eksperimentalne poklicev, kar je v skladu z osnov- klicne šole organizirale del po-no zamislijo poklicnih šol. Zavod uka na delovnih mestih v pro-je zato, da bi določil primerno izvodnji? Poročilo republiškega strokovno učno vsebino za poklice (za katere so bile organizi-
; 1—4;:...44-,..
žitvi predloga republiški sekre-
Za sedaj sta predlagani dve
tar za šolstvo Borite Lipužič, da	.	,	,	...
gre za povsem določeno vrsto Pedagoški akademiji v Sloveniji.
višje šole, ki izobražuje pedago- ™aribo‘rs®1 nai bi. se pridružila škega delavca. Studijski progra- epaka šola v Ljubljani, ki bi mi pedagoških akademij izhajajo nastala iz preosnovane višje pe-iz zahtevkov profilov učitelja za dagoške šole. Potrebno pa bo po-osnovno šolo in so tako zasnova- skrbeti tudi za razne oblike naj-ni, da se tesno prepletata sploš- ustreznejšega študija v drugih na in pedagoška izobrazba. Mo- krajih _ imamo že skromno za.
čan poudarek je torej na pedago-ško-psiholoških disciplinah in na metodično-didaktičnem usposab-
snovo takega centra v Novi Gorici, pripravljajo pa ga tudi v
Ijanju učiteljev. Takšen lik uči- KoPru- v teh centrih bi morali telja namreč potrebuje naša da- omogočiti izobraževanje učiteljev našnja osnovna šola, da bi mogla ne le za predmetni, temveč tudi izpolnjevati svoje vzgojno-izob- za razredni pouk. Praksa bo po-
raževalne naloge. Te pedagoške kazala, da bo verjetno potrebno akademije bodo morale posvetiti ustanoviti pedagoško akademijo posebno pozornost oblikovanju še kje drugje, osebnosti učitelja. S tem seveda Po predlogu sekretariata za ne izključujemo te naloge tudi šolstvo bo treba omogočiti tudi pri drugih višjih in visokih šo- dosedanjim diplomantom petlet-
sekretariata za šolstvo pojasnjuje, da zato, da pridobe učenci ustrezne delovne navade in da se čimbolj prilagode delovnim pogojem v proizvodnji. Ta del pouka so vodili inštruktorji (tj. strokovnjaki, ki so v delovnem razmerju z delovno organizacijo, v kateri je bil organiziran takšen pouk), ki so se na posebnih tečajih usposobili za pedagoške naloge.
V nadaljevanju pravi poročilo, da je zajelo eksperimentalno delo blizu 200 vajencev. »Ugotavljamo,- poudarja poročilo, »da so eksperimentalne poklicne šole preverile uresničljivost osnovne zamisli poklicnih šol in da so utrdile pot za preobrazbo industrijskih in drugih Šol s praktičnim poukom ter vajenskih šol v poklicne šole,-
Proces preobrazbe se je že razširil tudi na nekatere šole, ki niso bile vključene v seznam eksperimentalnih poklicnih šol. Zavod SRS za strokovno izobraževanje bo zato, da se zagotovi nemoten reformni proces, nadaljeval z. delom. V prihodnje bo (po dogovoru z republiško gospodarsko zbornico) nadaljeval s proučevanjem nomenklature poklicev in profilov za te poklice, pripravljal ustrezne načrte za strokovni pouk idr.
Za uspešno reformno delo je seveda potrebna sistematična priprava učnih kadrov za strokovno izobraževalne ustanove — zato je republiški sekretariat za šolstvo predlagal, da bi v okviru višje kadrovske šole ustanovili poseben oddelek za pedagoško usposabljanje učiteljev praktičnega pouka in inštruktorjev. Ta oddelek bi organiziral tudi tečaje in seminarje za pedagoške izoo-
»V skladu z uvajanjem sodobnejših oblik in metod učnega dela v osnovnih šolah bi morala imeti pedagoška akademija razen ustreznega števila skupnih predavalnic še posebne, za kabinetni način dela prirejene učilnice za Izvajanje laboratorijskih vaj za kemijo, fiziko, biologijo, sodobno opremljene prostore za učenje tujih jezikov, delavnice za tehnični pouk in prostore za seminarsko delo...«
(Iz elaborata »Reforma izobraževanja učiteljev za osnovne šole«, ki ga je izdelal republiški sekretariat za šolstvo.) — Na sliki: učilnica, v kateri se dijaki VPS pripravljajo na svoj bodoči učiteljski polah ter fakultetah, ki izobražuje- nih učiteljišč, da si bodo lahko klic, ni večja, kot kaže slika: dve vrsti klopi, pred njima je še prostora za tablo in stol; v tej »pre- polnjevanjč kadra, ki že 'uje jo učitelje. Želel sem le pouda- pridobili — s študijem v dveh	davalnici« sedi Včasih dvajset dijakov...	M. K.
riti, da bo morala biti pedagoška semestrih! — višjo izobrazbo za akademija nosilec ustrezne vse- razrednega učitelja. To se zlasti bine pri oblikovanju sodobnega Za mlajše učitelje z diplomo uči-učitelja, čemur smo doslej po- teljišča postavlja kot zahteva, ki svečali premalo skrbi.	jo bo v tem prehodnem obdobju
Od- ustrezne splošne kulturne, treba spregledati pri starejših strokovne in pedagoške ravni učiteljih z dolgoletno prakso.
Ustanovitev združenja poklicnih šol Slovenije
učitelja in seveda tudi od njegovega nagrajevanja je predvsem odvisen družbeni ugled posameznega učitelja in učiteljskega po-
GIMNAZIJE S PEDAGOŠKO USMERITVIJO
Sedanja učiteljišča se bodo
klica sploh. Ideološko-politično preobrazila v gimnazije s peda-
Na posvetu predstavnikov po- Ijev omenjenih šol skupno z re-klicnih šol Slovenije, 10. II. 1964 publiškim zavodom za strokovno v Ljubljani, je bil dokončno izobraževanje je bila hakazana sprejet sklep o ustanovitvi združenja poklicnih šol Socialistične republike Slovenije.
Na mnogih sestankih ravnate-
potreba po večji koordinaciji dela, zlasti v neposredni opera-tivi enakih šol. To nalogo naj bi v bodoče prevzelo združenje. Po decentralizaciji šolstva so se mnoge šole znašle osamljene in prepuščene same sebi. Vsaka je delala ločeno, kakor je vedela in znala. Mnoge so se, ali pa se še, ukvarjajo s problemi, ki- so jih druge že uspešno rešile. Organizacija in delo na šolah je tako postajalo vedno bolj neenotno. Na novo postavljene službe v PIP okraju in republiki skupno z gori f spodarskimi zbornicami, razen -&mi zavoda za izobraževanje, niso nudile strokovnim šolam potrebne pomoči in niso organizirale sodelovanja. Potreba po skupnih dogovorih postaja^ iz dneva v dan večja, zlasti v zvezi z reformo Poklicnih šol.
Združenje temelji na svobodni domeni zainteresiramih strokovnih šol. Članstvo ni obvezno, zaželeno pa je, da bi bila vključena večina teh ustanov, ker je problematika povsod v bistvu enaka. Združenje ni zamišljeno z nekim administrativnim aparatom, ki bi posegalo v pristojnosti ze obstoječih organov, temveč gre za določeno vrsto integracije. Gotovo pa je, da bo lahko ta strokovni forum nudil mnogim institucijam pomoč in informacijo, ker bodo postregli z bogatimi izkušnjami iz neposredne prakse. Te šole s tem odstopajo del svojih pristojnosti v razpravi nanje združenju po načelu de-^^^dčnega centralizma. Sprejeti sklepi so za člane obvezni ns
Princip dobre volje je temelj delovanja združenja in želja, da drug drugemu pomagamo z izkušnjami. V času, ko sprejemamo statute, je potrebno dodati Se poglavje o sodelovanju v združenju.
Razprava na posvetu je nakazala naslednjo problematiko, ki naj bi jo reševali preko združenja: postavljanje enotnih normativov, profili učiteljev, ki poučujejo na poklicnih šolah za teorijo in prakso, vprašanje enakih učnih dob v republiki, mreža centrov poklicnega izobraževanja za manj številne ali teritorialno razbite poklice, vprašanje profilov za redke poklice, odpravljanje dosedanjega vajenskega sistema, skupne akcije za izdelavo učil in sestavljanje ter zevanje skript, opremljanje učnih delavnic, nomenklature poklicev, sodelovanje z republiškim zavodom za strokovno izobraževanje zlasti pri izvajanju novih nalog in enotnost vseh ostalih akcij. Vse nakazane probleme bo potrebno zajeti v letnih načrtih dela združenja ter jih postopno tn sistematično reševati.
Kot vidimo je mnogo odprtih vprašanj, ki zahtevajo rešitve. Verjetno se drugi ne bodo ukvarjali s temi problemi, zato se jih moramo lotiti združeno sami. Takšna združenja obstajajo tudi po drugih državah, kjer gredo pogosto preko okvira svojih meja, kot je to primer skandinavskih držav. Praksa bo pokazala, kako bo združenje zaživelo. Največ težav bo zaradi pomanjkanja časa pri ljudeh, na katerih bo težišče dela in iniciative.
B. Lorenčič
?,aradi tega. ker niti v SR Sloveniji, 6e manj pa v SFRJ, še- ni nobene šole, ki bi se lahko, nazivala »poklicna- po veljavnih) predpisih.
Edini Zakonodajni dokument, ki uvaja termin »poklicna šola- in ga opredeljuje, je priporočilo LS LRS o nalogah na področju strokovnega izobraževanja v LR Sloveniji (Uradni Ust LRS, St. 30-267/81).
Pogoj za to, da se bo neka Sola lahko nazivala »poklicna« je verifikacija, s katero se bo ugotovilo, da šola izpolnjuje določene minimalne zahteve. Verifikacija kot upravni akt pa predstavlja izdajo določenih predpisov, zlasti pa predpisov za verifikacijo in predpisov o minimalnih zahtevah. Teh predpisov pa še danes nt.
Koncept o poklicnih šolah je postavil svet LRS za strokovno izobraževanje. Da bi se preverilo, če je ta konceptov možno v praksi uresničiti, j e , zavod SRS za strokovno izobraževanje V dogovoru z nekaterimi industrijskimi šolami pričel na teh Šolah organizirati eksperimentalno deld. le razmno- riole so se zato začele nazivati eksperimentalne poklicne šole. Seveda pa z izvajanjem eksperimentalnega dela po konceptu poklicnih šol še niso postale »poklicne šole«, temveč so še vedno industrijske ali druge šole 9 praktičnim poukom oziroma vajenske šole.
Iz zgoraj navedenih razlogov gr« po danes še veljavni zakonodaji v primeru, opisanem v članku, lahko edinole za združenje ali1 Industrijskih ali drugih šol s praktičnim poukom, ali vajenskih šol, nikakor pa ne za ustanovitev združenja »poklicnih« šol.
»Glasbena soba« na VPŠ: podobno kot vsi prostori v tej stavbi zbuja človeku občutek temačnosti, samo takrat, ko so zanje ugodni' pripomba Uredništva:
- -	-	—	—	■	temvc* ■ ■	”	-------•*—
jetnL
Razen tega se pojavlja Se vprašanje, kaj je smotrneje: ali združevanje šol po strokah oziroma panogah, ali po vrstah šol. Združenje kmetijskih šol. v katerem so poleg kmetijskih šol s praktičnirp poukom včlanjene še kmetijske tehniške šol«, je pri ustanavljanju Izhajalo iz skupne strokovne problematike Članek pa se nanaša na ustanovitev združeni® prihodnjih poklicnih šol ne glede n® stroko oziroma panogo, za katero bodo te šole vzgajale kader. Po mnenjd uredništva bi bilo treba pred ustanovitvijo združenj dobro pretehtati razloge in smotrnost združevanja šol' Po problematiki, ki jo navaja. članek, bi mogli sklepati, da bi se dala laž® obravnavati v povezavi s problematiko določene stroke kot pa v pove-
»puščenosti, brezperspektivnosti... Kot da si proti volji zašel v zapuščen, vsemu življenju od-	tudj takrat, če so nepri- p0fcuenthnšoi Slovenije«eIe Znepravii^ vrstno izredno ra7eien!eno 111 mnog^
rtvvn ..	a«! e,	_
maknjen sovražen grad...
problematiko, ki jo zajem®
na uporaba termina »poklicna« šola ' skupen pojem »poklicne šole«.
St. 6
Izhod iz zagate sodobne šole
S posveta o celodnevnem bivanju učencev v osnovnih šolah
Zavod za prosvetno pedagoško ttužbo Ljubljana I je pripravil Posvetovanje o organizaciji celodnevnega bivanja učencev na osnovnih šolah, ki so se ga udele-;2ili med drugimi tudi predstav-, niki šolstva iiz Zagreba in Banja Luke. Na tem posvetovanju, ki je bilo 13. marca v klubu poslancev v Ljubljani, je imel direktor zavoda za PPS Ljubljana I Franc Galič referat o novi obliki v organizaciji šolskega dela.
Potem ko je govoril o pomenu In namenu te nove oblike dela, je F. Galič opozoril, da se je le-ta že precej razrasla v ljubljanski . občini Center, kjer zajema blizu 700 otrok ali 11 o/o vseh osnovnošolcev. V nadaljevanju je dejal, da izraz »-varstveni oddelki na šolah« ni najboljši, saj ne gre v teni primeru le za varstvo, temveč za kvalitetno višjo organizacijo šolskega dela, ki je bolj v skladu z zahtevami, pred katere sta postavljena sodobni otrok in osnovna šola.
Franc Galič je nato pojasnil nekatere vzroke, ki govore za to, da bi moral biti razvoj otroškega varstva mnogo hitrejši — kar pa velja tudi za pospešeno vključevanje šolske mladine v celodnevno bivanje na šolah. Dejal je, da je v vsej republiki okrog 42 odstotkov družin, v katerih sta zaposlena oba starša, v Ljubljani. Pa celo nad 54 Vo, medtem ko je deležno organiziranega otroškega varstva le 10 odstotkov otrok.
Ko je govoril o celodnevnem bivanju na šolah, je poudaril, da gre za sodobno organizacijo in vsebino šolskega dela v celoti. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi in metodami moramo pomagati u-čencu, da bo v resnici usvojil učni program, ki mu ga v rednem Šolskem času lahko pretežno samo posredujemo ozir. bolj ali manj približamo. Temeljita in vsestranska vzgoja terja seveda daljšo prisotnost učenca v šoli. Prav v organiziranem celodnevnem delu je izhod iz zagate, v kateri je sodobna šola. Seveda mora biti vključevanje otrok organizirano smotrno in v resnici prilagojeno njihovim psihofizičnim potrebam in zmogljivostim.
Zaostajanje strokovnih služb za prakso
(Nadaljevanje s 1. strani) učitelja na njegovem delovnem mestu in ga korigirati. Prosvetho-pedagoška služba pa je zato tukaj, da zajame problematiko kompleksneje in da jo seveda kompleksneje tudi rešuje. Zelo dvomim, da so torej takšni majhni zavodi, o katerih je bilo govora, sposobni zadovoljiti takim funkcijam, ki jih prednje postavlja današnja družba.
Mislim, je nadaljeval tovariš Strmčnik, da smo danes na dobri poti, kar dokazuje to. da se vprašanje strokovnosti v našem šolstvu postavlja pred tako reprezentativen forum, kot je ta zbor; to je dober znak, da se bomo tudi na področju šolstva otepld prakse in pojmovanja, da je pedagogika pravzaprav v bistvu politika in marksizem, da je potemtakem dober družben delavec tudi že dober učitelj in Upravitelj Ipd. Seveda me ne smete napačno razumeti, da postavljam alternativo tak ali tak, ampak paralelo, da morajo imeti ti ljudje potrebne družbeno politične in moralne kvalitete, hkrati Pa temeljito strokovno znanje. Mislim, da je ohrabrujoč znak to naše. prepričanje, da brez strokovnosti naprej ne moremo, ne da bi zaradi tega trpelo škodo baše celotno družbeno življenje.
Tov. Strmčnik je dalje govo-rll o znanstveno proučevalnem delu, o potrebi po okrepitvi republiškega Zavoda za napredek šolstva, kjer naj bi se v bližnji Prihodnosti razvil tudi pedagoški inštitut. Načel je tudi vprašanje administracije na področju šolstva. Administracija in operativa dušita delo tako v šolah kot v zavodih za PPS. Svetovalci, kolikor jih imamo in kolikor so tudi aposobni in Voljni delati,, so če-ato preobloženi s čisto operativ-Pton, statističnim delom.
•
Prosvetno-kultumi zbor skupščine 'SRS je nato sprejel osnu-“®k^ stališč o prosvetno-pedagoški službi v SR Sloveniji z nekaterimi dopolnitvami. Ob tem je Predsednik prosvetno-kultumega ~oora skupščine Ivo Tavčar poudaril, da ta stališča niso dokonč-5a> ker izražajo potrebo Še na-oj^jnjega proučevanja na tem po-dročiu tako vloge prosvetno-pe-agoške službe kot tudi niene rganizacjje k tem, vprašanjem bo tudi ta zbor še vračal, ko ?? v prihodnje razpravljal o po-ameznih vrstah strokovnih šol, o "kovnih šolah itd.
Občina Ljubljana Center: varstvo na devetih šolah
Z nekaterimi podatki je nato F. Galič ilustriral podobo šolstva v ljubljanski občini Center. Šolstvo je tu v relativno dobrem položaju, posebno skrb pa so posvetili Osnovnemu, saj predvideva npr. sedemletni perspektivni načrt razvoja prehod na enoizmenski pouk.
Celodnevno varstvo ima zadovoljive pogoje za razvoj: od 6107 osnovnošolcev jih je že sedaj vključenih v varstvo 678 (ali 11,1%), to število pa se bo že v prihodnjem šolskem letu precej povečalo. Razveseljiva je ugotovitev, da ima od enajstih šol, kolikor jih je v tej občini, organizirano varstvo že devet. Učenci so razdeljeni v 33 oddelkov, v vsakem pa je povprečno po 20 otrok. V tej prvi fazi so oddelki precej nehomogeni, v njih pa so tudi t. i. problematični učenci, kar seveda ovira kvalitetno in smotrno organizirano delo. V prihodnjem šolskem letu ne bo več teh težav, ker predvidevajo, da bodo lahko zbrali tiste učence, ki so vključeni v celodnevnem bi-
nilne predmete na popoldanski čas.
»Zamisel formiranja šol s celodnevnim poukom ne bo v Ljubljani uresničljiva tako dolgo, dokler ne bo dovolj prostorov, kajti otrokom je treba nuditi tudi zdravo rekreacijo,« je med drugim opozoril Franc -Galič.
Manj ugodne so razmere v ljubljanskih občinah Vič in Šiška, kjer s še borijo s 3. izmeno, medtem ko imata Moste in Bežigrad že dve polni izmeni. Drugače je v nekaterih perifernih šolah, kjer bi ponekod že lahko začeli uvajati celodnevno bivanje. S tem sta že začeli šoli v Poiju in Šmartnem, možnosti pa imajo tudi v Stožicah in Črnučah (v bežigrajski občini) ter v Preski in v Vodicah v občini Ljubljana-Siška.
Potrebno in koristno bi bilo tudi uvajanje celodnevnega biT vanja v modemih šolah v izrazito kmečkih predelih '(kot npr. v Vodicah in Radomljah, kjer so otroci še posebno potrebni takšnega »varstva«. Verjetno je, da starši ne bodo navdušeni nad to
zamislijo, ker bi otroke potem lahko manj zaposlili pri domačem delu na kmetijah.
Ob koncu je bilo še načeto vprašanje, ali ta nova oblika ne bo preveč odtrgala otrok od doma in staršev in ali ne bodo nekateri starši mislili, da je res prav vso skrb za otroke prevzela družba. Velja poudariti, da se v tem novem položaju obveznosti staršev do otroka- sicer spremene — družba in šola jim skušata še bolj pomagati — nihče pa nima interesa, da bi starše odvezal njihovih obveznosti. Staršem, ki imajo možnosti, da lahko posvetijo otrokovi izobrazbi in vzgoji več časa, seveda ne bo treba vključevati otrok v to novo obliko šolskega dela.
Po uvodnem referatu F. Galiča je direktor eksperimentalne šole »Frana /Levstika« v Ljubljani, Slavko Šašek poročal o organizaciji dela na tej šoli. Po dveh koreferatih in živahni razpravi so si udeleženci posvetovanja ogledali v popoldanskih urah delo na šoli »Frana Levstika« in »Toneta Tomšiča« v Ljubljani.
M. K.
S povečanim šolskim prostorom si šole lahko omislijo celodnevno bivanje učencev v šoli; tam napra vijo vse domače vaje, po delu pa se zabavajo z igranjem in podobno
vanju, pri rednem pouku v Isto paralelko.
V oddelkih je zaposlenih 28' posebnih učnih moči -— učiteljev, ki delajo kot vzgojitelji. Velja pripomniti, da zaradi uvedbe celodnevnega bivanja učencev ni bil obremenjen stalen učni kader, pa tudi to, da bo treba v prihodnje izšolati strokovnjake in pedagoge za to specifično področje.
Ne smemo pozabiti, da so potrebna za uvajanje celodnevnega bivanja učencev v šoli finančna sredstva za osebne Izdatke vzgojiteljev ter določene začetne investicije (nabava opreme, učil, igrač ipd.).
Kakšnji so namenska sredstva za osebne dohodke vzgojiteljev, ki jih daje v občini Center sklad za šolstvo? Na vsakih 15 učencev, vključenih v celodnevno bivanje, priznava šolam (s 25% priznano rezervo) nad 1,100.000 dinarjev letno za učitelja. Ali drugače: pri 700 učencih znaša to za vse šole okrog 51 milijonov na leto. Računajo, da bo mogoče sedanje stroške na učenca (75 tisoč din), ki so sorazmem > visoki, v_ prihodnje zmanjšati na 45 tisoč din na leto na ta način, da bi število učencev v oddelku povečali celo na 25. To bodo lahko dosegli šele, ko bodo imeli primerne izkušnje in t. i. či$te oddelke.
Kakšne so zasluge varstvenih oddelkov?
Vprašanje je, kakšne so zasluge novih varstvenih oddelkov? Predvsem velja ugotovitev, da se je že sedaj izboljšal učni uspeh. Od 1. - redovalne konference do polletja se je pri učencih, ki so vključeni v varstvo, dvignil za 20 o/o, pri ostalih učencih v občini Ljubljana-Center pa v povprečju samo za 5 %. Bogate se delovne navade učencev — pa tudi težjih prekrškov je vedno manj. Učitelji spoznavajo učenca z nove plati, obenem pa so odkrili tudi vrsto slabosti v kla. ič-nem šolskem delu (kot npr. kampanjsko delo, preobremenjenost učencev ipd.). Učenci bodo ore-živeli skoraj ves dan v šoli skupno, zato se bodo izoblikovali močmi razredni kolektivi. Med drugim je dobra stran tudi ta: pouk bo mogoče preurediti tako, da bi prenesli nekatere lažje in dopol-
Domov 77, štipendije skromne
Prejšnji teden je bila v prostorih republiške skupščine seja začasnega odbora prosvetno kulturnega zbora za proučevanje položaja učencev srednjih šol . in slušateljev visokih šol ter za poklicno usmerjanje/
V	razpravi o problematiki domov so opozorili, da gradnja domov v zadnjih letih precej zaostaja za razvojem šolske mreže — vzroke za to pa moramo iskati v novem sistemu financiranja. Do 1954 je bilo na Slovenskem 177 domov s 17.380 gojenci, lani pa se je zmanjšalo število na 77 (z 9703 gojenci). Na seji so razpravljali tudi o naraščanju oskrbbval-nine v teh domovih, ki znaša v letošnjem šolskem letu od 11.000 do 12.000 din mesečno, ponekod pa celo nad 13.500 dinarjev.
V	nadaljevanju so razpravljali še o štipendiranju in življenjskih pogojih dijakov na šolah druge stopnje. Statistika kaže, da so se
v zadnjih petih letih . poveča povprečni mesečni zneski štiper dij za 2800 din ozir. za 67 »/o. C nenehnem naraščanju življen, skih stroškov so štipendije tali skromne, da jih lahko imenuji mo le še kot podporo za šolanj V zadnjih petih letih so se na. bolj izkazale gospodarske org: nizacije, in družbeno političr skupnosti, ki so podelile 80° vseh štipendij (od tega gospoda: ske organizacije 43 o/0, družber politične skupnosti pa 37 o/. Razprava na tej seji je pokaz? la, da bi bilo treba spremeni sedanji sistem štipendiranja t< uveljaviti kot merilo za dodelji vanje štipendije — sposobno učenca.
Ob koncu so govorili še o kr tičnem stanju v nekaterih domi vih, o domskih skupnosti] vzgojnih dejavnostih v domovi] kadru za te ustanove in o dri gem. — M. K.

Sola — drugi dom učencev
Pred ’ časom sem obiskal eno izmed učilnic neke centralne šole in ko sem si jo ogledal, sem se vprašal, kako se -počutijo učenci v taki učilnici, pa tudi to, ali vzgojno osebje te šole še ni slišalo, kakšne so higiensko zahteve v šolah. In končno: kakšen mora biti vpliv šolske zgradbe z okolico na mlade ljudi?
Tla v razredu, ki sem ga obiskal, so bila preperela, stene pa brez slik, umazane in prašne Spomnil sem se skromnih, toda lepo urejenih učilnic oziroma šolskih poslopij v drugih krajih ... Upam, da je ta primer zanemarjenosti, ki sem ga videl, redek na naših šolah, saj kaj takega res ne more biti v čast delovnemu kolektivu, posebno ne upravitelju, ki je dolžan med drugim nadzirati tudi delo tehničnega osebja.
Menim, da je mnogo več primerov, ko so šolske zgradbe z
okolico precej podobne predv< nim »kasarnam-'- Marsikje še zelenja na oknih, slik na sten učilnic ipd. Jasno je sicer, stara, dotrajana šolska posloi in oprema v njih ne morejo t stveno spremeniti svoje podol Nekaj se kljub vsemu da napi viti, in sicer že s skromnimi nančnimi sredstvi, pa z dob voljo in. iznajdljivostjo učene m vzgojnega osebja. Ce bi v ki žive in delajo v šoli, vest opravljali svoje naloge, bi mor 11 doseči uspeh. Učitelj naj skrbel skupaj z učenci za red snago, za slike in učila, goj naj bi cvetlice na oknih in dvoriščih idr. Učitelj naj bi nadzorom tehničnega osebja p skrbel za čistočo tal v razred pa zidov in okolice.
Vsi naj bi dajali pobude nabavo skromnih okrasnih pre metov, za ureditev notranjo in okolice poslopja. Poseb mnogo lahko prispevajo učer
Pišejo nam...
MARIBORSKO PEDAGOŠKO DRUŠTVO RAZPRAVLJA O PEDAGOŠKI AKADEMIJI
Na prvem diskusijskem večeru mariborskega pedagoškega društva, ki je bil v začetku marca, so razpravljali o temi »Pedagoška akademija in študij pedagoško-psiholoških predmetov na tej šoli«.
Predavatelja, ki sta govorila o pedagoško-psihološki skupini predmetov, sta opozorila, da je 'skoraj 50% študentov že na učiteljišču predelalo nekaj snovi iz pedagogike in psihologije, medtem ko sb ostali (ki jih je vsako leto več) predelali na gimnaziji ali kakšni drugi srednji šoli le nekatera poglavja iz obče psihologije.
Tudi v razpravi so poudarili, da je premalo ur odmerjenih pedagoško-psihološki skupini predmetov, sai odpade nanje le 21% vseh učnih ur. Menili so. da je absolvent pedagoške akademije potreben osnovni šoli in da torej ni nujno, da je prevelik strokovnjak — temveč naj zna učencem metodično posredovati znanje. S to zahtevo pa so nekateri pretiravali; kolikor je nemara navidez v redu, pa skriva v sebi neko nevarnost — prakticizem, zadovoljstvo z doseženim in premajhno obvladanje ostalega znanja. (Nekdo je celo predlagal, da na jezikovni skupini ni potreben predmet jugoslovanska književnost in svetovna književnost, da bi na ta način pridobili nekaj več ur za pedagoško-psihološke predmete. ..)
Ko so razpravljali o predmetniku, so govoril posebej o tako imenovanih skupnih predmetih. Postavili so vprašanje, ali je nujno, da vključuje predmetnik predmeta družbene ureditve in ekonomike Jugoslavije, ko bi pa vendar lahko zajeli ta dva predmeta v enem. Obravnavali so tudi skupino za 'predmetni pouk in poudarili, da je treba ustanoviti poseben oddelek za učitelje šol s kombiniranim poukom. Opozorili so, da je PA šola, ki vzgaja učitelje za osnovne šole ter da zato ni dolžna skrbeti za pripravo absolventov za nadaljnji študij — za kar naj bi le-ti poskrbeli sami. Študentom, ki bi želeli nadaljevati študij, s tem gotovo ne bi naredili, usluge!
Tone Partljič
SEMINAR »UPRAVITELJ IN PEDAGOŠKI VODJA SOLE«
Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I. je priredil (13. marca) dvodnevni seminar za vodstveno osebje osnovnih, posebnih in glasbenih šol ter gimnazij pod naslovom »Upravitelj in pedagoški vodja šole«.
Dr. Stanko Gogala je govoril prvi dan seminarja o upraviteljevi osebnosti ter o medsebojnih odnosih v kolektivu, drugi dan pa — predvsem v primerjavi z E. Vrancem in G. Šilihom — o analizi učne ure po hospitaciji. Jelica. Mesenelova je obravpavala upraviteljevo pedagoško delo z učiteljskim zborom, dr. Vladimir Schmidt pa je prikazal, kako je treba izvajati individualizacijo današnjega pouka.
Zanimivega seminarja se je udeležilo 95% osnovnošolskih upraviteljev, 40% upraviteljev posebnih in glasbenih šol — medtem ko se ravnatelji gimnazij, ki so bili povabljeni, seminarja niso udeležili.
Jok
PRIRODOSLOVNI MUZEJ V
pomoč Šolam
V začetku šolskega leta ie poslal ljubljanski prirodoslovni' muzej šolam obvestilo, da jim je pripravljen pomagati kot dobro založen prirodopisni kabinet— z učili.
Na osnovni šoli »Valentina Vodnika« v Zg. Šiški smo Pripravili predavan '"ko. da smo okv^-no temo predelali že v razredu, učenci po so Pripravili referate. Kustos prirodoslovnega muzeja prof. Ma< ' Žlender jim je dala na voljo potrebno literaturo in pokazala vse učne pripomočke, ki prideio v poštev pri posameznem poglavju.
Pri takšnem delu je seveda važno. da učence nemrnč^no ob-
vestimo o predavanju, teme pa naj si izbirajo sami. Pomembno je tudi, da učenci, snov dožive in jo vizualno dojamejo; nedvomno je, da jim s takim načinom dela prirodoslovne vede bolj približamo.
Slavka Amon
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV MATEMATIKE
Zavod za prosvetno pedagoško službo Vič je organiziral pred nrdavnim tridnevni seminar, namenjen strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev matematike v osnovni šoli, ki Še nimajo primerne strokovne izobrazbe.
Znana strokovnjaka in metodika prof. Milica Potisek in prof. Ivan Stalec, ki sta vodila seminar, sta obravnavala predvsem vsebinsko in metodično stran tistih matematičnih poglavij, ki povzročajo učencem največ težav, kot npr. ulomki, Pitagorov izrek idr. Prof. Stalec je govoril tudi o novi matematični terminologiji, ki bi jo bilo treba čimprej uvesti v osnovno šolo, kakor tudi računanje z vektorji.
-Udeleženci tega seminarja so v živahni razpravi osvetlili probleme, s katerimi se srečujejo praktiki — med drugim so govorili tudi o napredovanju ti-•stih učencev, ki imajo negativno oceno. Menili so, da' bi bilo treba za matematiko in slovenščino spet uvesti popravne izpite — seveda v primerih, ko ne bi zalegla dodatna pomoč učencem. S seminarjem bodo nadaljevali jeseni, ko bo na vrsti tema: »Aksiomatika v geometriji — zlasti pri likih«.
J. Dover
PEDAGOŠKI SEMINAR — ZA HONORARNE PREDAVATELJE V NOVEM MESTU
Znano je, daivprašanje kadrov za strokovne šole druge stopnje — posebno pa za vajenske še vedno ni rešeno. Ponavadi izpolnjujejo (-.-~ai delno) te vrzeli honorarni predavatelji. Tako poučujejo na primer, na dosedanji vajenski šoli v Novem, mestu poklicni predavatelji le( splošne predmete (od str kovnih predmetov pg le kovinarsko in oblačilno stroko), medtem ko poučuje ostale predmete deset honorarnih učiteljev — strokovnjakov v proizvodnji. Vodstvo šole je zato, da ti se le-ti izpopolnili, organiziralo zanje pretekli mesec seminar ki so se ga udeležili vsi predav 'elji te šole, povabili pa so tudi predavatelje gostinske, kmetijske in ekonomske šole.
Prof. Janez Tomšič iz Ljubljane je dal udeležencem mnogo vzgojnih nasvetov, ki jih je nato ilustriral z dvema nastopoma iz strokovnega pouka na novomeški vajenski šoli. V ž' .hni razpravi so razjasnili marsikatero pedagoško »skrivnost«, ki je predavateljem — honorarcem ne bi uspelo kar tako razvozlati. Seminar je bil prav gotovo koristen in menimo, da bi bilo prav, ko bi še vzgniitelji in predavatelji novomeških strokovnih šol še večkrat sestali.
M. T.
FILMSKA VZGOJA UČITELJEV
Oddelek za filmsko vzgojo pri ljubljanskem Pionirskem domu bo — kakor predvideva njegov načrt — vzgojil s seminarji vrsto učiteljev za filmsko vzgojo.
Na začetnih seminarjih so se seznanili udeleženci z osnovami filmske’vzgoje. Takšna seminarja sta bila že v Kamniku in Kopru, letos pa bo organiziral Pionirski dom občasne nadaljevalne tečaje za udeležence prejšnjih seminarjev — pa tudi za vse ostale, ki se zanimajo za filmsko problematiko.
Filmski oddelek je povabil na seminarje ugledne, predava-telie. ki so odlično pbvladali teme. Nova predavanja bodo še do konca marca (o socialni vlogi filma) ter v aprilu, ko je predviden tudi obisk tujih pre-davatellev Za ilustracijo nekaj tem: film ni morala, filmska estetika film in šola itd Menim. di bi našli o—icvetoi delavci — posebno slovenisti — na teh predavanjih marrikai za šol ■■bo nre.	\ .T.-konič
s svojimi tehničnimi in likovnimi izdelki, prav gotovo pa bodo tudi prebivalci naselja radi pomagali s sadikami, semeni ipd ter celo z manjšimi obrtniškimi deli.
V urejeni šoli se učitelji in učenci počutijo mnogo boli ugodno, obenem pa vpliva to vzgojno na učence Pomembno ie predvsem aktivno sodelovanje
učencev, kajti v njih raste zavest. da je vsak prispeval skromen delež k skupnim naporom šole. Prav zato bodo učenci tudi skrbeli, da se bodo ohranjali skupni napori itd
Lepo ureiena šola bo tako res postala drugi dom za učence Leti jo bodo radi obiskovali, obenem pa se bodo zavzeto trudili za njen napredek.	F.
Volja in optimizem Velika resnost majhne komune
v	JBl	Obisk na osnovni šoli »Miloike štmkeli« v Novi Gorici
Gimnazija Črnomelj v pripravah za verifikacijo
Črnomaljska gimnazija je eden vanj a. Težko pa si razlagam, ka- Sicer pa moram omeniti še Izmed 18 slovenskih srednješol- ko naj bi ti ljudje ob veliki ob- to, da bomo, kot je videti, mar-skih zavodov, ki so bili le pogoj- remenitvi s poukom in ne naj- sikaj uredili s pomočjo in sodelo-no verificirani. Do 1. septembra boljših življenjskih pogojih našli vanjem podjetij, predvsem >»Is-1965. leta morajo torej tudi na še čas in voljo za delo in skrbi v kre« v Semiču in domačega tej gimnaziji pripraviti vse po- zvezi z opremljanjem in ureja- BELT-a. Pomoč pa sta obljubila trebno, da bo ustrezala zahtevam njem laboratorijev.	tudi Begrad in KZ Črnomelj,
reformiranega študija. Možnosti, TJ„ .,	, .	,	, „	„,
da bi v preostalih sedemnajstih ' Pros"il pa ^ vff’ tega ,ne — Zdaj razumem, zakaj kot mesecih to tudi uresničili, sicer	^?‘mn_azije,__ Podarjate
mo potruditi. S temi besedami voljo in optimizem, kar je — mi-sem želel povedati samo to, da je mogrede rečeno — pred 20 leti bilo ob takih pogojih za nas naj- porodilo črnomaljsko gimnazijo,
siisrvsrissisris:	zss
mi zrnom spopnjemajo s težava-	Crnomelj°si je šeTletlToe^v	reformna	gimnazijah Crnom-	Pročelij najmlajšega novogoriške-
skladu za investicije prihranila	iju?	ga mfstnega predela in ugiba, za
Približno tak je bil prvi vtis	nekaj več kot milijon dinarjev.	katerim se skriva šola. In ko naj-
niso ravno največje, ker še ne vedo, kako bo s sredstvi, ki pomenijo zanje problem številka ena. Vendar pa navzlic temu ne
Obisk na osnovni šoli »Milojke štrukelj« v Novi Gorici
— Sobota bo praznični dan	me — pa naj bo še tako majhna	kvizite, vsakemu krožku	— pod-
na naši šoli. Ob deveti uri do-	— tudi izpolniti... Želimo torej	jetju pa so odmerili	za	start po
poldne se začno volitve. Učen- čim bolj zaktivizirati učence, ob- 5000 din, nato pa so si morala ci bodo prihajali na volitve	enem pa jih usposobiti za vstop	(posebno podjetja, ki	so	rentabil-
praznično oblečeni, s transpa-	v življenje tako, da bodo kasne-	na) pomagati sama...
renti in zastavami... — je je, ko dorastejo, sposobni rese-	„r.n.VTT„	tattCF
med drugim pisalo na vabilih, vati naloge upravljalcev in pro- ZDRAVILO zorlk iaiil ki so jih razposlali pionirji izvajalcev.«	O svojem delu, uspehih in
(25. oktobra 1961.) občanom in 5000. din vsakemu »podjetju« neuspehih razpravljajo na sejah
za start.	pionirske komune, na katere va-
Priprave za ustanovitev te ko- bijo tudi člane učiteljskega zbo-mune so bile skrbne, zanjo se je ra in včasih tudi predstavnike
svojim prijateljem...
Kako se je razrasla ta pionirska komuna, kaj so napravili najmlajši občani v nekaj več kot dveh letih?
Taka in podobna vprašanja se ponujajo tistemu, ki se ustavi

iz razgovora z direktorjem črno- Približno toliko, če ne več, je
— Tako je. Nič še ni gotove- de pravo poslopje z velikimi ok-
maljske gimnazije, tovarišem Ja- ostalo iz lanskega leta. Za ma- ga’ Ka^° s sredstvi, ampak ni, je na zunaj prav tako, kakrš-nezom Kambičem, ki je rad od- terialne izdatke smo dobili nekaj prepfimn sem, da bomo v teh 17 nih je zraslo po vojni na Sloven-govoril na nekaj vprašanj.
— Sami pravite, da razmere navzlic vsemu še niso brezupne.
več kot 2 milijona dinarjev. Sred- mesecih, kolikor še imamo časa, skem precej. Na zunaj... notri stva pa smo trošili samo za naj- ustvarili pogoje za pravo verifi- pa?
nujnejše (voda kurjava elektri- kacijo nase gimnazije. 150 seda- Da, tedaj — oktobra 1961 — je
isi iHH UPS
Takole bi povedal: zdaj smo primanjkljaj, samo za šolstvo pa	morali urediti v prvi vr- Tako se je na osnovni šoli »Mi-
med kladivom in nakovalom, to- gre 40 % sredstev proračuna.	življenjske pogoje našega ka- lojke Štrukelj«, v kateri je
rej nekje v zraku, in paziti mo- ,T i	-,4.	1 +	• j-j. dra, naših 16 profesorjev in pre- okrog 1400 učencev, rodila prva
ssa t
v ,	/ n* nnn v je namreč zadala naloge tudi
££ tsafeTiKS;	sre«? S
vanje podjetilj:	BELSAD nam
za 2 šolski uri dnevno »po-
jasnil mentor mladih občanov Vladimir Krpan: »Se predno je
občine obstaja le naš zavod) nu- £ zav^Shapredeklokt^a SR sojag.in,Ženit;3a’	^^7. našla komunalna vzgoja pot
dimo možnost, da pride do sred- oinvprl;ip	L oomaffa z na-
Takole je bilo na volitvah v novogoriški šolski komuni..,
je kemijo, pri tehničnem pouku 0Sn0vne šole, smo imeli pri nas pa nam pomagata po en inženir ge precej razpredene svobodne
in tehnik iz Kmetijske zadruge, dejavnosti... Učence smo žele- zavzel ves učiteljski kolektiv. Na pravih podjetij. Vsakogar, ki so nov pričakujemo, da se bodo 1^’Tako'naše žarnislT o^uredit- OZ(ir<>ma tovarne BELT.	y na nekoliko drugačen način, »uvertumih« sestankih so raz- sreča s temi mladimi občani, pre-
vračali v svoj kraj, posebno se- . kabjnatno-laboratoriiskesa po- Veste, tako je pri nas, — je kot je v navadi, seznaniti z redniki pojasnili učencem (s po- seneča njihova resnost, s katero daj, ko se le-ta za naše razmere	uka lahko pirirneriamo ln uskla-	zaključil direktor Kambič. — Na-	upravljanjem v komum. To, kar	močj0 flanelograma) strukturo	rešujejo svoje probleme,
prav hitro razvija. Tudi delovne	■ mo g strokovno dognanimi iz-	ša gimnazija je ena izmed manj-	iimamo danes, bi lahko imenova-	komune. Razrede so preimenova-	— Naša glavna naloga je, iz-
organizacije bodo laže pridobile	gledki in možn0stmi našega trži-	šib in je namenjena manjšemu,	li praktičen pouk komunalne	u v naselja, iz krožkov so nastala	boljšata disciplino im uspeh,—
potrebne strokovne kadre, če se -ča Na ta način se naše do_ še do včeraj zelo zaostalemu ob- vzgoie. Pri tcjn seveda ne smemo podjetja. Fotografsko podjetje je povedal predsednik pionirske bodo njihovi otroci lahko šolali	sedanie »odlašanje« obrestuje s	močju. Možnosti za razvoj tudi	pozabiti, — je nadaljeval, — ka-	Bistro oko na primer, pa še: Ca-	komune Gorazd Humar. — Že v
na gimnaziji v domačem kraju,	tem bomo do potrebne opre-	še niso tolikšne kot drugod. Am-	ko važen je vzgojni moment —	sopisno podjetje Čriček, Radio-	začetku šolskega leta smo skleni-
torej pri nas v Črnomlju. Ce na- me ’in vs ostalega prišli laže pak z veliko dobre volje, opti- privzgojiti v vsakem članu te tehnično podjetje Antena, Kuhar- li, da bomo zvišali povprečje uč-šega zavoda iz kakršnihkoli vzro- , (in mi0irda tudi ceneie), kot mizma in (seveda) tudi sredstvi, male družbe zavest odgovorno- sko podjetje Slaščica, Cestno pro- nega uspeha v vsakem razredu,
prečne izobrazbe ostane nekje na predvojni ravni.
Toliko bi vam povedal na splošno. Ostane pa še troje skrbi: prostori, kadri in'sredstva.
•	Gimnazija gostuje sedaj v stavbi dijaškega doma. Za učilnice smo porabili prastore, namenjene za spalnice. Čeprav so naši razredi veliki, svetli in zračni, je pa res, da so pozimi precej hladni. Centralno ogrevanje je preračunano tako, da stavbo pregreje največ do 12 stopinj. Že precej časa čakamo na strokovnjake ljubljanskega »Toplovoda«, da bi centralno'kurjavo prilagodili novim potrebam.
•	Sicer imamo prostora dovolj in bomo lahko uredili potrebne prostore za laboratorijski, oziroma za kabinetni pouk. Problem pa je v tem, kako naj bi za to poskrbeli, čeprav bi imeli dovolj sredstev. Kader, ki ga imamo, je dober, če ga ocenjujem s stališča kvalitete prosvetnega delavca določene strokovne u-smeritve. Toda ti ljudje nimajo nobenih izkušenj glede na to. kako naj bodo urejeni oziroma opremljeni kabineti in laboratoriji (še posebej za pouk , fizike, kemije in biologije). Res^ je, da so si že ogledali in si še bodo nekatere zavode, kjer so že prešli na sodobnejši način izobraže-
vsej sili čeprav bolj uspeti! —mG
pičlimi, moramo sti. Hotenje namreč, da bo sku- motna ustanova Semafor idr. Na žal pa smo ob prvi redovalni
šal neko dolžnost, ki jo prevza
sestankih krajevnih odborov (raz- konferenci ugotovili, da večina redov) so predlagali kandidate za razredov ni dosegla začrtane rav-zbor občanov, v podjetjih pa svo- ni... Poostrili smo ukrepe, vsako je predstavnike za zbor proizva- leto pa organiziramo tekmovanja jalcev. Napisali so življenjepise med razredi. Najboljši razred gre kandidatov z utemeljitvijo, zakaj brezplačno na izlet — financira jih predlagajo. Pogoj za izkazano ga banka pionirske komune, zaupanje je bil: zelo dober uče- Predsednik te miniaturne konec, ki je obenem tudi disciplini- mune je tudi pripovedoval, da ran in tovariški. Tako je bilo obravnava disciplinske prekrške pred koncem 1961. leta... Med- komunalno sodišče. Zadnji večji tem smo dobili seveda novo usta- prestopek so obravnavali pred vo, v skladu z njo pa bodo mladi dvema letoma. Zadeva: tatvina, občani preoblikovali tudi svojo Storilci so bili obsojeni na takš-komuno.	no kazen: osebno so se morali
Učenci — občani so bili v zad- opravičiti prizadetemu, material-njih dveh letih precejkrat gostje no škodo pa so morali povrniti z na sejah delovnih kolektivov — denarjem, ki so ga prislužili 3 tako so se seznanjali z njihovim zbiranjem starega železa. To je življenjem in delom. Obiskovali bilo prav gotovo učinkovito, saj so tudi občinske seje. Najbolj odtlej ni bilo več podobnih pri-trdno oporo je našla pionirska merov...
komuna v novogoriškem Podje-	Zanimivo je posebno to, da
tju za popravilo voz in strojev široka aktivnost mladih občanov JŽ, ki je prevzelo pokroviteljstvo — učencev ne vpliva neugodno na nad miniaturno komuno. Občin- njihove učne uspehe, kakor bi ski svet za kulturo skrbi za gle- morda kdo pričakoval. Marsikdaj dališke predstave (lutkarski, ba- se primeri, da zaleže že »častna letni in gledališki 'krožek), svgt beseda« med štirimi očmi, da si za urbanizem je sprejel sklep, da slab učenec popravi oceno, potem bodo zgradili miniaturno pionir- pa se lahko tudi vključi v enega sko mesto, svet za varstvo pio- izmed krožkov. Vanje imajo nam-nirjev skrbi za letovanja itd. reč »prost vstop« le dobri učen-Za pionirsko komuno so zbra- ci- Zaupanje v lastne sposobnosti li 250.000 din, vsi izdatki in do- kmalu prežene manjvrednostne hodki pa gredo skozi komunalno občutke, kajti učenci imajo na banko. Pravijo, da uporabljajo vsakem koraku dovolj priložno-sredstva zelo racionalno: kupili sti, da se lahko izkažejo... so si že televizor in športne re-	M. K.
,xVXVXV,WVXVNXXX\XVXX\.XXXX^.NNXXNVXX\XXVVXXX\NXVW.X\.XXXVvXX\WXVXXVXXXXXXVV\XXXV\XXXX\XXV,XXV^>
Tudi v železniški čakalnici je lahko prijetno
XXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>
Učitelj v učenčevih očeh	s-iHSS
Nekaj podatkov iz anonimne ankete
„	,	\	d strani na so telii v nraksi samo rahlo zami- lo ves'nakuhan in’hru je nad na- lahko skrbneje oblačil, so rekli, ogledalu	.
naši družbi Si prizadevamo, P^0- ^	f ranitvP® *n ^ Vp0Pdatkl tudi niso najbolj mi. Saj vemo, da je to hudo, to- Ni v redu, če preveč v gostilno Samo slabega pa spet mso
bila šola čimbolj življenj- lahko nežni globoko čustveni i siia.ro ^	vljal da on/ niso ’krivL Veste> pa še zahaja ln premalo skrbi za_dru- opažali. Svoje učitelje majo ve-
V
^“ueenc, naj se " razvijajo «MjiL SSM- prS' tSinTS."	‘	»Sii l«M. Jinonaa zaloradi i, so n. jiroko
sproščeno, samostojno, upošteva- njih Prijazm, aa oi jin enaicov prea ue 1	’ dokler bo za delo eisto zaS€bno. (Glej, kako če se učitelj posmehuje in nor- opisovali, kaj jim uga a Silno
ti je potrebno njihove interese, no upoštevali ia razumeli V	P J posredovalec znanja so se časi spremenili! Nekoč smo čuje iz njih. To huje prizadene všeč jim je, če učitelj dobro, le-
kar je največ mogoče v svobod- nanju. Otrok zeli sprejemati z	j npnnsrpdnn z otroki, bili na nndeželiu počaščeni če kot leskovka! Pa tudi to m lepo, po in razumljivo razlaga učno
nih aktivnostih. Prav gotovo pa tisto, v kar se je sam prep , i g J J p ri lili Uste z smo smeli upravitelievi gospe na- so povedali, da imajo take uči- snov. To je skoraj najvažnejše! na vse to vplivajo tudi odnosi, ki in odločno odklanja vsiljevanje. U^Ta kai vam ie nri va- sritati drv^ ^ orinerti vode ali telje, ki postavi vprašanje, po- .Učitelj naj se tudi pošali, toda se razvijejo med učitelji in učen- Poleg tega pa se ob tem PO'3 P	’ . * .	, .	vi podobno* danes pa to’) Skromne- tem pa molči ih čaka na odgo- preveč norčav ne sme biti. Ve-
ci. Učitelj je morda v očeh učen- Ija tudi	^ vaših uchtomh to všeč Učemi so ga to pre^fhega učhelja spto ne vor, namesto, da bi vsaj malo selega učitelja, ki zna biti do
cev boljši, v kolikor že uveljav- da celo včasih zdvomi	snroščeno in brezim- marajo ker ga ne morejo dobro pomagal. Prav neprijetne pa so vseh učencev enak, imajo naj-
Ija načela šolske reforme, v koli- biti. V šoli ob _tem času opažajo, ^govarjah sproščerm in brezim_ ™a2umeti Pa še takšručitolj? so° tudi kazenske vaje in posebej še rajši. Spoštovanja vreden je ti-kor zna biti življenjski in prak- da nastopajo učne te	P I ??? da niihovi učitelji te- ki največkrat govorijo o sebi in kazenske ocene. Učenci ne mo- sti učitelj, ki ocenjuje z razume-
tičen. Toda to še ni povsod, ker	pušča učna zmogljivost Spremi-	gotovljeno da	njihov, ucnelji i	sVojih 2adevah kako so bili	zelo	rejo razumeti, da so še tak	uči-	vanjem in ne preveč strogo, ven-
se je proces šele sprožil in teče.	njajo pa se tudi psihološke spo-	ga ne bodo videh Torej neka m Jin zaaevah-	s°d	zkaj	telJji) ki zapišejo nezadostno	oce-	dar jim milo ocenjevanje ne pri-
Mnoge izkušnje nam že pove-	sobnosti. Mišljenje se osvobaja	t‘maa "fZa^	ufi elii ne sme o	vse "o doživeli	po svetu	med	no zaradi porednosti tudi	pri	ja. Tovarišico učiteljico imajo
do, da se večkrat učenci rajši	doslej nujne neposredne nazor-	kije.dom^i	učitelji ne smej^	^..so.	POkakp so	bili	zgodovini, ne da bi učenca	pov-	zato tako radi in jo cenijo, ker
Tda moTkiTie razumel, tudi kaT kak^smo prišli do podatkov, imenitni. Včasih'je že kar tečen prašali. Preveč domačih nalog ni -a ^i prijazna in dovolj potr-
telj le preveč neprijazen, se za Nekje so napisali zelo čudno, da take in podobne slabosti vsako figo razjezi, vpije in jih imajo učitelja, ki že vse leto nosi teljih so izpovedali učenci sann včasih neokusno zmerja. Kaj pač samo ene hlače, da se na zadnji in reči moramo da imajo dokaj morejo, če se doma ne razumejo, plati pošteno bleščijo. Toliko pa kritične oči, v katere bi se bilo se kregajo, potem pa pride v šo- že zasluži na mesec, da bi se dobro večkrat ogledati kot v —	•	-	•	’—1 - --J —	---- «" rekli, ogledalu.
»rkateregrMo radi, kar di, da snov ki jo je razumel tudi	pns^i ^ Poda kov,	pip	pStn0 imeri. RaS ‘Siji, ^va z njimi, ki se velikokrat
braJevalno vz^ojtoh u^pehom^^i	“^iH^l^ S t S oM« ? S SorMfebo^^toS d! britt ^Strog toda^pravično
uS Si neug^vp^ vfčen.33' 8 ^	‘	« to j& S tori^da^ doSskoraj'	£%££
učence. Učiteljeva osebnostna po- To omenjam samo m rnogre- učitelji in inteli|entnost učen- ukroti? Ce zanimivo-pripoveduje ni, drugič pa cela gora. To res ni štujejo, ga poslušajo in discipU-doba spremlja dostikrat človeka de, da bipodčrtal da ver etno poletom	^ in jih ^ms0 z°elP pPidni ^ prijetno! Moti jih pa tudi to. da nirano opravljajo svoje-dolžno-
c L-^x-vi Trcci -TiTrlionKa in np more bi- učenci dostikrat VlulJO UClieija cev, Ul Jc Lel pi. ^	^	-x-r , .	_I „	eti Ra 711 m n nh in 7.e*ln rad nd'
se mu pozneje posmehoval Po-	samo opravičujejo in potrjujejo	nm s o ,	h	včaSih učitelji	zares nervozni in	ljubo, če imajo nekateri učitelji	svetu, zato je tako prijetno lepo
sebno kritično je razvojno obdob-	Pom^ba”fnnfln°soilXaževalno	učfteliih všečnega in nevšečnega.	prehitrih razburljivih dejanj. Ta-	tako navado, da ocenijo vselej,	pri pouku. Učitelja radi poslušaje predpubertete in pubertete, ko ^ f UZT^rlr sn na že Dri	Pa si oglejmo	najprej	siabše,	kega ravnanja učenci nimajo ra- ko je odgovor slab, ne pa tudi	jo, ker lepo govori, razločno to
se že močno uveljavlja zavest vzgojno delo. Sicer so pa ze pn	V* s}, g J, i?	„0	di. Jezijo se tudi nad tisto po- dobrega. Pa Še to jim ni pri	živo in ne mečka kot oni drugi,
lastne osebnosti, ko doživlja	nas in tudi marsikje po svetu ra-	d	Sčitelie ki dela-	gosto/ razvado	ko nekateri uči-	srcu, čeprav nas preseneča, če	ki ga komaj razumejo. Veliko j®
otrok vrsto konfliktnih razmer,	ziskovah to vprašanje. Tu name-	da i jo	učenci ’ celo med	telji nočejo in	nočejo slišati šol-	učitelj prerad zamuja pouk, Ci-	vredno, da jih včasih tudi poje čustveno močno neuravnove-	ravam opisati samo nekaj podat-	^ariftem^	učenci celo me	zvj°^n	a0C^0 karS n* !	st0 na uho pa so rekli, da ne	hvali za uspešno opravljeno delo
šen in prav Viharno doživlja, je kov ki	spfsa^v "nekaterto obsojajo. Pa še to: šo tudi učite- govorijo in n’agto narekujejo do- vidijo radi in ni lepo, če se uči- in dovoli, da soodločajo pri oce-
' vfšhh razredih šenriumldh in Iji ki ne obvladajo svojega pred- macc, nalogo. Učenci nimajo radi, telji na šoli med seboj ne razu- nah, o izletu, o igrah na šport - višjih razredih šentjursKin in ij ,	t k J * ne morejo da jim učitelj krati odmor. Opa- mejo ali celo sovražijo, ker je to nem dnevu ter se z njimi posve-
losvojpravin cel0"pr‘edrzno iž- ^ati^tom nameni, da bi se uči- spoštovati. Potem pasati takšen žili pa so tudi to, kako je učitelj zares smešno in čudno. Njim pa tuje tudi o ureditvi učihuce. šol-
izredno občutljiv in tudi zamerljiv. Takrat so otroci tlahko trma- višjih sti, samovoljni in uporni, terja- šmarskih osnovnih
PROSVETNI DELAVEC«
RADIO IN SOLA
OBVESTILO RADIJSKE ŠOLE ZA VIŠJO STOPNJO
V radijski šoli za višjo stopnjo smo v zadnjem času uvedli majhno novost: nekatere ure smo in še bomo posvetili dvem petnajstminutnim oddajam. To pa smo storili iz dveh razlogov: ker oddaje skupnega jugoslovanskega ciklusa iz novejše zgodovine naših narodov (pripravile naj bi ga vse postaje JRT) trajajo zaradi želja in potreb drugih radijskih postaj okoli petnajst minut in ker smo hoteli uvesti vrsto kratkih razgovorov in razmišljanj o izbiri poklica.
Nekatere radijske postaje niso izpolnile prevzetih obveznosti in tako bo zgodovinski ciklus, ki je bil zamišljen kot mozaik sličic od »Revolucionarnega vrenja v Sloveniji v letih 1917—1919« do »Beograda v zastavah zmage«, precej okrnjen, kljub temu pa seveda ne bo čisto brez pomena za naše šolarje, saj je navsezadnje vsaka oddaja zase vendarle oris enega izmed poglavij novejše zgodovine jugoslovanskih narodov. Ciklus oddaj, ki smo jih posvetili izbiri poklica, pa je naš prvi tovrstni poskus, negotov korak na neznanem terenu.
Uredništvo radijske Šole za višjo stopnjo še posebej zanima sprejem
Višja stopnja:
V radijski šoli za višjo stopnjo z naslovom Stavke železničarjev in tobačnih delavcev v Makedoniji se bodo mladi poslušalci lahko podrobneje seznanili z bojem makedonskih delavcev za znosnejše, človeka vredno življenje v bivši kraljevini SHS. Temu socialnemu boju makedonskega proletariata se je pridružil še narodnostni motiv in tako so stavke makedonskih železničarjev in delavcev v tobačni industriji pomenile pomemben prispevek k socialni in nacionalni osvoboditvi makedonskega naroda.
Po končani prvi svetovni vojni in po nastanku Jugoslavije 1918. leta so novo buržoazno monarhijo kmalu zajeli valovi revolucionarnih gibanj delavskega razreda. Najmočnejše manifestacije tega boja so bile po-
Nižja stopnja:
27. in 28. marca:
K^J VSE VODA ZMORE 3. in 4. aprila:
POJTE Z NAMI 10. in 11. aprila:
ZGODBA ZA SVINČNIK 17. in 18. aprila:
KAJ JE NOVEGA V POMLADNI NARAVI
24. in 25. aprila:
in odmev teh dveh ciklov, da bi v prihodnje vedelo, kako in kaj. Zato prosimo vse pedagoge, ki poslušajo naše oddaje, da nam pošljejo svoje kritične ocene, pripombe in predloge. Dobrodošle nam bodo seveda tudi ocene ostalih naših oddaj. Vse daljše prispevke bomo honorirali. Pišite pa na naslov: RTV Ljubljana, Radijska šola za višjo stopnjo, Ljubljana, Tavčarjeva 17.
Za sodelovanje se vsem najlepše zahvaljujemo.
goste gospodarske in politične stavke, s katerimi je delavski razred prisilil vladajočo buržoazijo na dor ločene koncesije gospodarske, socialne in politične narave. Ena izmed največjih stavk, ki jih je organizirala in vodila Komunistična partijo Jugoslavije, je bila splošna stavka železničarjev, mornarjev in poštnih uslužbencev 1920. leta. Stavkovni val je zajel vso Jugoslavijo. Makedonski železničarji so stavkali že poprej, in sicer 1900. in 1910. leta. Ta se je končala z uspehom.
Sindikat jugoslovanskih železničarjev je prisilil ministrstvo za promet, da je podpisalo »Listino sporazuma«, po kateri je bilo dolžno izdati pravilnik delovnega časa in plač v skladu z draginjo in splošnimi razmerami. Toda ministrstvo je
Srednja stopnja:
24. in 25. marca:
TRGOVINA SKOZI ZGODOVINO
31. marca in 1. aprila:
NENAVADNI OBISK V SLOVENSKEM ŠOLSKEM MUZEJU
7. in 8. aprila:
MOJA POT IZ ŠOLE 14. in 15. aprila:
POPOTOVANJE OB SOCl OD IZVIRA DO GORICE 21i in 22. aprila:
PO POTEH INVALIDSKEGA PEVSKEGA ZBORA
zavlačevalo z izdelavo tega pravilnika. Ker pa pogajanja med zastopniki Centralnega odbora Zveze transportnih delavcev in uslužbencev Jugoslavije in ministrstvom za promet niso uspela, se je Centralni odbor odločil za splošno stavko železničarjev. Stavka se je začela 15. aprila leta 1920. Tako so tega dne po Vseh železniških postajah v Jugoslaviji stali nemi vlaki; lokomotive so ugasnile tam, kjer jih je zatekel ukaz za splošno stavko. Perone železniških postaj so napolnili žandarji z bajoneti na puškah. Stavka je trajala petnajst dni in v njej je sodelovalo petdeset tisoč železničarjev iz vse države. Stavka je uspela: delovni čas je bil določen za osem ur, plače pa so jim povišali za sto odstotkov. Terjala je tudi žrtve. Po končani stavki so oblasti zapirale delavce, jih odpuščale iz službe.
Šolska ura o stavkah železničarjev in tobačnih delavcev Makedonije bo zajela še nadaljnje stavkovno gibanje v Makedoniji zlasti med gospodarsko krizo v začetku tridesetih let. Izhajala bo iz posebnosti delavskega gibanja v Makedoniji, kjer je bil gospodarski in socialni boj povezan tudi z nacionalnim, in upoštevala splošne razmere delavskega razreda v bivši Jugoslaviji.
Oddaja Stavke železničarjev in tobačnih delavcev Makedonije je iz
skupnega jugoslovanskega ciklusa, pripravila jo je skopska radijska postaja, napisala Džurdževka Doneska-Trenčeska v sodelovanju s Petrom Stojanovim, znanstvenim sodelavcem Inštituta za narodno zgodovino v Skopju.
24.	marca ob 14.05
25.	marca ob 8.55
STAVKE ŽELEZNIČARJEV IN TOBAČNIH DELAVCEV V MAKEDONIJI
KOŠARICA Z ZVONČKI
POGLED V SVET POKLICEV
MLADINSKA RADIJSKA IGRA
29. marca — Ivan Kušan:
KDO JE TA FANT
(ponovitev)
5. aprila — VESELI TOBOGAN (javna otroška oddaja)
12. aprila — Aleksander Marodič: ŠERIF TREPETLIKA ali zgodba o dobrem volku (ponovitev)
19. aprila — Smiljan Rozman: LAJNA (ponovitev)
26. aprila — Vera Albreht: PUNČKA SE JE VRNILA
(prva izvedba)
2.	maja — Muse Dalbray: GODEC Cl P AH AN
(prva izvedba)
3.	maja — VESELI TOBOGAN (javna otroška oddaja)
V	radijski šoli za višjo stopnjo smo k petnajstminutnim oddajam cikla iz novejše jugoslovanske zgodovine pripravili še toliko oddaj o izbiri poklica. Oddaje, s katerimi smo začeli- v marcu, mesecu poklicnega usmerjanja, so na sporedu vsake tri tedne in z njimi skušamo pripomoči pri prvi zares veliki otrokovi odločitvi: pri izbiri poklica ali nadaljnjega šolanja. V prvi oddaji smo se pogovarjali o raznih vprašanjih, ki se pojavljajo pri izbiri poklicev, o težavah pri tej odločitvi pa tudi o pomoči, ki jo pri tem otroku nudita posebno šola in poklicna svetovalnica.
V	tej drugi oddaji pa bomo pogledali v pisani svet poklicev. Marsikomu se morda to ne bo zdelo potrebno, saj si je svoj poklic že izbral
in zdaj bi rad čimveč zvedel o tem poklicu, kar je seveda hvalevredno. Manj hvalevredno pa je njegovo nezanimanje za druge poklice, za druga področja, kajti videli bomo, da svet poklicev ni kakšna pisarniška omara s predalčki, med katerimi ima vsak svoj točno določen napis in etikete.
Veda o poklicih si sicer prizadeva, da bi napravila v svetu poklicev nekakšen red, vendar se ji to vedno ne posreči. Iz biologije nam je znan primer avstralskega kljunača, ki je sesalec, pa spet ni, saj ima kljun in leže jajca kakor ptiči. Podobnih »kljunačev« mrgoli tudi v svetu poklicev, zato dobiva strokovnjak za poklice sive lase, ko razmišlja, ali naj bi štel profesorja na visoki šoli med pedagoge ali med znanstvenike; ali bi stlačil poklic optika v ste-
Višja stopnja:	n
24. in 26. marca:
STAVKE ŽELEZNIČARJEV IN TOBAČNIH DELAVCEV
V	MAKEDONIJI POGLED V SVET POKLICEV
31. marca in 2. aprila: POTOVANJE V INDIJO 7. in 9. aprila:
V	OBJEMU GOZDA 14. in 16. aprila:
PRVE UPORNIŠKE PUŠKE
V	PRILEPU IN KUMANO-VEM 1941. LETA PRIUCITEV in PRIUČENI POKLICI
21. in 23. aprila: -
SKOZI PANAMSKI PREKOP
klarsko ali pa v finomehanično ozir. kovinarsko stroko; ali je izdelovalec violin, ki mora imeti izredno natančen posluh, bližje mizarju ali glasbeniku ali opravlja dekle, ki prodaja v lekarni, medicinski ali trgovski poklic; in končno — kaj je farmacija sama po sebi: kemija ali zdravstvo?
Strokovnjak hočeš nočeš mora -poklice nekako razvrstiti, zato je prisiljen, da včasih namesto reda napravi še večji nered. Pri vsej tej zmedi pa je naš strokovnjak seveda popolnoma nedolžen. Skušal je urediti poklice, kolikor se pač da, in ni njegova krivda, da mu ni popolnoma uspelo.
Poklicev ni mogoče kar tako spraviti v škatlice in pod etikete, ker se pač med seboj povezujejo in prepletajo na vse mogoče načine. Medsebojna povezanost poklicev se ne kaže le v tem, da med njimi navadno ni ostrih mej ali celo prepadov, ampak tudi v njihovi medsebojni odvisnosti. Najbolj očitna je ta povezanost v posamezni stroki, na primer v gradbeništvu, kjer teče nepretrgan, tok medsebojne povezave in odvisnosti vse od arhitekta do zidarja-maltarja.
Ta povezava pa obstaja tudi med popolnoma različnimi strokami. Še več: poklici celo prehajajo z eno%a področja dejavnosti v drugo. Danes nikomur ne pride na misel, da bi peljal ponesrečenca k frizerju; še pred petsto leti pa bi bilo kaj takega nekaj čisto vsakdanjega.
Oddaja ima namen pripraviti otroka do tega, da se nad izbranim poklicem ponovno zamisli ozir. da se pri izbiri ne prenagli, in je uvod v naslednje štiri oddaje, v katerih bomo spregovorili kaj več o raznih vrstah poklicev in o možnostih vključitve. Možnosti vključevanja in s tem tudi poklici se namreč združujejo v štiri velike skupine:
1.	priučevanje na delovnem mestu in priučeni poklici,
2.	poklicne šole in poklici v zvezi z njimi,
3.	tehniške in njim ustrezne šole ter poklici v zvezi z njimi,
4.	gimnazije ter višje in visoke šole ter poklici v zvezi z njimi.
V vsaki izmed naših prihodnjih oddaj si bomo vsaj v splošnem ogledali eno izmed teh štirih skupin. V naši naslednji oddaji bomo torej govorili o priučevanju na delovnem mestu in priučenih poklicih, se pravi o enem najpomembnejših, vsekakor pa o najobsežnejšem območju, ki si ga moramo ogledati.
Ves ciklus oddaje je pripravil Jan Makarovič.
Srednja stopnja:
24.	marca ob 8.55
25.	marca ob 14.05
TRGOVIM SKOZI ZGODOVINO
To oddajo ponavljamo. V njej so nakazane stopnje zgodovinskega razvoja trgovine, pričenja pa se pogovor kar v ljubljanski samopostrežbi.
Za pripravo na oddajo bi podali nekaj splošnih dejstev o razvoju trgovine. Analiza najstarejših prehodnih obdobij kaže, da se je »zaprto domače gospodarstvo« spremenilo v menjalno gospodarstvo, in sicer zavoljo družbene delitve dela, ki je navajala večjo storilnost.
Neposredna blagovna menjava je postajala sčasoma nemogoča, saj so nastajale nepremostljive težave zaradi neskladnosti med ponudbo in povpraševanjem v kakovosti, količini in času, ki so ga porabili za delo.
Izhod iz tega je bil — posredna menjava. Pričeli so zamenjavati svoje blago, po katerem je bilo največje povpraševanje, in potem so za takšno iskano blago dobili tisto, kar so resnično želeli in potrebovali.
Tista posredna dobrina, po kateri je bilo največje povpraševanje, postane drugačna od drugih dobrin. Sprevrže se v denar. Denar je »večno blago«, ki ga vsakdo pridobi zato, da ga odda naprej. Je splošni posrednik blagovnih menjav in stalno kroži v prometu. (Tako je ostalo do danes.) Nastalo je denarno gospodarstvo.
Oddaja bo primerna za 5. razrede osemletk.
Nižja stopnja.
KAJ VSE VODA ZMORE
27.	marca ob 14.05
28.	marca ob 8.55
Naslov sam dovolj zgovorno priča, o čem bo pripovedovala oddaja. V program smo jo uvrstili namenoma, saj je iz podrobnih šolskih načrtov razvidno, da je nekako v tem času tema šolskih razgovorov na elementarni stopnji prav voda, njene lastnosti, njena uporabnost in koristnost — pa tudi škoda in groza, ki ju more povzročiti.
Ze uvodoma naznači »pripovedovalec« kot vodilna oseba v oddaji osnovne točke, ki se bo nanje opiral celotni kasnejši potek pripovedova-nia. V primernih presledkih prekinjajo pripovedovanje seveda pripo-vedovalčeve retrospektive, dialogi in podobni posegi.
Najprej se bomo pomudili pri planinskem izviru, kjer se napaja čreda ovac. Priložnost bomo imeli za kratek pogovor s pastirjem. Nakazana bo dragocenost vode.
V oddajo je uvrščen poseben prizor, ki nam posreduje vzdušje ob
Srednja stopnja:
velikem nočnem požaru. Pomen vode pri gašenju izstopa iz zveze dovolj neprisiljeno.
Pomudimo se nadalje na pregradi elektrarne, nad gladino umetnega akumulacijskega jezera, samo toliko, da se seznanimo z najpreprbstej-šimi in najbolj splošnimi dejstvi!
Pripovedovalec nam v posebnem prizoru pokaže vso njeno razdiralsko in uničevalno besnenje... Naposled se kratko pomudimo še ob pogovoru o snegu, o njegovih koristnih in njegovih neprijetnih lastnostih, o ledu, ki je tudi dokaz o tem, kaj vse zmore voda.
Tako oddaja v glavnih potezah naznači nekatere najbolj bistvene momente v zvezi z vodo. Njen namen je, da vsaj nekoliko z živimi, tudi zvočno podprtimi (in mestoma potenciranimi) prizori razburi fantazijo, sproži razmišljanje in zanimanje ter tako podpre kolektivne razredne pogovore.
31. marca ob 8.55 1. aprila ob 14.05
mestu vsake dežele pa so imeli še normalko; v nji so se šolali poleg drugih tudi učitelji. Tako je bilo s šolami pri nas, ko so prišli Francozi v naše kraje. O tem ste se pa gotovo kaj več učili pri pouku.
Oddajo vam je pripravila Nataša Stanič.
Višja stopnja:	31. marčni ob 14.05
2.	aprila ob 8.55
POTOVANJE V INDIJO
V tej šolski uri nam Vlasta Pa-cheiner, ki je pred časom sama bila v Indiji, skuša vsaj v obrisih predstaviti to daljno deželo, in sicer tako, da nam popiše potovanje trinajstletnega Boštjana in njegovega očeta inženirja ter njun prihod v Kalkuto. Velike reke so namreč tiste, ki v Indiji najbolj zavirajo razmah prometnih žil. Nekaj naših podjetij se dogovarja z indijsko vlado,- da bi poskusili odpraviti te ovire z lahkimi in preprostimi mostovi; naloga Boštjanovega očeta je stopiti v stik z domačimi strokovnjaki, predvsem pa si temeljito ogledati vse reke, ki bi prišle v poštev, raizskati tla in vse premeriti.
Lepa in važna naloga. In zanimivo bo prav gotovo tudi Boštjanovo enoletno bivanje tamkaj. Marsikaj bo videl, marsikaj spoznal, marsičesa se naučil. Ze samo potovanje
odkrije toliko vsega. Predvsem mu jin razkriva kapitan ladje, s katero potujejo. Ta mu opiše deželo in mesta, navade in še marsikaj, kar pač pozna tak star pomorski kapitan. Marsikaj pa mali Boštjan vidi in spozna tudi sam. In z njim, kajpada, tudi mi.
Nižja stopnja:
3.	aprila ob 14.05
4.	aprila ob 8.55
POJTE Z NAMI
Pesem, ki jo objavljamo, je leta 1944 na besedilo partizanske pesnice Vide Brestove uglasbil skladatelj Janez Kuhar. Zanima vas, kako je pesem nastala, Skladatelj ve povedati tole: Pozno popoldne istega dne, ko so Janeza Kuharja črnomaljski pionirji naprosili, naj bi jim uglasbil pesem Vide Brestove, je bila na sporedu radijska oddaja. Da, radijska oddaja, saj vemo, da so imeli partizani na osvobojenem ozemlju, v Črnomlju, svojo radijsko postajo.
In črnomaljski pionirji so hoteli nastopiti prav s pesmijo o pionirju Tončku, ki je za partizane zbiral živež. Skladatelj Janez Kuhar, je brž uglasbil pesmico, naučil pevca in harmonikarja in nova partizanska otroška pesem je doživela svoje prvo izvedbo v Radiu Osvobodilne fronte v Črnomlju.
TONČEK JE PRIŠEL
Prisrčno	^fanez //uhan
y g					:	| :- y „ ^	-j-.	
4- /j	P £=			—J—	—*	0	
Ton-ceh je	-pri^ s e!	forbico no-s/.
NEMVKDNI OBISK V SLOVENSKEM ŠOLSKEM MUZEJU
Oddaja, ki jo pripravljamo pod tem naslovom, sicer ni vezana na učni program, vendar bo zaradi svoje zanimivosti primerna za 4. in
5.	razrede osemletk.
Oddaja je nekakšno opozorilo na slovenski šolski muzej in seveda tudi vabilo, naj si ga šolarji (posamezno ali z razredom) ogledajo. V njem bodo našli mnogo zanimivih predmetov, učil in knjig in izdelkov svojih vrstnikov in prednikov, po katerih bodo spoznali zgodovino šole. Naj vam posredujemo odlomek iz oddaje, ki vsebuje največ podatkov o tem:
Prve šole pri nas so bile latinske .in samo v krajih s škofijskim sedežem. V njih naj bi se naučili dečki psalmov, branja, petja, izračunavanja cerkvenih praznikov in seveda latinščine. Nekoliko več je bilo samostanskih šol, toda v teh so se šolali samo bodoči redovniki in redovnice. To so bile notranje šole.
Ce pa je imel samostan tudi zunanjo šolo, so hodili vanjo samo otroci bogatih plemičev, ki so bili pri nas, sami tujci! Le tu in tam se je slovenskemu otroku posrečilo, da je prišel v župnijsko šolo, kjer si je župnik sam vzgajal svoje pomočnike, to je ministrante, pa tudi bolj odrasle duhovniške kandidate, da so mu pomagali pri cerkvenih opravilih. Učili so se raznih molitev, petja in branja, seveda v latinščini.
Več priložnosti za šolanje so imeli sinovi meščanov, kajti proti koncu
13.	stoletja so pri nas nastale mestne šole, ki so postavile temelj šolstvu, izboljšale učno delo in polagoma uveljavljale materinski jezik učencev. In tu v tej veliki kuverti imamo prefotografirano šolsko knjigo, ki jo je leta 1555 napisal protestantski višji duhovnik Primož Trubar že v slovenskem jeziku. Na naslovni strani je napisano: Abeceda-rium. Ene bukvice, is katerih se ti mladi in preprosti Slovenci, mogo lahku tar hitru brati inu pisati na-vučiti. On in njegovi sodelavci so ustanavljali osnovne šole, ki so jim včasih rekli ljudske šole, da bi se vsi, tudi otroci, naučili branja in pisanja ter evangelij v materinščini. Toda začeli so preganjati protestantizem in med drugifni knjigami so sežigali tudi tiste, ki so jih uporabljali v tedanjih ljudskih šolah. Za tem pa več kot dve sto let ni bila natisnjena nobena slovenska šolska knjiga in tudi slovenske šole so prenehale, dokler se zanje ni zavzela državna oblast.
Tole, kar vidita tu,> so pismene vaje učencev iz trivialke v Mozirju. Poglejta, kako lepo so pisali učenci pred stosedemdeset leti. Trivialke so bile osnovne šole na deželi. Poleg teh je bila v vsakem okraju vsaj ena glavna šola, kjer so se učili nekoliko več kakor v trivialkah, v glavnem
se —da je
jv-
ma-fa Mar___jan-ca pa slepec so— //.
	r—						*	£T			 rv 	}		i	-4
"jt		r—n			T S		«	LJ			1	
	d	—p—r ^p	r j/	p			e				
^ ■ v-			* - -H		——
AJa-tnLca mo—ja pa zU-co za—he—/e.
$ ,i I

da, se za
Srednja stopnja:
po-netf ne bo-do pri— je — /e.
MOJA POT IZ ŠOLE
7.	aprila ob 8.55
8.	aprila ob 14.05
Nihče ne more trditi, da o prometu ne mislimo in ne govorimo veliko, zares veliko. V časopisih vsak dan prebiramo o prometnih nesrečah in o ureditvi prometa, o tem pripoveduje vsak dan posebna enourna radijska oddaja, o tem snemajo filme.
Veselimo se nenehnega naraščanja cestnega prometa. Kar vzkliknemo od začudenja vselej, kadar vidimo posnetek kakšne prometne velemestne ulice, in marsikdaj nam uide vzdih: »Le kdaj bo tudi pri nas tako?« Res smo še daleč za prene-katero razvito evropsko ali ameri-
Stran 3
Sko deželo, kjer ima avtomobil že vsak četrti ali peti prebivalec, a tudi pri nas, v Sloveniji, ima motorno vozilo že vsak petindvajseti. Pa še beremo: tovarna tovornih avtomobilov v Mariboru bo izdelala letos 4200 težkih vozil; tovarna osebnih avtomobilov v Kragujevcu blizu 30.000 avtomobilov; v promet pa sodijo tudi motorna kolesa, mopedi, pa ne navsezadnje še navadna kolesa, saj bi jim delali krivico, ko %i nanje kal pozabili — a kolo ima vendar v Sloveniji še skorajda vsak odrasel človek.
Naraščajoči promet prizadeva skrbi vsem, še posebno pa tistim ki so dolžni skrbeti za normalno življenje nekega mesta, urbanistom, prometnim strokovnjakom, prometnim miličnikom in tudi vzgojiteljem.
Po vsem tem najbrž zaskrbljeno opozorilo mamice razposajenemu šolarju, ko se odpravlja v šolo, namreč njen: »Pazi na cesti!« ni niti najmanj konvencionalna fraza.
V gruči se pripodimo Skozi šolska vrata naravnost na cesto, suvamo drug drugega s pločnika, se objestno podimo prek cestišča tik pred vozili. Pri vsem tem se prepričujemo samo, da se nam ne more nič zgoditi, ker se nam pač še ni doslej. Ta tolažba je pa zelo varljiva.
Nekaj malega bo o vsem tem spregovorila naša oddaja. Skušala bo biti navzven vedra, čeravno gre" za resne stvari, ki jih pač ne smemo podcenjevati.
Višja stopnja:	7. aprila ob 14.05
9.	aprila ob 8.55
V OBJEMU G0ZD3
Po daljšem času je zopet lep dan. Soseska, kot da se je ponovno prebudila iz zimskega sna. Iz hiše pridrvi najprej Slavko in se ozira za prijatelji, ki jih še ni na spregled. Toda kaj kmalu je tukaj Jože, ki mu sledi Manja, izza vogala se prikaže še Peter in druščina, ki jo poznamo že iz oddaje »Topla dlan
zemlje«, je popolna. Vsi so si edini, da je treba tako lep dan kar najbolje izkoristiti. Po krajšem pomenku se odločijo za izlet v gozd.
Med sprehodom naletijo prijatelji
psa.
spravljeno v omari, da se preveč ne motijo z risanjem.) Iste predmete narišejo tudi na drugi list, vendar tesno drugega ob drugem in pa — brez malega psa v košari. Tretja risba je enaka drugi, dorišejo pa
leten možakar, jih prijazno sprejme; ko ga poprosijo, naj jim razloži nekatere stvari, ki so jih zasledili in jih niso razumeli, jim takoj ustreže. Delo V' gozdu nikoli ne preneha. Celo pozimi, ko narava spi in so gozdovi videti mirni in brez življenja, imajo ljudje, katerih obstoj je povezan z gozdom, nešteto opravil. Drevesa je treba negovati, čuvati pred divjadjo, ki bi jih sicer uničila, treba je skrbeti za kurjavo, pomagati divjačini, ki prihaja zaradi hude zime v stisko, in podobno. Skratka, življenje v gozdu je razgibano, naporno, toda nadvse zanimivo.
Najmlajši v skupini prijateljev, Peter, ki je vedno najbolj radoveden, nenadoma zaide v gozdu. Tovariši se prestrašijo in ga iščejo, pri iskanju jim pomaga tudi Milan, vnuk gospodarja osamljene kmetije. S seboj vzamejo tudi psa čuvaja, tako da Petra res kmalu odkrije. Medtem je Peter »odkril« zapuščeno žago ob potoku, razvije se pogovor o tem, za kaj vse uporabljajo les, kakšne izdelke proizvaja industrija, kako les prevažajo iz gozda do tovarne. Milan jim pove, da je njegov ded pred mnogimi leti splavaril. Seveda prijatelji takoj izkoristijo priložnost in obiščejo deda, ki jim pove nekaj najzanimivejših dogodivščin iz časov, ko je bilo splavarjenje najbolj razširjeno prevažanje lesa.'
Ko. je vse potrebno na papirju, prebere bralka pesem. Medtem, in s potrebnimi napotki, dorišejo na drugi sliki pod nagneteno prtljago vagon (plato) in mu pripnejo lokomotivo, nekje zadaj pa pustijo še pobeglega- malega psa. Na tretjo risbo pa prav tako med branjem dorišejo pod prtljago cizo, poštreščka in čez čas še »damo«, ki krili z rokami in se jezi.
Pripominjamo, da objavljamo podroben opis ilustracij seveda zgolj v orientacijo pedagogom, da jim bo morda v pomoč med oddajo olajšana. Risbe same naj nastajajo po domišljiji vsakega posameznega otroka, njegove bodo, čeprav bodo morebiti okorne ali tudi nepopolne.
Srednja stopnja:
14.	aprila ob 8.55
15.	aprila ob 14.05
Milan pripoveduje prijateljem o tem, kako se zabavajo otroci, ki stanujejo v bližini gozda. Igre so tako zanimive in poučne, da se vsi takoj Višja stopnja: navdušijo zanje. Medtem opazijo, da se morajo vrniti domov. Čeprav neradi, se morajo posloviti in si obljubijo, da njihov prvi izlet v gozd ni bil hkrati tudi zadnji.
POPOTOVANJE OB SOČI
OD IZVIRA DO GORICE
Verjetno bo to naša najlepša oddaja izmed tiste skupine o naših krajih in ljudeh, saj je že pokrajina ob Soči s^ima tista, ki vabi in kliče in je Soča naša najlepša reka.
Oddajo vam je pripravil novinar Drago Kralj. V svojo reportažo je nevsiljivo vpletal verze iz Gregorčičevih pismi, tako izzveni pravzaprav vsa oddaja kot pesem.
Za začetek tega popotovanja vam je avtor povedal pravljico o Zlatorogu:
Nekoč, v davnih, starih časih, ko ljudje niso merili časa na leta, temveč so ga pustili, da je neizinerjen tekel dalje, kakor se mu je zahotela, je v tej dolini živel zlatorog. Bil je poglavar vseh gamsjih čred, edini med vsemi, ki so se mu rogovi svetili kakor zlato. In v resnici so bili iz zlata. To je bilo tedaj, ko so se skrivoma, prek hribov in brezpotij v Trento preselili prvi ljudje. Prišli so skrivaj in tako tudi živeli. Niso hoteli, da bi kjerkoli drugje na svetu vedeli zanje. Kmalu po svojem prihodu so nekateri opazili med gamsi zlatoroga. Nastavljal se jim je pred puško, jim prihajal bliže, a ustrelili ga le niso. Prst jim' je zastal na petelinu, da niso mogli streljati. Vračali so se v dolino in pripovedovali o nenavadni živali. Imeli so ga za svojega zaščitnika.
Tako so minevala leta, desetletja Zlatorog pa je še vedno koračil po planini in gospodaril svojim čredam. Nekega dne pa se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Z gora je prišel v dolino človek, ki ni bil domač, tudi njegova govorica je bila tuja. Nihče ni vedel kdaj in kod se je priklatil v te hribe. Ko je stopil pred ljudi, jim je ponosno pokazal krvav nož in — gamsovo rogovje, ki se je sredi belega dne svefilo svetleje od sonca.
Tako je Trenta izgubila zlatoroga, tako je zgubila z njim svojo samoto Ljudem, ki so mimo ter v odmaknjenosti ^pasli ovce, koze in hodili na lov, so se pridružili rudarji, kj so razkopavali zemljo in v pečeh topili rudo. Silili so domačine, da so delali zanje in ljudje so verjeli, da se jim to zlatorog maščuje, ker so pustili, da je prišel tujec in ga ustrelil.
Oddajo je pripravil Ivo Vajgl.
Nižja stopnja:
ZGODBA m SVINČNIK
10.	aprila ob 14.05
11.	aprila ob 8.55
se pravi zgodba, ki ni namenjena zgolj poslušanju. marveč želi otroka tudi grafično zaposliti. V našem letošnjem programu je to že tretja oddaja te vrste; upamo, da bo uspela, posebno če bodo pedagogi po potrebi pomagali.
Avtorica oddaje je za zgodbo, ki jo naj učenci ilustrirajo, izbrala Sa-muila J. Maršaka pesem »Prtljaga« (prevod T. Pavčka) v knjigi »Bajke iz balalajke«). Pesem je zabavna, preprosta, ima imeniten ritem in vsebuje enostavne elemente za risanje. Ker pa mali poslušalci vezani besedi teže sledijo kakor nevezani, priobčujemo besedilo, da jih bodo lahko tudi tisti vzgojitelji, ki knjige nimajo pri roki, po potrebi — se pravi po lastni presoji — z glavno vsebino seznanili in morebiti razložili ta ali oni manj znani izraz. (Dama, prtljaga, pled, peron, samo-šen pes, postrešček, ciza.)
Pesem je torej takale:
Dama je oddala prtljago: omaro, košaro, bisago, paket, pled, kovčka dva in malega psa.
In štiri za to je dobila, štiri žigosana potrdila o tem, da je oddala prtljago: omaro... in malega psa.
Stvari odnesli so na peron in zložili v pripraven vagon oddano — sprejeto prtljago: omaro... in malega psa.
A komaj se pisk je zaslišal, z vagona je psiček pobrisal. Sele kasno
na postaji »Polje«, da manjka nečesa, ugotove — v strahu motrijo prtljago: omaro... kovčka dva... Tovariši! Nimamo psa!
Naenkrat uzro: ob vagonu stoji samošen pes ogromne rasti. Ujemo ga, deno med prtljago, tja, kjer so imeli bisago, omaro... in prej malega psa.
Končno so 'v mesto »neznano« prišli. Postrešček s številko stotri je odpeljal na cizi prtljago: omaro... in zdaj ogromnega psa.
Med potjo mrcina renči in dama na glas zakriči: »Tatovi! Cigani! Mrcine! Moj pes ni te veličine!« Odrinila stran je omaro, odpihnila z nogo košaro, pled in kovčka dva. »Dajte sem mojega psa!«
»Izvolite, draga. Od vas smo dobili, s potrdili vam potrdili, prosim, le tole prtljago: omaro... in malega psa. Gotovo bo to: med tako potjo ta psiček, gospa, vam zrastel je v psa!«
V prvem delu oddaje pripravi bralka otroke na risanje, pomaga jim pripraviti vse potrebno, potem pa narekuje od predmeta do predmeta, kar naj rišejo.
Napravili bodo tri risbe. (Ze pred oddajo naj si torej pripravijo tri liste papirja ali enega primerno razdelijo.) Na prvi list narišejo brez reda raztresene: omaro, košaro, dva kovčka, iz košare pa gleda glava malega psa. (Ostalo je, denimo,
14. aprila ob 14.05 16. aprila ob 8.55
PRVE UPORNIŠKE PUŠKE V PRILEPU IN KUMAN0VEM
V 1941. LETU
goji za oboroženo vstajo, ki je izbruhnila 11. oktobra 1941. leta.
Tedaj je bila najštevilnejša in najmočnejša partijska organizacija v Prilepu, izdajala je tudi časopis »Narodni glas«, s katerim je obveščala množice o dogajanju v svetu in pri nas ter pridobivala nove ljudi za boj proti fašističnim osvajalcem. Organizacija se je pripravljala na oboroženo vstajo in je s tem v zvezi osnovala vojaški štab z nalogo pripraviti sestavo partizanskega odreda, ki bo začel z vojaškimi operacijami. Oddaja pripoveduje o začetku teh operacij kakor tudi o prvih spopadih v Kumanovem, kar je pomenilo vstajo vsega makedonskega ljudstva. Pripravila jo je mladinska redakcija HTV Skopje.
Julija 1941 so se jugoslovanski narodi drug za drugim dvignili v oborožen upor, samo Makedonci še niso bili pripravljeni. Po nekajmesečni zagrizeni in brezkompromisni borbi proti oportunizmu in izdaji dotedanjega vodstva Pokrajinskega komiteja Komunistične partije v Makedoniji na čelu s sekretarjem Metodijem Satorovim-Sarlom in s formiranjem novega Pokrajinskega komiteja KPJ na čelu s tovarišem Lazarom Koliševskim pa so bile odstranjene posledice Šarlovega protirevolucionarnega delovanja in vmešavanja Centralnega komiteja Bolgarske delavske partije v delo partijske organizacije v Makedoniji Tako so bili tudi tu uresničeni po-
PRIUČITEV IN PRIUČENI POKLICI
V naši zadnji oddaji o poklicnem usmerjanju šmo si V kratkem ogledali štiri velika področja strokovnega izobraževanja in poklicev: pri-učitev, izučitev v poklicnih šolah, tehniške in njim ustrezne šole ter visoke in višje šole. V tej pa se bomo ustavili na prvi postaji na našem popotovanju po svetu poklicev: pri priučevanju in priučenih poklicih.
Avtor Jan Makarovič nas popelje z ekskurzijo v neko veliko tovarno. Iz pogovora, ki se razvije med tovarišem iz podjetja, ki vodi ekskurzijo, profesorico in otroci, zvemo, kar nas zanima o tovarni, o delavcih, o delovnih mestih ter o priučevanju, ki je eden najsodobnejših načinov strokovnega usposabljanja, in
priučenih poklicih. O sprejemanju novih delavcev pa pove vodja ekskurzije naslednje:
»Vsakega novinca morajo najprej zdravniško pregledati, nato pa ga pošljejo še k psihologu, ki skuša ugotoviti, katero dela bi njegovim zanimanjem in sposobnostim najbolje ustrezalo. Potem gredo vsi novinci skozi uvajalni seminar v našem izobraževalnem centru...« Zaključuje pa z vabilom: »Pa kaj bi vam- še nadalje govoril? Ali ne bi raje uredili tako, da bi prišli učenci kdaj na prakso v podjetje, da bi se sami prepričali, kako je s tem, ir tudi iz lastne prakse pobliže spoznali delovna mesta?« To vabilo je lahke tudi zelo dober nasvet.
Srednja stopnja:
21.	aprila ob 8.55
22.	aprila ob 14.05
PO POTEH INVALIDSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Letos v aprilu bo minilo 20 let, ko je bil v vasi Planina nad Semičem pod idilično Mimo goro ustanovljen Invalidski pevski zbor. Sprva je štel 17 pevcev, ki jih je ustanovitelj zbora in njegov prvi dirigent, skladatelj Karel Pahor, zbral po bližnjih partizanskih bolnišnicah. Člani zbora so bili bivši borci, ki zaradi večje ali manjše invalidnosti niso .bili več sposobni za boj. Pa so vedeli, da bodo tudi s pesmijo prispevali pomemben delež osvobodilni borbi Zato so se zagrizeno posvetili učenju partizanskih pesmi. Te niso bile več samo enoglasne ali kvečjemu dvoglasne, kakor so jih prepevali v četah in bataljonih.
Njihov dirigent Karol Pahor in drugi partizanski skladatelji so dali pesmim pravo, koncertno obliko, ki je zahtevala štiriglasno petje. Fantje pa niso poznali not, to pa je bila za dirigenta in seveda tudi za pevce nemajhna težava. Tudi to so pre-
Nižja stopnja:
17.	aprila ob 14.05
18.	,aprila ob 8.55
KAJ JE NOVEGA V POMLADNI NARAVI
To je zdaj tretja in zadnja iz cikla prirodopisnih oddaj, s katerimi smo se namenili male šolarje nekoliko podrobneje seznaniti z dogajanjem in spremembami v posameznih letnih časih. Tudi ta naj po svoje pripomore k temu, da bo začel otrok bolj natančno opazovati življenje krog sebe in da ga bo zamikalo vsakemu »zakaj« poiskatijustrezni »zato«.
V vseh treh oddajah — jesenski, zimski in zdaj pomladni — je uporabil avtor isto radijsko obliko, da je s tem še bolj podčrtal skupno vsebinsko osnovo in medsebojno zvezo. Pripovedovalec je novinar, radijski striček, kot se predstavi, ki zbira novice, tokrat novice iz pomladne narave. Pomagajo mu pri tem sodelavci in mu kar s terena po telefonu sporočajo, kaj so novega in zanimivega opazili, odkrili v gozdu, na travniku, na polju. Tem poročilom kar hkrati prisluhnejo tudi šolarji ob šolskih sprejemnikih. Da pa je mogoča podrobnejša razlaga teh poročil, je tu spet Minka, mala radovednica, ki s svojimi pripombami ali vprašanji poskrbi, da dobi vsak »zakaj« tudi svoj »zato«. Mimo tega pripovedovalec sprašuje in vzpodbuja vse poslušalce, naj glasno odgovarjajo, zastavlja jim uganke v obliki zvočnih efektov, opisov in podobno.
Za poživitev zastavi radijski striček nekaj glasbenih oddaj z magnetofonskega traku; otroci in . Minka skušajo po petju in šumih uganiti, kdo se oglaša ali kaj se dogaja.
Beseda steče tudi o tem, kdo si dela gnezdo in kdo živi na tuj račun. Tudi o škorčnicah je govora, o tem, naj jih otroci nastavijo' po drevju kolikor mogoče veliko, saj so ptiči od sile koristni tako za sadovnjake kakor za gozdno drevje — pravi zdravniki. Tudi rahel opomin s tisto znano vižo »... grdobe grde paglave...« je najbrž še vedno na mestu.
Tako se niza v oddaji ncAdca za novico in malone na vsako je navezan razgovor med pripovedovalcem, Minco ter tistimi pri sprejemnikih. Vse je povedano preprosto in nazorno, tako da bodo poslušalci zlahka sledili.
magali in po nekaj tednih vztrajnih vaj že vidimo fante, ki šedajo^a lojtrski voz, da jih popelje na prvi nastop. Prvi nastop! Z njim so povezani številni spomini prvih pevcev, ki so' uspešno prestali ognjeni krst. Dolg in silen aplavz je zadonel po dvorani, vzklikov priznanja ni in ni hotelo biti konca.
Zbor je ponavljal pesem za pesmijo, zvesto spremljevalko partizanov v veselju in žalosti. Prvemu, tako uspešnemu nastopu so skoraj brez oddiha sledili drugi, v dvoranah, na mitingih, v partizanskih bolnišnicah. Koncertov in nastopov Invalidskega pevskega zbora, ki ga
je po Karlu Pahorju prevzel Pavel Šivic in kasneje Janez Kuhar, je bilo čez dvesto do osvoboditve. Od takrat do danes pa še dvakrat toliko.
Skoraj ga ni večjega odra na Slovenskem, kjer ne bi prepeval Partizanski invalidski pevski zbor, ki ga danes vodi partizanski skladatelj in dirigent profesor Radovan Gobec. Pa ne samo Slovenija, legendami partizanski pevski zbor poznajo tudi druga večja jugoslovanska mesta, pa tudi tujima, saj> je bil v gosteh v Trstu in Romuniji.
Partizanski invalidski pevski zbor je danes edini pristni posredovalec borbepe partizanske pesmi in nosilec glasbene dediščine, ki spričo časa, v katerem se je rodila, kar kliče po spoštovanju in zvestem prenašanju na mlajše rodove.
Višja stopnja:
SKOZI PANAMSKI PREKOP
21. aprila ob 14.05 23. aprila ob 8.55
»Precej noči sem- v svoji potniški kabini na Managui dolgo in nemoteno spal, dokler me ni nekega zgodnjega jutra prebudilo zamolklo ropotanje. Vsa ladja se je stresla. Z enim samim skokom sem bil pri oknu. Zagledal sem — zemljo! Zeleno, hribovje, z gostim gozdom poraslo kopno. In mesto na obali širokega zaliva, v katerem smo spustili sidro. Pomolili sem nos na prosto. Ah! Tu je bil zrak povsem drugačen kot na visokem morju. Vlažen in topel je dišal po pragozdu, po pristanišču in po tujem neznanem predelu zemlje. To mesto tam doli je bilo Colon. Tu se pričenja Panamski prekop ...« in tako se pričenja naša oddaja o tej važni prometni žili, o kateri je bilo prav v zadnjem času toliko govora. Oddaja bo zanimivo opisala delovanje, pomen in zgodovino tega izredno važnega prekopa — saj o njem toliko slišimo.
Z ladjo Managua bomo potem, ko se nam bo pridružil pilot, od Colo-na počasi zapluli v ravno plovno pot /med zelenimi močvirnimi otoki proti dvojni zapornični stopnici, katero naj bi prešli. Odprla se bodo krila vrat prve zaporne komore, noter pa ne bomo smeli zapeljati z lastnimi močmi, ampak nas bodo previdno privlekle male električne lokomotive. Vrata se bodo spet zaprla, voda bo nenavadno hitro rasla in nas dvignila na višino naslednje pregrade. In spet se bodo mogočna železna dvojna krila njenih vrat odprla, kot bi jih premaknila čarobna roka, spet se bodo pognali troleji in kmalu bomo v drugi komori za stopnico više. In ko bomo zapuščali tretjo in zadnjo komorno zaporo, bomo ugotovili, da smo se dvignili za vsega 26 metrov.
Potem plovba po širokem, umetnem jezeru Gatun, mimo slavnega otoka Colorado, te tropske Noetove barke. Ko so namreč graditelji prekopa pred prvo svetovno vojno naredili Gatunski jez in s tem zajezili Rio Chagres — plovna pot sledi sta-rL rečni strugi —, takrat je bežalo vse, kar leze in gre, pred naraščajočo vodo, dokler se ni končno na najvišjem kopnu, ki je postalo otok, zbrala izredna množina vseh mogočih živali, katere niso mogle proč z otoka.' Od takrat torej živi na ozkem prostoru vsa pragozdna favna tega področja. Doslej poznajo okrog 7500 vrst, od tega samo pajkov več kot 1200 različnih vrst.
Mimo tega otoka bomo pluli proti Culebra Čutu — Kačjemu jarku, nato v umetno jezero Miraflores in potem se bomo spustili po »stopnicah« in kmalu zapluli, v Tihi ocean.
Na poti skozi Kačji jarek se bomo spomnili velikega Francoza Ferdinanda Lessepsa, ki je tu pričel delati leta 1879 v visoki starosti 74 let. Kaj ga je gnalo? Ali si ni z graditvijo Sueškega prekopa zaslužil že dovolj lavorik? Toda Lessep-su je šlo za več kot za lastno slavo. Tako je zapisal: »Jaz sem general,, ki je dobil eno bitko: bitko pri Suezu. General, ki ima le to željo, da bi dobil še večjo bitko: Panamsko bitko — za slavo Francije. Izgubili smo vojno proti Nemčiji in pred svetom stojimo kot premaganci. Toda jaz bom svetu dokazal, da so Francozi ostali velik narod, ki je kos velikem u delu miru: gradnji Panamskega prekopa.«
Lesseps je hotel Panamski prekop po vzoru Sueškega zgraditi brez zapornic. Njegov lastni sin, tudi inženir, in mnogi strokovnjaki so ga svarili pred tem. Za strugo prekopa brez pregrad od morja do morja bi bilo treba skopati skozi gorski hrbet Culebre sto metrov globoko dolino do višine morske gladine in poleg tega še devet metrov plovno pot. In to v dolžini 13 kilometrov!
Toda Feifcinand Lesseps se ni dal prepričati. Osem let se je obupno boril pri Culebri zoper naravo, zoper zemeljske udore, zoper bolezni in upore, zoper pomanjkanje denarja in proti rastočemu nezaupanju sveta, vse dokler ni bil prisiljen opustiti boja- in napovedati stečaj. To se je zgodilo v letu 1889, ko je bil pri Culebri končan le majhen odsek. Džungla je hitro prerasla opuščena delovna mesta, pod seboj je pokopala zarjavele bagarje in tračnice ter gore opreme. Izumrla naselja barak so se podrla in preperele ostanke je pogoltnil zadušljivi pragozd.
Lesseps je bil'že dvajset let mrtev, ko je leta 1914 lahko prva ladja prevozila Kačji jarek. Američani so 1903 prišli na to, da dokončajo Panamski prekop. Zgradili so ga po drugačnih načrtih, kot jih je ustvaril Lesseps. Lesseps je hotel graditi strugo prekopa od oceana do oceana brez pregradb. Američani pa so postavili umetna jezera na obe strani useka pri Culebri. Naredili so zapornice, ki vodijo od morske gladine navzgor in obratno. S tem so si prihranili ogromno truda. Tako jim ni bilo treba od obal do Kačjega jarka izkopati struge in tudi jarek pri Culebri je bilo treba izkopati kar 26 m manj globoko, kot bi bilo potrebno za prekop brez pregrad.
Nižja stopnja:
KOŠARICA Z ZVONČKI
24.	aprila ob 14.05
25.	aprila ob 8.55
Tu smo že tik pred tednom pomladanskih počitnic, v razredih pa sredi pogovorov o pomenu 27. aprila in o začetkih upora ter o delavskem prazniku — prvem maju. Takemu razpoloženju smo prilagodili tudi svoj jorogram in naša oddaja bo mlade poslušalce popeljala v čas narodnoosvobodilnega boja, vendar tokrat v Srbijo, med Slovence - pregnance. Avtorica je namreč izoblikovala v zgodbo svoj lastni mladostni spomin, saj je bila tudi sama kot mlado dekle izgnana s starši iz Maribora.
Vsebina zgodbe je naslednja:
Marinka je z mamo in dedkom že od prvih mesecev vojne dalje uživala gostoljubje čike Ozrena, gospodarja v Pridvorici, vasici, ki leži med šumadijskimi vinogradi nad Cačkom.
Vsi v vasi so vedeli, da se v gozdovih nad Gučo zadržujejo partizani; in sam čika Ozren je kdaj pa kdaj povedal, da so je srečal z njimi. Otroci so bili seve polne radovednosti. Kadar so bili tako med seboj, zlasti na paši, se skorajda niso pogovarjali o drugem kakor o partizanih in pa o dogodkih v domači vasi ali pa doli v Čačku.
Nekega dne so bili spet v hribu nad vinogradi, ko se je nenadoma izmed trt izvila postava in se jim približala. Bil je to mlad fant, kakih sedemnajstih let. Povprašal je za Ozrenovo hišo in Marinka ga je odpeljala tja. Izkazalo se je, da je partizanski kurir, in Marinki, ki je z očmi in ušesi spremljala slednjo njegovo besedo, se je izpolnila velika želja — v hiši je pravi partizan. Izpod Guče je prišel skoraj, do
mesta, nabral veliko dragocenih podatkov in zdaj se je vračal. Zvedel je, da so v Pridvorici Slovenci; ker na vsej poti ni odkril nobenih sovražnikovih patrulj, se je odločil, da obišče rojake. Tudi sam je bil namreč Slovenec, prav tako izseljen z materjo in mlajšim bratom, le da so njegovi živeli v drugem kraju.
Toda rrudo je bilo časa za miren pogovor. Na^cesti pod vinogradom je nenadoma zahrumelo, na motorju se je bližala nemška patrulja. Motor se je ustavil, dva Nemca sta se v' skoku pognala čez vinograd proti hiši, eden pa je ostal z naperjeno puško pri vozilu. Marinka je hitro prijela kurirja za roko in ga skozi stranska vrata potegnila na sprednje dvorišče. Pri tnalu mu je potisnila v roko sekiro in mu brž podala poleno.
Nemca sta vse pretaknila, potem sta se zagnala še proti drvarju na prednjem dvorišču. Hotela sta iz njega izvleči kaj o partizanih, a je fant komaj mogel do besede. Marinka je poskrbela, da mu ni bilo treba govoriti; mimogrede je dopovedala Nemcema, da je napol gluh. Tako sta se kmalu odpravila k sosednji hiši. Marinka in kurir sta tisti večer pripravila toliko drv, da so jih imeli pri hiši za dni in dni dovolj. In ko je prišla noč in je na cesti pod vinogradom zabrnel motor ter odbrzel v dolino, je Marinka zataknila partizanu v zunanje žepe toliko zvončkov, da je bil kot pomlad. Nato mu je še hitro skrila pištolo, in sicer v košarico z zvončki.
Kadarkoli ga kdo danes poprosi, naj pove kaj iz partizanskih dni, se toplo nasmehne in pove zgodbo o srečanju z Marinko.
St. e
Nov literarni priročnik
Da bi se bolje razumeli
Dočakali smo prvi priročnik za pouk književnosti v osnovni Soli. Zamuda je pač velika, saj je od osvoboditve preteklo že skoraj dvajset let in tudi od začetka intenzivnejših reformnih prizadevanj v šolstvu kar lep čas.
Priročnik je seveda po naši Utrjeni navadi samoiniciativen poskus brez uradnega pečata1 in s previdno oznako, da bo »do izida primernega učbenika... verjetno ... nekoliko olajšal... delo«.
Sestavila ga je Francka Varl, ki je kot prosvetna delavka in predmetna svetovalka« veliko stisko pač tudi sama živo čutila. Iz-
obremenitev z .manj pomembnimi literarnimi imeni (zlasti v starejši dobi in v naturalizmu; namesto sedanjih približno 50 imen iz slov. književnosti bi jih zadoščalo dobrih 30). Saj bi predvsem v osnovni šoli moralo biti težišče na spoznavanju učenčevi osebnosti dostopnih najvrednejših del in njih avtorjev. Priznajmo si že enkrat, da so vsake večje zahteve nestvarne in domišljavo precenjevanje zmožnosti.
Pri vsakodnevnem delu v šoli bodo seveda tudi -iz tega priročnika glavno uporabljano gradivo ravno prikazi posameznih književnikov. Ker so napisana večinoma pregledno, jasno, s primerno izbranimi podatki in v poljudni, dostopni govorici, • bo knjiga svojemu temeljnemu na-
šel je z naslovom Naši književni- menu z nekaterimi popravki in
dostavki lahko dovolj, služila. Tudi vsebinski posnetki so pretežno ustrezni, dasi bi se bilo dalo izogniti raznim nerodno-
ki in njihova dela pri založbi Obzorja, ki je ponovno izpričala posluh za izdaje te vrste, se pa zraven zavedala, da knjiga zaradi veliko potrebe nikakor ne bo obležala.
Avtorica nam je na 140 straneh besedila in slik skušala prikazati razvoj slovenske književnosti od začetkov do danes, dodala pa je tudi nekaj pomembnejših ustvarjalcev iz drugih jugoslovanskih literatur, ki bi jih naj (po učnem načrtu) poznal naš šolar. Da bi bil priročnik čimbolj vsestranski, je na ustreznih mestih pridružila kratke razlage temeljnih pojmov iz književne teorije, založba pa je poskrbela za portrete piscev. Če upoštevamo še, da so pri pomembnejših delih navedene kratke vsebine z označitvijo, lahko zapišemo, da je učbenik metodično dobro in praktično zamišljen. Tudi cena (380 din) je še dostopna, čeprav bi si za tako izdajo želeli še nižjo.
V zasnovi podajanja se priročnik ne odmika od večine dosedanjih podobnih del; snov je razčlenjena na posamezna obdobja, ki jih uvajajo že tradicionalni časovni okviri. So tudi tukaj tradicionalno šibka točka, bolj okrnjeni delčki zgodovine kot živo uvajanje v literarno dogajanje vsakokratnega časa, kar tokrat v seveda nujno zelo omejenem obsegu še toliko bolj izstopi.
Poimenovanje obdobij je standardno z manjšimi prilagoditvami'v novejšem času, ki pa niso dobro izpeljane, saj — če bi šli po naslovih poglavij in letnicah (prim. str. 10? in 121) — povojna književnost sploh ne bi bila upoštevana, kar pa nii res. Tudi sicer bo tu več kamnov spotike.
Osebno mislim, da tak »literarnozgodovinski« princip v osnovni šoli bolj škoduje kot koristi. Pravega, globljega razumevanja razvoja ne more podati (to niti ni tako dognano niti učencem do petnajstega leta dostopno), zato ostaja pri sicer lahko samovšečnih in visoko donečih, a v resnici votlih in izrazito ver-bali stični h »definicijah«, ki predstavljajo čisto tujo učenost. Primernejši še mi zde (tako bomo
stim, pomanjkljivostim ali celo netočnostim (prim. Martina Krpana, Desetega brata idr.).
Pri omenjanju del pogrešamo
tako avtorica kot založba in navsezadnje tudi korektor. Iz spiska bom navedel le nekatere, ki opozarjajo, da bo treba priročnik kritično uporabljati in učencem sporočati ustrezne popravke.
Ljudska umetnost ni nastajala in živela samo do 18. stoletja (str. 10), mnoge ukrasne pridevke in ponavljanje poznajo poleg ljudskih seveda tudi umetne pesmi (13, 14), naše književnosti ne moremo več začenjati z letnico 1551 (15, 18), Linhart ni bil rojen v uradniški družini in ni izdal zbornika v nemščino prevedenih slovenskih ljudskih pesmi (26, 27), Cop ni samo začel pisati slovensko slovstveno zgodovino (33, 34), središče kulturnega dela med 1848 in 1881 res niso bile samo Novice (47), Gregorčičeva Pogled v nedolžno oko (66) je že zdavnaj črtana iz ljubezenskih, Cvetje v jeseni ni izšlo 1916 (76). pač pa leto pozneje, Cankarjev Hlapec Jernej ni pisan v vzorni govorici preprostega naroda (98). Ingoličeva romana Žeja in Vinški vrh (129) st^ v resnici roman Vinski vrh v dveh delih
Pri Cankarjevi založbi je Izšla knjiga dr. Lea Žlebnika »Da bi se bolje razumeli«. Kot pove avtor v uvodu, ni Imel drugega namena, kot da po svoji moči s pisano besedo In primeri prispeva k boljšemu razumevanju med ljudmi, knjiga pa noče biti ne psihologija in ne etika človeških odnosov.
Slednje opozarja, da Žlebnikova knjiga noče biti obtežena z določenim znanjem etike ali psihologije v taki meri, da bi to .zahtevalo neko predznanje, oziroma osnovno izobrazbo s tega področja. Drugače povedano: knjiga je namenjena najširšemu krogu bralcev, zlasti zato, ker po svoji tehtni problematiki nudi tako področje^ kot ga doživljamo vsak dan kjerkoli. Obravnavana osebnost pa gotovo ni, nekdo mimo nas, marveč mi sami, zdaj- v večji zdaj v manjši meri. Bržčas bi lahko našteli prene-katero delo podobne vsebine, vendar je Žlebnikova knjiga zrasla iz domačih razmer, iz lastnega opazovanja, iz osnov etike socialistične družbe, kar daje delu precej več kot prizvok sodobne knjige. Metodična razporeditev snovi In postopnost obravnavanja snovi je jnentalno in psihološko
žal nekatera vredna, tako npr. pri (Žeja, Trgatev), Prežihov Voranc usklajena s človekovo naravo, zato
Vodniku Povedan je od slovenskega jezika, pri Mešku zbirko Ob tihih večerih, pri Prežihu knjigo Od Kotelj do Belih vod z Gosposvetskim poljem, pri Kosmaču Pomladni dan, pri Ingoliču roman Kje ste, Lamutovi., pri
ni pokopan na Prežihovem vrhu (123), itn.
Pozabljeno je bilo tudi kazalo obdelanih literarnih pojmov.-Ob teh bi kazalo pisati posebej in iz širše perspektive.
Stanko Kotnik
deluje celotna zgradba knjige »Da se bolje razumeli-« sistematično.
Najprvo je dr. Žlebnik spregovoril o našem obnašanju kot vnanjem izrazu odnosa posameznika do okolice, zavedajoč se, da niz drobnih dejanj manifestira kultiviranost neke osebe.
Knjige v sodobni šoli niso več pod ključem; vsak učenec ima svoboden dostop do njih
Srčna kultura ni odraz razumskih sposobnosti, zato Žlebnik izvaja, da je suho razumarstvo v opreki s čustveno sfero človeka, kar pa ni znak harmonične celovitosti. Zato se upira golemu razumarstvu, češ da polagoma otopi za celo skalo moralnih vrednot, tak človek pa živi sila ozko in okostenelo.
Da je knjiga »Da bi se bolje razumeli-« dokaj uporabna tudi v šolske namene, opozarjajo posamezna mesta, ki so lahko posebej usmerjena k odnosom mladih, doraščajočih ljudi do svoje okolice. Žlebnik ne zaobide vzklika: »Oh, ta naša mladina pa vedenje«. Smatra, da je eden izmed tehtnih vzrokov za ta pojav v »prevelikem šolskem razumarstvu, v še vedno preobloženih učnih načrtih, v premalo smotrno odbrani učni snovi ter v preveč razumskem posredovanju učne snovi. ^Gotovo, da snov za razmišljanje in tudi za kritične opombe!
Sledeče poglavje odmerjeno obravnava mnogovrstnost človekove osebnosti. Jasno je, da določanje človeka v vseh komponentah zahteva vrsto fizioloških in psiholoških komponent, pa čeprav bi iskali le tiste poteze, ki prevladujejo in individualizirajo posameznika, žal pa se avtor izogne problemu celo v najbolj skopih obrisih.
Ko spregovori o poštenju in nepoštenju, ne privzdiguje prsta v svarilo, marveč prikaže človekovo obnašanje v različnih negativnih varian* tah ter osvetli take etične probleme kot napako, ki osebnosti najbolj škodi, hkrati pa lahko trpi okolica. Etično obremenjena osebnost ni celovita in harmonična, ponekod daje avtor psihološko razlago za take pojave. Kadar ocenjujemo druge in sebe, moramo upoštevati, da je kritika častno opravilo, ki zahteva duhovno odraslosti in poštenja. Čeprav je več vrst (pozitivne) kritike, je vsako zdravo vrednotenje preraščen j a lastne prizadetosti in problematike v smer obče sprejemljive kritike in morale.
Ko pisec govori o mišljenju, svari pred šablonizacijo ali enostranostjo mišljenja. Tak pojav ni redek, če ni dovolj časa za temeljito razmišljanje. Statičnost mišljenja lahko izključuje dialektiko, zato ima lep delež pri razvijanju zdrave miselnosti stvarno opazovanje, brez predsodkov, kritični čut in ustvarjalna potreba. Glede miselne razlike ljudi avtor ni izrabil mnogih možnosti, svari pa pred fanatizmom in dogmatizmom. Dogmatizem, ki postavlja trditve brea dokazov, brez kritike, celo dokončno, ne premore nobene izvirnosti, ne osebne presoje in osebnega spoznavnega napora. Fanatizem pa bazira na slepi strasti in zahteva slepo podrejanje. Proti obojemu je najboljša sproščena demokratična kritika in želja po zavestnem spoznavanju m osvajanju novih mišljenj, kar ima tudi odraz v samoupravljanju. Svet čustvenih vezi velja zlasti pri mladih ljudeh vzgajati, j>im odkrivati lepote in območje čustvenega sveta, vendar ne z neko romantično željo, nasprot-no* čustvenost naj bo vselej navezana na stvarne življenjske pogoje in situacije, pa naj gre beseda in dejanje o medsebojnem spoštovanju, o simpatijah do ljudi, o smehu ipd Srčna kultura je gotovo cilj Žlebnikovih razglabljanj, hkrati pa mu pomeni, da se pričenja tam, kjer pridruži poznavanju človeka skrb zanj. »K večanju srčne kulture je usmerjena vsa vzgaja in je rezultat dolgoletnih in heterogenih naporov.
Žlebnikova knjiga je preprosto, umljivo sestavljena in spisana. Zdi se, da bi delo pridobilo na kakovosti, ko bi avtor vseeno poglobil i etično in psihološko območje, se poslužil
več ilustrativnih primerov. Zaradi tehtne vsebine, ki vrhu tega nudi bogate asociativne možnosti, je treba opozoriti šolnike na to delo, zlasti ker nudi dovolj konkretnih področij za šolsko moralno proučevanje in vrednotenje.	I. G.
Bom še kakšno novejšo pesniško zbirko, pri Kranjcu pa črtice Mesec je doma na Bladovici, široko zasnovano epopejo Za svet-
__ limi obzorji in zdaj seveda še
moraTfražSmeti Zdi načrt) nagrajeni roman Mladost v moč-zaokroženi vir ju, da navedem le nekaj.
Kaj prinaša »Ekran«
preprosti zapovrstni
Zadnje številke revije za žeja Munka
Namernih kniiževnikov ob tem na.i opozorim na ne- film in televizijo Ekran (št. 13— posthumnem hi nodobo časa in'vpliv raz- dopustno spreminjanje naslovov 14, 15) prinašajo vrsto zanimivo-v potrebni meri povezali z (Levstikove Otroške pesmi, Jen-
Potnica govori o umetniškem filmu
njihovim življenjem in delom. S tem bi pridobili vsaj dve prednosti: izognili bi se kočljivim Uvodom in odpadla bd prevelika
je zelo lepo, če se učitelj zanima za delo in življenje učencev izven šole, zlasti še za domače razmere; toda ne tako, da bi za njimi vohunil in jih pozneje v šoli preganjal. Zelo dobrodošel Pa je še tisti učitelj, ki jim pomaga v učnih krožkih z dodatnim poukom. To cenijo kot pravo tovariško pomoč, če je sporazumno organizirana. Nekateri so se z učiteljem* tudi pohvalili, da lepo piše na tablo, da jim veliko zaupa, da je resen in rad počaka na odgovor ter se posebej še zanima za tiste učence, ki se teže hči j o. Pa še to: tako je prijazen, da vsakomur vselej nasmejan odzdravi, pa čeprav mu pri srcu ni zmeraj vse najlepše in ne more diti vedno vesel.
Morda so te bežne vrstice o Zanimivem vprašanju dosegle tenko, da se prosvetni delavci vsaj trenutno resneje zamislimo v °kolje, v katerem živimo, in se nekoliko zazremo vase, kar je °bčasno zelo potrebno in koristno. Rahla samoizpoved ne škoduje nikoli! Kogar pa globlje zanima vprašanje odnosov med uči-•eljem in učenci, naj si ogleda ‘Zsledke dr. Branke Lazičeve v ‘Pedagoškem radu« 7/1956 pod naslovom »Kako naši učenci vred-notijo različne oblike ponašanja “Vbjih srednješolskih profesorjev« ®n pa delo »Učiteljeva osebnost v Predstavi učencev«, ki ga je v
znanega poljskega režiserja, str, ki ne pritegnejo zgolj ljubi- Prevod Cocteaujevega sestavka kovo Jadransko morje, Kersniko- teljev sedme umetnosti, marveč naj bi bila oddolžitev mnogo-ve Kmečke slike, Cankarjeva po svoji vsebini lahko pomorejo stranskemu umetniku. Za peda-Domovina, ti si kakor zdrav- tudi šolniku v posredni obliki, goge bo posebno zanimiv Pogoje...).	Revija, ki si je z vsebino in'teht- vor o filmskih klubih v Zahod-
Poleg nekaterih nerodnih for- nim izborom že pridobila zaupa- ni Nemčiji in o Manheimu 1963. mulacjj, oenak ali samovoljnih nje, je lahko marsikje v poma- Čeprav sta oba sestavka infor-razlag (npr. za Prešernov Krst, galo pri šolski uri, ki je odmer- mativna, kažeta na raznotere iz-Tavčarjev pomen) . pa jemljejo jena filmski vzgoji ali bolje fi-. kušnje pri filmskem izobraževanju.
Obširnejši članek Časi... Ljudje... Dogodki ... je nekak zgodovinski prerez nekaterih važnejših datumov im filmskih del od prvih pričetkov do tridesetih let, ko si je zvočni film že utrl pot. do sedme umetnosti. Vmes
SR s-pSr»tT, s sras&s
ne stvarne napake (naša dedna šlo do tega, da bodo dobile šole slabost!), ki nikakor niso opra- priročnik o filmski umetnosti, vičljive in so zanje odgovorni lahko Ekran ostane priročna periodika z akcentom sodobnega spoznavanja filmske kulture in tekočega kritičnega vrednotenja in obveščanja. Morda bi pri sled-
DOPISNA SOLA, Ljubljana, Parmova 39
organizira
6-mesečni začetniški tečaj knjigovodstva (temelji dvojnega knjigovodstva)
3-mesečni- tečaj analitične evidence
6-mesečni tečaj industrijskega knjigovodstva
5-mesečni tečaj trgovinskega knjigovodstva
Metode pouka:	Kandidatom
bomo pošiljati učno snov z nalogami vsakih 14 dni na dom. OpraVljene naloge bodo kandidati pošiljali profesorjem v pregled napak in metodičnimi napotki za nadaljnje delo dobili nazaj.
Vpis: Začetniški tečaj (Temelji dvojnega knjigovodstva) priporočamo uslužbencem, ki so zaposleni v knjigovodstvu v proračunskih ustanovah, ker bodo lete prešle na dvojno knjigovodstvo, ter osebam, ki še niso bile zaposlene v knjigovodstvu, ostale tečaje prirejamo za tiste, ki se žele izpopolniti. Prosimo vse kandidate, da pošljejo informativne prijave do 30. marca 1964.
Podrobnejša navodila z vsebino posameznih tečajev bomo poslali vsem kandidatom po pošti.
njem veljalo opozoriti na večjo beremo kritične replike nekate-
POPRAVEK
V sestavku »Na temo estetike za šolo«, objavljenem v prejšnji številki našega lista, je bilo po-
S^mičini izdala 1954 dr. Rosa motoma navedeno, da je priroč-"arbara Aibauer. Zgornje bese- nik za gimnazije »Uvod v ume-Pa samo kot obvestilo obenem vanje glasbene umetnosti« izdal 2 zahvalo vsem takratnim vod- Zavod za strokovno izobraževa-
Jivom
vsem šmarskih
* _~‘*i smarsKin in šentjurskih nje; to publikacijo je namreč iz-L*1- ki so omogočile poglabljanje dal Zavod za napredek šolstva T to vprašanje. Rudi Lešnik SR Slovenije.
mero ažurnosti.
Spričo oblike vsebinske raznoterosti naj gre beseda le o poglavitnih prispevkih. Kratko razmišljanje Miloša Poljanška o Filmu na Slovenskem opozarja o kritičnem stanju obeh filmskih hiš in o nuji, da se reši več kompleksnih vprašanj, da se zagotovi progres domačega filma in v celoti zagotovi ne le dolgoročni program, pač pa tudi potrebe po kratkem, šolskem, poučnem in televizijskem filmu. Potrebno bo prekvalificirati zakonska določila tako, da filmska proizvodnja ne bo le gospodarska dejavnost, ampak bo hkrati obdržala družbeno In politično vlogo.
Več člankov je posvečeno filmskim igralcem, bolje konceptom različnih oblik igranja in stilnega izraza kot celotne zamisli filma. Mimo izkušenj velikih studiov in znanih igralcev oziroma režiserjev, najdemo razmišljanja o filmskem in gledališkem igralcu. France Kosmač govori o nekaterih značilnostih montaže v sodobnem filmu. Beneški zapiski Tonija Tršarja informirajo o novitetih z Lida, Rudolf Sremac pa pove o variacijah realizma v dokumentarnem filmu na osnovi Manheinskega festivala. Zapis o filmu Adnr-
rih slovenskih kritikov o tedanjih filmih. Iz knjige Osipa Šesta , je dobre kritike -i- opozarjajo povzeto poglavje Kako postanem specifiko filmske estetike.
igralka. Vendar brez prave po trebe! Lanska festivala v Toursu in Leipzigu sta podana precej odmerjeno. Pogled na slovaški film nas seznanja o področju, ki nam je ostalo malone povsem neznano. J. Podgornik se vprašu je, ali so zvezdniki božanstva našega časa. Gre za prikaz pojavov, ki so značilni za zahodno mladi no, ob tem pa izvaja vrsto ugotovitev, ki so lahko hvaležno gradivo za razmišljanje in spoznavanje šolnikov, ki se spoznavajo med mladino z zvezdniško zaverovanostjo posameznikov, izvorom takega pojava ipd. Filmske kritike o posameznih filmih, ki jih trenutno vrtijo kinematografi, dajejo zanesljivo, kritično sli ko o ideji, večkrat tudi stalni plati filma, zlasti pa — vsaj
na
Anna Cipielevrska v poljskem filmu »Potnica« režiserja Andrzeja Munka, ki prikazuje življenje v taborišču Auschvvitz
Nove knjige
Leonardo Sciascia — »Sovji dan«. Toliko reklamirani roman (morebiti je bližji povesti!) italijanskega pisatelja Leonarda Sciascie »Sovji dan« zagotovo ne bo ohranil trajne vrednosti im obveljal za umetnino, ki bi jo dolgo pomnili, nikakor pa ji ne gre odrekati mikavnosti. »Sovji dam« nam odkriva Sicilijo sedanjega časa, tisto Sicilijo, ki ostane tujcu vedno tuja, saj mu v spominu lebdi le mafija, zaostalost, obupne življenj rite razmere. Prav v tem področju je znal Sciascia vliti toliko življenjske pristnosti1, a tudi trpke resnice, da je uspel približati Sicilijo sedanjosti bralcu, da jo spozna tako, kot je, brez turističnih nalepkov. Človeška prizadevnost pa daje knjigi najlepšo veljavo. Po preprosti pripovedi se bo knjiga mnogim prikupila. Izšla je v žepni knjigi Školjka v prevodu Ciril* Zlobca.	i
Štefan Zeromskl — »Brezdomci«. Stefan Zeromskl je gotovo najmarkantnejši pisatelj modernejše smeri poljskega pripovedništva. Kot pripadnik »Mlade Poljske« pa združuje tako naturalistične poteze kot simbolistične, tematično pa ga privlači socialno in narodnostno področje. Romap »Brezdomci« spada med zgodnja dela Ze-romskega, potlej, ko si je že utrdil pripovedni izraz s »Sizifovim poslom«. V osrčju zgodbe, ki se odvija v mestnem, socialno zdiferenciranem okolju, stoji Judym. Spričo trdega življenja in novih spoznanj se Ju-dym odreče zdravniški karieri, čeprav v je pridobil izobrazbo stežka in z mnogimi odpovedmi. Spoznal je bedo ljudi ter jo tudi sam okusil, končno pa se je odrekel svojim poklicnim in zasebnim željam ter se posvetil delu za socialno preobrazbo skupnosti. Zeromskl je z nadarjenostjo evroskega realista prikazal podobo svojega časa ter zajel. tudi problem gonje proti Zidom. Edino naivno, nekako pietetno odpovedovanje in neborbeno reševanje socialne problematike disharmonira pristno in pretresljivo pripoved mojstrskega pripovednika. »Brezdomce« sta prevedla Giti-ca in Franc Jakopin za Levstikov hram. (Mladinska knjiga.)
Franc Werfel: »Verdi — roman opere«. Lirik in pripovednik Franc Werfel, ki sovpada z ekspresionistično generaaijo, nam je znan predvsem po prevedenem romanu »Štirideset dni na Musa Dagu«, že pred vojno smo dobili »Verdi, roman opere«. Če se ponovno srečujemo s Jem romanom — natisnila ga je založba Lipa v prevodu Rudolfa Kresala — je to odraz priznanja, ki ga je bil Werfel deležen povsod, in hkrati oddolžitev velikemu glasbeniku, čigar 150-let-nico časti ves kulturni svet. Werfel je napisal roman o Verdiju pred štiridesetimi leti, zajel pa je tisti del glasbenikovega življenja, ki je bil najbolj dramatičen — to je iz zadnjega obdobja Verdijevega ustvarjanja ter njegovo srečanje z Wag-nerjem, Ce je življenjepisni roman do danes ohranil svežino, gre pripisati Werflovemu studi-oznemu poznavanju tvarine, predvsem pa spretno oblikovanemu slogu, ki temelji na sveži psihološki interpretaciji.
Morus — »Zgodovina srca«. Richard Lewinsohn-Morus nam ni nepoznan pisec poljudnoznanstvenih knjig, saj v tretje dobivamo njegovo delo v slovenščini. Med temi bo zagotovo prednjačila »Zgodovina seksualnosti«. V »Zgodovihi srca« se je Morus poslužil historičnega aspekta, podobno kot pri »Večnem Zeusu«. Pisatelj zanimivo kramljajoče, a z ogromnim znanjem odkriva, kaj so videli v srcu ljudje od najstarejših dni — na priliko neandertalci, v Altamiri, Azteki ipd. — pa po-»tlej, ko so s fantazijo in mistiko pripisovali srcu določene čute in sposobnosti ter srce vključili v kultne obrede, in vse do prebujajoče znanosti, ki je dajala človeku vse bolj jasna spoznanja in odkritja. Morusovo razglabljanje posega v erotiko, simboliko, kirurgijo in fiziologijo ter psihologijo, zaključni akord pa daje v povojnih razmerah, kot se odražajo na Zahodu v delih Tennesseeja Wil-liamsa, Francoise Sagan, Pame-1e Moore. Izredno zanimivi primeri in globalno znanje Moru-sa dajejo »Zgodovini srca« njemu lasten šarm. bra'ca pa drže v napetosti. Knjigo je prevedel Cvetko Zagorski, izdala pa jo je Mladinska knjiga.
Šolska televizija
Letošnji jubileji osnovnih šol
Učitelje in učence opozarjamo na naslednji TVS oddaji:
1.	POGLEJMO ZVOK (ing. Marko Vakselj).
2.	»EN CAJT S FItANETAM MIL-CINSKIM-JEŽKAM«. — O lastnostih dobrega jezikovnega sloga.)
IZŽREBANE TVS NAGRADE: '
Tov. učitelje prosimo, da obveste svoje učence o naslednjih izžrebanih nagradah:
1.	TVS oddaja »PALEONTOLOSKI
DOKAZI«:	Upoštevane so bile naj-
bolj originalne rešitve. Izbrana sta bila: Turšič Tone iz Maribora in Zupanc Marija iz Ljubljane. K lepim slikam, ki so bile objavljene v Prosvetnem delavcu, jima iskreno čestitamo. Za nagrado bosta prejela knjigi:	»Geološki izleti po ljubljanski
kotlini«.
2.	TVS oddaja »PITAGOROV IZREK«: Prejeli smo 582 rešitev, od ka-
terih je bilo 520 pravilnih in 62 nepravilnih (552 iz SR Slovenije in 30 iz drugih republik).
Pravilna rešitev je:	Cheopsova
piramida meri v višino 148 metrov. Izžrebane in nagrajene so bile tri rešitve, in sicer:
PRVA NAGRADA:	Simonič Jože
iz Šomata 11, p. Zg. Velka (šestilo z dvema trikotnikoma iz plastične mase).
DRUGA NAGRADA: Sisler Danica iz Radovljice, Prešernova 13	(F.
Križanič: »Križem po matematiki«).
TRETJA NAGRADA: Karolina in Peter Glušič iz Laškega 39 (2. Ko-stič: »Med igro n matematko«).
3.	TVS oddaja »PISAVA«: Prejeli smo 92 rešitev, od katerih je 84 pravilnih in 8 nepravilnih.
Pravilna rešitev se glasi: »Kurzivna pisava«.
Izžrebana je bila Marija Prijatelj, Finkovo, p. Ortnej pri Velikih Laščah.
IV. REDNI OBČNI ZBOR
PREŠERNOVE
DRUŽBE
bo v nedeljo, 5. aprila 1964 ob 10. uri v Klubu ljudskih poslancev, Ljubljana, Puharjeva 7
DNEVNI RED:
1.	Poročilo tajništva
2.	Poročilo nadzornega odbora
3.	Volitve Glavnega odbora
Vsem nagrajencem sporočite, naj nam pošljejo točne naslove, nakar bodo takoj dobili zaslužene nagrade.
Vsem ostalim pa svetujemo, naj ne odnehajo. Bodo pa drugič imeli več sreče. Res je, da bi radi nagradili vse, ki z nami sodelujejo, pa tega zaenkrat ne zmoremo.
Učiteljem se zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč!
Redakcija šolske televizije:
^ RTV Ljubljana, Tavčarjeva ul. 17.
Janez Tomšič
Poletni center za predavatelje tujih jezikov
Zveza društev za tuje jezike in sindikat družbenih dejavnosti SFRJ bosta tudi* letos organizirala tečaje za profesorje in predavatelje angleščine, ruščine, francoščine in nemščine. Na teh tečajih bodo predavali znani predavatelji iz tujine ter naši najbolj znani strokovnjaki.
Tečaji bodo v Banji Koviljači, in sicer 10. do 30. julija. Celotna oskrba (prenočišče in hrana) za ves čas tečaja velja 24.000 din, medtem ko bodo stroški za pouk kriti iz dotacij. Zvezni sekretariat za kulturo in prosveto, je poslal razpis vsem svetom za kulturo in prosveto, da prevzamejo stroške prijavljencev.*
Sindikat družbeni dejavnosti SFRJ — komisija za mednarodne zveze (Beograd, Kralja Milu-tina 66) — bo sprejemal prijave s priporočilom šole do 15. maja.
I
KOMPAS LJUBLJANA
VABI NA TRADICIONALNI TRIDNEVNI PRVOMAJSKI IZLET
• S POSEBNO LADJO PO SEVERNEM JADRANU
Reka—Mali Lošinj—Susak—Rab—Crikvenica—Reka
(prijave do 20. aprila)
in sedemdnevni izlet v ATENE — odhod iz Ljubljane 27. aprila; istočasno tudi ogled Soluna in Pireja (prijave do 25. marca)
V vseh poslovalnicah KOMPASA so že na razpolago tudi programi za dvanajstdnevni izlet v TOKIO, dvanajstdnevni izlet v NEW YORK in štiridnevni izlet PO SOVJETSKI ZVEZI (Moskva—Leningrad—Kijev—Budimpešta) — odhod iz Ljubljane 2. julija in 20. avgusta.
Prijave sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA, kjer zahtevajte programe posameznih izletov. Na željo dostavimo program izletov tudi po pošti. Pišite na naslov; KOMPAS LJUBLJANA, Titova cesta 12
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
f
♦
♦
OBVESTILO
Obveščamo kandidate za strokovni izpit profesorja, da se opravlja ustni del strokovnega izpita v šoli za sanitarne in laboratorijske tehnike, Ljubljana, Šaranovičeva ulica 5, telefon 31-952. V tej šoli dobijo kandidati vsak dan v dopoldanskem času tudi vse informacije glede strokovnega izpita.
Republiški sekretariat za šolstvo
»PROSVETNI DEIAVEC«
List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor -- Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 33-722 Int. 363 — Naslov uprave:	Ljubljana, Nazorjeva 1,
telefon 22-284	— Poštni predal
355-VII — Letna naročnina 600 din, za šole in ustanove 1200 din — St. tek računa 600-14/608-16 — Tiska CZP »Ljudska pravica«
Do jeseni leta 1864 v Gornjem Leskovcu ni bilo šole, zato so premožnejši kmetje pošiljali otroke v Rajhenburg (Brestanico). Leta 1864 pa je Jurij Bregant z dovoljenjem župnijskega predstojništva v Rajhenburgu ustanovil zasebno šolo, ki je bila nekaka podružnica rajhenburš-ke. Istega leta je pričel kot njen prvi učitelj s poukom v stari mežnariji, kjer je bila učilnica in učiteljevo stanovanje obenem. Leto kasneje je veleposestnik Alojzij Lenček z lastnimi sredstvi sezidal novo šolsko sobo Leta 1871 je postala šola enoraz-rednica, novo šolsko poslopje pa so zgradili šele v letih 1887 in 1888. Število šoloobveznih otrok je naraščalo, zato je bila šola leta 1927-28 razširjena v triraz-rednico in leta 1935 je postala štirirazredna z dvema vzporednicama.
Zasilna in nedeljska šola je bila v Hotedršici že v letih 1840—
1863.	Pouk je bil tedaj v župnišču in neobvezen. V letu 1863 pa so preuredili mežnarijo, uredili v njej šolske prostore ter pričeli z rednim poukom 1. januarja 1864. S tem dnem je bil nastavljen tudi prvi učitelj Janez Treven iz Idrije. Število šoloobveznih otrok je naraščalo tako hitro, da jih je bilo 1. 1891 že 193, zato so zasilno školsko poslopje preuredili in odprli dvo-razrednico. Tretji razred pa,je dobila šola šele v letu 1921, - ko je prišla Hotedršica pod jugoslovansko oblast.
Vadnica zasebne ženske učiteljske šole šolskih sester v Mariboru je bila ustanovljena leta
1864,	ko so pričele tri šolske se-
stre iz Eggenberga poučevati gojenke, dve leti kasneje so že dobile dovoljenje za dvorazredno dekliško zasebno šolo. Učenk je bilo 117. Šolske prostore so imele najprej v privatni hiši, katero so kasneje odkupile in dozidale. Leta 1867-68 se je šola razširila v trirazrednico, 1. 1875 v štirirazrednlco in še istega leta je dobila pravico javnosti. Pouk je bil v nemščini, toda v letu 1896-97 je dobil prvi razred vzporednico s slovenskim učnim jezikom. Število slovenskih oddelkov je postopoma raslo in v letih 1904—1918 je bila to edina dekliška slovenska šola v Mariboru:	Ko sp leta 1918 zgradili
novo šolsko poslopje za učiteljišče, je v njem dobila vadnica svoje prostore. V letu 1920-21 so prenehale nemške vzporednice, od šolskega leta 1925-26 dalje je bila vadnica petrazredna. Leta
1945 je bila vadnica zasebne ženske učiteljske šole ukinjena.
Leta 1864 je pričel učiti otroke v Šentlovrencu na Dolenjskem gimnazijec Vinko Kmet in sicer v poletnih počitnicah (2 meseca) na očetovem domu. V prvem letu je imel 16, v drugem pa 29 učencev. Poučeval je na željo mnogih staršev in to brezplačno. Leta 1866 je prišel duhovnik Janez Gros, ki je nadaljeval Kmetovo delo. Pouk so še vedno imeli v zasebni hiši, kajti šele leta 1867 so začeli graditi šolsko poslopje ter ga dokončali naslednjega leta. Tedaj so tudi nastavili na enorazrednico prve-
ga posvetnega učitelja Alojzija Jeršeta. V nadaljnih letih svojega obstoja je morala šola premostiti nešteto ovir. Prebivalci se' namreč, niso preveč navduševali zanjo, kajti denarna bremena za dozidavo novega šolskega poslopja so se neprestano večala, nekateri posestniki so večkrat poskusili celo zavreti njen razvoj. Tako so nasprotovali otvoritvi tretjega razreda, čeprav se je število otrok močno povečalo (227 učencev). Vendar je kljub omenjenim težavam postala šola v letu 1904 dvorazrednica, leta 1925 trirazrednica in lete 1931 štirirazrednica.	(Dalje)
ZA VSAKEGA PROSVETNEGA DELAVCA, ZA VSAKO UČITELJSKO KNJIŽNICO JE NUJNO POTREBNA
ZGODOVINA ŠOLSTVA IN PEDAG0GIKL NA SLOVENSKEM
Spisal univerzitetni profesor dr. Vlado Schmidt
I.	del je na razpolago kartoniran po 2200 dinarjev in vezan v platno po 2400 dinarjev.
II.	del je v tisku in izide jeseni 1964.
Zahtevajte knjigo v vseh knjigarnah ali pa jd naročite naravnost pri
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
Ljubljana, Mestni trg 26
||lllll!lllllllllllll!lllllll!llllllll!llll!lllllllllllllllll!!llll!l!llllllllllll!lllllllllilllllllllll!WIIIIIIIIIIIIIII!llllll!!lllltl)lll!!llllllllllll!lllllllllllllllillllllllll!!llllllllllllllllllll!lllllll!lllllllllll!l!llll!!j|
EPISK0PE - DIAPROJEKTORJE -KINOPROJEKTORJE g SNEMALNE KAMERE FOTOAPARATE
IN VSE ZA OPREMO FOTOTEMNICE | si lahko nabavite v naših specialnih fotodrogerijah:
•	FOTOMATERIAL, Cankarjeva 7
•	FOTOMATERIAL, Puharjeva 3 j Za cenjena naročila se priporoča
TRGOVSKO PODJETJE
Kemoservis-fotomoterial |
uvoz-izvoz
|	»	\	LJUBLJANA
Iillllll!lll!lllllllll!!lll!ll!!lllll!lll!l!llll!llll!!llllll!llllll!!!llll!lllllllllllll!l!!lllll]l!l!l!lil!!l!!!l!lllllllllll!lll!ll!llll!!l!ll!lllllllllll!lll!ll!llll!l!llilllll!i!l!!ll!!!!!lljl!l!lllll]II!ll!l|||!llllllill|||||||ii
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA — LJUBLJANA, TITOVA CESTA 3
Do konca šolskega leta 1963/64 izidejo še naslednje knjige:
CICIBANOVA KNJIŽNICA
Izbrani klasični in modemi mladinski teksti domačih in tujih avtorjev z risbami in večbarvnimi prilogami. Skupna vrednost cca 3200 dinarjev. LUNA JE NA ZEMLJO PADLA — vesele pesmi mariborskega pesnika Dušana Mevlje. Ilustracije Marjanca Jemec-Božič. Izide aprila.
KAMNITI MOST. Škofjeloške pripovedke. Lojze Zupanc, ilustracije Gvido Birolla. Izide maja.
ZA LAHKO NOC. Zgodbe priljubljene mladinske pisateljice Ele Peroci z ilustracijami Ančke Gošnik-Godec. Izide maja.
knjižnica Čebelica
Priljubljena zbirka za naj-mlajše in obvezno šolsko čtivo za 1. in 2. razred osnovnih šol. Cena knjigam; 100 din (br.), 200 din (kart.).
DOPOLDANSKI IN POPOLDANSKI OTROCI. Marja Cerkovnik z ilustracijami Marjance Jemec-Božič — 85. knjiga zbirk 6
OTROŠKE PESMICE Z NOTAMI. 86. knjiga zbirke. Zbral Janez Kuhar, ilustrirala Mar-lenka Stupica.
ZLATA PTICA
Elitna zbirka najlepših ljudskih in umetnih pravljic iz vseh svetovnih slovstev. Cena za naročnike 1400 din, ppl.
JAPONSKE PRAVLJICE. Izidejo maja.
IZBRANA SELIŠKARJEVA DELA
Cena obema knjigama cca 1400 dinarjev.
RUDI. Risbe Stene Kumar Izide maja.
DEKLICA Z JUNAŠKIM SRCEM. Ilustracije Janez Vidic. Izide maja.
KNJIŽNICA SINJEGA GALEBA
Popularna knjižna zbirka za otroke in učence od 10.—14. leta, prinaša obvezno šolsko čtivo v osemletkah. Cena knjigam; 200 din (br.), 650 din (cpl.)
ŽIVALI V PODOBAH (Mravlje, Žabe). Fran Erjavec, ilustracije Štefan Planinc, uredila Janez Logar in Anton Polenec. Izide marca — 98. knjiga zbirke.
ODISEJA. Homer-Sovrš. Ponatis. Izide aprila.
KNJIGA O TITU. France Bevk. Ponatis. Izide maja.
KNJIŽNICA KONDOR
Znana knjižna zbirka, prinaša obvezno šolsko čtivo za višje razrede osemletk, gimnazije, strokovne in njim sorodne šole. Cena 200 din (br.), 500 din (cpl.).
POEZIJE. Simon Gregorčič. V knjigi bo 120 pesmi, uredil, zbral in napisal obširne razlage Blaž Tomaževič. Izide aprila.
PLAŠČ IN DRUGE POVESTI. N. V. Gogolj. Prevedel Severin Šali. Spremna beseda dr. B. Krefta. Izide maja.
KNJIŽICA SIVI KONDOR
Zbirka najlepših in obsežnejših del domače in svetovne knuževnosti.
PESMI — DVE PRAVLJICI. A. S. Puškin. Dvojezična izdaja. Primerna pri učenju ruskega jezika. Pesmi in dve pravljici so prevodi Otona Župančiča, Boža Voduška in Mila Klopčiča. Spremno besedo
je napisala prof. Vera Brenčič in dodala še kratek prikaz pesnikovega življenja in dela z razlago besed, ki jih v običajnem slovarju ne najdemo. Knjiga je že izšla. Cena: 200 din (br.), 500 din (opl.).
EP O GILGAMEŠU. Najsta-rejši junaški ep svetovne književnosti, še bolj pomemben kot Iliada in Odiseja. Nastal je v Mezopotamiji med leti 2000— 1600 p. n. š. in je vrhunsko delo mezopotamske književnosti. Ima okoli 3500 verzov in je prvič preveden v slovenščino. Izide marca. Cena cca 200 din (br.), 500 din (cpl.).
MESTO V ZALIVU. Boris Pahor. Knjiga izide maja.
ZBIRKA KOZMOS
Zbirka za mladino in odra-Sl 6.
ZGODOVINA AMERIŠKE IN EVROPSKE KNJIŽEVNOSTI OD RENESANSE DO DANES. Paul van Tieghen. Knjiga je že izšla. Cena cpl. 1200 dinarjev.
STROJ IN MISEL. Roven-ski. Knjiga bp izšla maja. Cena cca 400 dinarjev.
SOCIOLOGIJA. A. Zun. Izbor tekstov. Knjiga bo izšla maja. Cena cca 400 dinarjev.
ZBIRKA GLOBUS
Načrtno urejevana zbirka potopisov.
OCEANIJA. Dr. D. Savnik. Knjigo poklanja avtor vsem, ki jih mikajo široka obzorja, tuje dežele in življenje tujih narodov. Ima 15 zemljevidov in je bogato opremljena s fotografijami. Izide aprila. Cena cca 1500 dinarjev.
JAPONSKA. V. Šantič, prevedel Albert Širok. Zanimivo pisana knjiga o deželi vzhajajočega sonca, opremljena s številnimi fotografijami. Izide aprila," cena ppl. cca 1500 din-
LEVSTIKOV HRAM V LETU 1964
Elitna knjižna zbirka založbe. V zbirki izidejo vsako leto štiri knjige sodobne in starejše književnosti, domačih in tu-
jih avtorjev. Cena zbirki za prednaročnike je 6000 din (ppl.), 7200 din (cpl.) in 8800 din (plus.). Knjige lahko plačate v 10-me-sečnih obrokih.
MOJ VELIKI PRIJATELJ SHAKESPEARE. L. Chambrun. Roman o največjem dramatiku vseh časov. Knjiga izide maja.
Do konca 1964 izide še trilogija: SORODNIKI IN ZNANCI, W. Bredel: Očetje, Sinovi, Vnuki.
ŽEPNA KNJIGA ŠKOLJKA V LETU 1964
Letna naročnina zbirki po subskripcijski ceni je za vseh 10 knjig 3000 din (br.), 5760 din (kart.). Naročnino lahko plačujete v lO-mesečnih obrokih.
,TT ?,upnik- MEU-DONSKI. H. de. Balzac. Druga »Oicroglih povesti«. Izide marca.
MOŽ V SIVI FLANELASTI OBLEKI, S. Wilson. Dvojna številka. Izide aprila. Znan po filmu, ki smo ga gledali tudi pri nas.
OBISKI PARTIZANA. R. Polič. Knjiga partizanskega borca, ki obišče po 10 letih kra-je in ljudi, kjer je nosil partizansko puško. Izide maja.
Bo konca leta 1964 izidejo še:
KOLAČI IN PIVO. S. Maug-ham. Roman o lahkotni točajki in _ duhovit prikaz angleške družbe ob prelomnici stoletja.
SREČNI OTOKI ZA VETROM. j, Kriiss. Dogodki, ki jih opisuje avtor, se odvijajo na naši jadranski obali.
BARAKA S PUNČKAMI. Kaeetnik. Pisateljica opisuje trpljenje Zidov v varšavskem getu.
TRI NOVELE. M. Kranjec. Režonja na svojem; Beg s kmetov; Martin Žalig na kmetih.
BEKRUŠA. J. Ribnikar. Podoba preteklega in današnjega me?T?!rSa življenj*a.
IVALU. p. Freuchen. Knji-§a pripoveduje o Grenlandiji
SMRT V REV ALU. Bergen-gruen Zbirka novel, ki opisute revalske meščane, trdo življenje mornarjev na Baltiku, ki pa jim ne zaffjgi humorja.
ZBIRKA PRIRODA IN LJUDJE
SVET ZVOKA IN GLASBE. M. Adlešič. Vsebinsko izredno bogate knjiga, leksikonalnega formata, 900 strani, 1123 slik, 109 razpredelnic, 48 notnih vzgledov in 1 priloga. Izide marca.
MISLECI DVONOŽEC. Dr B. Škerelj. Obravnava malone celotno področje splošne antropologije, pridobitve najnovejšega časa, didaktične elemente (n. pr. ameriški način oštevilčenja oddelkov in* pododdelkov in povzetek iz slovstev na koncih poglavij., Izide marca.
ZBIRKA MAVRICA
SVET NARAVE. W. Disney. Ponatis izide aprila. Cena 1500 dinarjev.
ZBIRKA SIGMA
Za matematike in fizike.
NUMERIČNO IZRAČUNAVANJE ENAČB. Bohte. Izide marca.
POMOŽNI UČBENIKI
ŽIVALI NA VELIKEM POTOVANJU. G. Alschner. Pravkar izšla.
IZBRANA DELA KARLA MAVA
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU — zvezek 1. in 2. Že izšla.
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU — zvezek 3. Izide aprila. Cena knjigi 200 din (br.), cpl. 500 dinarjev.
SLOVENSKA JEZIKOVNA VADNICA ZA 8. razred. Izide marca.
ZBIRKA KOMET
DVOJNA SMRT FREDERI-KA BELOTA. C. Avejine. Izide
marCa
KOT JAGNJE KROTAK. Lockridge. Izide aprila.
NEPOVABLJENI GOST. Coxe. Izide maja.
Cena posamezni knjigi: 200 din (br.), 500 din (cpl.).
I
ŠOLSKE KNJIGE
NEMŠKA VADNICA ZA 6. razred. Že izšla.
SLOVENSKA JEZIKOVNA VADNICA ZA 7. razred. Izide marca.
PLOŠČE
OTROŠKE PESMICE. Dve plošči. Poje radijski otroški pevski zbor, dirigira Janez Kuhar, spremlja vaški kvintet pod vodstvom Miška Hočevarja. Na ploščah so naslednje pesmi:
I.	Kdo' veselo živi; Ukradena putka; Cukava ženitev; Moj očka; Šmentana muha; Po Koroškem, po Kranjskem; Barčica po morju plava; Izidor ovčice pase; Kaj pa ti piskaš; Ena ptička priletela.
II.	Tri ptičice; Kosova svatba; So ptičice zbrane; Moj dom; Drežniška; Jager pa jaga; Sonček čez hribček gre; Na pla-nincah; Jaz pa pojdem na Gorenjsko; Sijaj, sijaj sončece.
GLASBENA ZBIRKA
z pouk glasbe v osemletkah. Zbirko sestavlja sedem plošč s posnetki domačih in svetovnih klasikov: Handel, Bach, Haydn, Mozart, Beethoven, Smetana, Dvorak, Chopin, Čajkovski, Musorgski, Wagner, Debussy, Gallus, Hajdrih, Jenko, Forster, Ipavec, Adamič, Lajovic, Kogoj, Osterc.
Cena zbirki je 3200 dinarjev.
ANDERSENOVE PRAVLJICE NA PLOŠČAH
Pripoveduje prvak SNG Stane Sever. — Vžigalnik; Kakor napravi stari, je zmerom prav; Cesarjeva nova oblačila; Svinjski pastir; Kraljična na zrnu gr aha; Prav gotovo.