Z55. ifevKRa.
V UuMjanl, v fttrtek 8. novembra mi.
leto UL
OfENSKI
ixh«ia vaak dan potoiđus, tamail nadali« la arasaJka.
Inaeratl: do 9 petlt vrst it D, od 10—15 netit vrat i 1 D 50 p, večji Inserafl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žetiitae ponudbi beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav n&prcj. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se orilo!! znamka za odgovor.
Vpi avrdžtvo „S!ov. Naroda" in „Narodna tiskara«« Kaallava
ulica št 5, pritlično. — Telefon st. 304.
Uradaiatra „Slor. Naroda'  ftaallova aUoa fti I, L nadatropja
Telefon *ta*. 34. Đoplso aprefom« le po*?!«*** In xa4oetao fra-ikovace.
ItoliojalMtf »• M  vrača. -^M
Posamezna Številka:
v Jugoslavi!! vsa dni po Din t-— v inozemstvu navadne dnS Oin 1, nedelje Din 1*25
Pollnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod* velja:			T taMIDUT«
		pO pnsti	
12 mesecev   . . • • • . 6 , 3        m                 m   *    •    * • 1         • »••-••• Pri morebftnem povfSunja s	Din 144*— . 72—-. 36— 12 — f« fra* daljši	Din 144*— . 72— 36 — l>— naročnini dop	Din 264— .    132- — 6o — . 22«-laČstL
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino redno   £a££   po n*te««fef. Na samo pismena naročila brez posUtvc denarja te ne moremo ozirati.
»v*
Korupcija.
O zaupniškem zboru SLS ne smemo samo trditi, da je bil popolnoma brez pozitivnega momenta. Kakor je očitna njega osnovna zmota, tako priznavamo, da jc dr. Korošec zadel umestno in trezno opombo. To velja za najlepšo besedo, ki je na tem zboru padla, za sentenco o korupciji. G. dr. Korošec, kot mož vsestranskega spoštovanja, se ni dal zavesti po vpitju dnevnega časo* pisja in ni predstavil korupcije kot velesrbski, hrvatski ali slovenski greh. Tzpregovoril je o korupciji objektivno in nestrankarsko.
»Korupcija hodi dandanes zelo oholo in oblastno pa vseh naših poli* tičnih. agrarnih, sodnih. finančnih, davčnih in vojaških uradih, hodi po najvišjih in najnižjih instancah.«
Te besede nam podajajo korupcijo kot splošen naš greh, brez ozira na strankarsko ali versko pripadnost. Ona ie rana, ki se ie odnrla v dneh mlade države, v dobi splošnega materijali* stičnega razpoložen i a, pa tudi velikega poman ikanja. Dr. Korošec je priznal: korupciia pride po vsaki vojni. Čudi pa se. da do danes še ni bilo mogoče zbrati enotne fronte zoper koruocijo in za obnovo človeške družbe. Zakaj se ni storilo, nam ni povedal. Pojav na ima čisto enostavne vzroke, ki tiče v današnjem bojnem načinu naših strank!
Naše stranke se v svoji praktični, dnevni borbi ne drže bistva korupcije, kakor ga je izrekel dr. Korošec. One smatrajo, da je osrednja vlada izvor in stalni, izključni vzročnik vseh ko* runciiskih dejani. Čitajte komentar k naši zunanii politiki: korupcija, prodaja življenjskih interesov, lopovščina! Po* glejte poročila o carinski uredbi, o trošarinski noveli, sklepu Narodne banke zoper povišanje novčaničnega obtoka: zonet korupcija, velesrbska in+-r"sna afera, plačkanje države. Itd. itd. —
Tu že ne gre za slučajne opazke zaspanega političnega uvodničarja, mar* več za ustaljen sistem. Že pet let gle* damo, kako se naše časonisje, ofici* jelna in neoficijelna politika naših strank drži takega poročanja in argu* mentacije in da je ta feloniČna žurna* listika kriva trenotnega razpadanja državne in nacijonalne ideje med jugo* slovenskim narodom. To napačno, v resnici zavestno zločinsko pojmovanje splošne korupcijske bolezni naše drža* ve in njeno izra! Ijanje v strankarske namene je končno tudi razlog seda* njega splošnega državljanskega defe* Hs+tem*.
Za časa radikalno * demokratske
koalicije so veljali demokratski ministri kot največji pljačkači države. Danes taisti demokrati vodijo celoku no jugo* slovensko opozicijo zoper vlado, borbo zoper njeno »koruptnost«. Itd. pri vseh str -kak.
V resnici pa je korupcija splošen pojav, kojega kosmate grešnike najde* morv vseh strankah in v vseh verah. Če bi naše stranke uvidele ta resničen obraz današnje jugoslov. korupcije, bi spoznale, da je korupcija problem sploš* ne sanacije naših uradov, da je moralno vprašanje, na katerem je tangirano naše celokupno prebivalstvo., uradni* štvo od najvišjih do najnižjih stopenj, da je tehničen problem, katerega bi bilo vredno Študirati v tujin!, poiskati zapadnokulturne recepte, poti in načine za njegovo ozdravljenje. Le tako se morejo položiti temelji enotne fronte zoper korupcijo.
Kakor vedno, tako tudi tukaj naše stranke niso dovzetne za stvarne, stro* kovno premišljene probleme in potrebe države. Saj pojmujeio svo;e časopisje kot demaeroška in difamacijska sred* stva partijske moči. Sicer ne bi to časonisje prezrlo splošnonnrodne ozna* ke korupcije in jo nnprtPo vsakokratni vladi kot nien osebni greh.
Hvaležni smo dr. Korošcu, da jc pokazal kot opoziciionalen poJitik na splošni mačaj sed. korupcije in da je nehote obsodi! v prvi vrsti celokupno opozicijonalno žurnalistike ki jo. me* sto reševania in zdravljenji, uporablja za najdrznejšo gonjo zoper državno avtoriteto in skupno nacijonalno idcio.
Ko bi mogli v tem vprašanju biti stvarni, nestrankarski, iskreni, strokov* ni, pošteni in če bi odklonih poTitične demagoge, tedaj bi za vso državo na* stopilo ozračje izboljšanja, čistejšega življenja in napredovanja.
Še cn zgled na koncu! Tudi naše bankarstvo je država zase. Razvija se pod najtežjimi okolnostmi, konsolida* cija je trenotno njega živlienski uprav* ni in poslovni problem. Kaj bi bilo s tem bankarstvom, ako bi hoteli in dovolili splošno difemacijsko kampa* njo zoper ravnatelje, zoper njihove namišljene bogatije, sleparije, malver* zacije, protipostavnosti itd. in če ne bi event. probleme vzeli kot upravne, tehnične, splošno uradniške in bančno* naučne izpopolnitve ter smatrali obsto* ječo bančno krizo kot vprašanje stvar* nih poslovnih metod!?
Isto je z državo. Ne moremo si pa kaj, da na koncu članka o korup* cije  ne  povdarimo  našega načelnega
stališča. Mi gledamo samo na državo in njen napredek. Strankarski in osebni vidiki, ministrovanja in gmotni interesi so nam postranskrga pomena. Korup* cija je splošno nacijonalno zlo, obenem
pa kazalec še večjega zla. ki ga tvori večina sedanje jugoslovenskc opozicije, ker jemlje to nacijonalno zlo kot dobrodošlo sredstvo strankarske dira* macije in vsesplošnega defetizma.
Dunajsko pisma.
Bavarska t francoskih vodah. — Čehi v Theater an eler Wien, — Rasputin in Rusija — Tovarne Wollerdorf. — Sladkor. — Nov denar. — Sport. — Rusi na Dunaju. — Jugoslovenski visokošolci proti Italin. — »Prosvjeta«.
Dunaj, 5. novembra.
Avstrijski Nemci so po večini sicer zadovoljni, da se niso združili z Nemčijo, ali naravno je, da jim je njena usoda jako na srcu. Zato tudi posebno Du-naičanje s strahom zasledujejo razvoj političnega kakor gospodarskega polo-ža*a v Raffcu, in strah jih je pred onimi tajnimi silami, ki vstrajno delujejo na razpad Blsrnarkove PJemčije. 0;itno je, da je Anglija za ohranitev Nemčije, ali isto tako posta'"a favna tajnost, da deluje Francija na razpad. Znano pa je tudi, kako se je pehala Tta-na za nekako pokroviteljstvo nad Rajhom. pa se je morala umakniti bolj prizadeti Franciji. Dvoje glavnih ^tru] deluje pod francoskim protektoratom na Bavarskem, k:cr je dan^s glavno težiš?© položaja in usode nemške edinosti. Močna je rojalisti-ška in katoliška stru ta, ki bi rada ustvarila veliko obdorravskc katoliško zvezno državo Bavarsko - Avstrijsko - Madžarsko. Centraln temu gibanju je no dunajskih virih v Parizu. Boulevard Hauss-mann 96-2. Toda v poglavitnem vprašanju si ta strma ni edina, namreč ona hoče imetj kralia iz habsburške, druga pa iz bavarske hiše Wittelsbachovcev. Droga stroja deluie s pomočjo nacionalistov. Vodi jo vicomte Femand Gou-tonoite, ki se poslužuje tudi franco«ke-jra poslaništva v Motiakovetti. Ro;alistl delujejo za monarhijo, neodvisno od Pa.flia, ■acrlonalfsrl na za diktaturo Bavarske proti Berlinu, ali eno kakor drugo je naperjeno proti edinosti Nemčije.
*
Dunajski Čehi so se v nedeljo častno postavili pred kulturnim svetom. Najeli so znano gledališče Theater an der Wien in uprizorili veliko Dvofako-vo narodno igro »Kralj Vaclav IV.«. Nastopilo je čez trideset oseb poleg ne-broinih statistov in naroda itd. Kostumi so došli iz Prage. Igra je veličastno uspela in dvignila še bolj narodni ponos Čehov na Dunaiu. Pokrovitcli je bil poslanik Krofta, ki sc sploh jako zanima za narodno gibanje Čehov v Avstriji. Hotel se je zanimati tudi za naše manjšine, ali mu niso pustili naši ... ki sami nimajo za tako delo ne pojma, ne dobre volje. Gledališče je bilo popolnoma raz-
prodano, dasi so bili že srednji sedeži
v parterju po sto naših dinarjev.
t
Boris Almazov ie napisal zanimivo knjigo »Rasputin in R u s i j a«, ki Jo Je začel izdajati rudi v nemškem jeziku v »Wiener AHg. Zeituog«. V predgovoru pravi med drugim: »Zdi se neumlji-vo. kako se je moglo zgoditi, da je v državi, ki jc bila politično in kulturno v dotiki s svetom, v državi z veliko in napredujočo kulturo, v pravni državi z fiodsktm parlamentom, v dvajsetem stoletju ... da je mogel preprost, neomi-kan. malovreden, surov kmet voditi u^odo države, ki je imenoval in odstav-ba! ministre, da je no svoji zli volji ustvarjal in razganjal vlade in da je v najbolj kritičnih in odločilnih dnevfh imel prvo besedo. Bodoči raziskovalci revolucionarne epohe ruske države bodo morali ugotoviti, da je vera carja in carice v »svetost« Pasputina in strah pred to »svetost'o*. ki je carsko rodbino povsem obvladala in jo končno pogubila, povzročila žalosten konec . . .« Dalje začne pripovedovati, kdo je bil Rasputin, namreč da je bil sin konjskega hlapca, brez šole in iznmike. a je končno prišel do največje moči v Rusiji vsled nesposobnosti carja . . . Na koncu pa n^^n podmbno naslika zaroto proti Ras-putinu in kako so ga ustrelili, ker se je ponesrečil poskus zastrupljenta. Vsekakor jako zanimiv kos slovanske zgodovine, čeprav take, ki Slovanstvu ni v posebno čast.
V Wo!!ersdorfu. blizu Dunaja, so nastale med vojno velikanske tovarne za municijo. V eni sami je delalo čez sedemdeset tisoč budi. Mnogo Slovencev jc tam delalo in postopalo. Po sanžer-menskem miru je ostalo vse to Avstriji. Ali kaj hoče Avstrija s tovarno za municijo? Zato hoče te tovarne dobro oddati zasebnim rokam. Resno tekmujeta dve podjetji, tovarne Fnzesfeld, ki so v koncernu Anglobanke. in tovarne Hin-terberg iz koncema Kreditanstalt. Ali nad tovarnami in državo je dandanes hud nadzornik, takozvani Betriebsrat, in ta je   v   tem slučaju podal odločen
protest proti obema tekmecema, češ da oba ponudnika na sumljive načine vplivata na zastopnike Ant?nte. Navedli so tudi konkreten slučaj, da je neki zastopnik Antante dobil ček za doset tisoč funtov šterBngov. Torej korupciia tudi tu, kakor marsikje dnigod ,. •
Avstrijska produkcija slađkorla je tako narastia, da dela žc nevarno konkurenco češkemu sladkorju. Na Dunaju Je danes ponekod cena kristalnemu * sladkorju 10.000, kockam pa .tyGLW$a« d°-čim je na Češkem po loifttfln 10.9JO Ka. Na Dunaju je torej sladkor nekaj nad 12 dinarjev.   Primerjajte danes to
draginjo s svojo tam doli . • .
»
Ker tiskanje papirnatega denarja stane silno mnogo, tako da se šele pri tisočaku izplava, in je mamŠi bankovec več vreden nego je stalo delo In papir, in dalje zato, ker se v povojnih razmerah papirnat denar kaj hitro obrabi, bodo v Avstriji kovali bakren drobiž po 100. 200. 1000 in 2000 K a. srebrn drobiž pa po pet. deset in dvajset tisoč. Izdelovanje takega denarja stane sicer precej več. toda zato pa traja toMko, da se pozneje jako izplačajo ti stroški. In obravnava se tudi Že vprašanje, da se rta desettisfčako izpuste vse Štiri ničle in ostane vrednost le ene krone. Ta krona pa bi bila vredna čex trt lire. Ali ni smel tak korak? In vendar se že prav resno ventiluje in xdi so mi, da nas čaka tako presenečenje. Avstrijska krona }e danet stabilizovana, in dana je s tem stalna podlaga za kalkulacijo. Zato se industrija naravnost brani, da bi krona v Curihu rastla. Dohodki ljudstva so danes v primeri z valuto, in verujem, da bo Avstrija v položaju, da izda nameravane nove krone in njim primerno določi vse cene v notranjem prometu.
Češke nogometne družbe so vsak hip na Dunaju. V četrtek je »Slavija« potoTkla »Rapid* 5 : 1. toda Tisti so to pot »Slavijo« hudo prijeli, čes* da nekateri člani igrajo brezobzirno ln surovo, tako da »Slavlja« ni več »fair moštvo*. Tako vidite, da nimate afer le med Ljubljano in Zagrebom. Sploh pa je ta sport na Dunaju v velikanskem razmahu. Niso redke bitke, ki imajo nad petdeset tisoč gledalcev! — Konjske dirke koncem Pratra v Freudcraa so pa dokaz, da je Dunaj v mnogih ozirih prekosil predvojno dobo. Kar se tu vkH elegance in razkošja v velikomestnem smislu in, če hočete, bonvivanskem in doti-huanskem, presega vsako domišljijo. Neki dan so našteli doli poldrug tisoC avtov in še drugih ekvipaf. Stave velikanske in presegajo n»š pilharskl razum. Mesto in drsava imata od teh dfrk ogromne dohodke.
Claude Farr&re — prevel Miran Jarc:
Giviliziranci.
Roman. 62
»Ali so ti prepovedali, da ne smeš iti sam? Ali pa je »Vojvodič« preoster zate?c
Fierce je zmajal z rameni in se vdal. Saigon-ska opera stoji prav blizu Španske ulice, toda, ker je bila cesta blatna, je Mevil ukazal napreči.
»Se potem vsaj lahko popeljemo v Cholon, če nas bo mikalo.«
Fierce je odprl usta, da bi posredoval. Toda ko je zagledal podsmešne Torralove oči, je umolknil v lažnjivem sramu.
Vzeli so ložo. kajti Fierce ni hotel, da bi ga kedo spoznal. Vendar pa se niso mogli skriti Lise-roninim očem. Spoznala jih je in se jim nasmehnila. V odmoru jo je obšinila objest in jim je sporočila, da naj bodo toliko ljubeznivi in povabijo na večerjo njo in njeno pravkar v Saigon došlo malo prijateljico. Seveda, čisto prijateljsko: ona. da ve, da je gospod Fierce... sicer pa je tudi ona naveličana vseh teh voženj in hoče zopet živeti deviško.
Mevil ji je na pisemcu pritrdil.
»Mene ne bo.« je izjavil Fierce precej zatrdno.
»Pred poroko izogibati se skušnjav, je modro,« se je pošali! Torral, »to da pravico, da smemo potem pasti vanje.«
»Vendar se ne bom sramotil pred vsem Saigo-nom, da sem v družbi dveh igralk.. .c
». . . V črni noči, na samotnih cestah, v zapeti kočiji. Jasno je, da ne moreš: Selysette-i bi povedal njen prstek ...«
Zastor se je dvignil k tretjemu dejanju. Fierce se je ozrl na pevke in obšla ga je radovednost.
Katera je bila Liseronina mala prijateljica? Najbrže ona plavolaska, ki igra moške vloge. Bila je nežnega stasa in izzivajoča; Liseron — mala voj-vodinja — sc je zelo laskavo sukala okrog nje.
»Če že grem z vami,« je dejal obotavljaje se, »mora na vsak način Torral zabavati to deklico ...«
»Za to bom že jaz poskrbel. Le pomiri se, ubogi fant. Vse to zaradi dveh žensk, ki se izdajate za novo vstali devici, s katerimi bomo skupno večerjali.«
Obe ženski na odru sta se mnogo zanimali za ložo in prav malo za svoji vlogi. Toda Saigon je vajen takih stvari in nikdo ni ničesar opazil.
V viktorlji je bilo prostora za štiri ljudi če bi sedeli tesno skupaj, zdaj pa Jih je prišlo pet. Mevil Je omenil, naj pokličejo še drugo kočijo, toda niso je našli. Fierce se je stisnil nižje pod streho. Četrt ure so čakali, nato pa sta dekleti prihiteli kot dve miški; komaj, da sta si utegnili zbrisati barvilo iz lic in do oči sta biH pokriti. Vsa ta tajinstvenost jima je zelo ugajala. Stopile sta na voz; Fierce ni imel časa, da bi vstal, zato sta sedle kraj njega, prva na desno, druga na levo» Mevil in Torral pa sta zavzela zaklopne sedeže.
Viktorija je z močnim sunkom oddrdrala. Fierce je začutil in spoznal, da se Helenin kolk dotika
njegovega, njena prijateljica pa se je držala za njegovo koleno in je z nagajivo roko pomnoževala dotik. On pa je — ves zmeden — navzlic trpkemu studu, ki je valoval na dnu njegove vesti, poželel prvo kakor drugo.
Bila je temna noč. Na zahodu so se svetlikali tihi bliski. Od tam je vel vlažen veter, topel kot dih Živali.
»Duši me,« sta vzkliknili obe igralki in se razpeli. Na Fierceovo ramo so se naklonile vele prsi; skozi tenko platno svojega smokinga je štel utripe golih grudi. V črni kočiji so zašumeli poljubi. Mevil ;e iskal na Heleninih ustih svojo prejšnjo moškost. Fierce je zbral vso svojo moč v svojih rokah, napadla ga je divja skušnjava, da bi to žensko prižcl nase, da bi se pritisni k toplemu mesu. da bi jo mučil in grizel. A vendar se jc premagal in si je zvfl in stri prste med koleni.
Sais je ubral najkrajšo pot proti Cholonu. kamor so dospeli v pol ure; vendar pa je bil Fierce pri izstopu popolnoma izčrpan in se je opotekel v vežo zabavišča.
Mevil je naročil večerjo. Sirakuško vino in Helenini poljubi so mu le s težavo izgnali otopelico. V glavi mu je še ostal oblak, podoben cunjastim meglam, ki jih je veter pozabU v globeli.
Toda dušila in podžigala ga je omotična mrz-ličnost. Hotel je biti razigran, pojedel je »picaillis« s poprom in Jzpfl »thunders«, to je flips z mentheo namesto vode in rdeč poper namesto cimeta. Kljub
I temu je od časa do časa vztrepetal in se plašno ozrl na vrata. Slednjič pa se je opijanil in čeprav ' mu je Liseron sedela na kolenih, se je je dotaknil le 1 z rokami.
Helenina mala prijateljica je gledala Ftercea •kot mačica prepovedano smetano in Torral, ki jt je j sprva naklonil nekaj laskavih besed, ni zamudil na-j ročevati šampanjca in se je brigal samo za pijačo. Fierce se je obupno upiral, skušal »e je celo rešiti v omotičnost, toda vinjenost ga je objela prepočasi in tudi le deloma. Slednjič se je dekle privilo k njemu, nato mu je celo sedla na kolena; pila je iz njegove Čaše, opila se je in se nesramno vrgla nanj.
Posrečilo se mu je, da je vstal; že je hotel oditi. Toda vsi so se ga oklenili, da ga pridrže; ko so zapustili pivnico, so vstopili v Viktorijo.
Mevil, ki je bil že kakor brezumen, je zapoved al saisu. naj jih pelje kar naprej; kočijaž Jih je brezbrižno zapeljal do zadnjih hiš v predmestju.
V neki anamski canhi jih je obsedla vrtoglava domislica, da so naročili pijače. Prestrašen starec jim je prinesel riževega žganja, ki se pa jim je po »coektail-ih« zdelo pusto. Malo dalje proč, v neki samotni beznici na robu riževega polja, ki Jo obiskuje kvas kitajskega naroda, si je izbral Torral, ki se je dolgočasil, anamskega dečka in je zahteval, da mu dajo prostor na blazinah. Oblačno nebo je zdaj pa zdaj ošvrknilo z debelimi kapljami nevihte in vsi so se pod streho stiskali v objemih in poljubih. Toda naliva ni bilo, pač pa je naraščala vročina^
Stran 2.
#S"LO VrTUSK!  NAR O D«, " đn e 8 novembra 1923.
se v
Odkar je v Nemčiji življenje težje, SO se preselili premnogi Rusi na Dunaj, posebno njihova gledališke in artistična dražbe. Nastopi družbe Donskih Korakov vzbujajo velikansko senzacije. V A poli o gledališču je zdaj velika družba baletnega osebja petrograjske opere, pa .tudi v Moulin Rouge gostuje 2daj znani jdvorni balet Elckov. Da je po raznih tantanih in varijetejih vsak hip kako no-rvo rusko društvo, niti posebe še nagla-fcam. Dostavljam le, da so povsod simpatično sprejeti. Podjetja delajo z niiml
v naprej reklama . \ u Jugoslovenski visokololc! so imeli radi svoj protestni shod proti razmeram V Italiji in so sklenili obširno resolucijo, Jri se je te dni izročila poslaniku, da Jo bdpošlje vlad!. Zanimivo je to, da je komunistični del naše mladine predložil i>osebno resolucijo, v kateri trdi da vse antantne države zatirajo manjšine, zato da je treba zaupati edino sovjetski Rusiji. Ta resolucija je propadla. Kakor }da sovjeti sami ne izvajajo najhujšega 'terorja nad svojim lastnim ljudstvom I
Hrvatsko društvo »Prosvjeta« Je Imelo v nedeljo svojo običajno mesečno jVeselico z jako raznovrstnim progra-jnom. Pri tej priliki opozarjam rojake. Sel prihajajo na Dunaj, da so veselice ifrsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih »Zur Giocke«, Neubaugasse 5. — v. A. Q.
Mite! odličnega narodnega _ delavca.
O. Engelbert Oangl slavi 12. t m. tvojo petdesetletnico.
Ko bo potomstvo listalo po povest-n!ci slovenskega naroda, se bo odprla pred njim bogato popisana stranica o vzornem življenju In plodonosnem delu moža, čigar ime Živi v vsakem mestu In vsaki gorski vasici in bo živelo, dokler bo hotila po slovenskih tleh po-Sterta slovenska noga. Malo Je imen, ki bi bila zapisana tako globoko v narodno dušo in srca premnogih Slovencev od -Stanovskih tovarišev in uglednih delavcev na vseh poljih javnega življenja do preprostega seljaka,  ki  j# obiskoval y   mladosti   ljudsko   šolo,   malo Je mož,   kj  bi  m  lahko  s   takim po-tiosom   In   uteho   ozirali   po svoji £rošiosri kakor Engelbert Oangl. Kdo da na pozna,   komn je neznan nje-tov kremeni« značaj, njegovo neumorno delo za povzdigo fizične in duševne .Usposobljenosti slovenska mladine, kje Je šola ali telovadnica, ki bi si ne sta-jVila za vzor Gangla-Sokola in Gangla-fičitelja? Smelo lahko trdimo, da ni iz-fcbraženega Slovenca, ki bi se ne zavedal, koliko truda In duševnega kapitala je vložil Engelbert Gangl v solidno ttavbo slovenskega vzgojstva in kako begate obresti prinaša ta kapital
Naš kremen-značaj in vzor-delavec ga narodni blagor praznuje v ponedeljek 12. novembra 50 letnico svojega .rojstva.   Rojen   12. novembra 1873 v Metliki, je obiskoval Engelbert Gangl gimnazijo v Novem mestu in 1892 leta rnaturiral   na   ljubljanskem učiteljišču. Dve leti pozneje je napravil usposob-Ijenostnl izpit in po preteku Štirih let odšel na Dunaj, kjer je absolviral višjo pedagoško Šolo. Svojo prvo službo je nastopil kot ljudskošolski učitelj 7. oktobra 1892 v Budanjah, odkoder je prišel leto pozneje kot pomožni učitelj na ;1. mestno osnovno šolo v Ljubljani. 1903. ;leta je bfl imenovan na pripravljalnlco na realki v Idriji In kot državni vadni-Ški učitelj je postal častni član bivšega slovenskega učiteljskega društva, redni član Hrvatskega pedagoškega književnega zbora v Zagrebu in redni član >Zemske ustfed. spol. jednot   učit. v JCral. Ceskemc Leta 1908. je bil izvoljen za deželnega poslanca za Idrijo. Svetovna vojna tudi njemu nI prizanesla, fefl je dvakrat vpoklican, pretrpel in Okusil vse sladkosti vojaškega službovanja in bil med prvimi ranjenci na italijanskem bojišču. Ko je bila na inicijativo   klerikalne    stranke v deželnem Zboru odpravljena idrijska pripravnica, je bil nameščen na državni pripravnici v Trstu, kjer je ostal od marca 1917 do prevrata. Kmalu nato Je bil odpoklican kot izredna moč k »Učiteljskemu Tovarišu« v Ljubljano. Po tmjevl poti se Je vzpenjal v svoji veliki skromnosti Jn marljivosti vedno višje in danes stoji j>red proslavo 50 letnice svojega rojstva kot višji šolski  nadzornik, dvomi svetnik, podstarosta JSS, nositelj reda šv. Sava IV. stopnje, član in eden najbolj agilnih delavcev v raznih kulturnih prosvetnih !n vzgojevalnih društvih itd.
Pogled na njegovo delovanje na književnem In prosvetnem polju nudi pestro sliko uspeha in zaslug. »Zvon-čekc, »Domače ognjišče«. Naša bodočnost«, »Sokoličc, Pisanice«, »Slava Prešernu«, »Drugo berilo in slovnica«, »Tretje berilo«, »Druga čitanka«, »Šolski list«, pesmi, spisi in pedagoške razprave, ki jih najdete po vseh slovenskih revijah, vse to priča, da Engelbert Gangl spada med one može, ki niso pokladaH rok in so žrtvovali vsa svoja duševna $fle, kadar Je šlo za napredek in lepfo Jbodočnost svojega toli ljubljenega naro-
niku, Sokolu, govorniku in starešini našega učiteljstva. Povsod zadostuje omeniti njegovo ime in vsi soglašajo v tam, da je prvi med prvimi, kadar je treba s pozitivnim delom in ustvarjanjem dokazati da je smisel in cilj življenja v veliki ljubezni do naroda, domovine in mladine kot njune podlage.
Ce je vsako delo vredno plačila, lahko z mirno vestjo trdimo, da le Gan-glovo vredno stokratnega plačila. Da slovensko učiteljstvo danes krepko stoji na braniku nacijonalnih in občedr-žavnih interesov, da ni izgubilo smisla za vse, kar je plemenitega, dobrega m vzvišenega, da stopa po trnjevl poti ljudske vzgoje smelo vedno dalje, ne oziraje se na vse ovire in da smo lahko kot mal, ogrožen obmejni narod ponosni na svojo zavedno, dobro vzgojeno in idealno mladino, gre velik del zasluge uprav Engelbertu Ganglu, ki je bil
m ostane vzor stanovskim tovarišem In mladi slovenski generaciji. Debelo knjigo bi morali napisati, če bi hoteli dostojno in primerno oceniti vse zasluge njegovega nad 30!emega delovanja. Toda zdi se nam. da je sam jubilar preveč skromen in nesebičen, da ne išče kri« latih besed In slavospevov in da mu bo najdražje plačilo za vse, kar je položil na altar domovine in naroda, ako ga ob 50 letnici rojstva sprejmemo in ohranimo v srcih tako. kakor je sprejel in ohranil on v svojem plemenitem srcu našo mladino. GangJa najlepše poveličujejo rezultati njegovega dela, ki so vtisnjeni kakor neizbrisen pečat v pro-sveto in vzgojo slovenskega naroda. In prepričani smo, da govorimo iz dna slovenske učiteljske, sokolske, mladin-sek in občenarodne duše, ko kličemo milemu slavljcncu: še na mnoga leta!
kem se pričenja gradnja katedrale, palače, kapitlja in posebnega konvinkta za katoliško mladino. Konkordat bo dalje tudi definitivno uredih teritorijalno pripadnost nekaterih obmejnih občin in pokrajin pod cerkveno jurisdikcijo. Med drugim se ima podrediti Prekmur-
ie, ki v cerkvenem oziru spada še pod jurisdikcijo somboteljskega Škofa, mariborski škofiji.
Tekst konkordata je Že skoraj dogotovljen in ministrstvo ver predloži načrt konkordata v najkrajšem času ministrskemu svetu v odobrenje.
Kongres za italijansko ekspanzija.
Telefonska in brzojauna porodla
Jugoslovensko-bolgarski spor.
Danes opoldne sledi odgovor Bolgarske. — Bolgarski nacijonalisti in Makedonci ščujejo proti Jugoslaviji.
— Beograd, 7. novembra. (Izv.) K a* kor smo že včeraj opoldne kratko javili, prevladuje v naših vodilnih krogih splošno mnenje, da je treba nadaljni razvoj konflikta z Bolgarsko razmotri« vati popolnoma mirno :n trezno, če* prav napravljajo poročila iz Sofije globok vtis, da so se odnosa j i v gotovih točkah poostrili.
Včeraj ves dan je manji minister vodil konference z ostalimi ministri, ki jih je točno informiral o vsebini avten* tičnih poročil, dospelih od našega po« slanika iz Sofije.
— Sofija, 6. novembra. (Izv.) Uiti* mativna nota, izročena bolgarski vladi, je povzročila med makedonskimi če* teii veliko ogorčenje in skoraj revolto. Makedonski odbor je takoj sklical tajno sejo, na kateri so razpravljali o nadaljni taktiki makedonskih organi* zacij napram vladi dr. Cankova. Med Makedonci vlada preti dr. Cankovu sedaj nerazpoloženje, ker je bolgarska vlada izrazila pripravljenost, zadovo« ljiti zahtevam naše vlade. Na seji pod predsedstvom Todorova Aleksandrova je bilo končno sklenjeno, da se s po* aebnimi manifesti na narod skliče pro* testno zborovanje za danes dopoldne, ko bo bolgarska vlada na svoji seji definitivno redigirala odgovor na jugo* slovenski ultimat. Zborovanje se ima vršiti na trgu Aleksandra Lenskega. Zborovanju imajo prisostvovati vse makedonske organizacije in sofijsko meščanstvo. Danes dopoldne so bile po mestu demonstracije. Demonstrant je so skušali vdreti v jugoslovensko po* alaništvo, kar jim je pa močan poli* cijski kordon zabranit.
— Sofija, 7. novembra. (Izv.) Pred* aednik vlade dr. Cankov je sinoči imel volilen shod, na katerem je govoril o zunanji politični situaciji in o konflik* tu z Jugoslavijo. Omenil je: »Ono, kar dolgujemo, hočemo plačati, toda zahte* varno, da se spoštujejo tudi one naše pravice, ki jih nam jamči mirovna po* godba. Kar se tiče notranjih prilik in ureditve države, se hočemo z vso do* giednostjo potruditi, da odstranimo raz* diralne elemente, ki skušajo motiti do* bre odnosa je med sosedi. Bolgarska hoče s sosednimi državami živeti po* polnoma v miru in v sporazumu.
— Beograd, 7. novembra. (Izv.) Sinoči ob 17. so prispele iz Sofije tri šifrirane brzojavke poslanika R a k i ć a. Prva brzojavka vsebuje poročilo O atentatu na podpolkovnika Krstića, dru* gi dve brzojavki pa v celoti poročate o razpoloženju bolgarska javnosti in bolgarske vlade napram ultimativni noti naše vlade. Poslanik MiUn Rakić je dobil vtis, da skuša bolgarska vlada izkoristiti vsak moment, predno zado* volji v celoti našim zahtevam. Bolgar* ski odgovor ima slediti danes opoldne, ko poteče rok za odgovor treh uiti« mativnih točk. Pričakujejo, da bo vlada dr. Cankova skušala v zaviti formi pri* znati zahteve naše note. Zunanji mini* eter dr. NinČić je popoldne poročal ministrakemu predsedniku o položaju
v Sofiji. Vr.sila se je konferenca mini* strov. Ugotovilo se je, da je bila nota Bolgarski predvsem mirnega in trezne* ga značaja in da je pričakovati spre« jem naših zahtev od strani Bolgarske. Po kor.ferenci ob 17.30 je zunanji mini* ster dr. Ninčič odšel na dvor, kjer je Nj. Vel. kralju poročal o vseh podrob* nostih. Avdijenca je trajala V4 ure.
Vlada je sedaj ukrenila vse pre; ventivne odredbe, da dobi zadoščenja od Bolgarske. Meja ob Bolgarski je strogo zastražene.
— Beograd, 7. novembra. (Tzv.) Z ozirom na ogorčeno razpoloženje bolgarskega tiska in javnosti proti našim zahtevam je verjetno, da bo bolgarska vlada skušala najti pota, da bi se iz« ognila izpolnitvi vseh pogojev uiti* mata. če bolgarska vlada ne izvrši prvih treh točk tekom 48 ur, to je do danes opoldne, tedaj je naša država prisi* ljena odrediti gotove represalije.
Nekateri krogi govore o vojaški intervenciji. To je z ozirom na sedanji položaj izključeno, čeprav je vlada od* redila strogo zavarovanje meje in ob* mejne straže ojačila. V slučaju neiz* polnitve točk ultimata pričakujejo ne* kateri politični krogi, da bo vlada od* redila zatvoritev meje napram Bol* garski.
— Sofija, 6. novembra. (Izv.) V znak protesta so danes popoldne večje ali manjše skupine Makedoncev in bol« garskih šovinistov prirejale demonstra* cije proti naši državi. Skupine so sku* šale tudi priti pred naše poslaništvo. Pristop je bil policijsko zavarovan.
ITALIJANSKI TISK O NAŠEM KONFLIKTU Z BOLGARSKO-
— Rim, 6. novembra. (Izv.) Italijanski tisk je prve dneve priobčil iz Sofije datirana poročila o atentatu na našega vojaškega atašeja. Dalje so italijanski listi priobčili tudi vsebino ultimativne note bolgarski vladi. Značilna je okolnost da italijansko časopisje ne smatra za umestno vsaj z besedico obsojati atentat, na drugi strani pa označa zahteve jtsgoslovenskega ultimata kot prestroge in sovražne Bolgarski. O ju-goslovenskem ultimatu, izročenem v Sofiji, piše »Corriere d* Italia«, da je neprijateljem Bolgarske svetovati, da se moderirajo. Vznemirjenje v Beogradu radi atentata *'e povsem razum!]!vo, Italija pa mora storiti vse, da se ohrani mir na Balkanu. Fašistovski organ »Nuovo Paese« skuša dokazati, da ne obstoja nlkaka razlika med jugosloven-sko-bolgarskim konfliktom In onim Italije z Grško. Italija kot velesila je bila prisiljena varovati svoj prestiš napram balkanskim državam. V večerni izdaji piše »Corriere d' Italia«, da bo Italija brezdvomno vse storila in opozorila stranke, da na ustvarijo Iz tega incidenta vprašanje velike politične važnost!. »Epoca« prizna, da so jugoslovenske zahteve zmerne. Opozarja pa na okolnost, da z nastopom jugoslovenske vlade soglašajo države Male antante. Te države je treba opomniti, da ne gredo predaleč.
Naloga italijanske finančne org ljenišk: problem. — Ekspanzija
— Trst, 6. nov (Izv.) Skupine kongresa delujejo in razvijajo se mfsli o italijanski gospodarski in trgovski ekspanzij!. Posebno živano je bilo v prvi skupini, to Je finančni, kjer Je b!Io govora o pomenu In delovanju Italijanskih bank v Inozemstvu. Naglašala se je potreba porornostl na sosedno Juzoslavijo z nasvefotn. da se urede odnošaji ž njo. ker doslej tam italijanska banka še nI mogla pričeti n'kakc akct}e. Poročevalec o udejsrvovanju bnčneja pcs1nvanja v inozemstvu je bil krm. Alberti. Kom. Brunner je cmenj-al prilike, kf so se po vojni opustile, v katerih bi bili Italijanski finančniki z lahkoto prodrli v gospodarstvo podonavskih dežel in posebno Avstrije. Francija In Anglija sta si znali potom bančneza organizma navezati nase industrijo in druga plodonosna podjetja. Nn-svetuje skrajno previdnost, da bi italijanska ekspanzija v tem pogledu ne Izzvala sovražnosti. Finančne organizacije Italijo morajo storiti vse, da bo podonaviko gospodarstvo gravitiralo proti Jadranu.
V skupfrri, ki se bavi z Izseljevanjem, so bile dolge razprave. Misli se na dogovor s kako republiko v Jučni Ameriki, kamor bi krenilo Izseljevanje Italijanov, ki bi morali dobiti tam po enem letu državMin-stvo In dotična republika bi morala uvesti v urade Italijanščino poleg Španščine. Izseljevanje hočejo organizirati povsem v narodno svrho. Nikdar ne bodo Italijani velik narod, ako ne pridejo do gospodarske neodvisnosti. To pa daja samo direkten In lasten vir za preskrbo s s?rovlnaml. Ta dl) mora zasledovati Izseljevanje. »Vzhod, že znano polje za zmazonosno Italijansko ekspanzijo Iz prejšnjih časov. Je aafbfliH cilj, po katerem morata stremiti pogled In volja nove Italije« Izseljencem pa treba tudi vzgoje In Izobrazbe, zato nasvetuje , primernih šol i
anizacije v inozemstvu. — Izse-na vzhod. — »Dante Alighieri«,
NajvaŠaejŠl Izmed sklepov vseh skupin so oni, kl se tičejo ekspanzije na Vzlicd. Poročevalec Januzzi je Izvajal: »Italija je revna dežela in ne zadostuje za svoje š:e-vilno prebivalstvo. Zato pa si ne more ustvariti svojega bogastva v notranjost!. Mora ga iskati drugoJi, pred vsem pridobivajoč z delom svojih sinov močno pre-vladanje v cosnodarsko-trgovskl ekspanziji na Vzhodu. Naša akcija se mora vršiti proti Levantl. kamor naj gre naše kvantitativna emigracija In kamor naj se Irvazajo naši produkti ?n od koder naj dobivamo sirovine, katerih Je polno na Vzhodu. Da se nameravana ponetracfja posreči, treba da poznamo psiho mladega Orljenta. n:e-govo kulturo, jezike in aspiracije«. N.ito opozarja na OrljentalskI zavod v Neaplju, ki naj pomaga od$'ej najuspešnejše Pri italijanski ekspanziji na Vzhod.
V odseku za propagando v Inozemstvu se je razpravljalo tudi o delovanju društva »Dante Aiighferl«. Ustanovljeno je bflo v rxxJpirarje Irredentistfčnega gibanja, rx*z-neie je obrnilo svoj delokrog na Italijane v inozemstvu. Sedaj Ima v tujih deželah sto podružnic, vzdržuje otroke vrtce, ljudske in celo srednje iole. Nag1; Šala se je pri tem naloga društva na meji v Julijski krajini v svrho asimilacije, kjer dela skupno z »Lego Nazlonale.« (Kaj to spada rud! na kongres za italijanski fospodnrsiri razmah v Inozemstvu?) Italijani zamišljajo v !n<%-zemstvn po vs«h važne:<:h prestotlcah In pokrajinskih središčih tudi svoje dnevnlVe. ki bi sproti »popravljali« vse vesti, katere bi bile za Italijo neugodne in nevšecne.
Zborovanja imajo preveč Imperialističen značaj, preveč so bahaška in Izzivalna tako da se bo znalo Inozemstvo najbrfe pravočasno trdno zavarovati proti napovedani italijanski ekspanziji.
Pred sklenitvijo konkordata z Vatikanom.
Uredba staroslovenskega bogoilužnega jezika. — Nadškofija * Beogradu. •— Prekmurje se podredi mariborskemu škofu.
**» Beograd,   T. novembra. (Izv.)
Svoječasno je Vatikan sprožil pogajanja v svrho, da se urede odnošaji In položaj katoliSke eerkve v naši kraljevini in da se tudi uredi vprašanje katoliških verskih organizacij v državL Zunanje ministrstvo je pred dvema letoma sklicalo konferenco* na katero ao bili pozvani strokovnjaki v cerkveno-poiitičnih vprašanjih. Sestavil se Je pozneje tudi ožji odbor, kl Je v vseh podrobnostih proučeval cerkvenopoUtlčna vprašanja ter zbiral materija] za sestavo konkordata, kl se ima sedaj v najkrajšem času končno veljavno skleniti fn podpisati Vaš dopisnik je imel včeraj priliko v daljšem razgovoru raz-
4^      £aj gosema p Qa^-4ruJEafr^
eljem monsgr. Pelerrinettljem. Nuncij mu je dal kratka pojasnila« na-glašajoč, da je Vatikan pripravljen skleniti z naio kraljevino konkordat, s katerim te imajo definitivno urediti naši odnošaji napram Vatikana ter položaj rimsko katoliške eerkve v naši državi. Med drnaim Je važno In zanimivo vprašanje o boffoajužju. Nuncij Je povdarjal, da je Vatikan rjrfpravljen sprejeti zahtevo naše vlade, da se v vse katodnem cerkva« na ozemfla naše kraljevine a vede služba božja v starosJoven-skem Jeziku. Dalje se ustanov! v Beograda nadškofija, Imenovanje nadškofa bi bilo Ce sledilo, toda v Beotradu le ni zgrajena temu primerna katedrala niti
JcapiteU, V krat-
Koroški deželni zbor.
Obljube deželnega glavarja Slovencem. — eCIovec, 6. novembra, (izv.) No-volzvoljeni deželni zbor,   v katerem imajo Slovenci dva zastopnika, se je da-j nes dopoldne sestal na prvo sejo. da I izvrši   konstituiranje   raznih odborov j ter volitve predsedstva in deželnega j glavarja. Seji je prisostvovalo 42 po-J slancev. Za prvega predsednika dežel-I nega zbora je bil izvoljen nemški naci-jonalec ing. dr. Fattinger, za IL sociialnt demokrat Julij Luk a s in za III. krščanski socijalec dr. Kari Roki-t a n s k y.
Za deželnega glavarja je bil Izvoljen s 25 glasovi vod»a nemSkih kmetov Vincenc Schumy, 17 glasov je bilo oddanih praznih. Ko so se izvršile še nekatere volitve odborov, je položil novoizvoljeni deželni glavar Schumy prisego ter podal v imenu vlade iz*avo o delovnem programu deželnega zbora. Glavne naloge deželnega zbora naj bi bile razne reforme gospodarskega In finančnega značaja. Načelo deželnozborskega gospodarstva bodi varčevanje in povzdiga gospodarske produkcije.
Koncem svojega govora se je deželni glavar v kratkih besedah spomnil tudi koroških Slovencev. Med drugim je svečano izjavil:
Nacijonalni boj v deželi naj mero-dajnl krogi in osebe potisnejo v ozadje In naj ga kolikor mogoče omilijo, kajti fe na temeliu sporazuma obeh narodov je mogoč skupen napredek. Samo ob-sebl umevno, da zakonodaja in uprava ne bodeta napram Slovencem dragace postopali, kakor napram Nemcem v deželi, v kolikor se bodo prvi gTball na tleh danih razmer, enotnost dažefe priznati fn domovinsko zvestobo domaČega naroda ohraniti nedotaknjeno.
Deželni glavar je dalje omenjal težko bedo in nesrečo nemškega naroda v Nemčiji. Izjavo deželnega glavarja je večina zbornice sprejela z odobravanjem.
Finančni odbor.
Postavke za Slovenijo.
— Beograd, 7. nov. (Izv.) Prva sekcfja finančnega odbora Je včeraj dopoldne razpravljala o proračunu ministrstva vojne In mornarice. Sprejet Je bM proračun mlnistr-•tva brez proračttna za mornarico rn pa obmejne straže. Redni In izredni izdatki znaiajo za vojno ministrstvo 1871 milijonov 457.942.40 Din. O proračunu vojnega ministrstva se je mestoma razvila Živahna debata. Osebne Izdatke za vojsko Je sekcija sprejela brez vsake spremembe. Opozicija pa je kritizirala postopanje vlade pri raznih vojattih dobavah. Posl. š e č e r o v (dem.) Je protestiral proti temu, da se višji ofidrjl vmešavajo v politiko, kar kaže slučaj generaia MHana FHioovIča, komandanta timoške dfvrzije v Zaječaru, ki se Je ude-ležH sej radfkakiega kluba. Opozicija je dalje tudi protestirala proti temu, da se v vojski povečava kontlgent oficirjev, čeprav te Je v ministrstvu nasrfašalo reduciranje oficirskega zbora. V enem letu se Je število oficirjev povečalo za tisoč. Vojni minister general Pel! 5 je odgovarjal na očitke s pripombo, da mu fmančnl minister še vedno dolguje iz naslova lanskega proračuna
150 milijonov. Ker fmančnl mlnhter dr. Stojadinovič nI bil na seji prisoten, se bo debata o vojaških dobavah ra kreditih danes nadaljevala.
— Beograd, 7. novembri. (Izv.) Tretja sekcija finančneea odbora je včeraj raz pravljahi o proračunu ministrstva Javnih del. Glede Slovenije se Je razvila kratka debata ln le bilo doseženo povišanje nekaterih kreditov za zidavo raznih poslopij ln gradnjo mostov ln cest. Ceiokupnl Izdatki za gradbeno direkcijo, mostove ln visoke stavbe znaiajo za Slovenijo po proračunu 22,424.679. od teh redni Izdatki 10.3S7.879 D Izredni Izdatki pa 12. 037.100 Din. lekcija je dovolila povečanje kredita za zidavo nekaterih stavb tako za anatomski zavod v Ljubljani v celokupni svotl 3mIUJonoT dinarjev. Sekcija je proračune za Br>sno m Hercegovino ter Banat sprejela brez vsakih večjih sprememb. Pri razpravi o proračunu za Hrvatsko ui Slavonijo je opozicija konstatirala, da ta proračun ne izkazuje nikakih postavk za zidanje novih Šcrtv Hrvatski in Slavoniji; ker je sekcija uvidela utemeljenost ugovora in je priznala Hrvatski pravico do zidanja novih šol, se bo razprava o teh postavkah danes nadaljevala.
Seja te sekcije Je določena za danes ob 3. popoldne. Na sejo je povabljen tudi finančni minister. V proračunu ministrstva javni del je za medicinsko fakulteto v Beogradu določenih 10 milijonov kredita, is katerega se imajo zgraditi fizijološki mšrt-tut, patološki In anatomski zavod. Interna klinika, kirurgična klinika m r.nekološki zavod. Za novo narodno skupščino je določenih 6 milijonov dinarjev.
Deflacijska politika Narodne banke odobrena.
— Beograd, 7. novembra. (Izv.) Včeraj dopoldne in popoldne je bila plenarna seja Klavnega upravneea odbora Narodne banke. Upravni odbor je imel rešiU vprašanje novih kreditov In povišanja obtoka novčanic. Izmed zunanjih članov so seji prisostvovali upravni svetniki: dr. Karal T r 111 e r iz Ljubljane, grof K u 1 m e r m Vladimir Turkovlč Iz Zatreba ter dr. Voiislav šola tz Sarajeva. Na popoldanski seji. po končani debati o novih kreditih in o deflaciji oz. inflaciji Je upravni odbor sprejel tole resoluciio:
Glavni upravni odbor Narodne banke je na današnji seji po daljšem razmotrira-nju o vprašanju kreditov konstatiraj da sedanja kriza ne Izvira Iz pomanjkanja denarja, temveč Iz slabega vporabilanja kreditov.
Leka za odstranitev te krize torel nI Iskati v povečanju novčaničneca prometa, neco v odstranitvi vzrokov, ki so povzročili to krizo. Narodna banka torel smatra, da obtoka denarja ni treba povečati, marveč ie Ima ostati pri sedanjem konti izor.ru novčanic
VELIKI IZGREDI V NEMČIJI.
— Berlin. 7. nov. (Izv.) Včenj ves dan so se po raznih predmestjih ponavljali Izgredi brezposelnih, ki so oplenill nad 1000 raznih trgovin. Skupine Izgrednikov, močne 30 do 50 oseb so udirale v prodajalne ter posebno odnašale konfekcijsko blago In Čevlje Policija je bila napram demonstrantom ponekod brez moči. Močni vojaški oddelki so proti večeru skušali vzdržati splošni mir. Do noči le bilo aretiranih 453 demonstrantov. Vlada je prvotno pričakovala, da bo a akcijo za znižanje cen kruhu potolažila nezadovoljne mase, Zaželjeni uspeh je izostal.
______±
stev. 255
»SLOVENSKI   NAROD« dne 8. novembra 1923.
srran a
\RETACIJA ČLANOV RESKE KON-STITUANTE.
— Sušak, 6. novembra. (Izv.) Ge-•eral Giardino je danes izdal ukaz policijskim oblastem, da imajo izvršiti aretacijo petih poslancev reške konstitu-inte, ki pripadajo takozvani Depolijevi ©anjšinjski stranki in ki so se udeležili zadnje konstituantine seje v Kraljevici
RAZMEJITEV Z ITALIJO.
— Beograd, 7. novembra. (Izv.) Član razmejitvene komisije za Italijo polkovnik Daskalovic* je prispel včeraj v Beograd na brzojavni poziv zunanje-fa in vojnega ministra. Zunanjemu ministrstvu je predložil polkovnik Daskalovic popolen načrt razmejitve. Načrt le bil odobren od generalnega štaba in merodajnih uradnih funkcionarjev. Načrt je bil snoči predložen vladi v odobrenje. Kakor poročajo nekateri listi, gre za delno korekturo naših meja. V priznanje, da se Reka anektira od strati Italije, ima naša država dobiti nekaj — »vrhov In strategičnib točk«.
ZUNANJEPOLITIČNA DEBATA V PRAŠKEM PARLAMENTU. ZAUPNICA VLADI.
— Prajrt, 7. nov. (Izv.) Narodna skupščina Je včeraj nadaljevala generalno debato o ekspozeju zunanjega ministra dr. Be-teša. Nemški poslanci so vladi izrazili nezaupanje, naglašajoč. da Je češkoslovaška eunanja politika izključno frankofilska In Nemcem neprijazna. Dalje so Nemci izvajali, da ne morejo podpirati državnikov češkoslovaške politike, keT francoska politika gre za tem, da drži Nemčijo za vedno ib tla. Nemški socijalist Czech je v imenu temšlcib soclla'fstov pozval češkoslovaško vlado, da v Parizu vpliva na Prancijo, da ee omili reparacfjskl problem.
Poslanec slovaške ljudske stranke J u-f!ga Je prebral Izjavo stranke, v kateri protestuje proti temu. da bi se smatral slovaški narod za enotnega s Češkim.
Nemški nacijonalec Lodgeman Je trnej IredentistfČno pobarvan govor, v katerem Je izjavil, da bo Nemčija kot nositeljica nemšrva še nadalje obstojala ali pa sploh ne več. Obžaluje, da sudetskf Nemci ne morejo sodelovati za ohranitev enotnosti Nemčije.
NemSki demokrat post. Kafka Je pozval češkoslovaško vlado, da ohrani še nadalje strogo nevtraliteto napram Nemčiji, Id sedaj pre?Tvlla dneve težke katastrofe.
Vodja čeških demokratov posl. dr. Krama? se Je Izjavil za načela sedanje politike ter v daljših Izvajanjih dokazoval, kako Je skušala Nemčija Francijo glede reparacij izigrati in se reparacijam sploh izogniti.
Po zaključku debate Je zbornica izrazila zaupnico vladi In odobrila dosedanjo zunanjo politiko. Za zaupnico so glasovali poslanci koaliranlh strank, proti pa so glasovali Nemci, slovaška ljudska stranka In komunisti.
NEMČIJA PRIPRAVLJA REVANŽNO VOJNO.
— Pariz, 6. nov. (Izv.) Na današnji seji Je poslaniška konferenca sestavila in pozneje izročila nemškemu poslaništvu noto, v kateri se zahteva vzpostavitev kontrolne komisije za Nemčijo. Nota zahteva, da se dajo Članom Belgije in Francije v tej komisiji vse garancije za neovirano kontrolo v Nemčiji.
Listi dalje objavljajo, da je Nemčija storila vse. da se pripravi za revanžno vojno. Francoska vlada ne more mirno smotritl sedanjega razvoja dogodkov v Nemčiji, posebno akcije, da se uvede diktatura. Francija mora radi dogodkov v Nemčiji resno in s skrbjo misliti na obmejno varnost in zavarovanje meje.
ITALIJANSKO - ČFSffOSLOV AŠKA CARINSKA POGAJANJA.
— Rim. 6. nov. (Tzv.) Včeraj je pri-soela Češkoslovaška delegacija za pogajanja k carinskemu sporazumu, ki izoonolni trgovsko pogodbo med TtaMio in Češkoslovaško z dne 24. marca 1921. Porainnin se prično danes. Na razgovor pridejo tudi druga gospodarska vprašanja,
RADIOTELEGRAftčna POSTAJA NA REKI.
— Reka, 6. nov. (Tzv.) Včeraj j? bila inavgurJrana Javna radinfelegrafčna služba med Peko in Rimom. Re?ka postaja zveze Reko z Rimom. Genovo Dunajem Budimpešto. Beogradom in z ladjami v sredozemski kotlini. Tz Rima je prijel pozdrav V. Marconija na guvernerja Oiardina in Co-lonna di Cesaro je pozdravil italijansko Reko. Giardino Je v svojem odgovoru označil Reko kot žarišče na skrajni meji italijanske domovine.
PROGL a ^ttfv r-^KE z A REPTTPLTKO.
Živahno remibljkansko £tbar»ie.
— Atene, 6. nov. (Tzv.) Grški tisk zelo ostro napada dinastijo, ki jo obdnlžujc vseh nesreč in katastrof ter zahteva, da se proglasi Grška za republiko. General Koudllls. komandant grške mornarice je ostro nastopil proti dinastiji. Obsodil jo je, da do danes ni ničesar storila za blaeobit naroda marveč da ga Je vedno pehala v nesrečo. Danes popoldne so bile velike d°m"mstra~iirt po ulicah prestolice. Demonstranti* so klicali: »Doli s kraljem!« »Živela republika!«.
Gospodarstvo.
Politične vesti.
e= Zbor zaupnikov klerikalne stranke- Na zaupniškem zboru klerikalne stranke v nedeljo je bil izvoljen za načelnika SLS dr. Anton Korošec, za prvega podnačelnika Bogomil Remec, za II. podnačelnika Ivan Brodar, za III. podnačelnika Ivan O g r i n in za IV. podpresednika dr. Andrej G o s a r. V izvršilni odbor so bili izvoljeni: dr. Korošec Fran Kremžar, dr. Mohorič, učitelj Štrukelj, dr. Brejc, dr. Natlačen, dr. Božič, dr. Stanovnik, dr. Brecelj, dr. Kulovec, dr. Slavič, Fran Smodej, Fran Gabrovšek, Jože Gostinčar, Anton Sušnik, dr. Hohnjec, Vesenjak, Ivan Ogrin, Bogomil Remec, dr. Gosar, Marko Kranjc, Ivan Brodar, Vinko Munda in Ivan GajSek. Na shodu so sprejeli resolucijo o taktiki, avtonomiji, o prosve-tl, o zadružništvu, o obrti in industriji. Resolucija o taktiki se glasi: »Zbor zaupnikov SLS jemlje poročilo svojega načelnika z odobravanjem na znanje ter izreka popolno zaupanje Jugoslov. klubu in mu glede taktike prepušča svobodno roko.« Glede avtonomije je bila sklenjena tale resolucija: »Najširša zakonodajna avtonomija cele nedelj ene Slovenije je In ostane središče in kardinalna točka vsega našega aktualnega političnega programa, za katero se hoče SLS brez popuščanja in omahovanja dosledno enrgično in neizprosno boriti z vsemi silami, dokler je ne doseže.« Končno je zbor zaupnikov protestiral proti Italijanskemu nasilju v Primorju, proti uvedbi kuluka in proti odpravi ministrstva za socialno politiko, ter izrazil zahtevo, naj se vojaške bremena olajšajo s tem, da bi slovenski vojaki služili v ožji svoji domovini.
= Kriza v ministrstvu za agrarno reformo. Ker je nastalo v radikalni stranki v Vojvodini veliko nezadovoljstvo proti ministru agrarne reforme Stoiadinoviču. zahtevajo vojvodinski radikalni poslanci njegov odstop. Vojvodinski radikali so nezadovoljni z dosedanjo agrarno politiko.
= Poset naših parlamentarcev na PoFsketn. Za soboto je določen odhod naših parlamentarcev, 26 po številu, v Varšavo. Skupščinski tajnik Stepo Kobasica je včeraj o programu obiska delj **sa konferiral s poljskim poslanikon; Okenskim. Potovanja naših parlamentarcev v Varšavo se udeleže tudi zastopniki vladinih listov, in to samo beogradskih. Novinarji ostro kritizirajo enostransko postopanje skupščinskega predsedstva.
= Češkim Nemcem raste greben. Nemški senatorji Jelinek. dr. Spiegel, dr. Maver-Harting. Knirsch in tovar« so podali vladi interpelacijo, v kateri pravijo, da so Nemci vsi zavzeti in z
mučnim razočaranjem čitali govore, ki jih je imel predsednik republike v inozemstvu. »Ne morejo si pojasniti, da je mogel predsednik obljubiti Franciji zvezo v dobrih in hudih časih, ne da bi vzel v pretres, da ima v vprašanjih miru in vojske odločilno besedo narodna skupščina ter vprašujejo, kako more vlada te govore zagovarjati in ako hoče v bodoče skupščino (v tem slučaiu Nemce) respektirati.« V tej interpelaciji so Nemci dovolj odkrito pokazali svojo domišljavost. A dokler bodo imeli Čehi svojo narodno državo, povedo lahko urbi et orbi, da delajo politiko te države, ako gredo skupaj s svojimi zavezniki. Če bi Čehi ne hoteli vladati tako. kakor je treba v narodni češkoslovaški državi, bi plesali kakor bi nemški Mih! godel. Kakšen ugled bi potem uživali Čehoslovaki v zunanjem svetu in kakšno vrednost bi imeli za zaveznike, je docela jasno.
= Češkoslovaško poslaništvo v Carigradu. V kratkem se ustanovi v Carigradu Češkoslovaško poslaništvo. Nato prične češkoslovaška država pogajanja s Turčijo v svrho sklenitve trgovske pogodbe. Sedaj se nahaja v Carigradu samo češkoslovaški delegat dr. Svetlik z baš najpotrebnejšim osobjem.
= Nemška agUacija proti češki šoli ln češki narodni sfavnosti. Da bi Nemci v Bohovi pokazali, kako mrzijo češkoslovaško republiko, objavljajo v nemških listih poročila, v katerih se zahvaljujejo nemškemu prebivalstvu v Bohovi za to, da je odšlo iz mesta ter se ni udeležilo češke slavnosti. Istotako se toplo zahvaljujejo vsem onim bo-hovskim Nemcem, katerim ni bilo mogoče ostaviti mesto, pa so zastrli okna, da bi ne videli Čehov. Bohovski Čehi se nad tem nemških početjem niso prav nič spotikali, ker Že davno predobro vedo, da ne morejo nič dobrega pričakovati od zagrizenih nemških sodržavljanov. Pri zadnih občinskih volitvah je bil izvoljen za češko manišino tudi en Čeh v občinski zastop, s katerim se je novemu županu posebno hudo pokadilo pod nos, saj je v svojem nastopnem govoru pripomnil, da se bo z občinskim zastopnikom češke narodnosti ob priliki še bavil. Istotako so bohovskim velikim Germanom na potu tamošnje češke šole in češki učitelii: zato jih pa tudi v svojih organih stalno napadajo, namesto da bi svoj prosti čas porabili za učenje državnega jezika, da bi ne vlekli še čeških kron za svoje protidržavno delovanje. Dasi leži mati Germanija na tleh, vendar megalomanija Nemcev še nI zapustila. Bržkone pride na mater Gcrmanijo še večje gorje.
Dr. Gustav Gregorin:
ZAKAJ JE POTREBNO POVIŠANJE ZAKONITEGA KONTINGENTA NOVČANIC »NARODNE BANKE«?
Pozivaje se na svoje članke o vprašanju inflacije in deflacije, priobčene v številkah 218., 22U 229., 235.. 241. in 252. »Slov. Naroda«, hočem dokazati, da že danes obstaja potreba zvišanja zakonitega kontingenta novčanic »Narodne banke« za najmanj 1500 milj. dinarjev.
Da ne bo v tem oziru nobenih ne-sporazumljeni, moram povedati, da vprašanja omenjenega kontingenta ni razumeti kot takojšnje zvišanje obtoka novčanic kar tja v en dan, ampak le razširjenje meje, do katere naj sme »Narodna banka« izdajati nove novčanice za izključno produktivne svrhe, upoštevajoč stroge kriterije, kakor sem jih označil v prejšnjih člankih. Gre torej za vprašanje, da se z razširjenjem navedene meje omogoči Narodni banki plodonosno delovanje, da je zakonito-for-malni vzroki ne prisilijo, odrekati kredite za potrebne produktivne gospodarske svrhe ter s tem ovirati gospodarski razvoj, kateremu imajo denarna sredstva služiti. V dokaz pa, da že danes takorekoč »visi v zraku« potreba zvišanja kontingenta novčanic za nadali-nih 1500 milij. Din, naj služi sledeče:
Glasom tedenskega izkaza Narodne banke od 22. pr. m. je imela država na ostanku Blairovega posojila vloženih pri Narodni banki 176.1 milijonov Din ter so znašali privatni žiro-računi in privatne vloge pri njej 250.7 oziroma 188 milijonov Din, kar sem navedel že v zadnem članku. Te vloge v skupnem znesku od 614.8 milijonov Din so odpovedliive vsak čas. Narodna banka mora biti torej pripravljena, da jih izplača z novimi novčanicami. Prav gotovo je, da država v kratkem mora dvigniti omenjenih 176.1 milijonov Din v kritje investicij, za katere ta svota niti zdaleč ne zadostuje. Z ozirom na v oliko pomanjkanje denarja je tudi pričakovati, da se bodo privatne vloge od dne do dne krčile. Poleg tega znašajo neizplačane tirjatve dobaviteljev države po verodostojnih zatrdilih naunanj 1000 milijonov Din. Ker ni misliti, da more država izplačati ta dolg iz davčnih dohodkov in ker je njen kredit pri Narodni banki izčrpan, državi ne preostane drugo, nego najeti v to svrho zunanje posojilo, ali pa izdati svojim upnikom bone oz. obligacije, katere bodo smeli poslednji eskomptirati pri Narodni banki, ako bo na to Narodna banka sploh hotela pristati. V enem kakor drugem slučaju se bodo morale izpre-meniti tuje devize in valute oz. boni ali obligacije v dinarske novčanice do omenjene svote 1000 milijonov.
Ta dn]g države in gori omenjena svota ulog 614.8 Din, opravičujeta mojo trditev, da je — ne glede na druge od mene v pre snjih člankih navedene razloge že danes evidentna potreba zvišanja zakonitega kontingenta za najmanj 1500 milijonov Din.
Ogromni dolg države proti dobaviteljem nam raz asnjuje na eni strani, zakaj da naši produktivni sloji trpijo na takem pomanjkanju denarja. Na drugi strani pa je ta ogromni dolg države ostra kritika glede gospodarjenja naše finančne uprave, ki seveda ne čuti nobene potrebe najemati kredite pri Narodni banki, ko si je pribavila kredit 1000 mi!i:onov Dinarjev na breme in proti volji naših pridobitnih krogov.
Pač pa občutijo težke posledice take politike v naši državni administraciji prizadeti dobavitelji, ki morajo plačevati denarnim zavodom visoke obresti za izposojen obratni kapital. In z njim tudi denarni zavodi sami, ki ne morejo priti do povračila državnim dobaviteljem posojenih svot. Odtod izvira in prihaja največji del denarne krize, v kateri se nahajajo današnji pridobitni krogi in naši denarni zavodi. Ako bi vsled rešenja obveznosti države napram njenim dobaviteljem prišlo v promet omenjenih 1000 milijonov Din, bila bi naša denarna kriza pri kraju. Končno pa visi v zraku nad obtokom naših novčanic še Damoklejev meč povračila ob izmenjavi kronskih novčanic pridržanega 20= odbitka v približnem znesku od 240 milijonov Din, katero povračilo je bilo že neštetokrat obljubljeno ter istotako neštetokrat odloženo. Zdi se pa po zadnjih izjavah finančnega ministra, da se sploh ne misli več na povračilo omenjenega odbitka .
Ni moja naloga, da se spuščam v kritiko takega postopanja. Izražam pa le bojazen, da bi taka razbremenitev državnih financ mogla imeti za posledico težko obremenitev državnega čuta prizadetih interesentov. Dvomim, da se za 240 milijonov Din izplača prevzeti odgovornost za take mogoče posledice, ne glede na materijelno škodo, ki bi zadela iste interesente. To pa le mimogrede.
Prihodnjič hočem obravnavati vprašanje, kako bi se dalo po mojem mnenju rešiti vprašanje zvišanja danes iz-
črpanega zakonitega kontingenta novčanic »Narodne banke«, ne da bi se predrlo načelo tretjinskega kovinskega kritja.
* * *
Izvoz tekstilnega blaga iz Češkosovaško In Avstrije v Jugoslavijo.
Po čeških podatkih navajamo glede izvoza tekstilnega blaga iz Češkoslovaške in Avstrije nastopne številke: V stroki bombaževih Izdelkov se je dvignil Češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo s 6200 kvintalov v letu 1920 na 39.184 kvintalov v letu 1921, avstrijski izvoz pa s 3154 na 21216 kvintalov. Pri posamnih drugih izdelkih se navajajo tele številke za leta 1920 do 1922: Izvozilo se je iz Češkoslovaške 4529, 3661, in 3151 kvintalov, iz Avstrije se je izvozilo v Istem času 4S9, 5612 m 4791 kvintalov, tako da v teh strokah stopa Avstrija pred Češkoslovaško. V bombaževih tkaninah jo Češkoslovaška presega. Razlika med izvozom obeh dežel pa se stalno zmanjšuje. V stroki pletenega in tkanega blaga ie rrmožina, uvožena iz obeh dežel, skoraj enaka, vendar pa je leta 1921. češkoslovaški izvoz znatno prekosil avstrijskega. Glede izvoza volne in volnenega laga ostaja Avstrija za polovico zadaj. V letih 1921 in 1922. je šlo iz Češkoslovaške v Jugoslaviio takega blaga za 3946 in 7323 kvintalov. v prvi polovici preteklega leta pa 3946 kvintalov. Izvoz h Avstrije ;e znašal 3130 kvintalov leta 1920, in 3036 kvintalov naslednjega leta, dočim je za celo lansko leto znaša! komaj 2927 kvintalov. Češkoslovaški izvoz volnenih tkanin v Jugoslavijo raste in je dosegel lani 5554 kvintalov, dočim je avstrijski Izvoz v tem letu, 1244 kvintalov, nekoliko manjši nego prejšnje leto. Tako je v izvozu volnenega, tkanega ln pletenega blaga Avstriin presegala Češkoslovaško, ker je leta 1921 in lanski avstrijski Izvoz dvakrat tako velik kakor Iz Češkoslovaške. Češkoslovaški izvoz damskih in moških oblek v Jugoslavijo je lansko leto padel na 14S5 kvintalov s 3449 prejšnjega leta in zaostaja tudi za izvozom 1.
1920. S tem se je znatno približal avstrijskemu rzvozu, ki je s 1666 kvintalov !eta
1921. padel na 1443 v naslednjem letu. V izvozu perila tudi zaostaja češkoslovaški izvoz za avstrijskim. Glede izvoza svilenega blaga je češkoslovaški izvoz znatno zadaj za avstrijskim, toda s polsvilenim blagom pa presega Avstrijo za eno tretjino. Češkoslovaški Izvoz tega blaga v Jugos'a-vijo je znašal 1921 leta 576 kvintalov. In nI pa 345, avstrijski fzvoz v teh letih 337 in 280 kvintalov. Glede tekstilnega blaga je pri nas menda še vedno na prvem mestu Italija, ki izpodriva Češkoslovaško in Avstrijo. Mi bi želeli, da se že skoro konsolidirate trgovski stiki med našo državo in Češkoslovaško ter stopijo v uvozu raznovrstnega blaga iz inozemstva povsem iz upoštevanja vsi naši sovražniki.!
* * *
—g Novosadska blagovna borza 6*. nov.
Na produkrni borzi notirajo: Pšenica bačka 79-80 kg 2%, ponudba 325, 79-80 kg, 100% kasa, 1 vag. 320.50, ječmen bački ponudba 255; bački 68 kg duplikat kasa, 255. oves bački Beosrra-d, 7 v?g. 230. koruza bačka Subotica, 3 vag. 203—20S; bačka stara 1 vag. 240: za septemb-er-rnarc 25% kasa, 1 vag. 255, za januar 1007o kasa, 2 vagona, 205; za februar, duplikat kasa, 6 vag. 232.50—235; za marc, 3 vag. 320, za april-maj 10 vag. 255. Fižol beli bački, duplikat kasa. 1 vag.. 530 moka baza »0« 520, »Os« ponudba 525; baza »0« duplikat kasa,
2 vag. 527.50: »Os« ponudba duplikat kasa
3 vag. 520—525: »2« 2 vag. 470—475, »5« duplfkat kasa 1 vag. 425, br. »6«, 3 vag. 350 otrobi v juta vrečah 2 in pol vag. 130. Tendenca mlačna.
—g Špekulacija z obligacijami vojne odškodnine. Finančno ministrstvo je te dni dobilo informacii*. da se vrše z obveznicami vojne odškodnine razne zlorabe, zlasti od strani špekulantov, čijih cilj je, da izprdri-nejo vrednost teh državnih obligacij. Ker je te vrste verižništvo škodljivo za državo samo. Je finančno ministrstvo sklenilo storiti temu konec. Zlorabe so nastale na ta način, da so verižnikt kupovali obligacije po zelo nizkem kurzu fbili so slučaji, da so kupovali lOOdinarske obligacije po 7 dinarjev), pozneje pa so iste obligacije dajali kot kavcije za nominalno vrednost. Finančno ministrstvo bo v bodoče najstrožje kaznovalo to šrekulacijo.
J»!li*kn. krajina.
— Z Goriškega. Slovenski starši se zbirajo in podpisujejo proteste proti uvedbi italijanskega učnega jezika na osnovnih šolah. Take proteste so poslali v zadnjem času na pristojna oblastva iz občin Pihenberg, Vrtojba, Št. Peter in Sturijc-Zapuže. Starši zahtevajo odločno, da se spoštujejo njihove pravice do otrok in pravice otrok do vzgoje in izobraževanja v materinem jeziku. Po-vdarajo, da oni plačujejo šolo in pošiljajo v njo svoje otroke, da se tam česa naučijo, tudi državnega jezika, ali pouk se ima vršiti v materinem jeziku, ki je naravna podlaga prvotnega pouka. — Na dan vseh svetnikov je položilo društvo »Mladika« v Gorici na grob pisatelja Ivana Erjavca lep venec. Kakor znano, počiva pisatelj Erjavec na starem pokopališču v Gorici, kier je pokopan tudi nepozabni goriški buditelj dr. Lavrič. — Fašistovska proslava se je vršila tuintam, posebno na Krasu, najsvečanejše seveda v Sežani, kjer so se vrstili »pri treh kronah« raznovrstni govori, v katerih se je povdarjala tudi »regeneracija«, ki jo ie izvršila sedania vlada. — V Kanalu v Soški dolini so izkopali nekega neznanega vojaka in truplo izpostavili v mrtvašnici. Pri pogrebu je bila masa in fašisti so nagnali lin-di vkupai. Govoril je znani patriiot Pe-temel, katerega je tržaški »Piccolo« tem povodom promoviral za doktorja.
Prosvsta.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani«
DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Sreda 7. nov.: Danes bomo tiči.    Red B. Četrtek S. nov.: Gospa z morja.     Red D. Petek 9. nov.: Smrt majke   Jugovičev. P* Sobota 10. nov.: Judit.    Red C. Nedelja 11. nov. ob 3. pop.:   Kar hočete.
Ljudska predstava. Nedelja U. nov. cb S. zvečer: Osma žena
Izven. (Premijera). Ponedeljek 12. nov.: Gospa z morja. Red E
OPERA.
Začetek ob poi 8. uri zvečer.
Sreda 7. nov.: Novela od Sunca — Zape-
čatenci. Red E. Četrtek S. nov.: Aida. Red C. Petek 9. nov.: Nikola SZrlnjski. Red D Sobota 10. nov.: Psoglavci. Red A. Nedelja 11. nov.: Mignon. Izv. (Premijera). Ponedeljek 12. nov.: Zaprto.
★     ★ ★
—Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja p. n. abonente, da poravnajo svoje obroke najkasneje do 12. nov. t 1. in sicer abonentje na uradniške izkaznice svoj 3 obrok, ostali abonenti pa svoj 2 obrok, da se izognejo nepotrebnim opominjevalnira stroškom.
— Izložba slovensk'h umetnikov v Beo-jrradu. Društvo slov. umetnikov »Vesna« namerava prirediti v Beogradu razstava Izlože svoja dela izključno samo društve-niki. Izložba bo otvorjena v prvi polovici meseca decembra.
— Šentjakobski gleclaRki oder: Sobota 10. nov. Zakonske zmešnjave. NVJcija 11. nov. Ženitev (Gostovanje v škof jI Loki.)
— Šentjakobski gledališki oder vpr!-zorl v soboto 10. nov. moderno Štiridenjan-sko veseoigro »Zakonske zmešnjave«. Igra je polna najkomičneiših prizorov In nar* Prisrenejšega humorja, tako da ne priJes" iz smeha. — V nedeljo gostuje oder v So-kolskem domu v škofji Loki z Gogoljevo veseloigro »2enitev«.
— Jubilej umetniškega društva »Lade«. Društvo srbskih umetnkov »Lada« je bilo ustanovljeno pred 20 leti. Svojo 201ctnico proslavi na slovesen način meseca januarja 1024. Program svečanosti Je že sestavljen. Na proslavo bodo povabljeni vsi Jugoslo-venski umetniki. Meseca septembra 1921 poteče 20 let. odkar Je bila v Beogradu prva jugcslovenska umetniška razstava.
Književnost.
— rTerTmann - Bradač, Ivančkov sv. vo* čer In nekoliko veselih povestic o živalcah.
V Novi zalo/bi je izšla pod tem naslovom knjižica, ki predstavlja v dobrem slovenskem prevodu zbirko poljudnih kratkih črtic iz mladinskega življenja. Avtorju, pril i uhljem nemu češkemu pripovedovalcu Ignatu Herr-mannu se pozna, da je črpal znanje ln snov za svoje pripovedke iz globin ljudskega' življenja. Sam ne sili v visoke filozofske in psihološke sfere in tudi bralca ne vodi tja« kjer bi se utrudile njegove misli in razvnela fantazija. Tako, kakršno Je nehanje mladih' dečkov s susliki. psički, želvami in drugimi živalicami, ga slika Hcrrmann v prostem, gladkem jeziku v vseh mogočih varijacijatu ki so povsem naravne in verjetne In v tem, da podaja orimitivne, vsakdanje stvari brex umetne napetosti in pretirane domišljije, Je obenem vrednost in plus njegovih povestic. Naša mladina bo nnšla v njih mnogo zabave in razvedrila. Prevod prof. Bradača se čira gladko. S^loh pa smo mnenja, da bi Klo doh!*o večkrat segati po s!ova*skJ literaturi, kajti čim bolj bomo spoznavali duševne proizvode bratskih narodov, tem večia in sil-nejša bo zavest, da smo udje enegi teti a,
V tem smislu je hvalevredno, da se pojiv-IJajo na na«em književnem trgu v v^dna? večjem številu prevodi iz čeSke literature.
— Matematične tabele. Sestavil prof. Ivo Tejkal. 1923. Natisnila m zal^ :«i Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 252. Cena v platnu vezani knjigi, prro.ms žepne cblfke 66 Din. Knjiga Ima spredaj navodilo za uporabo matematičnih tabel. Pojasnila so podana v vseh treh narečjih: slovenščini in srbo-hrvaščini ter so tiskana: fstotako v latinici in cirilici, kar knjigo posebno usposablja za uporabo po celi državi. Vsebina: Prvih devet potenc števil 1 do 9. Važne konstante. Bodoča vrednost 1 Din. Recipročne vrednosti, 2. in 3. potence in koreni, mantise Briggovlh logaritmov, obseg in ploščina Icroga za števila 1 do 1000. Pretvarjanje minut v stopnje. Pre-rvarame sekund v stopinje. Numcr. genio-metrijskih funkcij. Logaritmus goniome:r:j-skih funkcij. Ločna dolžina in višina, tetivna dolžina In ploščina krogovega odseka ali segmenta za polumer 1 od 1° do 1 S0°. Prostornina krogle za premer 1° do 180°. Obseg elipse. Pravilni mnogokotniki. Matematične formule: 1. Aritmetika. 2. Geo metrija. 3. Glavne osnovne formule dife-rencijalnega računa. 4. Vrste. 5. Osnovni integrali. Mere in uteži. Primeri hitrosti Konstante oso'nča. Barometerska višina. Zemljepisna širina rn dolžina nekaterih krajev. Specifična teža: 1. a) Trdnih teles, b) Lesov. 2. Kip';jv;n. 3. Plinov in pare. Srednja specifična toplota. Vrelišče. Tališče oziroma zmrzlišče. Kurilna vrednost: 1. Trdnih goriv. 2. Knpljivo tekočih goriv. 3. plinastih goriv. Teža nakopičenih teles. Tovor. Ob:čajni železniški vozovi in tovor-jenje. Običaine lesne vrste. Okrogli les. Žagani in obtesani les. Vztrajnostni momenti in odporni momenti najvažnejših presekov. Vztrajnostni In odporni momenti za krožne preseke. Vztrajnostni In odporni momenti za kolobarske preseke. Vztrajnostni in odporni momenti za pravokotne preseke. Dopustljivi vrtilni momenti za najvažnejše preseke. Cevni navoj po VVhft-worthu. Lo\vcnherzov navoj. Sellersov navoj. S. J. navoj. Whitwortov navoj. Vztrajnostni in odporni momenti za iasan*
$<ian 4.
»SLOVENSKU NAROD«,   dne 8. novembra 1*23
stev. 255.
sko železje. Koeficient § za določanje Idealnega upogibnega momenta. Elastičnostmi moduli in zrušilne trdnosti: 1. Železa. 2. Drugih kovin In materijallj za natezne organe. 3. Lesa. 4. Stavbenega gradiva. Varnostni koeficienti. Dopustne napetosti: 1. Za strojne konstrukcije po Bachu. 2. Za natezne organe. 3. Za stavbne konstrukcije. Tabela za kontokorentni račun. Tabela za nosilce s konstantnim presekom. SploŠ-ne opombe za uporabo tabel. Knjiga je bila nujno potrebna naši tehniki. Zelo dobro bo služila vsem tehnikom pri Študiju, tako za univerze, tehnične srednje šole In druge šole, posebno uporabna je pa v praksi za inženirje, stavbne podjetnike, industrijce Itd. Delo prav toplo priporočamo.
Sokolstvo.
Velike sokolske slavnosti v Pragi dne 28. oktobra.
Češki narod je praznoval letos dne 28. oktobra petletnico osvobojenja n« najbolj slavnosten način. Proslave te petletnice se je udeležil ves narod brez razlike. Sokol* stvo je pa hotelo ta dan proslaviti s tem, da je položilo temeljni kamen največji so* kolski stavbi — Tvršovemu domu v Pragi. Tvršev dom stavi COS s pomočjo celokup* nega češko*slovenskega Sokolstva. V njem si ustvarja češko Sokolstvo središče, iz katerega se naj bi širila sokolska ideja med
vsemi slovanskimi narodi.
Dom se nahaja v Pragi ITT. {na Mali strani) ter je ena najstarejših stavb v PragL Zgodovina pripoveduje že L 1587. o tem domu, ki ie bil last raznih plemenitaških rodbin. Od 1. 1767. je bil last avstrijskega erarja, ki ga je pretvoril v takoimenovanl
Zeughaus ali oropamo, iz katere so bili obo* roževani avstrijski vojaki za časa svetovne voine. COS je kupila ta dom leta 1921 za 3.000.000 Kč ter je sklenila predelati ga v Tvršev dom. Načrte za preureditev te stav* be ie izdelal arhitekt brat Krasny, ki je postavil tudi nalačo Kreditne banke v Ljub* liani. Vsa dela je prevzel znani sokolski delavec brat Beranek. Pod vodstvom teh dveh neumornih sokolskih delavcev se pre* tvarja stara palača, nekdanii sedež" aristo* Icraclje in avstrijskega militarizma, v pre* krasen Tvršev dom, ki bo postal tako sre* dišče vse^a sokolskega dela. V tem Tvrše* vem domu brodeta grajeni dve veliki telo* vfldniei. zimska plavarna, ogromno letno telovsdišče, prenočišča, učilnice za vaditelj* ske šole. obednice, velike sobane za pre* davania itd. Vse to je predvsem namenjeno za stalno vaditeljsko šolo, ki bo nekaka univerza sokolske telesne vzgoje. Razven tega se bodo nabadale v domu vse priprave za stalne šole sokolskih i zob raže vatel je v, za zdravstvene namene itd.
Raz-n tega so v Tvršovem domu dolo* Čeni velikanski prostori za sokolski nrvrej z arhivom in strokovno knjižnico, dal'e posebni nrostori za uredništva raznih §oV6b skih. listov, sobe za razne odbore, d<?lje
posvetovalnice za predsedstvo fn odbor ČOS, pisarne tajništva ČOS itd. V pritličju hrt nameščena zaloga knjig ČOS In proda* jalnioa ter prostori za unravo raznih sokol* skih listov. Poleg vseh teh prostorov bodo imele v Tvršovem domu svoie pisarne neka* tere praske župe. Že iz tega je razvidno, kako veliko sodišče za Sokolstvo bo postal Tvršev d^m. Proračun za izvršitev vseh teh del znaša 18.000.000 K?. To Je ogromna ▼sota. katero žrtvuje Češko Sokolstvo za svolo s+flvbo, ki ie namenjen« celemu n«* rodu. Češko SoVo]stv0 se teh ogromnih stroškov ni ustrašilo ter z velikanske no* irtvovalnostjo in z ljubeznijo nabira darove za svoj dom.
Dne 28. oktobra }e poIozTIo češko So* kolstvo temelini kamen tej ogromni stavbi. Ta dan se je obralo v Pra<*| o^omrift število SoknUf^a vseb r^aških zup ter delegati vseh žim COS. Tei veliki s1^vno<»ti ie prisostvoval tudi zastoonik ju<Toslovenskega sokolskega saveza taimk dr. Fmv. ki je pologi v imenu jngoslovenskega Sokolstva k os+-»lim temeli* nim kamnom tudi kamen iz Triglava kot zrak ve*n*-<*a bratstva češkega fn jugoslo* venskega SoVnfstra.
V nedeljo dne 28. oktobra, točno ob 2. uri. so odkorakale dolge vrste Sokolstva izpred telovadnice praškega .Sokola na pro* stor, kjer se gradi Tvršev dom. Ogromne množice ljudstva so pozdravi iale Sokolstvo — bilo je kakor ob vsesokolskih zletih — Praga je odmevala velikanskega navdušenia. Na prostoru, kjer bodo postavljene telo* vadnice. so bili položeni na slavnosten način in ob velikanskem navdušenju temeljni kam* ni. Velikansko navdušenje je povzročila navzočnost zastopnika jugoslovenskega So* kolstva, ko ie položil triglavski kamen k ostalim temelinim kamnom. Navdušenje ni hotelo prenehati. Po končanih pozdravnih govorih so bile položene razne spominske listine v en temeljni kamen, kjer so bile zazidane. Ko je ogromna množica zapela še narodno himno, se je Sokolstvo razšlo ob velikanskem navdušenju navzočega liud* atva. Tvršev dom bo dogotovi ien 1. 1924.
Tsti dan dopoldne so položili zastopniki COS in jugoslovenski delegat vence na grob neznanega voiaka, kjer jih je sprejel pri* mator mesta Prage dr. Baxa, dalje na Tyr* šev grob in na grob umorienih legijonarjev.
Prczident republike Masaryk je poslal COS sledeči dopis:
»Bratje in sestre! Z veseljem izpolnfu* jem svojo člansko dolžnost ter pošiljam svoj prispevek za Tvršev dom.
V bojih za našo osvoboditev smo dobro spoznali, kar pomeni za nas vse pravilno razumevana sokolska ideia. Prepričan sem z vami, da nam pomore Tvršev dom vzgo* jlti zd-av in zdravomisleč narod. Nazdar! T. G. Masarvk.«
— Bohinjsko sokolsko društvo priredi na Martinovo nedeljo v prostorih hotela »Markeš« v Bohinjski Bistrici društveni »Martinov večer« s plesom In drugim zabavno-šaljivlm sporedom. Sodeluje na novo rrsianovljeni društveni tamburaški zbor Konkurenčni plesi. Nagrada za najboljšega plesalca: Ura: za najboljšo plesalko: zapestnica. Pričetek ob 19. zvečer. — Vstopnina 5 D za osebo. Prebitek prireditve Je namenjen kritlu troškov za tamburice.
Veliki film sezlfe 1923/24
od 8. do 11. I. del od IS. do 14. II. dol
le želi mm Mižim žene"
KIH0 MATICA
ženski obzornik, f
Ob dvajsetletnici »Kola srpskih sestara«.
O proslavi 20letnice »Kola srbskih sester« in o slovesni otvoritvi njihovega doma smo poročali že pretekli teden. Pri tej slavnosti je zastopala Slovenke gospa Marica Bartolova. Na občnem zboru »Kola« Je dobila besedo tudi ga. Bartolova, ki Je po izraženi iskreni čestitki k Jubileju izvajala med drugimi:
Danes se prirejalo sirom moje ožje domovine protestna zborovanja proti italijanskemu nasilstvu. Dovolite, da se na ta dan dotaknem trpljenja naših bratov ln sester v Primorju tudi Jaz. Pol milijona naših bratov in sicer naiboljšlh bratov leči v suženjstvu sovraga. ki Je mnogo okrutnejši In na-silnejši nego Je bil Turčin. Turčin ni jemal raji ne šol, ne narodnosti, novi sovrag Je vzel našim bratom šole, da Jih raznarodi, jemlje Jim dušo.
Zažgal Je našim bratom domove, vrgel slovensko učiteljstvo na cesto in slovenske šole je nadomestil z italijanskimi. Kaj takega ne pomni zgodovina, s takimi odredbami se Je proslavila le Italija. Zakaj tako dela z našimi ljudmi? Zato, ker zna, da lih ne more braniti, ne ščititi nihče. Samo, ako bo naša država Jaka. dobi kruti sovrag re-snekt pred nami. Na nas ženah ie mnogo, da delamo, da se država ojačl in konsolidira. Vplivajmo na svoje može, naj ne tratijo sil v strankarskem boju. ki državo le slabi in ubija. Me matere učimo nato deco. da nismo Še vsi svobodni, da trpi velik del našega naroda pod nasilnim sovragom. Vzca-JaJmo naše sinove, da bodo rekli tako. kakor sem čula nekega slovenskega mladeniča: »Noben križar nI šel v križarsko vojno tako oduševljeno, kakor bi šel Jaz na onega sovraga. ko bi me zvala domovina.«
Govor slovenske zastopnice Je vzbudil med SrbkinlamI veliko pozornost.
Nato Je prečltala gospa Delfa I v a n i č-ka letno poročilo o delovanju Kola. Treba b! bilo poročilo prinesti doslovno, da bi se imelo pravo sliko o delovanju te najmočnejše ženske organizacije. Njihov koledar Vardar prinese za leto 1924. poleg navadnega letnega poročila tudi vso zgodovino deta od obstanka društva prt do danes. V torek 30. oktobra ob 10. Je bil parastos za vsemi, ki so Izginili In umrli za očetnjnvo od Kosova do danes, kakor tudi za vse umrle ustanovitelje, dobrotnike, redne in pomožne Člane društva. Po odpevanem parastosu Je stopil na lečo pop Vela M arkovi č ter s svojim prekrasnim govorom dokazal, kako Je pravoslavna cerkev tesno združena z narodom In z delom za narod. Poveličeval Je vse delavke v Kolu srbskih cestara ki so svojemu življenju postavile tako vzvišen in plemenit cilj: delati za blagor bližnjega In za očetniavo. Osušile so nebroj solz. utošile : invalidom hude boli g svojo pomočjo, otele mnogo dece, podprle starčke in starke da niso pred smrtjo v obupu klonHi d-mom. K*-»-lašice so ob času balkanske fn svetovne vojne Imele na vseh koncih In krajih svoje bolnice in pomožne postaje, one pač niso med onimi — Je dejal pop Markovič — kl ne vidijo v življenju človeka, nego samo rojstvo in smrt, a med tema dvema le dolgčas.
V torek popoldne so zunanji odbori nadaljevali čitanje svojih poročil, katera so se j pričela čitati že v ponedeljek. Ko je zadnja i delegatka podala svoj izvesta j. postregle so odbornlce in gojenke doma delegatkam s čajem In sladkim pecivom.
Jugoslovenske sestre iz vse Slovenije čestitamo svojim srbskim sestram kar naj-srčneie na njihovih uspehih in sijajnem domu ter ob^čamo da bomo delale po nilho-vem zgledu vselej v nacijonalnem In humanitarnem duhu.
*    ★ *
— Kolo mgoslovetiskfh sester v LfmV flanl hna v četrtek 8. tm. ob 16. redno odbor ovo sejo. — Tajnica.
— Dijaške gospodinje Imajo redni mesečni sestanek v četrtek 8. trn. v restavraciji »Novi svet« na Gosposvetskl cesti 14.
Društvene vesli.
— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani proglaša svojim članom za vsa razpisana mesta Okružnog Ureda za osiguranje radnika v Splitu najstrožji c a v e-t e in se pridružuje Slobodni organizaciji IjeČnika za Dalmaciiu u Splitu. Odbor.
— Nov odbor »Jadrana«. Na VIIT. rednem občnem zboru J. n. a. d. »Jadran« dne 27. okt. novoizvoljeni odbor se je konstituiral tako-le: predsednik Jokanovlć Branko tehn., podpredsed. Florjančič Ludovik Iur., tajnik I. Buljevič Nedeljko tehn., tajnik n. Nagode* Črtomir tehn., blagajnik Bobula Viktor tehn., čitalničar Kostlč Vasilije tehn. knjižničar I. Teodorovič Dušan tehn., knjižničar II. Janković Bogoljub tehn., arhivar Kostanjšek Dragotin tehn., gospodar Smol6 Vladimir tehn„ Namestniki: Pehai.i Oojmir tehn., Oblak Života tehn., Društveno razsodišče: Lučovnik Hinko iur., Schau-er Rudolf tur., Ponebšek Lojze Iur., Zavodnik Mirko Iur., Markovič Mirko tehn. Društveni obtožltelj: Bajić Stoja« iur. Revizorji: Kalan Pavle rtilU Oraahen Janko tehn. Gračner Jože iur.
— Slov. Rdeči križ Ima svoj redni občni zbor dne 22. t m. ob 17. popoldne v knjižnici vladne palače na BIeiweisovi cesti, II. nadstropje. Dnevni red: 1. Naznanilo predsedstva. 2. Letni poročili in računska zaključka za leti 1922 in 1923 do občnega zbora. 3. Sklepanje o razdružitvi SI. Rdečera križa in o porabi njegovega premoženja. 4. Volitev začasnega odbora za likvidacijo Slovenskega Rdečega križa !n ustanovitev novega društva Rdečega križa- — Društveno predsedstvo. — Opomba: Po § 11. društvenih pravi] Je občni zbor sklepčen ob navzočnosti najmanj 30 članov. Ako bi ta občni zbor ne bil sklerpčen ob napovedanem času, se bo v 14 dneh vršil drug občni zbor po fstem paragrafu ln z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ne slede na Število Članov, ^
— »Maritoov večer« s koncertom m zabavnim sporedom ter plesom priredi v soboto dne 10. nov. t L v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma pevski zbor »Ljubil. Zvona« v korist miStvenemn fondu za izdajo novih skladb. Prijatelji društva ln petja so že sedaj vljudno povabljeni!
— I. Debatni večer J. n. a. d. »Jadran« se vrši v četrtek dne 8. novembra ob 20. Predaval bo tov. Bajič Stojan cand. iur. »O socijalnih in političnih osnovah dvajsetega stoletja«. — Odbor.
— Predavanje Bratstva. Danes (sreda) ob pol 8. uri zvečer predava na državni realki (poleg univerze) pisatelj Fra>i f rjaveč o gospodarskih problemih Slovenije.
— Obrtnikom! Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v četrtek dne 8. nov. ti. ob pol 8. zvečer v vrtnem salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetskl cesti drugo obrtniško predavanje. Po predavanju se bo vršil prijateljski sestanek Poživljamo vse obrtnike, da se predavanja v čim največjem številu udeleže! Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani.
— Podružnica Jugo lovenske Matice v Žalen priredi 8. decembra 1923 zabavni večer v prid podružnice. Prosi se sosednja društva, da se ozirajo na Prekoristno dejstvo in ne prirejajo na ta dan kakšnih prireditev.
— Tri leta »Podpornega društva *lepin«
v LJubljani. Pišejo nam: 7. november je za nas slepe velevažen. ker na ta dan pred tremi leti smo si ustanovili svoje društvo. Zlasti danes se spominjamo vseh dobrotnikov, ki so nas vsa tri leta podpirali v«ak po svoji moči. Hvaležni Hm ostanemo do grobi ln prosimo za njih nadaljno naklonjenost. Bog daj, da bi naraščalo In naraslo veliko Število naših bodočih dobrotn;kov. Ravno danes fn tudi v bodoče kličemo vsem dobrim: odpri roke, odpri srce, utiraj bratovske solze!
— Otvoritvena plesna vaja jugoslov. napr. akad. društva »Jadran« se vrši v petek dne 9. novembra v dvorani napr. dua-škega doma. Tom-mova uHca 3. Pričetek točno ob 20. — Odbor.
Tiiiistika in sport.
— SK. Primorje rez.:   SK. Jadran I
3:2 (l:l). Nedeljska prijateljska tekma med gornjima kluboma se je končala z velikim iznenađenjem. Primorje je postavilo proti kompletnemu Jadranu rezervo, pojačeno s tremi igralci prvega moštva, in gladko premagalo svojega prvorazrednega nasprotnika, zlasti so priletno Iznenadile neke mlajše moči, posebno Vindiš In Batič med halfi Erman in Galovič v napadu. Vse Primorjansko moštvo je igralo z ambicijo in elanom, kateremu je moral končno Jadran podleči. Odločilo je inteligentno vodstvo napada po Galoviču, zalagajoč na levo in desno z vzornimi predložki in pasovi. Tudi Jadran nI slabo igral, bil je v celem drugem polčasu v premoči ter na vse pretege pritiskal na pozitiven rezultat. Končno je uvidel, da njegov napad ne ume .prehiteti ali ugnati Birsovo razdorno obrambo. Preko tega branilca more le napad najmočneje kvalitete. V ostalem pa karakteriziramo Jadranovo Igro najlažje, ako potrdimo njegovo energijo, gibčnost ter smotreno kombinacijo, ki pa računa s prodori ter pozablja na glavno nalogo, na streljanje ln zabijanje golov. Vodstvo doseže Primorje po krasni kombinaciji rn\o-vič-Zargaj z idealnim centerjem, ki ga Erman odbije z glavo v goal. Nato rlpostira Jadran ter izenači Iz; drenja pred vrati. Sledi napeta obojestranska igra z lepimi pasovi ter tudi šansaml, ki pa se zastrelijo. Iz take šanse se odbije izr ko Jadranovcga vratarja žoga, ki jo strelia GalovIc v goal. Sodnik ne prizna gola radi ofside. V drugem polčasu pride J. do vodstva z av-togolom Primorja, kl ga kmalu Izravna Zargaj, prevzemajoč Galovičev vzoren predložek.. Ko zdribla oba branilca, zdlrja v gol In strelja neubranljivo. Odločitev pade tik pred zaključkom po avtogoln J. Tekma je nudila napete prizore, odbijanja od prečke, zaporedna streljanja v vratarje Itd. Sodil Je gosp. Beneš, korektno ln vestno. Radujemo se njega ln ostalega vestnega fai korektnega   sodnijskega pomladka.
M* Za
»Gospa z morja".
Zdravstvo.
— Zdravniška služba. Zdravstveni odsek za Slovenijo v LJubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Konjice. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem Listu«.
— Štipendije za zdravnike. Z odobrenjem ministrstva za narodno zdravje razpisuje zdravstveni odsek za Slovenijo štipendijo za zdravnika. kJ Je dovršil prakso v kaki javni bolnici in ki se hoče posvetiti teoretičnemu In kliničnemu študiju psihijatrije. Celotna ustanova znaša 18.000 dinarjev s povračilom potnih stroškov tja In nazaj ter propisanih pristojbin: ako so prosild v državni službi, podelil se Jim bode dopust brez odtegljaja službenih prejemkov. Izbrani štipendist se obveže z reverzom, potrjenim od dveh prič, da bo služil najmanj trikrat toliko let v državni službi, kolikor bo užival Štipendijo In da se podvrže vsem obstoječim in v bodoče Izdanim tozadevnim predpisom. Vse potrebne podatke glede kraja in obsega se dobi pri podpisanem odseku Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi prilogami, zlasti državno zdravniškim izpričevalom o fizični sposobnosti Je vlagati do 30. t m. pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani.
deli k a tu o čokolado labtovafo valti Bfoao ftao kakofoatt tudi ■■fvoo l raavajanal.
MIRIM, MARIBOR
Lice teh Henrik Ibsenovih 4 dejanj Je tsko mnogostransko. kakor ono vseh pesnikovih socijalnih dram. Problemi se mu Porajajo celo med potekom dejanja $ tako
bujnostjo, da jih jt mogel do završetka skupaj pograbiti hi razrešiti le tak globok duh tn tudi tehnični mojster, kakor je !b-sen. Radi te mnogoterosti stoji človek pr^d temi deli včasih skoro kakor Daaidi pred onim sodom brez dna In odtod tudi številne polemike, ki jo spremljale vsako novo Ibsonovo deio.
Poskusimo Izluščiti glavne mot-.ve »Gospe od morja«. Najpoglavitneja je teza, da mora biti človeku dovoljeno, IIc-čatl o sebi po svobodni volji, toda tudi pvd lastno odgovornostjo. To je temeljna gonilna sila junakinje Elllde. Četudi se tega uiti sama vselej ne zaveda. Ibsen je mojster slikanja in tehničnega vporabljanja zmot, vnanjih — o tem še pozneje — in duševnih. Nagon po svobodnem odločanju se Ll-lldi sami včasih zakriva po drugih ljenili mislih in zaključkih. To je zelo resiičio človeško. Včasih misli, da ie ne more živeti v zatoh'ostl fjorda In mora na od.nrto morje. Ponajveč se ii pa predstavlja »ijen nemir kot zamujena prilika !n nezvest:/*™ napram onemu problematičnemu žeiiau pomorščaku.
Kako silno teži čut notranje nesvobode, nam kaže več ali manj znana dogodbi-ca o Napolitanu, ki je živel za č?sa Bour-bonov, t nI vseh 00 let svojega življenja zapustil rodnega mesta. Ko je kralj zanj izvedel, ga je nagradil, obenem mu pa pod smrtno kaznijo prepovedal, da bi sploh kdaj zapustil Napolj. Ni pa še pretekel teden dnij. že je možakar kralja na kolenih prosil, naj prepoved prekliče. To je kraij smeje se tudi storil — a moža Je s tem takoj minul nagon do slovesa in ostal je do smrti v Napolju.
Ellida niti ne ve, aH ji je res kaj do onega pomorščaka. MI celo tzpoznamo, da ne. Nasprotno vidimo, da jI je soprog dr. Vvangel že prav zelo k srcu prirasel: le to jI je hudo, da soprog ne razumeva njene duše ln ljubi v njej le drugi spol. Ob nastopu tujca Išče Cllida naravnost pomoči pri soprogu m spreletava jo strah, ker se jI
zdi, da jo hoče pomorščak vzeti soboj kakor stvar. Sele njegova prrpomnja, da mu mora ln sme slediti le prostovoljno, zbudi v Cllidi zopet stari nagon do svobodnega odločanja. Mornar torej jI pušča svobodno odločitev; zdaj gre Cllidi še za to, da prpravi tudi soproga do razumevanja potrebe o svobodnem odločanju.
Na tej točki se srečava ta rZUidrna stran z njenimi nazori o zakonu. Dopove soprogu, ki to le s težavo ln počasi kapira, zakaj se mu že 3 leta odtejruje In da med njima ne obstoja pravzaprav resnični zakon, čutno organizirani dr. VVangel izpr-va meni. da cika žena le na čas. odkar ie Fzbegavala vsako intimnost napram njemu. Sele prav počasi mu Cllida dopove, da jo je »kupil«, a ona se mu je »prodala«. On je na njej našel, mu razlaga žena, samo dopa-denje samca nad samico, mesto da bi bil zasnubil tudi njeno dušo; ona pa ga je vzela, ker je videla pri njem udobno ptc-skrbo. Oba torej sta kriva.
»Nora« sloni na Istem geslu. Nora, oboževana po možu, se zave po letih, da je pravzaprav za soproga le sladka lutka in predmet vžtvanja, za človeka v njej se Pa mož sploh zmenil ni. Zato zapusti njega m svoje otroke, ne da bi soprog pravzaprav razumel, čemu.
Isto mišljenje in zahteva žene prevevata tudi Hebblovo »Judito« In še bolj Ma-riamno v tiebblovi drami »Herod In Mari-amna«.
V »Nori« je razrešitev zgolj negativna — zapustitev doma. V »Gospej z morja« Je pozitivna, dasJ polna resignaclje. Tudi glede bolj umstvene Bolette ni Ibsen v tej Igri več prejšnji borec za teoretske nravstvene maksime nego nam pripoveduje, da je resen In simpatičen mož boljši soprog, nego romantični junak, o katerem dekleta sanjarijo. Cllida m Boletta spoznata, svobodno m pod lastno odgovornostjo, da je vršitev dolžnosti edina pot tudi za svobodno osebnost. V dramah svojih mlajših let je Ibsen kazal na puhlost dozdevno velikega, tukaj pa nnm prednčuje izvrstnost dozdevno skromnega. Nobena oseba ne doseže svojega »ideala«. Vsi pa, razen omejenega, naivno egoističnega Lvngstranda, ki bo na jeriki umrl, si iz-bero pot dosegljivega.
EIHdo igra pri nas gost Marija Vera. Kolikor vem, smatra to vlogo za eno svojih najboljših. Črtali smo v nekem tukaiŠ-njem dnevniku tudi oceno nemškega kritika dr. Brausewettra o Verinl Ellidi. Moram recitirati iz nje ono, kar je važnega: »Ibsen je pesnik, ki ne prenaša trivialnosti, niti praznih besed. Ne more se igrati samo na zunaj, treba ga je doživeti. Marija Vera
odgovaria zares Idealno figuri EIKde.....
Nič prazne zunajnosti, vse je prihajalo Iz duše, tz elementarno doživljenega. Njena Individualnost je žhrela brez poze le v Igri
njenih oči. Dala je nekaj____v čemer živi
Ibsenova duša«.
Po premijeri se ml je zdelo, da bi to nemško kritiko mogel gospej Veri pravzaprav recitirati bolj kot rahel očitek. Kajti bila je precej patetična in se jI je poznalo herolno Iz klasične drame. Na tem ne Izpreminja ničesar njena velika Igralska umetnost kot taka.
Ibsen je pesnik duševnih tragedij. NI kakor Shakespeare, W je sintetičen ln se mu tragedije sestavljajo lz dogodkov, od-igravajočlh se na odru. Ibsen je analitik, ki vstvarja svoje tragične konflikte skoro vedno H dogodljajev, kateri so se vršili bogvekdaj sred tem, kar nam prikazuje na odru. Njegove igre so pravzaprav le posledice nekdanjih pripetljajev m njih pozna razrešitev. Je takorekoč dramatik retro-ipektrvnostl, predlaga nam računske zaključke. V dramah samih se mu včasih le prav malo dogaja In še to izvira lz nekdanjih pripetljajev. Glavna stvar mu Je razplet »starih grehov«, ki jih njegovi ljudje nosijo soboj.
Taki ljudje pa.   ki se samo notranje
mučijo in so vrhureg* Izbrani lz sodobnega srednjega stanu ter okovani v vsakdanjost in fiiistrstvo malih mest, ne morejo vzneseno preko odra ropotati kakor Ahi-lejl aH Judite.
S pravilnim Instinktom si Je Ibsen za te drame Izbral vnanjo obliko točnega naturalizma. Tudi so spisane v Časih, ko je bil naturalizem na vsej črti vodilno geslo sodobne umetnosti.
Leta 1S83., sem čital, je neka dramska umetnica Ibsna prosila, da bi ji spisal neki prolog v verzih. Ibsen pa je odklonil s pojasnilom, da goji »le še neprimerno težjo umetnost pesnikovanja v preprostem, resničnem jeziku dejstvenosti.«
Način Verine igre pri premijeri je menda vsa ljubljanska kritika ln tudi publika občutila kot nekoliko neskladnega z Ibs-nom. Bil sem potem pri drugI reprizi m zahvalen sem gospej Veri, da tega ni Ignorirala. Tudi dober umetnik se včasih zmoti ra n.egova samokontrola le kaže, da je resnilen umetnik. Mari>a Vera je precej opustila linijo vnanjega razmaha. Le tu in tam pri kakem stavku je bila Še toliko retorična, da sem si dejal; X življenju bi se v sličnem položaju gotovo ne vedla tako, ker bi Izgledalo vendarle teatralno. V celoti me je pa pri reprizi dodobra zgrabila. Zlasti v mirnih pogovorih s soprogom, kjer je v vsem tako naravni, da sem včasih pozabil gledišče.
In pa če druge posluša, posegajoč le včasih v dialog. Ker tutdi umeuiost .poslušanja je Veri lastna v visoki meri. Celo slovit: igralci včasih tega ne znaio; če nimajo govoriti, sede ali stoie zraven z licem, ki ne kaJ.e drugega, nego dolgčas in čakanje na geslo. Ali pa celo škilijo po občinstvu. Vera zna poslušati z napetostjo, oči se ji zatapljata v sogovornika, srkata njegove besede.
(Konec v soboto.)
— Drobtine lz logaško doline. Zadnje drob:ine so nekatere gospode v naši mirni dolini zelo razburile. Gospodje, kritika je potrebna in se bo Še nadaljevala. Vse, karkoli se greši ln se Jo grešilo na prosvetnem polju, prav vse pride ca dan. Mi smo na meji in ravno ta položaj zahteva celega, ne pa pol človeka. — Sokol v Dol. Logatcu je ime! v nedeljo svojo vinsko trgatev. Pri prireditvi smo opazili mnogo ljudi iz Gornj. Logatca, kar je napravilo na vse navzoče zelo dober vtis. Prav je imel starina Smole, ko je v svojem pozdravnem govoru rekel: » V slogi je moč. Zidati in ne Podirati, — podpirati ln ne razdirati bodi geslo Gor. in Dol. Logatčanov. — Naše najboljše dramske In operne moči iz Ljubljane nameravajo prirediti vsak mesec umetniški večer v Logatcu. To mtsel pozdravljamo. — V Rovtah se mladi m stari v vrstah SLS. nekoliko kregajo. Bol gre med bratom Kuncom, ki gospodarsko obvlada Rovte m bivšim lemenatarjem In učiteljem Kogovškom. Bomo videli kaj nastane Iz tega. — Volitve. V nedeljo dne 11. tm. so v Dol. Logatcu občinske volitve. Pričakujemo, da se odzovejo klicu gospodarsko delavske liste vsi, ki hočejo, da pride v občinsko gospodarstvo rudi opozicija In kritika do veljave. — Na Vrhniko se preseli davkar bivši funkcljonar italijanskega društva »Clrculo di Roma«, ki je delovalo za časa okupacije v Logatcu.
— Iz Čateža na Dolenjskem nam ptŠejo: Natančno pojasnilo glede onih dveh tujcev, ki sta bila v nedeljo 14 dni v cerkvi, nič molila samo oltar ogledovala, je: Eden je bil velik, čvrste, zdrave postave, lepo oblečen, drugi majhen čokat, slabo oblečen. Imel je ponošeno pilharsko čepico na glavi, hodil je po eni nogi in se opiral na palico. Domačini pravijo, da je bil Zumberčan,
— Iz Prekope Pri Vranskem nam pišejo: Pretečenl teden je tu umrla Marjeta S 11 b a r posestnlca. Bila je blaga duša, ka-koršnih je dandanes zelo malo. Kako je bila med ljudstvom priljubljena, je dokaz njen lep pogreb. Za njo žalujejo njene hčerke, in vsi ki so jo poznali kot blago mater in dobro gospodinjo. N. v m. p.I
★     ★ ★
Izpred sodišča.
Izza velesejma. Bilo Je v baru na veselem sejmišču živahno življenje. Naenkrat se spro in še predno se umakne, dobi eder močan udarec po očesu. Vino ln udarec sta ga tako razljutila, da se je vrgel kot d.vjj v metež in tudi ni opazil, da ima posla še s stražniki in da se Je že pošteno obrczal s sabljo po roku Končno sta ga stražnika L* ukrotila in odpeljali so ga v bolnico, kjer s mu izločili rane, pred senatom pa so ga obsodili z ozirom na razne olajševalne okol-ščine na 1000 D globe.
Norec naj dela. Jaz pa jih brijem In pijem, tako je vpil brezposelni brivec Antor Kitler iz Karlovca. Toda to se mu Je slabo obneslo. Prijeli so ga v kavami Emona, kje le beračil. To ga le tako ujezilo, da Je na-hrulli stražnika, da sta buržuja, krvosesa. Vranglovca in še več psovk, kl so še bol1 zabeljene. Mož, ki se Je zagovarjal s polno pijanostjo. Je bil obsojen na 3 tedne, nakar ga bodo poslali kot nadležnega priseljenca v njegovo domovino.
VJel se je trg. pom. Lojze Oman lz Te-netiš, ki bi se bil Izvežbal za prav nevarnega kolesarskega tatu. Posrečilo se mu J? pri Cirilu Sršen, odpeljal mu Je kolo ln ra srečno prodal za 640 D. Ojunačen je poskusit srečo ln odpeljal je kolo Alojziju Trin-ku, pri čemer pa so ga zasačili ln vtaknili v zapor. Obsojen je bil na 14 mesecev težke Ječe.
Po luči Je udaril ln Jo razbil v Suhi-dolčevt gostilni na Dobrovi Jemel Gladič-kar Je po navadi otvoritev pretepa. Tn re» ga Je udaril Ivan Babnik po clavl ln ra premetaval po tleh, da Je dobil več poškrdb-Babnik je bil obsojen na 9 tednov zapora ln mora plačati GladiČu 400 D za zdiavuika «a 1000 D za obleko.
>
štev. 255
»SLOVTNSKI   NAROD«,   dne 8 novembra 1923.
Stran. 5
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1923. Mestne stanovanjske hiše.
Mestna občina je zgradila za svoje nameščence med drugim hišo na Pru-lah in hišo za Bežigradom, in sicer je bila prva določena za stanovanje uradnikom, drusa pa za stanovanje mestnim delavcem.
Obe hiši sta seveda stali v današnjih razmerah težke milijone. Mestna občina jih je zgradila na kredit in bi morala gledati na to, da ji donašajo vsaj toliko, da bi z dohodki lahko pokrivala obresti posojil, ki jih je najela za zgradb* teh hiš.
Kakor je znano, ne veljajo določbe stanovanjskega zakona za nove hiše. Lastnik na novo zgrajene hiše torej ni vezan pri določanju najemnine za stanovanja na sicer veljavne zakonite določbe.
Mestna občina kot lastnica gori Imenovanih hiš bi potemtakem lahko svobodno določila takšno najemnino za stanovanja v teh hišah, da bi najemninski dohodki vsaj deloma lahko služili v amortizacijo najetega kapitala.
Klerikalno komunistična večina pa je nakazala stanovanje v teh hišah zgolj svojim pristašem, katerim je preje ob-Ijubovala vse mogoče ugodnosti In udobnosti, pred vsem pa kornodna in ©enena stanovanja. Vse te stranke so se v mestnih hišah nastanile že pred meseci. Vse se zavedajo, da ne morejo brezplačno stanovati v teh novih hišah, zato so Že opetovano zahtevale, naj se jim vendar enkrat pove, kakšno najemnino imajo plačevati za svoja stanovanja. Toda vse zaman. Se sedaj se jim ni določila najemnina.
In zakaj ne?
Odgovor na to vprašanje je lahek In enostaven:
Magistratna večina bi morala predpisati najemnikom v novih občinskih hišah tako visoke najemnine, da bi se prijemali za slave; to pa se ji v danih razmerah ne zdi oportuno.
Klerikalci in komunisti se zavedajo, da so dnevi njihovega gospodstva na magistratu že šteti, za to računajo v dogledni bodočnosti z novimi volitvami. In pri teh volitvah nečejo izgubiti glasov onih, ki so jim dali stanovanja v novih občinskih hišah.
Da jih pa obdrže na svoji strani, so se postavili na komodno stališče.
— Najemnino stanovalcem v mestnli hišah naj določi bodoči občinski svet in ta nai tudi prevzame na-se odij visoke najemnine.
★    * *
— Pravilno stališče. Radi neprestanih klevet klerikalnega časopisja, zlasti pa onega, katero se krije pod imuniteto poslancev odgovornih urednikov, se je g. Žerjav obrnil z odprtim pismom na načelnika SLS g. Korošca s prošnjo, da naj prisili poslance Antona Sušnika, Pušeniaka in Zebota, da odložijo svoja mesta kot odgovorni uredniki »Domoljuba«, »Straže« in »Slov. Gospodarja«. Čim bi ti listi čutili nad seboj kazenskega sodnika, je brez dvoma, da bi marsikatera hudobija izostala. Za izči-ščenje našega javnega življenja bi to bil gotovo lep korak naprej. Sicer pa je brez dvoma, da je postvaljanje stalno odsotnih odgovornih urednikov zloraba, ki je kažnjiva po tiskovnem zakonu. Mi se v polni meri pridružujemo apelu in pričakujemo pri načelniku SLS toliko čuta odgovornosti, da vendar enkrat odpravi zlorabo, ki dela toliko hude krvi
— Francosko odlikovanje minlMra dr. Velizarja Jankoviča. Francoski ministrski predsednik je odlikoval železniškega ministra Velizaria Jankovlča s križem častne legije. Francoski poslanik Clement Simon v Beogradu Je v ponedeljek osebno izročil ministru odlikovanje.
— Lektor češkega Jezika dr. V. Bnrl-
an opozarja gg. udeležence lanskih praktičnih tečajev, da se lahko udeleže njegovih predavanj o moderni češki literaturi, ki se vrše vsak četrtek od 17.—IS. v univ. predavalnici št. 77. Začetek ta četrtek.
— Odlikovanja v naši vojski In mornarici. V »Službenih Novinah* je objavljen seznam več sto častnikov, ki so jim s krajevim ukazom podeljena za zasluge razna odlikovanja. Med drugim so odlikovani: z redom sv. Save IV. stopnje sanitetni polkovnik dr. Andrej Korenčan, z redom belega orla V. stopnje sanitetni polkovnik dr. Janko S a v c, z redom sv. Save V. stopnje topniški polkovnik Milan B I e i w e i s-T r s t e nI š k i, konjeniški podpolkovnik Oton Klobučar, sanitetni podpolkovnik dr. Fran Ko ba I, dr. Martin R i d e r in dr. Ante Hočevar inženjerska majorja Konrad T o b I s in Edvard S le f I n, administrativni kapetan Maks L n b a j, peh. kapetana Rudolf 5 t a u f e r in Ivo Pilar, peh poročnika Jernej P a u-11 č In Josip Rukavina in peh. podpor. Josip Hočevar. Z medaljo za vojaške vrline generalštabni podpoik. Vllhn Klobučar, peh. majorji Josip Klobučar, Josip Horvat, Karol Dolenc in Vladimir O e r b a, orožniški majorji Alojz B a r-1 e, Viktor B u n c, Mirko C v a h t e in Emil D u f e k topn. tehn. major Ferdinand V I d-mar, inženj, tehn. major Ignac Kirhner, Intend major Milo Luger, sanit. major Vladimir F • r I a n, veter, major Ivan K e b e r peh. kap. I. raz. Rudolf Knez, Ivan § a r b e k, Ivan Koprlvec m Rudolf Kob: mž.   kapetani I. razr. Franjo
Kopici in LJudcvU Rupcrfc poro^ka l^aciji prizadetai krajev. .
bojnega broda Mihael Z a n g e I m Ivan
I Kober, orožniški kapet. I. raz. Dragotin j M a š e k, Emanuel M a Š e k. Fran Dele-
v a 1 in Vinko V o š n j a k, morn. tehn. kap. I I. razr. Iavan K a r n e r, administr. kap. Janko S t r u p e k, adm. kap. intend. stroke Franc P i n t a r, Josip L u c k a r s, Anton H i v e r t in Josip P f e i f e r, peh. kapetana II. razr. Maks Ko b 1 e r In Drago H o j n I k, topn. kap. II. razr. Milan Vlah, poročniki bojnega broda Iv?n Leveč, Josip  M e n i g a  in  Anton Lenarčič,
— Sobojevnik kralja Petra m pooetrcM. Znani sobojevnik blagopokojnega kralja Petra r Viktor M e r 1 a k se je pred tedni težko ponesrečil. Bil je Pozvan na vlado radi pokojnine, ki se nra hna nakazati iz državnih sredstev. Ko se je vračal s pokrajinske vlade, se je v starčka po neprevidnosti zaletel neki kolesar, ki ga je s tako silo podrl na tla, da si je revež zlomH levo roko. Merlaka so prepeljali v bolnico, kjer se zdravi že več tednov. V bolnici Je brez vsakih sredstev, nima niti toliko, da bi si kupH tobaka. Dobrosrčne rodoljubne Hudi prosimo, da pomagajo siromaku v njegovi bedi v denarju aH tudi s staro obleko. Naše uredništvo rado sprejema vse darove. Pripominjamo, da je Nj. Vel. kralj
apotk. kap. Gustav Vid al i. peh. poroč. | Aleksander odllkova1 g. Viktorja Merlaka Josip Prokeš, Anton S p r o c, Ferdo
j Tratnikln Stanko Dlkllč, topn. poroč. t Maks D r e n i k, poročnika fregate Henrik i K 1 i n a r, admlnistr. poroč. Ivan K o v a Č in Dragotin R o r m a n, inženj. poroč. Jos. Vučak, veterin poročnik Marijan Perja n C i č, peh. podpor. Avgust Pretnar, Vladimir S I r n i k in Josip T i 1 e r, topn. podpor. Ignac F u r 1 a n, Rudolf S t e g e r, Slavko Par, Milan Prosen in Vladimir N e t e 1. Inženj. podpor. Drago O 1 o b o č-n I k. o rož. podpor. Paško Prem k, ad-ministr. podpor intend. stroke Josip Valil a. In Franjo S m e r Č n I k, podpor, topn. tehn. stroke Anton VI n t e r, tehn. poslovodja Roman Lah in veter, pomočnika Franjo Steger in Jakob Dimec: z redom sv. Save V. stopnje rez. peh. kapetan II. razr. Jakob Koželj.
— Iz orožniški h krogov nam pišejo: V Taboru št 238 z dne 20. okt. je neki anonimni pisec Primerjal orožnlške plače z drugimi plačami državnih nameščencev. Ti podatki ne odgovarjajo resnici. Orožnik z 20 leti službe ima skupno vseh prejemkov 1257 dinarjev mesečno in 4 din. družinske draglnjske dcklade za družinskega Člana na dan. drugi državni nameščenci Imaio 5 D. Orožniški podčastniki, to Je naredniki in podnaredniki v podnaredriški kategoriji so od L jan. 1922 do 1. okt. 1922 prejemali le 13 dinarjev osebne draginj~ke doklade. pod-uradnikl pri Železnici pa 22 dinarjev; zakaj se ni pisec tudi takrat oglas?!? Od 1. okt.
« v i
priznanje njegove borbe za ostebojenje in ujedinjenje s srebrnim vojaškim redom Karagjorgjeve zvezde z meči.
— KjiM» iz občinstva. Naročnik našega Vtata n«m Dne 29. m. m. ob H na 22.
dem se — sem postni uradnik — vračal v spremstvu prijatelja fotografskega mojstra A. M. mimo pošte proti domu. Pred pošto me je ustavil stražnik ter zapovedal »nazaj 1«. Pojasnil sem stražniku, da grem do* mov (stanujem na Gosposvetski cesti 1) in da sem poštni uradnik, na kar je stražnik reagiral s pestjo ▼ zobe! Razumljivo je, da sem protestiral proti temu. moj protest pa je dal porod drugim stražnikom, da so me jeli obdelovati s pestmi. Vsak protest je bil zaman. Hotel sem se jim umakniti ▼ vežo glavne pošte, tu pa me je neki stražnik priiel za suknjo pod vratom, in mi pri tem odtrgal gumb pri suknji ter me s »'lo vrj-l na «*lico med stražnike, kjer s« je suvanje nadaljevalo. Raztrgali so mi hlače na kolenu in kravatno zapono. Videč, da drugače ne pridem iz kritične situaciji (Prešernova ulica ie bila tudi baje na dolenjem koncu zastraž-na), sem zahteval, naj me aretirajo, odvedejo na ttvižnico in prestanejo suvati, na kar sta me dva stražnika prijela ter odvedla. Na zahtevo, da me nai izpustita in ne pehata pred seboj kot kakega zločinca, da bom sam prosto« voljno šel z niima. mi je eden od stražnikov rekel, da me bo s sabljo po glnvi. če ne bom tiho. Po zaslišanju na policijski direkciji sem bil ob H na 23. zvečer izpuščen. — Taki slučaji izpodkopavajo ugled varnost-nih organov — čuvarjev  javnega  reda —
1922 do 1. okt. 1923 so orožniški ooduradni- j in  ie le v interesu policijske oblasti, da
. .___.___,. ^  ,.    „..f,„. ,„ A ji„  Ar„x\n      poduči mlaiše stra7nike o pravilnem posto.
ki prejemal, 20 din osebne in 4 dm. družin- , £njn oMm9tv1! v tftlcih
k
ske  dragmiske  doklade,    poduradniki Pri železnici pa 26 din. osebne In 5 din. družin- i ske drizinlske doklade. In vendar je orož- j niška služba prav tako naporna In od^o- i voma kakor železniška. Orozništvo Je bilo do sedaj vedno zapostavljeno v plači proti vsem državnim nameščencem. Naj navedemo le, da nobeden orožnik-beeunec n' pre- : Jemal beerunske podnore po preobratu. k?k^»r drugi državni nameščenci. Dalje je orožnik pogosto premeščen ?n prejme, ako J^ ože- j njen. za potne stroške po suhem 3 dfn za j
km, torej za 10 km dnlfne 30 din., plakati pa mora najmani 400 din ra prevoz stvari in družine: tudi železniških stroškov ne prejme povrnjenih niti polovico. Pisec naj navede koliko diirt in drugih prltrkfin dobe dru«ri drž. nameščenci. Orožnik ne prelme v tem slučaju niti pare., ker so b'le dijete z obljubo Izplačila povečane dravinjske doklade dne 1. Jan. 1022 ustavljene, draginj-ske doklade pa so bile resnično zvišane Šele 9 mesecev pozneje, tak^ da Je prrjel orožnik leta 1922 okni! 50 —100 din. mesečno mani kakor leta 192'. Tudi b? naj p»sec uvaževal. da mora orožnk onravllati svojo službo, hodeč od sela do sela ob vsakem vremenu in ob vsakem času in da se mora hraniti po gostilnah vsaki drugi dan brez diiete. ako bo to uvaževal .ne bo več pisal takih notic Kako se godi orožništvu Je najboljši dokaz to. da vse Izstopa Iz orofni*tva. Torej zospod »Taborovc dopisnik »Hic Rho-dus. hic salta«? Pridite k orožnlštvu. pa ne bodete nikdar več kritizirali vlade, ako bo orožnlštvu povišalo plače, z
— Odlikovanja v civilni službi. Z redom sv. Save V. stopnje so odlikovani: Stane R a p e, učitelj v Ljubljani, Franjo Kolar, učitelj v Gjurgjevu hi Franjo R a-d e j, učitelj v Dragi.
— Stanovanjski uradi pred razpustom?
Siri se govorica, da misli centralna vlada sedanje stanovanjske urade opustiti in izročiti njih agende — okrajnim sodiščem. Ne verjamemo.
— Stanovanjska mizerija v LJubljani
Dasi se Je od leta 1920. zgradilo v ljubljanskem pomerju 92 hiš in vil, manjka danes še vedno za 500 družin stanovanj v našem mestu. To število se pa, kakor vse kaže, tudi prihodnja leta ne bo kaj zmanjšalo, ker se skoro nič več ne gradi.
— Ustanovitev nove meščanske šole v ljubljanski okolici. Kakor izvemo, se otvori najkanseje s prihodnjim šolskim letom na Viču deška In dekliška meščanska šola čim poskrbe v šolskem poslopju za učne prostore, v občini pa za potrebna stanovanja učl-teljstvu.
— Celjske vesti Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek je na našem ljudskem vseučilišču imel zanimivo predavanje »O umetnosti Egipčanov« urednik g. Edvard Simnic. Njegovim zanimivim Izvajanjem
vih slučaiih. osoHta dolžnost stražnikov pa je, da ohranijo hladno kri.
_ Na komercijalnih tečaJTIi m trgovski akademiji v LJubljani se pričnejo predavanja Iz knjigovodstva II. tečaj v soboto dne 10. tm. ob 18. uri. Predava g. prof. Franjo Sfč. Predavanje ie namenjeno za one prlglašence, ki so absolvirali I. tečaj ali ki so imeli s knjigovodstvom že opravke, ki ga poznajo iz prakse. Sprejmejo se tudi še novi prlgiašenci za komercialne predmete, za stenografijo m za strojepisje.
— Ponovna javna prodaja. Dne 20. novembra t. 1. ob 11. url vršila se bnde ponovna javna prodaja ene lokomobile »Ro-ston-Prokter In Komp.« približno 5 HP jačine. Kavcija za naše podanike 5 •/•, za tuje podanike 10 •/•. Pogoji in lokomobila se nahajajo v artiljerijski radionici Dravske divizijske oblasti, kjer se bode vršila tudi licitacija.
— Na sleda tatovo« pisalnih strojev?
Dne 15. sept je bil v tajništvu narodno-na-predne stranke, ki ima svoj lokal poleg uredništva »Slov. Naroda«, ukraden pisalni stroj »Continental«. Ker v redakcijske prostore ni bilo vlomljeno, se je takoj sprva sumilo, da je izvršila tatvino oseba, ki so ji bili natančno znani vsi redakcijski prostori In ki le Imela tudi svoboden dostop v nie. Tatvina je bila seveda takoj prijavljena policiji, ki Je uvedla obsežno preiskavo. Ves trud — izslediti zločinca Je ostal brezuspešen. Sele te dni so končno prišli po zaslugi g. Konrada Šegule, tipografa v »Narodni tiskarni«, na sled storilcem. Tatvino Je izvršil '*mmi* Zwingl, ki Je preteklo soboto brez srean izginil Iz Ljubljane. Zvingl Je pred nekaj meseci prišel v Liubljano In ie dobil
* služoo v »Na»/DwV». tiskarni« **n —-Jf * V kratkem času se je seznanil z
razmeram? v tiskarni ter Je semtertja prišel tudi v redakcijske prostore. Tu je videl v tajništvu NNS pisalni strol ter si ga sklenil prisvojiti. Tatvino Je neopaženo izvršil zvečer ob IS. 15. sept. Ukradeni p'salnl strni je odnesel k svoji znanki A. H., kjer je bil shranjen do drugega dne. V nedeljo 16. septembra je prišel po stroj In ga neznano kam odnesel. Zwingl Je bil po narodnosti ali Hr-I vat aH Madžar.   Sumi se, da njegovo Ime j Zwlngl nI pravo. Živel je v LJubljani silno ■ lahkoživo In potratno.   Popival Je po go-| stilnah In trosil denar. V neki gostilni Je ostal dolžan 5.412 K. Dvema svojima tovarišema Je ukradel plašče, neki gospodični pa dežnik. Nekeza drugega svojega tovariša je oslepari! za 350 D. Sumi se. da je bil ZwJngl v zvezi z lopovi, ki v zadnjem času sistematično kradejo pisalne stroje.
DETOMOR V LJUBLJANI.
Danes Je bil v Ljubljani odkrit strahovit zločin, kakršnega skoraj ne najdemo zabeleženega v analih kriminalne kTonike. Neka
so poslušalci z zanimanjem sledili. Obisk je j smfkinja. zaposlena pri boljši obitelji, Je ro-
bil sređen Prihodnje predavanje se bo vršilo čez 14 dni. -— Vmestnemgledali-š č u se vprizorl v četrtek 8. in v soboto 10. novembra »Školjka« z gostovanjem gospe Saričeve in gospe Juvanove Iz Ljubljane. — Čebelarska podružnica za Celje J n okolico ima svoj redni občni zbor v nedeljo 11. nov. ob 14. poooldne pri Sodina v Bukovem žlaku. Pri slučajnostih bode govoril g. Kosi o čebelnl gnilobi in nje opasnosti za celjsko okolico.
— Davkov ne bodo plačevale občine Cernik. čavle. Grobnik. Jelenje in še nekatere druge v okraju Sušaka m sicer od oktobra 1918—marca 1923 leta. Omenjene občine so prosile fin. ministrstvo, naj jih osvobodi od davkov, ker so v času Italijanske okimacije pretrpele mnogo materialne škode. Ministrski svet Je na eni zadnjih sel nrodil te! prošnji, kar bo gotovo odbro vplivalo na prebivalstvo do Italijanski oku.
dila predvčerajšnjem živo dete, katero je danes zjutraj naložila na ogenj pod kotel, v katerem se Je kuhalo perito. Domačini pa so vsled smradu, ki se je začel razširjati, slučajno naleteli na detetovo truplo, ki je že deloma ogorelo.
Policija vodi vse nad a! i ne izvide in bomo Jutri o zločinu obširno poročilo. Nečloveška mati je bila aretirana, vendar taji vsako krivdo in pravi, da je bilo dete mrtvorojeno,
— DNEVNI KONCERTI V RESTAV* RACIJI IN KAVARNI »ZVEZDI*. Od danes naprej vsak veder reden koncert vo* jelke godba od pol 20. do 23. v restavraciji,
od 23. napref pa v kavami »Zvezdi*.
— OTVORITEV KLETI V »ZVEZDI*. Danes zvečer se zopet otvori priljubljena vinska klet v restavraciji »Zvezdi«. Svirala
bo vsak večer ie znana Izborna ciganska godba. — Izborna pijeCa, okusna jedila in
i zmerna cena/ --■ -
Najnovejša poročila.
Itaa rešitev bolgarskega konflikta.
Bolgarska dala popolno zadoščenje. — Bcl^arrka izvršila prva to^ke ultimata. — Velik uspeh naše diolomatične akcije.
— Soiijp., 7. nov. (Izv.) Odgrovor bolgarske vlade so varovali do danes v na tajnosti. B barska vlada jo
dali časa kolebala. Pozneje je uvidela Čnost naše vlade, ki je postavibl
— Beograd, 7. novembra. (Izv.) Uradno objavljajo po tiskovnem od* delku zunanjega ministrstva: \rse točke note, za katere je bil stavljen določen rok. so izvršena od strani bolgarske vlade.
— Beograd. 7. novembra. (Sprejeto ob 13.) Po poročilu iz Sofije je sinoči ob 18. sprejel naš poslanik gosp. Raki končni odgovor bolgarske vlade na nas lo ultimativno noto v zedevi atentata na našega vojašksfta atašeja, general; štabnega podpolkovnika Krstića. Od-govor, povsem šifriran, je prispel danes ob 7. zjutraj v zunanje ministrstvo. Že ob zgodnjih urah zbrano uradništvo je takoj pričelo z dešifracijo, ki je trajala do danes 10. dopoldne. Odgovor je bil takoj predložen zunanjemu ministru dr. Ninčiču.
Po proučitvi odgovora je 7unanji minister takoj obiskal ministrskega nredsednika Nikolo PaŠiča. kateremu ie izjavil, da je odgovor bolgarske vlade take vsebine, ki je za nas zaclovo* 'jujoč, ler se je bolgarska vlada izja* vila pripravljeno, sprejeti in izvršiti vse točke ultimativne note in izvršiti pr\'e tri zahteve še tekom današnjega dopcU dneva.
Frerlsedr.ik krp" J e ve vlade g. Pašič je takoj cdšel na dvor ter ob 10.15 v kratki avđijer.ci poročal Nj. Vel. kralju Aleksandru I. o vsebini bolgarskega odgovora.
— Beograd, 7. nov. (Izv. Sprejeto ob 13.) Danes ob 11.40 ie dospelo iz Sofije v zunanje ministrstvo prvo brzo-iavno kratko posodi o. da je v smislu točke 3. note danes ob 10. dopoldne izkazal 250 mož broječi oddelek bolgarske vojske vojaške časti naši državni zastavi pred poslanstvom kraljevine SHS. Ob 11. dopoldne Je predsednik bo?garske vlade dr. C a n k o v obiskal našega poslanika k. Milana RakKja ter oficleino v imenu vlade podal Izjavo za oprostitev. Istočasno se je oprostil volni minister pri vojaškem s'ašeju, podpolkovniku Krstiću. Ob 11.20 dopoldne so bilo izvršene prve točke ultimata. Naš poslanik Je beogradsko vlado takoj obvestil o danetn zadoščen'u,
na mej h čet in bila priprav-
ljena si na vsak način priboriti veljavo za svoje zahteve. Danes dopoldne je v ; - *m opažali spl< sen mir. OJgovor in izvršitev ultimata sta napravila v di-plomatičnib krogih globok utis. Splošno priznavajo velik uspeh beogradski vlad?.
— Beograd. 7. nov. (Izv.) Današnja
dopoldanske vesti h Sofije so napravile v beogradski javnosti nijugcxlne;>l vtis in sp'cšno odobravanje, da je debila naša država tako zasluzeno zadoščenje. Takoj je bila sklicana konferenca ministrov, kjer so bila objavljena najnovejša poročila iz Sofije, kakor tudi vsebina bolgarskega odgovora. Naša vlada bo vztrajala pri Izpolnitvi še nadaljnih zahtev, ki jih je bolgarska vlada pripravljena Izvršiti. Vprašanje odškodnine pride pred mednarodno sodišče v Hrt2gu.
Konferenca ministrov le takoj poobla« stila vojnega ministra, da prekliče vse dosedanje varnostne odredbe v zavarovanje holgarsko-iugoslovensko mcie. Vojni minh ster Ima tudi odpokllcatl VSe tja ▼ ojačenje obmejnih postojank odposlane čete.
IZJAVA    ROl.GARSKEGA POSLANTKA.
— Beograd, 7. novembra. (IrLr^o.)
Bolgarski poslanik na našem dvoru dr. Vakarevski je izjavil Vašemu dopis uku:
Od Vaše vlade Izročeno noto Je bol^tr-ska vlada sprejela in danes dopoldne Izvršila prve nje točke. Danes dopoJd som prc.el iz Sofije poročilo, da Je v'ada v Sofiji sprejela vse točke note, stavljene t svrho zadoščenja radi atentata na podpolkovnika Krstiča. Pred jugoslovenskfm po-s'nnlštvom v ulici Patrijarha Jeftitr»;ja ;• bolgarska vojska Izkazala vojaške ' s*L Vojni minister se je oprostiH danes ob ]0. dopoldne pri ataieju, podpolkovniku Kr-stiču. Poslnnik dr. Vakarevski se je izavii, da bo bolgarska vlada storila vse. da s* ohranijo medsebojni dobri odnošaji *o.»visiva. Odločno pa je zavrnil nekatere očitke da bi blb. bolgarska vlada udeležena prt atentatu. Atentat je delo ljudi, ki ne želo dobrih In prijateljskih odnošajev meJ obema državama. Poslanik je tudi p?v\3ia zmerno in trezno pisavo jugoslov?n-;k<Ji» tiska.
PllStolOVka - iz JVtonte Carla -
od 8,-11. I. del. — V treh delih. V glavni vlogi ELLEN RICHTER
KINO TIVOLI
NE ŽELI SVOJEGA  BLIŽNJEGA ŽENE. I. del od četrtka do nedelje.
Kino Matica predvaja od jutri dalje kolosalno izredno filmsko delo »Ne želi svojega bližnjega žene«. Film je klasičen produkt najglasovitejše filmske tvrdke na Švedskem. Prekrasni in pestri motivi sijajna in velikopotezna režija in izvanredno zanimiva vsebina! Slike filma so razstavljene pri tvrdki Gričar če Mejač v Sclen-burgovi ulicj.
— Opozarjamo, da sc je Alfonz Breznik, največja tvrdka klavirjev in vseh glasb, inštrumentov preselila o lastno hišo, Mestni trz 3, poleg macislmia. Oglejte si zalogo in veliko izbero teg.i najsposebnejšega podjetja v Jugoslaviji. (ll.6?3)
— Kavarna «Jadran», Turjaški trg 6, vsak večer koncert salonskega orkestra.
— Opozarjamo, da se je tvrdka J Maček stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti št. 12., kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah.
— Telesno zaprtje. VIŠjrzdravniška poročila iz splošne bolnice na Dunaju naznanjajo, da se z grenčico »Franz-Josef« dosezajo izborni uspehi.
— Izgubil se je rjav pas, usnjen, od kino Tivoli do Narodnega doma. Najd'telJ dobi plačanega, ako ga prinese v trgovino na Aleksandrovi cesti 7.
— Pozabljena Je bila v ponedeljek 5. t. m. med 3. in 4. pop. na glavni poŠti listnica. Najditelj nai Jo proti dobri nagradi vrne. Naslov v upr. SI. Nar.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA, Dne 7. oktobra. Sprejeto ob 13L
V teku današnje borze so tečaj!1 zopet nekoliko popustili.   V splošnenj.
je pa bil promet slab.
Na efektnem trgu Jo Se nadalje ob' zelo slabem prometu bolj Šibka ten>»
denca.
Ob zaključku notirajo:
Devize: Curih 15.40—15.475, Pariš 4.9S—5.02, London 386—388, Dunaj 0.1220— D.1230, Praga 253.5—254.5. Trst 3.S525— 3.8825, Ncwyork 86—86.50, Budimpešta 0.465 —0.475.
Efekt L 7% Invest. drž. pos. ocf L 1921 66—77, Liubli. kred. banka, LJubljana 205, Prva hrv. šted.. Zagreb 980—1000, Slav. banka, Zagreb 110. Hrv.-slav. zem. hip. banka, Zagreb 101. Hrv. esk. banka, Zagreb 15S —160. Jugosl. banka, Zagreb 145—150. Trb. prem. društvo 8S0, Slavonija 214. Eksploatacija 230. Guttmann 1650, Scčerana 2400— 2415. Nar. šum. ind. 155—160.
Valute: dolar 85.25 blago.
— Curih, 7. okt. (Izv.) Današnja preoV
borza: Beograd 6.50.    Amsterdam 218.75,
Newyork 562.50 London 25.11, Pariz 32.37, Milan 25.05, Praga 16.4375. Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.70. Sofija 5.17. Dunaj 0.007925. ftvstr. žig. krone 0.00795.
— Trst, 7. okt. Prcdborza: Bi>o^Ta3 25.92—2^.0S, Dunaj 0.0315—0.03175, Praga 65.25—66. Pariz 129.50—129.75 Lordoa 100.25-100.40, Newyork 22.4O—22.50, Curi* 398-401.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK
Odanvornt arednlk: VALENTIN KOPITAR,
[e ie kako in
od .ZLATOROGA", ne more biti tako dobro 1 Zlatorog se dobavlja v vedno enaki kakovosti in se proizvaja iz najfinejših sirovin. Izkušena gospodinja zahteva raditega edino-le:
„Zlatorog-milo"!
Ruska računala
izdeluje tovarna MILAN AUMAN  IN DRUO»
KRŠKO, Slovenija, Jugoslavija,
Priljubljena po svoji prvovrstni kvaliteti In Izdelavi. Cena • poi>
nlno Din 70 — za komad. Ne zamentajle našega Izdelka Si
drugimi slabimi fabrikati. J
stran. 6.
»SLO VEN S K I   NAROD«   dne 8 novembra 1928.
Mev 255
a
l
Svarilo !
1 Ne kupajte kamgarn, sukno in drugo modno biago. 3 predno si ne ogledate naj dovršene jšiih čeških in angle-S ških izdelkov pri
2 LEN ASI Sc GERKMAN, LJUBLJANA.
m
i
fiKfSTNIK uubuama
ItfMl^M I 11111     Dvestsfcs cesta 4€
Telefon 37*        mCStll! leS«rSki mOiSier       Telefon 578 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za ps-lafie, hi5e, vile, tovarne, cerkve in zvonike;   stro M,   razna tla, stopnica, kdenice, paviljoni, verande, lesene o«rraje itd. Gridba lesenih mostov, jezov in mlinov. Ffi-na iaga. Tovarna farnlrja.
M ? teši liii
klotatčevine in ¥ vs«a modnih barvali.
m::Rl Hajvefu izbira!
modni salon
„C o I o r",
najboljša, neškodljiva BAR«
VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Raz. pošilja tudi po pošti. 2922
naj m lir—■
Najboljši premog, drva in oglje
kupita najoamaj« sri
DrmftM ILUUJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trt 8 Telefon 720. 2243
Ljtsbliana, Židovska ulica 3 ~
Cisto zastonj My ampak po Izredno niskih oenah dobite
vse vrste sukna, htačevin, žameta, barhenta, flanele, klota, plato« trikotaže, jopic, pletov, ogrlnialk, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseh velikostih (domač izdelek) in  najrazličnejše drugo blago
v novooivorjen! trgovini
91
D A H I C A"
MAJZELJ & RAJSELJ
Ljubljana, Turjaški fcrg stav. 1. (bivša „ Preskrboval niča") 6 amo dobro, solidno blago. — Postrežba točna«
Cene konkurenčne. fttBtam se otvori ▼ kratkem oddelek za usnje vseh vrst. Vsak si naj ogleda. — Nikdo m* prisiljen kupiti.
Na drobno! Na debelo'
Zahvala.
Vsem, k! so nam ob priliki izgube naše ljubljene, nepozabne soproge, mame, stare mame. tašče, tete, gospe
FiHe ioni isj. Ukr
pocestnice
Izrekli svoje sožalje in sočutje, izrekamo tem potom svojo globoko zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, preč. g. kanoniku LavrenčiČH, preč. oo. frančiškanom, pogrebnemu zavodu v Kamniku, vsem darovateljem vencev in cvetja, kakor tudi vsem, ki so biago po-kojnico spremili k večnemu počitku.
Volčji potok, dne 4. novembra 1923.
Žalujoče rađbine; Tomšič, Adamič, Sfiligoj, Bezenšek, Hardln, Frey.
JCajuovtjfa izsadba!
Brez kvarjenja blaga kaailiae saaiea(e in vsakovrstno aaure«-■fe aklek.
AitM Boo, *>n
LJubljana, Selenenrgovn al. 6, I. nadstr. Glince-Vič 46
Pozor!
Kupujem stare obleke, čevlje in pohištvo itd. Grem tudi na dom. Drame flBarttn, Ljubljana,
Sv. Jakoba nabrežje 29.
napnjjB^pa^BjBja^ajajgnjvajajajf|BjB^aj*
Javna sodna dražba
12.000 kg lepega bukovega oglja in 21 kubm. lepih bukovih hlodov se vrši v Močvirju, četrt ure oddaljeno od farne cerkve ua Bučki ali uro od Škocjana na Dolenjskem, v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 10 uri dopoldne. Blago bo poceni. Kupci pridite! 11832
IK1HLI OGLAS
Trg« pomočnik
meeane stroke iače slu i« be. Gre tudi na deželo. Ponudbe  pod »Trgovski
pomočnik/11.721« na upr. »Slov. Naroda«.
Kdo sprejme
krepkega vajenca za ka*
terokoli obrt s hrano in stanovanjem v hiši. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 11.831
Ne drag advokat,
ali advokat, ki ne izvrau* je več prakse, ali vpoko* jen sodnik se išče za za* pimive juridične stvari. — Ponudbe pod »B. D. F 711.847« na upravo »SI. Naroda«.
ločnica, ki se cela sveti ne škoduje očem in ne dela ostre sence.
aaaaaaajB
Jusosl. intportno in eksportno podjetje
ING. RUDOLF PECLIM.
Stroji za vsako industrijo, lesno m kovinsko; pol jedel jski stroji In orodje; lokomoblle in motorji; vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene in kons'rukcijske svrhe. — Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine F- FARIC iz deluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo
KfiBKBOR, Trubarjeva u!. 4.
Te L. loter. C 2.
Tal. Intar. 89.
MnHR0Di1R TISKHRIIH" o Liiibljan!
V*
.o* .» ^
Rsraclla sprejema tnal .HHRODflfl KIUffiHRIUr
Grašcak
ieče viijega di lavnega uradnika ali častnika v pokoj«, da bi s»»topal njegove iarsreae v Ljub* liani. — Ponudbe pod Graščinske zadeve/11.848 na  upravo  »Slov. Nar.*.
Kontoristinia,
zmorna korespondence, stenografije v slovenskem fn nem šk '"ITI jeziku ter strojepisja, — se 0 takoj sprejme. — Ponuđbe pod »Dobra moč« na: »Apol* lo*. LJubljana, Stari trg št lom. 11.818
Iščem čevljarskega pomočnika,
starejšega, za stalno na*
meščen je z vso oskrbo, ter  vajenca Nastop
takoj. — Matiia Buko* tcc, čevljar. Ovetkovct. Jastrebarsko, Hrvatsko.
11.578
Dobra šivilja«
izurjena tudi v gospo* dinjatvu, zeli primernega mesta pri boljši družini irven Ljubljane (gre tudi na Hrvatsko) kot ooora Coepodinji, orir. kot sa* ^»oetoina gosoodrnia. — Ponudbe pod »Izvrstna moc/ll.R37« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se za takoj
oopolnoma v slovenski m nemSVi stcnogr«fiii ter v strojepisju irvelhana ste« nograf«nja*atrojer«ska. — Ponudbe z navedbo z** htevkov je staviti na ni* ^sTirt dr. Fi-an N^vaV^d". Aloirii KobaL odvernf*-a v Ljubljani. 11.816
Strojepisko,
r»rvora"rredi»». ter per* fektno hrvatsko m »em* škn stenogrtfTnje s po* notnim manjem teh ie*i* kov. spre ime proti rl^bri plači veliko fnd'»«trijsko oodjetje v Zagrebu. — Ponudbe na: Postni pre* d»l 41, glavna pošta. Za* greh. 11.843
Gospodična,
vešča vseh pisarniških del strojepisja, slove n* skega. nemikega in itali* itnskega jezika v govoru in pisavi, išče službe. — Najraje gre k odvetniku ah notarju, ker je službo* vala že več let v odvet* niški pisarni. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 11.814
Dre pomivalki
(pridni) za v kuhinjo m takoj sprejmete. — Go stilna »6*. Dunajska cesta, 11.809
Indian Big Chiei
a priklopnim voaom proda tvrdka Kenda, Ljub* ljana. 10.818
Proda se baraka
radi odstranitve zelo po* ceni. — Poizve ae: Vila Justina, Prule 17. 11.772
Železna peč,
velika, naprodaj pri g. Tomažič, Sv. Petra ceata št. 2/IL 11.787
Kratek klavir
s kovinasto konstrukcijo prodam  po ugodni ceni.
— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.839
Tri moške obleke
in  lepo  suknjo prodam.
— Poizve se v Zeleni j a* mi, Tovarniška ulica, no* va hiš* (Nemeth). 11.840
Kolarstvo
v Ljubljani, dobro vpeljano, se ugodno proda. — Ponuđbe pod »Kolar* stvo/11.774« na upravo »Slov. Naroda«,
Vinska posoda
(ležavna) od 13 do 30 hI se ugodno proda. — Po* nudbe se prosijo na: J. Jeleniča. Stara pot st. 1.
11.775
Proda se lepa perzijska preproga*
Ogleda ae na Poljanski cesti št. 13, I. nadstropje, desno, od 11. do 14. ure.
11.830
Krasna garnitura za spalnico
(7 kosov), ravno izgotov* ljena. krasna, najmoder* nejie ročno delo. napro* daj. — Stari trs 19/1.
Naprodaj;
dobro ohranjen plišast damski plašč, gorski cev* lji it. 40 do 41 in kom* pletna postelja. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga  Naroda«. 11.794
Nanrodsj kompletna Doste^ja,
dobro ohranjena, omara ra obleko, posteljna orna* rica, mir«: vse iz trdega
lesa. Naslov nove uprava »Slov.  Naroda*. 11.811
Novih sodov za transport sadja
(več 100 komadov) z že* lernimi obroči s ca. 55 kg vsebino, se proda. — Po* vpraša se nri sadjereji Karolinški dvor pri Ptu* ju. 11.822
Halo!
Proda se već goatflen v centrumu Zagreb« ("malih in večjih); tudi s stano* vanjem Kupec se lahko vseli takoj. — Pojasnila daje H. Pleško, Maroli* čeva ulica br. 5, Zagreb.
11.763
Meblovana soba
v vili bltru Tivolija se takoj odda samskemu so*
lidnemu gospodu. — Ponudbe pod »400/11.826« na upravo »Slov. Nar.«.
Odda se soba
(meblovana) z balkonom v novi vfli solidnemu go-apodu. ev. dvema skupaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.778
Iščem mesečno nemeblovano sobo
proti dobri najemnim za takoj ali pa za decem« ber. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1178.5
Dva mlajša dijaka
se sprejmeta na stanova* nje in zajtrk; event. tudi na hrano. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 1.783
Za sostanovalko
želi priti samostojna go* »pa s pokojnino k isto* taki gospe, da bi skupaj živeli. Dopisi pod »Nem* ika gospa/11.808« na npr. »Slov. Naroda«.
Snažna sobica
(prijazna, opremljena) se odda z vso oskrbo mirni gospodični; imeti mora svoje perilo in odejo. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 11.813
Dve prazni sobi,
lepi, išče zakonski par brez otrok, mirna stran* ka (oba duševna delava ca). Plačata dobro. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 11.844
Ruske hlevne
pinče-čuvaje
čistokrvno psico z mla* diči, oddam poceni v do* bre roke. — Koutnv, I.?ubljana * Šiška. Kolo* dvorska cesta 149. 11.836
Proda se postelja,
nočna omarica, dve veli*
ki omari in umivalnik z Trčali in kamnitimi plo* šcami. Vse v dobrem stanja. — Vpraša se med
1. in 2. uro: Slomškova ulica 6, pritličje, levo.
11.812
Meblovana soba.
lepa in zračna, s poseb^ rim  vhodom v visokem pritličju, se odda takoj j enemu ali dvema gospo* doma.   —   Naslov pove I uprava »Slovenskega Na* 1 roda«. 11.838
Odda se prazna ali meblovana soba
s posebnim vhodom v novi hiši dotičnemu, ki plača najemnino za eno leto naprej. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 11.839
Elegantna soba
z dvema posteljama, v bližini glavne poatr, se išče rt tako i ali s I. de*
cembrom. Plačam dobro. — Dopisi se proeijo na kapelnika Ludwiga. bar »Emona« (kavarna »Pmor na«), 11.821
Kompanjona
ali posojilo Din 15.000.— išče agilen podjetnik ra raaairjenje jako dobička-notnega podjetja. — Po* nudbs pod »Takoj dobi* ček/11.744« na upravo »SI. Naroda«
Cene oglasom do 20 beied Din S*—; vsaka aadalMa beseaa So •a, a cfavSĆIno vred
MALI OGLAS
l»hko itrmčuntte serm in pošljite lirtoš v cofovtnf ali v znmrr.kmh v pismu, x besedilom vred.
Lokal
z že vpeljano Špecerijsko trgovino se takoj odda. — Ponudbe pod »Takoj 11.845*- na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se manjši
trgovski lokal
na prometni cesti za februar. — Ponudbe pod »Lokal 1934/11J06« na upravo  »Skrv. Naroda«.
Dežnike
popravlja in izdriuje nove   točno   in   solidno A Pavlin. Stranska  pot 17. Ljublj a na/Trnovo. 11.792
Izvrsten pianino
je  na  razpolago  eno ali več ur dnevno ali neka ur  tedensko.  — Naslov nove  unrara »Slovenske* ga Naroda«. 1U
Hiša s posestvom!
Proda sc hiša, obstoječa iz več sob in pritiklin. kakor tudi gospodarsko poslopje. Dalje tri njive In štiri parcele gozda po čudovito nizki eenL — Natančna pojasnila daje: Franc Repanšck, Domžale,  Gorenjsko. 11.S20
Proda se lepo
posestvo
blizu Mokronoga. 15 mi* nut oddaljeno od postaje Mokronog • Bistrica. Hiša. z vsem gospodarskim po* nlopjem, njive, zraven hH še dva lepa travnika m dva gozda ter pašnik: vse parcele se držijo skupaj in lep sadonosni vrt. Ku» pec lahko nastopi takoj. — Več se izve pri: An* ton Bule. poeestnik. M o* kronog. 11.795
DružsbmVa (-co)
snrejme dohro vpeljano podjetje v Ljuhliani. — Osebno sodrloranje. lep r.tsluž*"k — Ponudbe p*«' Sigurna bodočnostfl 1 na  upravo »Slov. Nar.«
Vsakovrstne
spor+ne čepice-, bomb** in volno zs pletenie vseh barv »udi redno naj* crne je: Rarpoštlialnica »Konkurencija«. Ljublja« na. Zgornja laika 8159
Neveste oozor!
Na mesečne obroke dam kompletne snilnice, kuhinje ter jedilnice, kakor tudi cele sobne opreme nod ugodnimi pogoji. — Postrežba točna rn solid* ns: obroki od 400 D'n neprej. — Naslov pove uprava »SI. Nar«. 117«*
Pletilne stroje,
vsakovrstne, nudi s po* nkom tvrdka Fran Koa, Ljubljana, Židovska ulica. 11.841
Ribje olje,
zsjamčeno   pristno. naj=, boljše norveške znamke, dospelo. — Lekarna Ba- j karčič,   Karlovska cesta št  2. — Direktni import iz Kristijanije! 11.834
Nov stroj za
elektriziranje
na 150 in 230 voltov, z
uporom (5chlittenwiders stand). ir.atikalom. zarot* co in galvanometrom po ugodni eeni naprodaj. — Mestni trg št. 17, I. nad* s trop je. — Iatotam citre
z rezonančno mizo in stojalom za note. 11.833
Kdo bi založil
pošteno trrfovko s kakr* ŠTiimkoli blagom na p*-o* mttn*»m kraju v komisi* jo? Porcelan, galanterija, pletenine, drobna roba. bazar, manufaktura r^"'* ra^ročljivo. Pvent. so vz«* me v družabnlšTvO. —■ Prmudhc na: I. Sffler, Ljubljana. Kongresni t-c St. 6. 11 .*25
K. Widmaver
pri »Solncu«
za vodo. VeHVfl irbira volnenih jopic in črnic. Raznovrstno perilo. Svfl* nati in drugi robci, ser* pe. Manufakturno blaffo. Oblek ee in predpasniki. Vsa oprava za novoro* ienčke. Maje, nogsvice domačega izdelka. Ven* čVi in šopki za nrvrv. odeje (kovtri>. Edina ra* loga peč (ahtahov). Na debelo primeren pow«t.
^o^77
imajo
njtoliSl uspeli!
.1
t ti v ,i \\ u li h ii i ,i i m rm Mimiinimmnnin
I i i i i i i i i II 81 M 1 JLX_LOJLJLJULIL^IL,l^ M I HTITI
Pozor trgovci!
Z novim letom *dd*m trjrmvmo z mešanim klasom trsled bolezni z vsem. inventarjem in zalogo za dobo JO let v najem Stanovanje na razpolago. Trgovina se nahaja v bogatem industrijskem kraju na Kranjskem.
Detajlni letni promet znaša Din 2 milijona. Potrebni kapital samo Din 25Q.000~—. Ostanek po dogovoru.
Ponudbe je poslati na upravo Slov. Naroda pod .tfesni reflektant-11319*.
UUUUULSJUUUL^ JUL T JUL JLJJUUULJ^GG
bbubiii
mm
Sabat afettje
£eopold Weiss
zapet ataorjen
Sprejama od S. do 12. dopoldne in od 2. do 6. zvečer v hiti „Pokoj ninske ga zavoda", vogal
Aleksandrove in Gledališke aliee.
INHI
ti M
36
3