Ameriška Domovi m a mIwB KO. 123 /tHAlERfi AMERICAN IN SPIRIT fORdON IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 23, 1966 SLOVENIAN WORMING N6WSPAPGB ST EV. LXIV — VOL. LXIV Kremlj še ne verjame v lasten pšenični pridelek MOSKVA, ZSSR. — Rusija porabi letno okoli 70 milijonov ton pšenice za lastno prehrano. Skrbeti je namreč treba za kruh 230 milijonom konsumentov. Domač pridelek te količine ne doseže zmeraj. Izjemno leto je tisto, kadar se kaj takega dogodi. Navado se pa letina suče o-koii 60 milijonov ton. Režim mora biti torej pripravljen, da v slabih letih dokupi v svobodnem svetu do 10 milijonov ton, navadno v Ameriki, Kanadi, Argentini in Avstraliji. Iz previdnosti je Moskva začela zadnja leta nakupovati pšenico kar na slepo. To se pravi hoče imeti zmeraj nekaj importi-rane pšenice, ki jo drži na zalogi. To je bil glavni vzrok, zakaj je ravno sedaj kupila okoli 9 milijonov ton pšenice v Kanadi. Kanada bo v treh letih dobavljala povprečno po tri milijone ton. Vrednost vse kupčije cenijo na 3800,000,000. Letno bo torej Rusija dala za uvoženo pšenico povprečno 3250 milijonov. Moskva je obesila to kupčijo na veliki zvon, da odpodi od sebe vse tiste države, ki so zmeraj skušale iztisniti iz Rusije nekaj pšenice, kadar jo drugje niso mogle dobiti po ugodnih pogojih. Novi grobovi Frank W. Schmidt Včeraj je umrl v St. Vincent Charity bolnici 51 let stari Frank Schmidt s 3830 St. Clair Avenue, mož Vide. roj. Bijek, oče Paula (pri marinih), Linde Staler in Karen Nelson (Minn.), 5-krat stari oče, brat Carla (New York) in Elsie Brooks (Cincinnati). Zadnjih 15 let je bil pri gasilskem oddelku mesta Cleveland. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob desetih dopoldne na Kalvarijo. Peter Puljar V Polyclinic bolnici je v torek umrl 73 let stari Peter Puljar s 1068 E. 69 St., mož Helen roj. Danculovic, oče Mrs. Em h Pod-nar, Mrs. Maynard King, Georgea Bulick, Josepha Bvlick in Charlesa Bulick, 0-krat stari oče, brat Matta Puljar in pok. Toma Puljar. Bil je član Sv. Josipa br. 99 HBZ in Kluba hrvaških upokojencev. Pogreb bo v soboto dopoldne ob 9.45 iz Grdinovega pogreb, zavoda na 3t. Clair Ave. v cerkev sv. Nikole ob 10.30, nato na pokopališče. Pehoti v Gofomhis CLEVELAND, O. — Guverner Rhodes se je najbrže preb zgodaj začel hvaliti, da bo njegov letošnji državni proračun pokazal prebitek v znesku $28 milijonov. To novico so hitro o-pazile tiste matere v okraju Cuyahoga, ki s svojimi otroci vred morajo živeti od javnega podpiranja. To so večinoma matere, ki se njihovi možje ne menijo za vzdrževanje družine. Navezane so samo na podpore, ki pa so manjše, čeprav draginja raste. Podpora za otroke je na primer znašala 1. 1959 še dolar na dan, danes pa znaša le 73 centov, ako-ravno se je življenje podražilo. Ker so prišle v obupen položaj, so sklenile, da bodo romale peš iz našega mesta v 155 milj oddaljeni Columbus in tam zahtevale od guvernerja in njegovih uradnikov, naj se prebitek v proračunu porabi za večje podpore. Računajo, da bodo romale od 20. do 30. junija in deseti dan predaie svoje predloge na državnem Kapitolu. Prav prijazno jih pa guvernerjevi uradniki ne bodo sprejeli. So namreč že povedali, da bi radi videli, da bi gornji prebitek ostal v državni blagajni kot rezerva za vsak slučaj. Na romarice se je spomnil pred njihovim odhodom bivši črni kandidat za clevelandskega župana Stokes in jim želel srečno pot. Je imel prav, kajti 16 milj hoje na dan je za družine z otroci kar naporna zadeva. Količina elektrike iz premoga NEW YORK, N.Y.i—- Kubični čevelj črnega premoga da toliko elektrike, kot jo porabi povprečni kuhinjski hladilnik dva meseca. HEATWAVE Sončno in toplo. Najvišja temperatura podnevi 87, najnižja ponoči 65. Ta teden konvencija ameriških bmnsnstov NEW YORK, N.Y. — Ker voditelji naših komunistov tako vedo, da naši policiji ne manjka podatkov o njihovem gibanju, 'ato tudi nič ne skrivajo, kakšna bo njihova narodna konvencija, ki se vrši ta teden v New Yorku. ravijo, da pričakujejo kakih 300 ielegatov iz 40 držav. Ker vsi nimajo denarja za potne stroške, jim jih bodo povrnili iz posebnega fonda, ki je v njem baje 540,000. Povabljeni so tudi gostje iz ;ujine, vendar je državno tajništvo naročilo našim konzulom, naj znanim komunistom ne dajo nobene vize. Tako ne bo dobil /ize znani italijanski komunist 'n senator Terracini, ki je bil takoj po vojni komunistični kandidat za italijanskega predsednika republike. Vize ne bo dobil udi tajnik angleških komunistov tovariš Gollen. Vsega skuhaj je bilo poslanih 85 vabil na ravno; toliko komunističnih strank in gibanj. Zadnji komunistični kongres se je pri nas vršil 1. 1959. Naša politična javnost se za konvenci-o zanima veliko manj kot naša oolicija. ---------o------—- — V ZDA doseže dnevna po-"aba vode povprečno 100 galo-iov na dan na osebo. Nemčija ne bo dobila atomskega orožja ZDA Obrambni tajnik ZDA McNamara je dejal senatnemu odboru, da Združene države ne mislijo dati Zahodni Nemčiji nadzora nad atomskim orožjem na njenih tleh in da ta za kaj takega tudi ni prosila. WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza, satelitske države vzhodne Evrope in ves levičarski tisk po vsem svetu že dolgo napoveduje, da bodo Združene države prepustile Zahodni Nemčiji nadzor nad rabo atomskega orožja na njenih tleh. Sedaj je obrambni tajnik ZDA McNamara jasno in odločno povedal, da s čim takim še dolgo ni računati. Po sedanjem zakonu vlada Združenih držav nima pravice nikomur prepustiti nadzora nad atomskim orožjem, ta pravica je pridržana predsedniku ZDA samemu. Tudi ameriške oborožene sile ne smejo rabiti atomskega arožja brez neposrednega ukaza predsednika ZDA samega. McNamara je dejal, da Johnson ne misli predložiti Kongresu spre-nernbe tega zakona. Povedal je udi, da Zahodna Nemčija ni nikdar prosil? 7 ' ..N! ’ " za atomsko c ■ jen in edini r McNamara NATO zaradi šča trpel, pa ... ameriške obor v - ■ ;eni v Evropi 2. ih letošnjo poi ■ i pilo od tam vzeti raznih vojaških specialistov, ki so bili potrebni drugod. Po njegovem bi bilo nespametno za našo deželo sedaj zmanjšati moč svojih oboroženih sil v Evropi, ne da bi kaj takega storili istočasno tudi komunisti. Indonezijski gmts?a ir* — Letno porabimo v ZDA o-koli 70 milijonov funtov raznih zdravil. povedal, da se bo vrnil v Ugando. Ker je zadnji mesec zbolel na mrzlici, se bo še preje odpeljal v London, da se pozdravi. Morda bo tam dobil od angleške vlade poleg zdravil proti mrzlici še kaj podpore za vrnitev v Ugando. Bolnikov, ki se s takimi željami hodijo zdravit v London, pozna angleška vlada že veliko. Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osebja ne bo izšla Kot v preteklih letih tudi letos v p nem lednu julija Ameriška Domovina ne ho izšla, ker bo Celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic. Število osebja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice, nadomestila za tako delo pa žal ni mogoče dobiti. Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 1. do 10. julija. AD Uradni del razgovorov uuuu inu j končali po vrnitvi De Gaulla s 6,000 milj dolge poti po Sovjetski zvezi. Predsednik Francoske republike se bo na tej poti ustavil danes v Novo Sibirsku, pa nato v Volgogradu (Stalingradu), Kijevu in Leningradu. Na tej poti ga bo večji del spremljal predsednik sovjeta<* vlade Kosygin. Tako bo dana priložnost za neuradno nadaljevanje razgovorov. General Ky podpisal dekret o volitvah SAIGON, J. Viet. — General Ky je podpisal dekret o volitvah, ki naj bodo 11. septembra. Takrat bo treba izvoliti 108 poslancev, torej nekako 30 - 40 manj, kot so pričakovali. Število je najbrže zato tako nizko, ker ne bo volitev v tistih južnoviet-namskih provincah, ki so pod komunistično kontrolo. Poslanci Tito išče zaveznike izven komunistične partije CLEVELAND, O. — Tito je že na zadnjih sejah glavnega komunističnega odbora hudo ropotal nad svojimi tovariši, pa ni veliko zaleglo. Na koncu jezika so mu dali vsi prav, v resnici pa nihče ni hotel držati njegovih naukov. Zato je znova grmel na kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva in v zavitih besedah napovedoval nove refor-me. ^Te še niso prišle, pač pa so nekateri tuji časnikarji zvedeli, kaj vse Tito pripravlja za novo sejo glavnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije. Glavna senzacija bo Titova izjava, da je prišel čas, ko se mora komunistična stranka “depolitizirati”! Depolitizacija pa naj obstoji v tem, da se morajo vsi tovariši, ki hočejo kaj veljati v stranki, odpovedati vsem nastopom v javnih upravah, federalni, republikanskih in komunalnih in seveda tudi vsem koritom v gospodarstvu in socijalnih službah. Kdor tega ne bo storil, ne bo mogel več biti “izvoljen” v strankine organe. Stranka se bo tako osvobodila vsega praktičnega dela v javni upravi in gospodarstvu in bo o-stala le še voditeljica in svetovalka delovnega ljudstva. Kdor bo hotel ostati v javni upravi v gospodarstvu, pa ne bo mogel igrati v strankinih organih nobene odločilne vloge. Na prvi pogled bi človek rekel, da bo tak korak pomenil razočaranje nad načelom rotacije, ki so ga tovariši v praksi popolnoma zmaličili, o čemur že mesece toži titovsko časopisje. Tito hoče po tej poti doseči, kar ni ni mogel doseči z rotacijo. Druga senzacija naj bo napoved, da imajo na vodilna in odločilna mesta zunaj strankinega aparata pravico vsi, tudi tisti, ki niso člani partije. Edina kvalifikacija, ki naj odloča, naj bo sposobnost, ne pa morda partijska pripadnost. Na to možnost je Tito že park ra t cikal v svojih govorih in javnih razgovorih. Najbrže je prišel do prepričanja, da sposobni ljudje ne gredo več v stranko, da je stranka postala le pribežališče za stremuhe in pustolovce, velikokrat z zelo temno preteklostjo. To se pravi: komunistične diktature ni mogoče več držati le s sodelovanjem tovarišev, treba je pritegniti “delovne ljudi” izven partije. To naj bi bilo par političnih bomb, ki bi počile na seji glavnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije prihodnji teden. Tuji časnikarji so seveda skušali napraviti iz muhe slona in pripisujejo novim senzacijam tisti pomen, kot ga je imela leta 1952 ideja o delavskih svetih in zvišanja plač vojaštvu ni sprejel, ko je sklepal o odobritvi sredstev za vojaške potrebščine. Konferenca odborov obeh domov za oborožene sile je po daljših posvetih prišla do sporazuma, naj vojaki dobe povišanje za 3.2v; s 1. julijem letos, če bo do tedaj sprejet in bo stopil v veljavo tudi zakonski predlog o zvišanju plač civilnega usluž-benstva zvezne vlade. V kolikor to ne bi bilo doseženo, naj dobe vojaki zvišanje isti dan kot civilisti. ne morejo sporazumeti za cm bo “prehoda” od sedanje vlade bele manjšine do podelitve polnih političnih pravic črni večini. Senatni odbor za trde določbe o varnosti avtomobilov WASHINGTON, D.C. — Senatni trgovinski odbor je soglasno sprejel obsežen predlog o varnosti avtomobilov. Trgovinski tajnik bo v okviru tega zakonskega predloga dobil pravico, da določi “varnostno raven” do 31. januarja 1967 za avtomobile letnika 1968, leto kasneje pa stalna določila o tej ravni za vsa motorna vozila. Ta določila bodo podvržena pregledu in mo-1 rebitnim spremembam vsaki 2 leti. Vlada je dejansko zahtevala veliko manj; hotela je le pravico določiti varnostne predpise za motorna vozila, v kolikor bi jih industrija sama ne uvedla. komunah. Nekateri so šli še tako daleč, da so napovedali, da bo Tito dal svobodo tudi Djilasu, čeprav temu zaporna kazen še ni potekla. Koliko so vse te vesti čenče in koliko so resnica, bomo kmalu zvedeli. Pa tudi takrat, ako bi bilo vse to res, ostane odprto še zmeraj vprašanje, ali bodo tovariši hoteli izvajati Titove nasvete. Srejeli jih bodo čisto gotovo, ker vedo, da se jim javno ni mogoče upirati. Vsekakor bo Titova politika bolj razburjala stranko samo kot jugoslovansko javnost in to je za svobodo tudi precej vredno. Titovemu pozivu se bodo naj-prvo odzvali sopotniki in pustolovci, značajnih in sposobnih' sten položaj, ki je bil na tem, da kandidatov za mesta v upravi in ga rdeči preplavijo, in s tem de- lta pt. Carpenter dobil najvišje vojaško odliko vanje Saigona SAIGON, J. Viet. — Južni Vietnam je podelil kapt. Willi-amu S. Carpenterju, ki je v boju v osrednjem višavju v začetku meseca pozval ameriška letala, naj bombardirajo njegov la- Zadnje vesti SAIGON, J. Viet,— Vladne Čete so zasedle v zgodnjih jutranjih urah Vain Hou l)ao pagodo, sedež Instituta združene budistične cerkve, kjer je bil glavni stan budističnega boja proti vladi Kyja. Vlada se čuti za zmagovalca in je včeraj dovolila sestanek Tam Chaua, načelnika budističnega instituta ter vodnika zmernega krila budistov, s Tri Qttan-gom, ki so ga vladne čete prijele v mestu Hue in ga prepeljale v Saigon, kjer je pod stražo v mest i kliniki. SAIGON. J. Viet. — Vč. raj in danes ;ie prišlo do dveh obsežnih spopadov z rdečimi. Bataljon ameriške 101. padalske divizije in bataljon 1. konjeniške divizije sta v ti dem boju z rdečinu ob srednjem delu obale, kakih 240 milj od tu. Itdcči invtio doslej okoli 2110 mrtvih. Vladne čete s;» se spopadle z rdečimi v bližini meje Severnega Vietnama in trdno, da so naštele preko 230 rdečih mrtvih. LONDON, Vel. Brit. — Londonska policija je prijela W. O. Smedleyja, ker je obdolžen, da je umoril R. Cnlvei ta, upravnika ene izmed takoz-vanih piratskih radio postaj izven angleških teritorialnih voda v zalivu ob ustju reke Temze. Smedley je znan po svojem junaštvu v drugi svetovni vojni, ko je za hrabrost v Normandiji leta 1944 dobil naj višje odlikovanje. Kasneje je bil podpredsednik Liberalne stranke. gospodarstvu bo pa malo. Vsi bodo rajše počakali, da vidijo, kako se bo titovski cirkus razvija!. i : ; jansko rešil sebe in svojo četo, najvišje vojaško odlikovanje. Enako odlikovanje je dobil tudi spec. 5 Charles Lose, bolničar, za svoje junaštvo v bojih v dolini la Drang v lanskem novembru. till? St. Clalr Ave. — HKndenon 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July so pontonski mostovi, po katerih bi radi prišli na naš breg in si ga osvojili, potem pa slavili zmago nad svetom. (“Katoliški Glas’’, Gorica, 16. junija 1966) i Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 'la Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto j BESEDA IZ NARODA j Ttbi—v r m-m—wr— ■.m un nunhi w 'im* Zlata maša pri Mariji Vnebovzeti SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 123 Thurs., June 23, 1966 Izrabljanje vere v komunistične namene Londonski katoliški tednik “The Tablet” je pred časom objavil, da je krajevna sekcija komunistične stranke v enem predmestij Neaplja sklenila postaviti spomenik pokojnemu papežu Janezu XXIII., papežu vsega človeštva, papežu miru. Pobudniki te akcije so nato poslali vabila vsem župnikom in krajevnim duhovnikom, vsem katoliškim organizacijam in cerkvenim ustanovam s predlogom, naj bi se ustanovil skupni odbor, ki bi izvedel nabirko za spomenik. Na vse to je nadškofijski ordinariat v Neaplju izdal posebno opozorilo, kjer je bilo rečeno med drugim: “Izvedeli smo za pobudo nekega političnega gibanja, ki je v svoji osnovi popolnoma protikrščansko, da misli postaviti spomenik papežu Janezu XXIII. Ker je vsakomur jasno, da gre za špekulacijo politične narave, je vsem katoliškim laikom in katoliškim organizacijam prepovedano, da bi pri tej akciji na kateri koli način sodelovali.” BESEDE, LEPE BESEDE Komunisti po svetu, v Italiji pa še posebej, so se zadnje čase zagrizli v akcijo, potom katere hočejo doseči tako zvano “odprtje na levo”. Pri tem se radi sklicujejo na pok. papeža Janeza XXIII. ter skušajo tudi zadnji koncil razlagati v tej luči, češ Cerkev je danes za dialog in koeksistenco. Voditelj italijanskih komunistov Luigi Longo je že večkrat s poudarkom izjavil: “Vnovič hočemo poudariti, da smo za brezpogojno spoštovanje svobode vere, svobode vesti, ki naj velja za verne in neverne, za kristjane in nekristjane.” Profesor Locio Radiče pa je s svoje strani zapisal: “Katoličani lahko mirno partiji zaupajo. S tem bodo prispevali k uresničenju procesa, ki stremi k novi družbi, kjer bo odpravljeno vsakršno izkoriščanje dela, kjer bo vladala družabna enakost, človeška oseba pa bo doživela svoboden razvoj.” Lepe besede, toda kdo naj jim verjame? Samo tisti, ki verujejo, da je mogoče zmešati olje in vodo, samo tisti, ki so v svoji naivnosti prepričani, da se je komunizem civiliziral in humaniziral, samo tisti, ki se zavzemajo za nevtralnost in neopredeljenost, ker jim gre le za lastno varnost in lastni dobiček, ne pa za resnico in načela. Pokojni predsednik Kennedy je zelo rad citiral Danteja, ki je najbolj vroča mesta v peklu prihranil za tiste, ki se v času velikih moralnih kriz nočejo izjaviti in tako podpirajo one, ki se hočejo uveljaviti s krivico in nasiljem. Vprašamo se: ali je mogoča koeksistenca med svobodo in suženjstvom? Slep je, kdor noče priznati, da je za železno zaveso prefinjeno suženjstvo, kjer ni ne verske ne kulturne ne politične ne gospodarske svobode. Ali je mogoča koeksistenca med ljubeznijo in sovraštvom? Komunizem je sovraštvo do vsega, kar ni komunistično. Mar se niso borci za sedanji red v Sloveniji v letih revolucije ravnali po geslu: “Naš bog je rop, požig, umor?” PRIMER IZ VIETNAMA x V Vietnamu so postali zadnje čase budisti politično zelo živahni. V znak protesta zoper vojaško vlado se posamezni menihi zažigajo, po cestah razgraja nahujskana mladina, protiameriške demonstracije se množijo, vsa država se pogreza v zublje državljanske vojne. Nepristranski opazovalec se začuden sprašuje, kako je mogoče, da v deželi, ki bije boj na življenje in smrt s komunistično gverilo, vodstvo budistov prav sedaj sabotira vojaške napore lastne vlade in Severnoamerikancev, da pride do uničenja komunistične ofenzive. Študija, ki jo je napravil ameriški senat, je sedaj pokazala na sledove, ki kažejo, da so sklenili kitajski komunisti izvajati svojo politiko v Južnem Vietnamu s pomočjo budizma. Ti naj ustvarjajo protiameriško razpoloženje v naivni veri, da bodo potem oni odločilna politična sila v državi. Izrabljanje vere in njenih predstavnikov je že star trik v členu rdečih mrež; žal se vedno dobijo koristna budala, ki se pustijo v te mreže uieti. Zadnji te vrste so vietnamski budisti, ki pomagajo sedaj komunistom rušiti protikomunistično fronto, ne vedoč, da istočasno žagajo vejo, na kateri sami sedijo. DVOUMNE TUJKE Komunisti so načelno nasprotniki latinščine; tudi v Sloveniji so jo naglo odstranili iz šol. Toda nikdar ni njihov besedni zaklad in njihovo časopisje uporabljalo toliko tujk. večinoma latinskega izvora, kot prav v zadnjih časih. Dialog, koeksistenca, kolaboracija, nevtralnost, ne-aganžiranost, to so fraze, ki jih komunisti vsak dan servirajo na svojem krožniku. Bodimo budni do njih, kajti oni jih drugače pojmujejo kot mi. Zanje so trojanski konji, potom katerih mislijo vdreti v nasprotnikovo trdnjavo, so u-spavalno sredstvo, s katerim se hočejo polastiti duš ljudi, Cleveland, O. — V nedeljo, 19. junija 1966, je častiti gospod župnik Matija Jager praznoval jubilej 50 -1 e t n i c e mašništva. Župijani s svojimi cerkvenimi odborniki na čelu so uporabili priliko in priredili svojemu župniku veliko in prelepo slovesnost, tako, da je zlati jubilej slavila vsa župnija in številni prijatelji slavljenca v Clevelandu in okolici. Podjetja: Joseph Žele & Sons, Funeral Directors, Zulich Insurance Agency in A. Grdina & Sons, Furniture Dealers and Funeral Directors, so oskrbela lično zlatomašniško spominsko knjigo, ki prinaša življenjepis slavljenca in zlasti lepo fotografijo nove župne cerkve na Holmes Ave. Ob 11.30 se je začela slovesna služba božja. Zlatomašni sprevod v cenkev so začele kadetke Društva sv. Jožefa KSKJ. Sledilo je kakih 50 slovenskih narodnih noš, šolske sestre, zastopniki organizacij, ki delujejo v župniji in duhovščina. Slovesnosti so se udeležili naslednji duhovniki: rt. rev. msgr. Louis B. Baznik, rt. rev. msgr. Andrew A. Andrey, zastopniki kongregacije Najsvetejšega Zakramenta rev. Nicholas, rev. Edgar Bedard, rev. Thibault, rev. Thomas Zagorc in brat Roberts; rev. Francis M. Baraga, rev. John Krasen, rev. Joseph Godina, rev. Athanasius Lavrenčič, O.F.M., Lemont, 111., rev. Louis Pizmoht in rev. Raymond T. Hobart. Radi smrti očeta, ki je prav ta dan ležal na odru v Grdino-Vem pogrebnem zavodu, se slovesnosti ni mogel udeleževati rev. Victor Tomc, ki je sicer do zadnjega vodil vse priprave. Nadomestil ga je vsem rev. Ray nond Hobart. Jubilant je daroval slovesno sv. mašo, peto v latinščini. Rev. Louis Pizmoht je bil dijakon, rev. Thomas Zagorc pa poddija-' ki so se je udeležili, ;tva v Cerkvi božji po ukazih in vsenij ki s0 te dni z njim mo- lj e n e g a ustanovitelja Jezusa Kristusa. Cerkveni zbor pod vodstvom Martina Rakarja je imel ta dan mega svojih naj večjih uspehov. Med božjo službo je prepeval Widethovo kompozicijo sv. maše “Na čast Brezmadežni devici” ter slovenski pesmi: Alojzij Mav, “Vzdih otroka” in “Dajte mi zlatih strun”. To poslednjo Marijino pesem so peli pred 50 leti pevci na Homcu pri Kamniku ob novi maši č. g. Jagra. Petje je bilo dovršeno lepo. Donelo je kot mogočna, iskreno pobožna, veličastna molitev. Pevci so ?e očitno potrudili, kar so le mogli, da bi dali zlatomašniku najlepše, ker vedo, da je glasbenik in ceni cerkveno petje kot posebno dragoceno okrasje božje službe. In uspeli so: Petje je bilo nekaj naj lepšega tako v cerkvi, kakor kasneje v dvorani pri slavnostnem obedu. Božjo službo je zaključila slovesna zahvalna pesem. Ob eni popoldne je zlatomaš-nik prišel v veliko dvorano župnijske šole, kjer so ga navdušeno pozdravili župljani in prijatelji, ki so že bili napolnili dvorano do poslednjega sedeža. Dejansko že zadnjih deset dni nikjer ni bilo več mogoče dobiti vstopnice k slavnostnemu kosi- lih. Povedal je, da je nameraval opraviti 50-letnico kar na tiho, pa so mu cerkveni možje in drugi župljani to preprečili. Sedaj je vesel in Bogu hvaležen, da vse tako lepo poteka in naj bo tudi ta priložnost, vsa slovesnost, v večjo čast in slavo Bogu, ki nam je vir vsega dobrega in je dobrota sama. Ob petih popoldne so bile v cerkvi pete litanije Matere božje. Pred oltarjem so peli: jubilant, rev. Atanazij, in gospoda Modic in Rigler. Odpevala je vsa množica vernikov, ki so spet napolnili cerkev Marije Vnebovze-tc. Sprejem prijateljev in znancev, ki so hoteli še posebej čestitati zlatomašniku, je sledil v šolski dvorani. Zlatomašnik se je vesel in živahen zahvaljeval vsem, ki so prišli, pa spet in spet naglašal, naj vsa ta slovesnost služi v zahvalo Bogu in v božjo čast ter v počastitev naše preljube matere Marije Vnebovzete. Naj še omenim, da se je slovesnosti udeležilo več odličnih zastopnikov slovenskega kulturnega in društvenega življenja v Clevelandu. Posebno sem opazil znanega zdravnika in kulturnega delavca dr. Franca Kerna, predsednika Ameriške Dobrodelne Zveze Johna Sušnika in sod lu. Rev. Raymond Hobart je o-mika Augusta Prijatela. V ime- Dnevniki v Kanadi OTTAWA, Can. — V Kanadi izhaja skupno okoli 100 dnevnikov, jutranjikov in večernikov. Knjiga o Slovencih v New Yorku Arnež, John. Slovenci v New Yorku. New York, Studia Slo-venica, 1966. 268 str. (Studia Slovenica. Special series, 1.) Cena $3.50. Washington, D.C. — Ko sem pred desetimi leti pozival, naj se slovenske bratske jednote in društva zavzamejo za študij in izdajanje knjig o zgodovini slovenskih pionirjev v Ameriki, sem doživel napad v ljubljanskem “Tovarišu” in v chicaški “Prosveti”, češ da so to moje blodnje in da bodo zgodovino pisali lahko samo tisti, ki so dobo slovenskega naseljevanja v Ameriki sami doživeli. V zadnjih desetih letih smo zaman čakali, da bi, kakor sta obljubila ta dva lista, kdo napisal zgodovino slovenskih naselbin v A-rneriki, niti nismo doživeli, da bi se dobila kaka podporna jed-nota ali slovensko društvo, ki bi se za tako delo zavzelo, čeprav je začel tako delo organizirati pok. dr. Cvetko Gregorič, ko je še živel v' Milwaukeeju. WEST Pismo k $lov@m|g L J U B L J ANA, SRS. — Pri nas gre kar na slabše. Dobivaš naše časopise, pa vendar marsičesa ne zveš. V inozemstvo gre namreč vedno prva izdaja, mi pa dobivamo tretjo, ki pove več domačih, več odkritosrčnih in resničnih dogodkov, pa tudi več kritike. Vladajoči pravijo, da jim sedaj mladina povzroča veliko skrbi in težav. Premnogi paglavci nočejo dokončati osemletke, demonstrirajo pa pri vsaki priložnosti. Včasih so jih gnali na ulice, sedaj so pa preveč samo na ulicah. Ubogi vladajoči ne vedo kam z mladino, ki ni dokončala osemletke, pa tudi ne kam s tisto mladino, ki jo je dokončala, kam z maturanti, kam s strokovnjaki, kam s tistimi ki so dokončali univerzitetne študije. Manjka dela tudi za te, ker ga manjka za vse. Podjetja ne sprejemajo niti tistih, ki so jim sama dajala štipendije v dobi študija. Raje jih odvežejo vseh dolžnosti, samo da se jih znebe. Tisti, ki pridejo od vojakov, ne dobe več svojih prejšnjih mest. Tatvina narašča. Rad bi te postavil sredi dopoldneva na ljubljanski trg. Pa naj ti samo to povem, da pri nas niti za velike praznike ni vedno dobiti mesa, redno pa kakega drugega sploh ni, kot nekaj slabe govedine. Zakaj? Pravijo, da gre vse za izvoz po zahtevah “reforme”. Ljudje zelo godrnjajo, pomaga pa nič. Vsaka naših reform zadeva iste sloje ljudi. Naj višji deset tisoči so pa vedno zavarovani. Vročina je močno pritisnila. Pijemo kar naprej kot žabe. Na vrtu se je vse razcvetelo in dozorelo. Letina spet slabo kaže. Bodo morali zgodaj žeti. Ameri-kancev je tu kot listja in trave. Nekateri se jih vesele. K meni pa vem, da nikogar ne bo. Bolj od daleč včasih zvem, kako živite preko luže. Prav pa je le, da pridejo. Marsikaj povedo, česar bi sicer ne zvedeli.. . N. J. Tudi Ljubljana se spominja rajnega msgr. J. J. Omana Rajnega dolgoletnega župnika pri Sv. Lovrencu v Clevelandu msgr., J. J. Omana se je spoštljivo spomnil'tudi ljubljanski nad-' škof dr. Jože Pogačnik. V okrožnici od 9. aprila 1966, ki je prišla v Cleveland pretekli teden, naznanja na kratko slovenskim sobratom njegovo smrt, obenem pa napoveduje, da “bo več o njem in njegovem delovanju objavljeno v prihodnji okrožnici (1 j u bljanskega nadškofijskega ordinariata). V Sloveniji so molili za Poljake Letos 3. majnika so obhajali Poljaki glavni praznik 1000-let- knjigo, nice (millenium) od svojega Slovence pokristjanjenja. Nanj so povabili tudi vse škofe sveta; tudi slovenske. V tem pismu so jih prosili “v imenu občestva svetih, naj v njihovem jubilejnem letu odrede na področju svojih škofij dan molitve za Poljsko, da bi jim izprosili milosti ki so jim potrebne v drugem tisočletju, da bi ostali Poljaki zvesti zaobljubi, ki jo bodo naredili 3. majnika, da bi jih nobena sila ne mogla odtrgati od Kristusa”. — Po naročilu ljubljanskega nadškofa so v ljubljanski nadškofiji duhovniki opozorili vernike na to tisočletnico na nedeljo, 1. majnika, ura molitve te nedelje pa je bila opravljena po namenu poljskih škofov. ■.....o------- Umetno zimsko spanje Tako res ne kaže drugega, kot da se tega dela poprimejo mlajše moči. New York je nakazal pot in zato lahko upamo, da bodo tudi Slovenci po drugih naselbinah v Severni in Južni A-meriki dobili v bodočnosti podobne knjige, ikot je v uvodu knjige izrazil željo naš senator Frank Lausche. Skrajni čas je namreč, da se zganemo vsi skupaj in gremo na delo, ker nismo poskrbeli niti za ohranitev vseh potrebnih dokumentov, niti za o-hranitev slovenskih listov in knjig, ki so izhajali ali še izhajajo v Ameriki. Vidimo, da so med nami moči, ki so dela voljne, toda najtežji problem izdajanja knjig je še vedno finančnega značaja, dokler se ne bodo zganile naše bratske jednote in naša društva, ki bodo pripravljena tako delo podpreti ali vsaj pozivati svoje članstvo, naj te knjige kupuje. Pisatelj John Arnež je knjigo “Slovenci v New Yorku” lepo u-redil v naslednja poglavja: Izseljevanje, v katerem je opisal vzroke slovenskega izseljevanja na splošno in o problemu izseljencev; Cerkveno življenje, kjer je podrobno opisal zgodovino ustanovitve župnije sv. Cirila v New Yorku in delovanje cerkvenih društev; Gospodarski položaj nam predstavlja gospodarsko delovanje Slovencev v New Yorku (slamnikarstvo, poskusi iznajdb, Sakser, itd.) Pol* tično delo, kjer je opisano j a vir delo Slovencev zlasti v dobi beh vojn; Življenje skupnosti, kjer govori o tisku, društvih, domovih in prireditvah. Na koncu je dodal razpravo o usihanju slovenstva v New Yorku, ki ga simbolno predstavlja “slovenska lipa” v Ridgewoodu, katere sadiko je prinesel iz Slovenije pok. p. Kazimir Zakrajšek. Posebno dragocen doprinos knjige so foto kopije raznih letakov k prireditvam, reprodukcije dokumentov slovenskega življa v New Yorku in slike po-mebnih posameznikov in društev. Knjiga je izšla ob 50-let-nem jubileju slovenske župnije sv. Cirila, ki je zrasla predvsem po prizade vanjih slovenskih frančiškanov. S to knjigo se je ta župnija res postavila, saj so druge župnije ob jubilejih izdajale samo skromne knjižice, ki se res ne morejo meriti s tako Ta knjiga predstavlja v naj večjem mestu — Nekatera ugasla ognjeniška žrela na Luni naj bi imela do 140 milj premera. sveta, saj je New York bil skoraj vsem Slovencem tudi vrata v novi svet in zato je dolžnost tistih, ki so šli dalje, da nam predstavijo tudi sebe v drugih naselbinah. Knjigo o Slovencih v New Yorku mora ne samo prebrati, pač pa resno preštudirati vsakdo, ki se zanima za usodo Slovencev v novem svetu, ne samo vsak slovenski Amerikanec v New Yorku, ampak vsak slovenski Amerikanec, kjerkoli živi, ker vsebuje polno podatkov za vse Slovence v Ameriki. Z njo je knjižna zbirka “Studia Slovenica”, ki je doslej izdala pet knjig v angleškem jeziku in eno v slovenščini, postavila temeljni kamen o študiju Slovencev in to pot prvi kamen na poti spoznavanja Slovencev po svetu. Pse, mačke, laboratorijske mi- Naša dolžnost je sedaj samo ta, ši in podgane ter druge sesalce, da se ob tej knjigi zamislimo in ki ne poznajo zimskega spanja,' naredimo vsaj nekaj za nadalj- je mogoče z izvlečkom iz možganov veverice in drugih majhnih sesalcev, ki zimo prespijo, spraviti v zimskem spanju podobno stanje. Poskuse sta delala ameriška raziskovalca dr. Axelrod in dr. Baeder, ki ne izključujeta možnosti, da utegnejo ugotovitve njunih raziskav koristiti sodobni kirurgiji. Varstvo pred ognjem WASHINGTON, D.C. — Izolacija iz rudninske volne v ometani steni zadrži po uradnih dognanjih ogenj do ene ure. nje izdajanje takih knjig. Prav o tem bi morali razpravljati tudi na sejah naših društev in na konvencijah bratskih jednot, ker so to osnovne dolžnosti vseh slovenskih Amerikancev. Knjiga “Slovenci v New Yorku” se naroča na naslednjih naslovih: Studia Slovenica, P. O. Box 4531, Washington, D.C. 20017 ali pa Studia Slovenica, P. O. Box 232, New York, N.Y. 10032. Na istih naslovih so na razpolago tudi še knjige v angleščini, ki jih je izdala ista založba. E. A. Kovačič