«mían ir tutu» muir
jim
P vask d«
jelj i* praaaiksv.
Jjjued d»ily e*e«pt Ä„d Holiday«.
■O SVETA
glasilo slovenske narodne podporne' jednote
^■teaees ■ 'L—
Drvdattki la I^Ttllkl prt) ■Writ MST a. Lswadalt av.
off to« «f piarnsM!
SS8T H«. LawaSate asa, TeUpkoa«: LsvašaU 4SM.
OY EAR XIV. fr&'S.- gj:, TCgarg jgTc&r Affflfe Cfcfeago, lit, sokola. 1» aprila (April 16) 1811.__
■a^jggjjg ia,)	Wy tlHT,! Q,^ a, IttT, - fa M A	.1 CtO^ MM-b. », «f ika	A. S. Mmm. Napise oZZT
STE V.—nu m ber 89.
AcçpUac« for »aUáM «I ^Ui rftte «f pMi^ >IM|||| far |»
nos. an «f on. s, îotv, miuím^ m j«m m, isis.
USEN BO BOJ PROTI DELAVSTVU V BODOČNOSTI?
znamenja oovoeb, da
bo odprt.
PAŠISTIČNO DIVJANJE V TR STU IN OKOLIOI.
,lje se ie bojevati s nasprotni ki ima odprt vaarir, kot pa
z zakritim obrasom.
I Waihingtoo, D. 0. (Lawrence
It(kW. Fed. Prew*). — Organizira-fl0 delavstvo no moro najti kaj rejta v poslanici predsednika •(iinjiii, kot da §e bo nasprot-v prihodnjimi štirih letih boje val mlprio. Predhodnik in njegova kongresna vočina b<»do delali i harmoniji z najvišjim sodiščem Združenih držav pri dviganju vlagatelja v denarno moi nad vlwatcljeitt v delavsko moč. Delavcem bo<lo odkapali njih mesto.
Predsednik se najprvo dotika [javnega lastništva, 'ko pravi: 'Dohm je, da se razume, da ima 3iiK pravico hoditi svojo nor-iluo, logitimno in pravo pot ne-ivirano, in njemu naj se ne klice, «k naj se podaja v konkurenčni hoj z vlado, pri kateri nosi ves riziko javna zakladnica." Kasneje w>pct govori o "javn<em obratovanju (železnic) in neskončnih itroških," in če 'Wio to dobro razumeli, nima kongres sankcije u vhP.lno lastništvo.'" železniško vprašanje bo pa rešeno.
Ko je rar. Harding čifal .{besede — "ostale ovire ,ki m dedšč-ina kapitalističnega iakoriftčanja, se lorajo odstraniti,*' ni bilo aplavza od strani kongremiikov in *e-itorjcv. Ali ko je dvignil svoj «1«, izrukajoč "in »lelav*tvp se mora ravnateljstvu v sporazumevanju, da je javnost, ki plača, javnost, kateri je treba služiti" — je na-stal srmmovit aplavz. Njegovi poli ima lei so razumeli "delavstvo se mora," da morajo železtiiiiki delavci sprejeti znižanje mezde in mižim je splošnih življenUkih raz-, mer, <"e ne bodn *pa naleteli na hud od por,od stranieksekutivne moti. v :■.■:*
Delavci na morju, ki pričakujejo. da se bo mr. Handing oziral na njih želje, bi morali slišati njegov aitrcsiven glas; 'ko je «ahteval.tda morajo nastati ugodnejše razmere ||za ameriške lastnilke ladij in pa-robrodov, da ložje konkurirajo tuje/.-nizkim lastnikom ladij in parnikov. Prav zanesljivo ni predalnik imel v mislih sulbvencije, kajti rekel je preje, kaj misli o subvencijah, ko je govoril, "da kongres ne naklada ljudstvu (lav-ka. da krije defieite, ki se mora *«ma vzdrževati."
Aplavz je sledil tem besedam, Kiti poslušalci so videli v njih naskok na mornarfaM ži«kt>n, ki j«* nekakšna ovira profitu ameriških ladijskih lastnikov. Kimali so za-do vol jno, ko jc pred*« »in i k rekel l.iubil "vladno spodbujanje
Trst, 15, apr. — ÍUlijanski fašisti so zažgali poslopje tukajšnjega jugoslovanskega kluba (ime ni navedeno). Izgredi ao nastali, ko se jo i«vedelol da je policija našla veliko tajno zalogo orožja in streliva v hrvaških krajih I-stre, kjer so bili nedavno boji s fafcfcti. Okrog 70 Hrvatov je bHo aretiranih.
TRUST ZA IZDELOVANJE PAPIRJA V AKCIJI.
NAZNANIL JE ZNIŽANJE MEZDE IN PODALJŠANJE DELAVNIKA,
Novi ferman ima stopiti v veljavo 11. ma ja.
KROJAŠKI PODJETNIKI ZDAJ UŽIVAJO SVOJA ZDRAVILA.
KAKOR 80 ONI NASTOPILI PROTI DELAVCEM, TAKO JIM DELAVCI VRAČAJO.
Podjetniki ss aovoda jaaa in prihajajo s novimi lažmi v javnost
in ..l,
>" m vladno oflfratovsnje pri pre-važauju našega tovora."
I'H priporočali ju departmenta javno blagostanje je mr. Hardin L' sredi aplavza previdno na-fl-išal. "da moramo «aaprotovsti zwhu'vi. da zvezna «akladniea iz-^uje snžbo. katera je dolžnost dr/.iv«. po njenih državljanih." IM . I jP< «i* fc vlada razvila že i'"- ' i aktivnosti v izobrazbi, jav-" '» zdravju, «anltaeiji. delavskih fa/mersh v industriji. blagosts-"i" "tn»k isd. Novi department aktivnost le osredotočil in " >1 bolj efektiven, ne da 1,1 bil,, itVba potrošiti več denar
Takoj v začetku avoje poslanW •i' "idi govoril,o veliki varčnosti.
programa, ki se lahko izrart da se nMSflblofti, jMkMj ao bile ra«-n" tKMttavke za delavski depart-ertane.
1'retlNednlk ie odprto iapovedal. ''da ie defUtaeija v samahii. to<ls «b^srls ni «m*je. da' ae lahko na z m m 11 i veliki masi komu m «itn v.* s»nf« «tiral da sedanje eenr v tr-trovini na drobno sa meno. kruh if» b|M»„. ki se raki o spridi, niso pravilne in da mo«o6e kontres
New York, N. Y. — International Paper komipanija, kateri nekateri pravijo trust za »delovanje papirja, je obvestil svoje u-službence, da novi ferman stopi v veljavo 11. maja, v katerem so povedani tele diktati: De vetu mi delavnik. Odprava plačila za čezurno de-,o.	. .. Á'tá&i
Trideset odstotno znii(anje mezde.	. . A -v-'^SI Vse kompanije tožijo, da imajo lude Case in da je treba zaradi tega znižati delavsko mendo m podaljšati delavnik.
Kompanije pa < izdajajo svoja etna finančna poroíiíVi. Tako poročilo je izdala tudi International apel* kompanija, ki pa ne govori hudih in slabih <'asWi za ufooffe kompanijste, amipaik prav jasno
Jfcí "!¥»««?
i muí ko velikega profit« ali ta*o pndniziti brH| íá<wv kot v jetu
Kompanija je imela la»ko velik prebitek v tem letu, da odpade na vsako delnico $52.07 kot divi-denda. ikaterrh-je izdanih za $10,-850,264, med tem Jco je dividcrtda v prejšnjem letu znašala le $13.24 na delnico.
V ravno istem poročilu, v katerem kompanija poroča o mastnem profitu, pa pretaka krokodilove solze o slflibih -časJIi. Najbolj se pa jezi zaradi	eolnine, ki je
íxrejénjih letih dobro hranila ndustrijo.
Ali ni to skrajna profitáraka nesramnost?
.Strokovne organizacije so seve-da odklonile to nesramno profita rsko ponudbo, podjetniki so pa odgovorili, da rajée zapro svoje tovarne, kakor da priznajo delavske razmere v tovarnah, kot jih zabteva organizad ja,
Rezolwija, s katero so unijski odborniki odklonili trustov ferman, ae predloži članstvu ns splošno glasovanje.
SAtnoposebi se razume, <da bi podjetniki najraje zaprli papirnice za nekaj časa, da tako ustvsri-jo na umeten nsčhn pomanjkanje papirja, da lož je zopet nažene jo cene navzgor.
|Nsw York, N. Y. - K roja ¿k i
[p<Hjetniki, organizirani v Clothing Manufacturers' Association v New Yorku, ne trudijo že lani od dscenibra, da unkVijo organizacijo krojaških dels we v Amalgaanate«! C-lothing Workers of America. Zdaj ti podjetniki vlivajo zdravilo, ki so ga pripravili za delavce. Organizacija krojaških delavcev je sdaj vložila tošbo proti podjetniški organizaciji sa cu mi-ijon dolarjev odškodnine, V ob-tošmci navaja vda nasilja, bojkot, obrekovanje delavcev, »arotniško početje, umazani je«ik in druge ta<ke čedne stvari, ki jih je izvršila podjetniška organizacija ob Času izpora proti «prt im »delavcem.
Obtožba je priblišno tako, ka-knbio je tvndlka Friedman k Co. vloüla proti delavski organizaciji za on miljon dolarjev fxlAkod-nine. To toibo je so<liKe ca vrglo, na kar je bila zoipet vložena. Harry A. Gordon, advokat podjetni» kov, je komentiral kot je njegova navadft komentirati, od kar traja izpor.
Gordon je zelo izzivalno in o-šaibno izjavil, da ao delavci zaradi tega tožili podjetniško organizacijo, da s sodelovanjem sodišč
im: I u« t riji.	Hr
Odborniki organizacije (krojaških delavcev izjavljajo, da je
tožba navadna protiofensiva proti podjetnikom, začetek konca izpora. Akcija organkacije krojaških delavcev je nHcaj popolnoma novega v delavkkem gibanju. Pri tej akciji ni toliko znaičilno, da delavci tožijo za odškodnino zaradi škode, katero so jim povsro-čili podjetniki z i sporom. smpa'k vsžno je, da se delsvci poahižiji» napram podjetnikom tistega o-rožja, kateroga so se doadaj po<l-jetniki posluževali proti »delav« cem.
Obtožile, ki so jih podjetniki dvignili proti krojaškim deiav-cem, ao mlaj ponovljene od delavcev proti podjetnikom. Raclika je ta. da so sodiftčs dosdaj zavrgla še precej obtoflb proti delavcem, podjetniki se bodo piorali pa Šele zagovarjati. Delavska organfaaci-ia obtožuje podjetniško organšsa-eijo, da je povsr<»čila. da so bili časnikih in drugje <A»javijens obrekljive in neresni&ie vesti, kot na pr. da nameravs organizacija delavcev v*eti p«*djetnlttcom produkcijska srrtlstvs, in ds so člani organizaeije tujezemci in kot ts-ki naaprotniki ameriških idealov.
AU SPREJME iEkAT OD 6KODNTN8KO PR1DLOOO ZA KOLOMBUO?
Washington, D. Ot — V političnih krogih govore, da sensl brž sprejme predlogo, po kateri dobi Kolombija pet in dvsjset mi-Ijonov dolarjev odškodnine, čeprav nekateri senatorji odločno
nsuprotujejo predlogi.
Henator B<»rah napada prilogo m je proti vaaki o<Mkodnim
nstrrsvi pritiak, da ao cene kHrejr
i/ jod načijo.	PjB
Po tetn je na prišel s tole pana-cejo (»ploAnim sredstvom): 'Htop-nfrvsjr »simerjona pot za prilte-bo zadovoljila deželo in nam bo podala ošivljenjo Mmi-a. ki konča vso depresijo in
selnost.'
To je u<b«lmoat mMjonom poselnHi delaverv. ki >> p«daja predsednik.	prilVn*
ki jo bizniamani apreja^jo stovoljno, bo dala dalo nim ilelaveem in kmh njim dru žmaai.
I VEDSKI KAPITALISTI SE TEOAJO ZA TRGOVINO S RUSUO.
Stoekholm, 1(J. apr. (Federated Prt*«). —■ Svedri kapitalisti »o organizirali tiruilto, ki bo vodila trgovino h sovjetsko Kusijo. Dru % kateri ao asstopaui pi^vl bankirji iu avtmnobilski ter elekt riearaki podjetniki, ima mi-ljon kron kapitala. Trgovina i It unijo ae še vrH, toda nova druš ba jo koče konzolklirsti.
NEMČIJA UPA NA HARDINGOVO
i
POSREDOVANJE
mR\
Francija okupira kotlino Rukr 1, maja, 6s Nsmôija aa plača računa reparacij
JAPONdt NI DAJO J APA
Pariz, 15. apr, — "Beka ^s Pa-rla" poroča, da bo račun reparacij, ki ga ententa prcdloli Nemčiji pred 1. majem, snašal okrog 160 miljard zlatih mark. Račun pa ši> ni zaključen, ker še niso rešeno, neke podrobnosti, |j Ako se bo Nemčija brsnils pls-čati omenjeni račun, tedsj Im Franeiia zasedla nemško kotlino Ktiht, Iger so Najinigatejši nemški logovniki In tovarne. V ta na-pokliče Francija dva razreda rekrutov v vojsko slušbo.
Berlin, 15. apr. Klerikalni list "<iermania" piše, da bo nemška vlada a posredovanjem neke tretje aile prodl^lila ententl nove pogoje glede reparaeij. Dotičns
Nov diplomalični naskok na delavce.
Angleški kapitalisti so aa v skrajnem trenotku aatakli v zavetje "parlamentarna akcije", da preprečijo generalno stavko taroareae in porasijo rudarje. Lloyd Georg« obdriava konference podnevu in ponoči. Pol« drugi mUjon delavcev ae je pridružile troaveai.
r %	,
HABSBUR2ANI NE SMEJO VEC V AVSTRIJO.
| LonUon, 10. apr. — Lloyd Oaor-gs js danes pradpoMns sopst povabil rudarja in lastnika prsmo-arovnikov na konfarsnoo. Sadni so takoj sprajali povabilo, radar 1! so pa pradlošili vabilo osradajs-»a odbor« dslavsks trosvsss, ki ga lahko iprsjais ali savršs. Ako bo vabilo «prejeto, tedaj to poms ni. da bo generalna stavka tro-svase copsi odlošana. — Kapitali »tični liiti poskušava jo narediti smašajavo mad dsiavsi i poročili, da ae m rudarji "april svojim vo-ditsljem." Jatranji listi so poročali s kričečimi naslovi, da ja frank Hddgss, tajnik radarska organisaoijs, odstopil vilsd a pora voditelji želssničarjev in transportnih dslavosv. Vest as js takoj iakasala aa laš, kajti opoldne js Hodgei Ša vodno konfsriral a odborniki dslavsks trosvsss
London, 1A. apr.—Brltskl kspi-talisti so «noči izvršili novo iliplu-matično potezo, ds preprečijo gc nersluo stavbo in nšrttejo »blav-es. Njihov slugs Lloyd Meorgc jc pričel manevar, ds bi speljal dravsko trozvezu v konflikt « p«r-
Hardinga v • s vrh o posredovanja me<l entente in Nemčijo za ponovno pogajanje g oairotn ns vprsšsnje odškodnine.
Tokijo, 15. apr. — Vlsdni or-gan "Maiju" je včeraj poročal, da je vlada sestavila odgovor na ameriško noto zaradi otoka Japa Blacitiku. List pravi, da vlads ne bo dsla v svojem odgovoru npbenih koneesij Ameriki, pač pa bo kmalu objavila rezultat dosedanjih pogsjsnj in pojsanils avoje stališča.
ROPARSKA BRUTALNOST.
mmammmmm»
South Ha ven, Mlch. — Farmar
llenrjr C. Oerling je živel že sedem let ssm tm svoji fsrmi.
Neki šerifWki deputij je čitsl na poštni škrinjicl pri farmarju Martin W«blm: "Pojdi »n odveši Oer-inga." • • *
Deputijski šerif je šel na Uer-lingovo farmo in na nji ja našel Oerlinga zvezanega in mrtvega. Ležal je na postelji.
Oblasti sodijo, da «o roparji zvezali Oerlinga in ga sropali. Napisali so omenjene besed* «m poštno škrinjiro, M. da jih k<W čita prihodnji dan in «dvefc» (let linga. ki-r pa teh t»ese«! ni nihče opazil skozi več dni, je Oerling e mri lakote.
VANDERLIP POROČA 0 TROO VINI S RUSIJO.
Ameriška blage prihaja v Ru«ijo škod britska roka.
Moskva, 14. apr. — Washing-ton i). Vsuderlip, vodja sindikats ameriškik finančnikov, ki je dobil velike koncesija od sovjetske vls-de, je dsnes obelodsnil sledeče poročile: v.
44Američani so me vprsšsli za mnenja o ruskem trgovinskem položaju. Najboljši odgovor Je, da je v zadnjih osmih mesecih dospelo v ruska pristanišča 37 angleških parnikov, naloženih z razno, vrstnim msterijslom. Zdsj jc ns potu v Rusijo 150 ps rni ko v iz Nemčija in 140 it Avwlske. Vse blsgo je bilo plsčsno s alstotu in nekaj tega zlsta ja nedvomno našlo pot v angleško drisvno banko. Angleški pa rni k i ao pripeljali obilo ameriškega msterijala, ki gre skozi roke angleških trgovrev v Rusijo. Ali nimajo ameriški podjetniki toliko sposobnosti, da bi kupčevali direktno s Ritaljof — Iz Amerika nisem prejel h> štiri tedne nobenih vesti. Kaj ae godi v Ameriki?
lamentom, ko je videl, da ne more
naplavil razdora nuH^delavci^sa-	daločbe v ns
vodo us intbt pfitirl^ne akeije, Mini je zagotovljen.
da naj t razveza .ppakusi «vojo nyič s političnim orožjem mm polju splošnih volttev, ne pa na indu-strijalnem polju k atavko. » Oeorgev trik jc ta: ako trozve-za ne misli ns revolucijo, kskor pravi, potem mora takoj preklicati atsvko in predioflti «vojo zadevo ljudstvu ns «plošuo glssovs-nje. <*V tro/vess savrne njsgov predlog, tedaj pokaže, da je orodje revolucionarnih elementov, ki bi radi strmoglavili državo in sts-ri sistem, (lil»nje trozvese je politično, ker gre zs naelonallziranje rudnikov, zsto se mora to vprašanje obravnati v parlamentu. Tro-zveza naj si torej najprvo z vo-lit vami oavoji parlament. tyii0sorgevo mspevrirsiije še ni rodilo uspeha ob času tegs poro-čils, toda kapitalistični krogi so zopet polni novega* upanja in londonski listi so pissli danes cjutrsj, ds Is» generalna
Odssk avitrijsks «kupičine js do-
ločil zaporno kasen pa pol», puška ekamonarhe.
SAXON BO PREDLOŽILI SO 01A LISTI.
DuiisJ, 15. apr. — ratavotvornl odsek avstrijske narodne skupščine jc sprejel določbo proti povrst-ku Hsbaburžanov In drugih pote-puškili cksmonsrhov ter 4 visok«, rodosv" v Avstrijo, «Ako ss Še kateri poksšc ns teritoriju Avstrije, tedaj gs zsdcne zaporna kasen od enega do pet let.
Določbo ao pmllošUl soclslisti, ki no specialno otnanilillsbaburša-ne, Pozneje je hlla predloga toliko spremenjena, ds nc Imenuje uobeue dinastije, določs ps, da ih> ne smejo vrniti v Avstrijo Člani nobene bivše vlsdsjoče dlnšstije. Nsto so tudi vsenamei glssovsll «a predlogo, ki Je hUa spaejcta.
Predloga tudi določa, da se kaznuje z zaporom od Šeat mesecov da enega lets vasks osebe, kl si nsdevs prejšnji plemski nsslov In ki m« pusti nagovoriti v tretji osebi
ZDRAVSTVENI RAZMERE V KATOLIŠKEM SIROTlSOU.
tadntt}
Isst otrok Jsvmrlf m vlada prsiskajs
Esst Chicago, Ind. V tuksj-šnjem Csrmellte Orphsnsgc (Karmelitsko sirot išče) J# zadnji teden umrlo &eNt oirok, irinsjsi jc iiolnih na difteriji, osepnlesh, oslovskem ksšlju In plučniei in À5 Irugih otrok je v nevsraosti, ds si* ils lezejo te sli one izmed omenjenih Ixdeztii. Zdravstveni komissr J. N. Iliir-
_____iy, alarmiran vsM takih rszmer
stsvks v	zsvodu, Je uve<lel
zsgotovo od v m jena.
Ves dan včeraj so se vršile konference in trajali* so do ene ure popolno« ' VČersj popoldne so
pretsksvo,
Ckieago in okofiea: V nedeljo deš in morda sneg. He ve rni trovi. Tesn>eratara v zadnjih 24. nrak: najvišja. 47, nsjnMja 4Î
Hotne« kitk» <#>
ob 7 11.
NADiKOf UOBÛUJE.
r-r—	—w * -	Kenosha, Wis - Ti»ksJ se ja
sstpikl rudnikov wl svoje strani I	^ <u h<) uMk(tf ^
zročili sporno aasaes psrlsmen-tu. Češ ds nsj "zsstopnlki Ijud-
stva" rešijo stvsr. « tem so dosegli toliko, da so tudi rudarji
predložili svojo strsn ysrlaincn-U^
tu. Hilo je žc pozno zvečer, ko Ji I Nadškof noto odstraniti lupid-Frank llodgcs v imenu rudarjev k| 0 ftr#h| marajo. Nsd-sil resi rs I 2<H» poslancev v uižjl||Uof je baje rekel, ds je župnik
Delavsko naaadiššs ja kras
«Auckland, Nova Zelandija. — (Feder. Press / — Prisilno delav sko rasaodišč«, ki je imelo porav nati vae spora med delavei in d* lotlsjalei brez «t^vk, ss j« izkazalo brez koristi sa delaves. Rar m m I išče je dober «parat kspitali-Htov, ki jha služi za saišavan> Izbnihne stavka da«as svečer mezde Večj# dstavske organisa-Mje ao vslad tega pričele prezirati rszvrfttšč* in se bodo zopet poslu Žile stavk aa isvajevanj* njihovih zahtev.
čil Iz cerkvs vse verne fsrsne, ki so ugrošsll življenje fs j mošt ra Persrdljs. frekev ostsns zaf»rts. kontrolo nsd lastnino Im pa imel
zbornici in Jim razložil sts I Išče stavka» je v. Listi poročajo, da Je Frank llodge* di jsl poslaneem: "Pripravljeni smo razpravljati o vprašanju laesdc pod pogojem, da se to vprsšsnje ne smatrs kot problem stslne rm-adne Isstviie po okrožjih, temveč le zsčssn«*." Ako Ja flodges ri-S-4ir rekel, po.
tem je dal povinl za novs |H»gsJs-nja, ki ss morsjo končati s kompromisom .	•
i »krog polnoči Je deputaelja poslancev oliiskala Lloyda Ueor-ga v njegovi rer.ldenei, Hprejel Je deputaeijo in z njo konf<*rii)il eno uro. Kotilerene* se danes nadaljuje. Vla/la Je pripravila vse po trsbao za boj proti delavcem, sko
Persrdi nsjbolji človek, ksr JHi Je Imel» fara sv. Hožnega venea in farani nimajo mdiene resne obtožbe proti njemu
Tski nadškofovskl ukasi so dobri, ker odpirsjo ljudstvu oči. ds ninis nič govoriti v eerkvi, ki jo Je zgrsdilo in |vrepi«alo ns škofa, Nsdškofov ferman In» marsiks ten-gs fsrsna spaiuetovsl, da ne (m dal ni leda r vač niti enega fMta za eerkev. Kdo je torvj kriv, čf priksjs vodno manj ljudi v e*r-kevf
— V fThiesgu ao bili včeraj o-
liešeni trije Italijani, kl ao krvrüli
vač umorov In ropov. Imena u-
Hinrčeneev soi Ham t'ardiiwdla.
Ham Ferrera in Josaph Constan-
.. .	. .sa. Istočasno «ta* Mis sopet Isvr-
Ns včerajšnji Wereneí Je L ^	^ f <1lirÄjnil
IJoyd Oeorge poskimil uspra^M _ |Ä %0¥UM JavIJaK da as Po-
rasdor med wiarji ie šelesničarji ii<|fc, p^^jsjo us vojno s Ui-
l#r trataiportnimi »Havel, ko pa uM{ yilae. Poljska š^e
(Dalje aa 1 strani) I se Sbtrsjo <«b meji,
P R O S V
GLASILO SLOV t* S Kt M ARPONE LASTNINA SLOVENSfE NAROPMK POPF
~ Cm* oglasov po
NaroCnina: pol let» in 11.25 u tri 11.61 M tri mm«, in m
'oru
jo.
(fsven Chicago) fS.tO na let». ft.M a» Chicago MAO m Uto, M » M pol lote,
Nul#t H *m, kar ÍM ttik i
"PROSVETA"
J*ST-a» §•. L*wndml*
■ 'THE ENLIGHTENMENT" ■
Oys of ti» SUvMk NatteaaJ Es—«t	r
33
tW
Su^oi-um, United State« (eirrpt ChicJ») and Canada 96 per year; I MAO, and facslga Opon*» fAQO y
Datum » ok I »p» ju a. pr. (
piani ia vía J« a tea haw, 4a a* »»■ a
«^-..-^»^r irr.i j|

I-t») pmUg fXf« IMUkla MNMM. P«
•v i^k *i Afai vamin K
V KAKŠNE NAMENE SLUŽI DRŽAVNA POLICIJA?
J .
''t i i.k
4P
Danes mogoče le še bolniki v noriinieah verjamejo, da služi državna policija .za varstvo farmarjev, čeprav skušajo privatni interesi in njih golo orodje — šmokavzar-sko časopisje dokazati, da bo državna policija varovala le farmarje, ki žive na samotah.
Država Pennay1vanija se lahko ponaša, da je prva uvedla državno policijo, ali črne kozake, kot jih imenuje ljudstvo v Pcnnsylvaniji in drugje. Zgodovina stavk pove, da je pomagala državna policija zlomiti še vsako stavko v manjših pennsylvanskih mestih, kjer je nastopala tako samooblastno kot ruski kozaki ob času carskega režima v Rusiji. Ali novejši dogodki govore, da državna policija ne nastopa le v malih mestih proti delavcem "v stavki, ampak da razbija stavke v mestih, ki imajo več ko en miljon prebivalcev.
V Philadelphiji je zastavkalo osem tisoč delavcev v Crampovi ladjedelnici. Stavka je izbruhnila, ker j« hoiela kompanija za vsako ceno uničiti delavske organizacije, Odpuščala je delavske zaupnike na debelo/ Delavci so bili popolnoma upravičeni zastavkati in to je menda vzrok, da se kompanija ni obrnila na aodišče za sodnijsko prepoved. Jasno je torej, da je kompanija provocirala stavko.
»«Ci ¡*WL'. ,A
mm
Kompanija si je pa znala vseeno pomagati, da stav-kujoči delavci ne morejo razpostaviti stavkovnih straž. Dobila je državno policijo, da odganja stavkovne straže od tovarne. Organizirani delavci so bili primorani najeti letalo, ki je odpeljalo večje množino letakov, katere je letalec metal na dvorišče, da*e tako stavkokazi seznanijo z bridko resnico, da bo napadli svoje brate zahrbtno, ker delajo ob čaau stavke. Letalec spremljevalce je tudi fotografiral ladjedelnico, da ne more kompanija ? napačnimi poročili varati javnosti fo Štrajkujočih delavcev, da v ladjedelhici delajo s polno paro.
Da driavna policija odganja stavkovna straže od ladjedelnice je tako očiten dokaz, v kakšne namene služi državna policija, da tega dokazat ne morejo uničiti vsa zatrjevanja in pripovedke v šmokavzarskih listih, da je namen državne policije'loviti hudodelce na deželi in varovati farmarje pred napadi. Philadelphia ima močno policijo in prav zanesljivo ne potrebuje državne policije za vzdržavanje reda in miru. Ako bi bila red in mir v nevarnosti, bi skrbela že mestna policija, da ne pride do kaljenj^miru.
Privatni bizniški interesi v Pennsylvanijl Jahko pravijo, da so srečni, odkar so v te j državi uvedeni črni kozaki. Dokler ni bilo črnih kozakov,*»o morali najemati velikomestne barabe za razbijanje štrajkov. Zdaj so jim tt stroški prihranjeni, ker je razbijanje Štrajkttv prevzela državna policija.
Spisal Wm. 8. Foster. íüál J. &
Gepyriglit, lfBI. ky Tho Peder-
ated Freaa.
(Nadaljevanje.) DESETO POGLAVJI.
VKUUČEVJE UW MITOA V DRUGO
Ameriške železničaifcke pnije bodo storile najbolje, ie »prejmejo department no formo organizacije, kot jo jc uvedla Narodna u-niju železničarjev, ker ac morajo
uneu <*»o ornankaaija in ^ vo-ljo bcAii tli ne na narodu! V>n-vupfciji. da režaje akuume »rofclc u.«.*B starimi ogg*iiizacijafiuf;bi izlilo titfi b-aatairelo zastopništvo fia konvencijah. Tndustrijal-na organizacije bi bila acvaila ve-lika in ob**'gala ^ »*»	1(V"
kalniii organizacij. Hamoposebi ac resorne. da bi bilo trtfba odpraviti zastopstvo po ldkalnih organizacijah, ker je primitivno, predrago, nepraktično in ' nekoristno. Boljša enota za zastopstvo tvori sistemska federacija, ki je zdaj uvedena pri- ieleanttkem Ualuž-iberaikem departmentu. Oe ne h prejme sistemska «nota, toda j bi tvorili konvencijo iadtttrijalm» organizacije zastopniki sistesn-Mogočc bi ae to

--, >
„ .tu;.
(Nadaljevanje a L strani).
ac mu ni posrečilo. je začel * drugo potečo. Pledir« jc na politič-no akeijo. Dejal je, da vlada dobro ve, kaj hočejo delavci. Tro-zveza hoče nacionaliziran je rudnikov, železnic in parnikov, ampak tega nc bo dosegla a stavko. To je po}itttna zahteva, ki spada v parlament.
4'Ne vrzite drŽave v kaoa, stradanje in destrukcijo," je prosil Lloyd George, "obrnite se na
Tak »istem garantira red in moč v organizaciji. Faiktično je najbolj'praktična in uspeta* metod« za ravnanje s toliko dalavakimi kategorijami, kot jih tmjdemo v želez ničsreki indnstrlji. Baemere Ameriki priporočajo, da se u-Uabovi ve« departmentov v pretf1 htuani induatrijaloi uniji, kot jih ima Narodni ooija železničarji Zaman sc pričakuje, da bi nafte individualistične «trodovne unije* ki so vajene avtonomije, kar drle v taka industrijalno organizacijo, ki jo naenkrat odpratdla njHi mo-je. Najbolje j«", da sc asimilirajo stopnjevale. V začetku bj bilo do* bro. Čc Hi postal za vseko združeno organizacijo po en department. Seveda ni to zelo koristno. Toda kasneje, ko so razne ^¡troke izgu* bile nvoj omejen strokovni duh, bi sc dopartmenti počasi odpravljali. "tftoklcr nima organizacij» sama tolrko departmentov, Ikot jfh naravno zahteva industrija. Sosedne skupine kot na pr. strojevodje in kurjači. M bili la4iko v enem departmentin «prevddniki. /avirači .premikači in og*ballAčni pMlji pa v dragem; kovinski delavci v tretjem itd. Kontno bi so Število departmentov ski«Čiio na osem ali po na manj.
Prvi korak je iaredno važeav ker mora biti izvršen tako, da se načrt priljubi železničarjem. To velja le toHko časa. dokiir ni fe-vrženo zdruieaije. Dragi korak W se iavriil na adHiiitvenl konfa* rcnci ali konvenciji, na kateri so izdela struktura, ki 'Vključuje vseh Šestnajst unij drugil v dru-tfo. To BjLso izvi«>ft z «rotitvijo narodne wsekutive, kaieH Jc ka p'4llago .departmcntni sintem, da vodi zadeve nove in4uatrijalne u-nije. Ta eksekutivni odt>or lahko sestoji iz ekackutivnH|) odborov združonih organizacij. Aimet pa seveda pravi da zaatuje, ako so izvoljeni trije zanfropniki za vnak dopartment, kar pa seveda ni tako pravilno kot če se izvoli v ek-«ekutlvo petdeset članov na podlag članstva vsake organizacije. Trctoa je tudi izvoliti glavne sekativne odliornilkr n potrebnimi odseki. To bi bila nckakžna podlaga za industrijalno unijo.
Glavno pri tem «draženju je, da M^dividualne unije izročto svo-

Ne smemo pa pozabiti, da je Pennsylvania industri-jalna država in da si delavci lahko pripomagajo pri prihodnjih volitvah, da jim državna policija ne bo več razbijala stavk. Izvoliti morajo večino svojih kandidatov v državno legislature in poslanci bodo skrbeli, da državna policija ne bo več nastopala kot razbijač sUvk in provo-kater mirnih štrajkujočih delavcev. Dokler bodo delavci sledili čez dm in stm profesijonflnim, politHfai^em starih strank in poslušali "delavske" prijatelje ob čaau volitev, jim bo državna policija napravila še precej Mode.
Delavci n^) nikar ne pozabijo, da privatni bizniški interesi niso otfaniziranl le gospodarsko in strokovno, ampak da imajo tudi perfektno politično organizacijo. Samo politična organizacija ne izvojuje zmag, ako ni zadaj za njo gospodarske in potitične organizacije. Go-i" strokovna organizacija pa ne izvojujeta politične moči, ako ni poleg gospodarsko in flMMme organizacije še politične organizacije. To je tako jasno irt razumljivo, kakor da je enkrat ena le ena, ena in ena l»u dve.
jo avtonomijo industrija!ni uniji. Oe se to zgodi, je industrljslna u-tilja najvVftja oblast v organizaciji. Ta bi izdelala zahteva za vse stroke in jih predložila kompani jam s pripombo,/ da se podredi stavka, Če tslko zahtevajo razmere Strokovna avtonomija M'«bila torej pozabljena reč.
Proces industrijalizaeije, pri čet z združcvailjem vodatev, 4>i sc hitro raaširil prek vaoh prizadetih organisacij. iskalna, sistemska in divisijska /edcralizacija hi se raaiirila tako. da bi bMs tudi v nji organizirane vse stroke, kar bi lc poapežilo ožje norodatvo. Kjer lil praksa pokazala, da ae morajo lokalne organizacije ;|:lru-Žiti, bi se to tndi izvržilo. Ugani (Slborl. narodni, dlvizijskl, niatem: akl in lokalni bi «e ntnpnjevaje združili v veliko moč Razna stro kovna glaalla bi se sdrullla v močno pt4)lUuiljlll, Tvedel bi se stalni In enak ssesmcirt. ravnots ko bi sc sbotjžale mm>ge dobro-Ivorue naprave j asesmenri za or-ganisacijo bi as pa lahko uredili stopnjevajc in po mezdi, ki jo prejemajo Želraničarji. Uvedlo bi se lahko tudi zavarovanje. Prestopni listi med department! bi se isdajsli brrsplatno. pa tudi pri stopuina bi ae lablto uvedla aplo|. MRS
Remtwrlja hI haatals trn« v se-dsn jem «ktenrn ca fAtlr«avaii4e konvencij Meato žestnajet ko„ vcticlj hi se cbdržavsla ena splož ns konveneija. kater« h« ar udeležili ssatopoiki Tačk ftslszidčatekih kategorij Dcpartmenti bi ne Ime. II Potice |n tudi n« pravice sa rfjMavanj* pojmih krnircmij. 'Zdnižem amarkUri želcznftarji bi
O»
•	mm nSMUpijl
prej ali slej združiti v eno tdo;f~7iilo ^'bi bil za vsak department izvoljen po en delegat, ali kar je bolj praktično, trije do Mir je ddegatje za vsako sistemsko organizacijo, izvoljeni s sploftnim
glasovanjem ne glede na to, h kateri «t reki pripadajo. To bi jam-Hlb, da bi bilo članstvo zastopano po principih demokracijo in delegacija im konvenciji bi ne bila prsfrevilna. Zelo podučljivo je. da je letna konvencija velike Narodne unije železničarjev omejena na osemdeset delegatov, ki so izvoljeni s sploftnim glasovanjem po distriktih, v katere jc orgsni-zaeija razdeljena. Zastarelo"za h t Opat vo po lokalnih organi/.aei jah ni vcA priznano.
Gornji predlogi so bili spisani, da sc pove, kaj so zgodi. Če se združi vselk fatetnajst " unij.^ IV predloženi iolustrijalni uniji mora biti vsafr žestnajst i*nij. ker položaj jo talk, da zahteva popol no solidarnost v vrstah železni« čarjev. Vsaka organizacija ne giedo na to, kakiino pozicijo za* vZcmn, Im) nekaj žrtvovala in ve* !>ko bo pridobila. Združenje ne tt»o# biti nikdar moifeio, dokler na obsega vseh želczničarskili u pa naj bodo majfhinc, žibke, velike ali pa močne.
Čr vpo&tevamo, da so unijo raz jedene precej z naizadnjadkimi e-lementi, tedaj moramo računi t i tem, da ne bodo vse hkratu pričele z gibanjem za »druženje. Pmv lahko ae agodi. da se bo ar calilo «draženje najprvo v dveh ali treh organlzacijaih, kot smo to opazili pri foieraciji. Čc se pa že li zdnifitlvcČ organizacij hkratu, tedai sc to iaUko izvrii po prM» pih, ki so povedani zgoraj. J^aliko določijo poseben department za vsako stroko, ki se je zdru£la. Ko se-kasneje pridružijo drage u-nije, se lahko zopet ustanove novi departmenti. poleg pa dobe tudi zastopstvo v narodni eksekuti-vi. ¿gornji načrt se da izvesti čc sc vse unije združijo hkratu, če'se najprvo združijo med sabo in ustanovijo več novih cefttral in te centrale združijo v industrij al M nniji, ali če ae ndružijo :dve rf! pa tri stroke, kasneje so pa pri dražijo združenju fe ostale stroke
Ako se vse železniČarske unije združijo hkratu, tedaj železniški uslužbenski department lahko »luži kot eksekutivni odbor indusfri ialne unije. Ako sc pa fnije združujejo drtiga za drugo, tedaj žc lezniiki uslužbcnski^ department ostane po sistemskem zastopstvu in svojo avtonomijo, dokler združenje izvršeno.
Delno združenje, izvršeno po drek ali treh organizaeijah.BI korak v pravo smer, ki patni kos položaju. Kar je potrebno in kar se iriora .izvržiti. je ii lrnženje vseh šestnajst železničamkih unij v eno telo. In to ac mora izvržit hkratu in nc stopnjevajc. — Da ljc prihodnjič.
(Opomba urwl.: Mr. Poster je podal v trm poglavju kratek načrt za »druženje vseh Železničar-skih organizacij v eno telo. Za podlago mu služi industrijalna organizacija britskHi železničarjev).
■tfH^^^^^Hprna
iaik»v, kri majoiproáioga. . ^stt ai Jfa
NOVA
KnwviUa, Tenn. — Zvezni radniki ao preiskali raemrre
uaaeližču <jb Lee je vi cesti |,iil Tate Spriaigsa in so aretirali foij osebe na obtožbo, da ravnajoB zamonAcimi delavci kot « ,.,„ Aretiran je bil superintendent | It. Woods in itirje preddelav, ¡, I so zaposljeni pri Southern C<h st ruction kompani j i^k^ra^ Leejevo ceato.
V tem našelifičn so ravnali u redno brutairto z zamorskimi d,
in parlament je važ.
Nato jc Oeorge spremen^ ton in pričel $rozty. Hekel je, da "ljudstvo'* ne bo trpelo stavke in vlada tudi ne. Vse sile so pripravljene, da neusmiljeno zdrobe vsak poskus revolucije.
Harry Gosling, predsednik unije transportnih delavcev, Je dejal ministrskem« predsednika: Mi bi biU gnileži, če bi pustili rudarje na eedilu; Ako nas zdaj uženete, sc. vrnemo na delo in pri pravljali se bomo za novo bitko; Važ kompromis ne bo odpravil in-dustrijalnega nepokoja in odločilna bitka bo le odložena."
George jo rekel, da sporazumi z vlado nc bo toliko časa, dokler rudarji ne zavržejo njihove za* hteve za združenje dobička, kar pomeni, da bi morali boljži rud* niki plačevati mezdni deficit sla* bejših rudnikov. Vlada odpre po* novna pogajanja «takoj čim se rudarji izrečejo za mezda, katero se laatniki zmožni plačevati z oz^rom na gospodarsko stanje rovov ' ' Kljub temo, da vlada naptfnji vse silo za preprečen jc generalne stavke v zadnjem momentu in sc v ta namen poslužuje vseh diplo-matičnih trikov, ki jih je zmožen stari lisjak Lloyd George in njegova kapitalistična malina; se nadaljujejo priprave za titanski boj na obeh staneta.
Zveza spložnih delavcev (Federation of General Workers), ki predstavlja 1,500,000 delsvcev i sto različnih ihdustrijah zuna delavske trozveze, je včeraj na
ODKUgA^PEONiU
1 judatvo, počakajte volitev. Saj pravite, da delavci tvore večino .
jih in privedli nazaj. Privezali M jih na zaboj za orodje, nakar' neki preddelavec vzel desko, ti čevlje dolgo in žest liroko ,„ njo je pretepel zamorce.il
Oborožen» atrainiki »o čuv. zamorske delavce na delu po vu, ponoči so pa Arbeli, da nk
mogli pobegniti. _ —
RDfAVMllVA V VELEBIZM1
Umu tAšovuuv.m
Ohicare, IUr - Victor Ci i J
je v svojih «ladih 4etfh propot« val precej sveta. Imel jc na «v« jem domu kar eela -tAmko razni! predmetov v svoji aobi, ki »o ki spominjali na ta potovanj«, i njim se jc zgodilo, kot se navadni zgodi f z vsakim večnim popotni kom. Oženil se je in pričel je lati stalno. Pred nekaj mesen ji izgubil delo. iZastonj se jc trudil da dobi delo/Imel je ženo iu troka, za katera je imel skrbeti To i ga je potrlo in» odprl je plii da se je reftl ta solzne dolme. | In fiilaj pa pride velebiznišlu časopisje in vrže zadnji kamen njega. Falt ni izvršil po logik «mokavzarjev samomora, ker | več mesecev brez dela in ni rao«e dobiti več dela, ampak ker ai mo tel več potovati in ker je zadaj dni pil. Delavec Že v grobu ni j miru pr<d žmokavzarskimi hije nami. : iiul. vM
MdL,.-,
Brasillja sprejela 10,000 Vranfl» vih vojakov. Carigrad, 12. apr. — Braziliji se je končno udala moledovanji
entente in dovolila, da se 10,0« Znanila po svoje izvržavalnem od-|mož bfrvie Vranglove armade niieli boru, da bo podpirala trozvezo v na njenih, tleh. /fcatento, posebat stavki v interesu rudarjev. S tem Francoze že dalj časa skrbi, kaln
n
DELAVSKA PE1DLOOA JE UBIJA.
8prk»gfield, ni. - Privatni bi zni&kl interesi so zmagali. Predloga, ki je določala, da se ustanovi komisija, da prettče mesde, ki jih prejemajo delavke in da se na l>odJagi te pniakave določi mini-rnslns mcSds, je bila o<lkazana <hIn4u za Industrijflne zsdeve, da enkrst kasneje poroča nepovoljno o nji. Odč. Jeanette, bivia kon-gmmlea Is Montsne. je akoci pet ur vodils boj za sprejem predla-ge. toda zakonodaje! so se Mj ozirali na glaa tovzrnarjev. Ko je prišlo do glasovanja, pa niso alssevali po imenih, Mnpak a vzklikom, tako da A
l^ÄP.1* "'»ogoče falaj konstatirstl. koleri /ak,„,o-	_______
daje! so glasovali proti predlogi, več parnikov, ki bi taali pM
jo žtevilo delavcev, ki se udeleži napovedane generalne stavke, na-rastlo na približno pet miljonov.
Delavska tqpzveza je organizi rala svoj "vojni svet", ki bo vodil stavko; organizirani so tudi posebni odbori v vseh okolžiih n deželi, ki bodo skrbeli sa mir, to je da ne bodo zločinski elementi kradli, ropali in izzivali krvolitja na račun stavkarjev.
J. H. Thomas je rekel snoči, da ima trozveza v neki kooperativh banki dvajaet miljonov elelarjev vojnega sklada. Železničarji imajo veliko vsote investirane v vo hih podjetjih in pripravljen} ao izposoditi si večjo vsoto za finan eiranje stavke.	1 : »■
Parlamentarni odbor kongresa strokovnih unij, eksekutiva La bor Party in odbor parlamentarne delavske stranke so v posebni re-/olncljl izrekli solidarnost s trozvezo.
Unija mornarjev Ima na glaso vanju predlog, če se tudi mornarji in drugi delavci na ladjah pri družijo generalni stavki. Mornarji imajo tudi svoj spor s paro brodnimi družbami, katere jim hočejo znižati mezdo za trideset oiistotko*. Ako zastavkajo mor narji, tedaj je ustavljena vsa pre-komorska plovba, kajti delavci na ladjah so v splošnem dobro organizirani. N
Na dragi etrani ae priprav-, ljajo kapitaliati. Vlada je organi zirala razne sisteme za tranapor tiran jc živil in drugih potreMčin pomočjo stsvkokazov in voja žtva. Zavarovalne družbe imajo na tisoče prosilcev J- trgovcev in posestnikov — ki bi radi savaro-vali Žipe in draga imetja proti ia-«redom. Rožljanje s orožjem sc nadaljuje. Sredižče Undone, kjer so vladna poslopja in kraljeve palače, kar mrgoli detektivov in policistov. V kleti in na strehe so postavljene strojnice. Na strehah minist rakih palač sc nahajajo strojnice v taki poziciji, da lahko pometejo vse glavne ceste okrog zbornične'palače.
London, 15. apr. — Paro h rodna družba White fltar Line je mlet* pomanjkanja premoga pridržala
se bi isnebili Vrangiovih vojakov katerih je le okrog 25,000 mož< Carigradu. Vrangel sam je prod razprženju njegove armade ii prosil je, da M se vse čete preie lile v Srbijo, kjer -bi lahko deUk in bile blizo v tdoiaju nove vojm z boljževtki. Zavezniki pa noč«j« čakati na novo vojno in so sklenili razbiti Vranglovo armada FHncozi so poslali agitatorje med kozake, ki so jita dnevno pmlav»-li o "lepotah in bogastvu" Hraii-H je, tako da so ae Bosi končno od-ločili za pot v južno Ameriko. 0* stale Vtenglove četo bodo raxpr žene na vse vétrove. Okrog pet ti so« jih Francozi odpeljali v Ode« na izrecno željo vojakov samih, ki ao hoteli iti domov.; Zdaj pi poročajo, da ne bo eutenta ponU-la nobenega Vranglovega vojski nazaj v Rusijo, ker je prif« iz Odese; da so boljževiki l>sje potisnili prve prižleee v rdečo armado.'	:
IE D1IATKKMI g VETA'
—	Več sto «pMkih naseljeo-eev sc je- v četrtek vrnilo nazaj t domovino, ker niso «ogli najti dela v Ameriki. Spenoks vladi jim je plavala vožnjo.
—	Kanadske parofbrodne dru* be naznanjajo, da Ihüo «niislr i n e zdo i|>ri«t a niftčn i in dalaveem.
"V Ameriki se poskuia uste ličitt industrijakm avtok racija kateri bodo organizirani ddavd napovedali boj," je rekel Oote t»ers zadnje dni r svojem govw« v.Near Yoricu. « <
V -indnstrijalnšh mestih dr-žare Maasa al mašite se brezposelni delavci vračajo na dele v Iolvoku je 2700 delavcev *** na delo.
M*» frrifshttká dražbe Denvrr and Rio Grande je vzela 300 dr j avVev nazaj v svojs delavnice Hatt Laku. fVta*o molje že b m posla.
■YáÉMlli tekstilnih tovsr nek v Rkode Islandu je itbnA^ s stavka, ker delavci «ačejo dr Sfi v družbi s ItepdalbaiiM linijskimi deJavei. ,
Laatofld čovijaikkik t*"** |Haveriiillu. Mass.. ao prftMg delavcem rnlžanje. meada za * odstotkov, i m M . U „v?.
BAKRENE KOTLE
BAXBENI KOTLI Malu« l<
srSi&KiaSSA
Pilita na p* t poilljetve denarja.
atrahoas
Habsburška pr opa ganda v Ameriki.
Pred i.^kaj *aaoii je b») Kr
1'roavet! ie omenjeno, kako *** je v zadivjeja	radHrila hal*
I,urtfks propaganda v Auieriki iu kdo ho agitatorji. Ta propagauda j,, pričela malo dni pred 44izletom" Korla i« ft vice na Dunaj in na Ogrsko, in glavni agitatorji sl, hrvalki klerikalci in trotovo tudi «lovojiaki, ker glavni cilj o-il(,jrli je eden iu i«ti, oziramo vai si nadevajo eno iu teto krinko nal «¿bra* namreč — kgtoiifiko vero.
Sicer uaj ni pm čitatelji aarai napravijo avojo aoldlbo iz naaled-njega letaka, ki jo. bil raafcirjen uden pred veliko nočjo v zelo velikem itavilu med .vnemi Jugoslovani v Zdr. državah in katerega KDio t odi mi dobili nekaj i«ti-hov, akoravno "očetje" tega u-laka niao pričakovali tega, katerega prinalamo dobesedno, da ne bo mogel trditi, da amo kaj 'popravni'. Isti ae glasi:
UČESUIOIMA HRVATaKOO ZBORA.
Braco dnevi Hrvatske!
Da na a je i»dial odluien «a«, da «vi gradim» ga «labodu »rvat^. Ona
llrvutifka koja > bila uvjek slobodim do 29. listqpnda 101«, hočemo da bodo oprta ona, «to Je bila.
Trojedaa kraljevi«« bila J» uvj<* >r<»to:i, dok i« i mala vladarn, koji J, ljublo U|oll«ta vjeru<. Hrvatska je 1 miila svoje kraljevo, »ve redom katoll kf. Prvi ajealn vladar Je bio katolik, a i rad nji, eakonltl i posvečeni, krali Je, hio 4ikatolik. Onfaito j« bil*,' ilobra katoljUsinja ,«aia zadaja, aiila,{i )K)«vfieatt kraljica, koja, je oada svo ljubila, Hrvata redom, oaobltO je brigu l»oHvjertvaJaj «na loj Hrvatakoj djeiici, kojbj j« bila predraga majflea, pr«*-da je i mala brige izza evoju brojnu dječlcu. '•*•:>■•
Kralj Tomialav je blo katolik I Kar lo (Dragutln) Hapsbnrgovld je bio katolik, kojl dana« pati aamo zato, It o je to blo.
Kinovl Hrvatsko, Hrvati katollei. Narode probodl ae Bječa te ae, kad je za vrljeme rata Jeflna grupa izrodn, radlla tobol za oelobodjonj* Hrvata. I«te ljudo, a tj», Mnlo narod slo i nt i, a to zato, it» -oni ni mi vtfe bili ljudi, jer au izdaU svoga kralja, kojl je ttr | vate, najvifijo vollo od avija narod«, velike i »retne carevine kralje-
PROSVETA
avoje vin».
Oni aa bili prístate drugog kralja i to vlaftkoga, koji ae priznaj» aveto«
•mu papu, za avoga vrhov nog glavar-.. Mi ni Sveti Otae papa koče lita inji-me i mati. Miamo, to jest, Hrvati, »u ae l»ro rarlK,'te u bndnie treba da ai oprezni «to i kako «e ja raditl,' za avoju > I obodu. "
Hrvati, ari ni amo slobodai, koa »to huu» bili. Hrvat ljubi MvM i *> bodu zlatnu a to daaaa nmnije. Sv« « ••natvo je prezrenor, proga nja ae, at-kad ni je aigurao, za aveju nskratnino, In mu je nače, vlalka vlada oteti l da-ti dobrovoljeima.
Član vlade, miniatar, ne može biti, niti jedan Hrvat katolik, oaobito iu svečenik, dok pravoslavni prota ima ' uvjek po nekoliko kao miniatfe. I.af. ie it o »v» novi ne j>1#m, nnjme, da «a katolliki sveAonicl, igdje dotekali al-na "Cika Pare' «ni poito ne u «arej«1 vo, Talna, gdj» »a ubiH Fnaaju Fer dinande. Kako aam obavjeltea, biakup An ri« ukoru je blo do»Ao n zatvor, »tu je izvJeSia/na erkvu «ral barjakr 1 «to j» alolle, na dan dolaaka regenta, za-«lirfnlee za ra(jaku elavu Ferdinanda i Hofije. On je aaJrophvao nova« za ljubljenog vladora, prognanika, Hapa b»»rgovl«a koje mu j» arpaka vlada zo plijenila.	•
HRVATI KATOLIKI 1'riznajte, da amo pravareal, ito aoi< postali nevjerni »vome kralju, koji je bio okrunjen za Hrvatakog kralja dne 1- rroatnen lSifl. a Budim-Pe*ti. Ka-I <> /nadeva, da' .1» Hrvatska bila 'loatoj-»O /aatupema tom zgodom. Vrli Htn Hrvatak*, ba«, je zaetnpao na»a do inovinn, «o»io je ,za poavečenim kra liem kraljevaku žezlo i kraljevuku j» iHiku/'	'
Hrvati! • VI koiete »lobodnu Hrvrt» "koj. Vi mdlte na tome. Vi treba dn tratita pravi pat a taj ¿al» I aa/1. Ke-ji je pravi put, to VI zaadete, ali aeča tf priznati. Bb^S^ji ' RraAo HtiritV » - J Moramo odmak ureti pravi pat, «aj iatUbnovitl akvno, atarodrevno kraljeatvo k rune Zvoalmirove.
Za»te ae tvpablikuf moM« če ae ko-i' pitati. Zate n«, ito r • publike. Vama nače biti pozaata, po vjefit republika kao Pcaaaaaka 1 Por ingala. ali sada gl t^i„v»čkk. Oaa .¡«•li ae od avatog
vinska rjera, atima /-mlJ» ,1 da je aeljarima, kojl ju al ne moga »bradi t i. »ti» Je Fraartiifc» «*» »ila zala AatolMkeJ atkvlf Svečenika «¡tka ae Ihije tamo, »večeeih aaor« d« plača od avega pore« kao l oatali ba» bat »večenlk mara Ičl a vdjaku I de-!«če i a rut
Nlie ietiaa da Je aajveči da Hrvat «ke Stjepaa Radič, za repablHia, « o ).eme »minki, kaOb m to pil». On »ora «•da, da tako pile a aovi.aau, inača aefct amio je Mampatl. aH oa aa
StjiS
'l"b»r katolik, »pravo kao l Hrvmt, Jp on raade, d» prvi|»«t bi ajeg« iaabr«li,<
koji bi pofttivao praviee, haj» au »la d«l» nekad a kralja*" draga *** "rvatnka, aH
narod laabtue kakaaag	(-lf_
i«»«lnog zidam )a ito »»da» Koji Je ruiitl, prav» ave^eulka, oaabllo katoti^ kat Apeliram» aa rodaUdblK ^dj», Krm,M4iča. da aeka ad^afc a» -Unči » «Eva aUoda Hrv^Ang e« reda. »aha odmeh hala.^aa kao povj>«aii»r, d« a »»araei Hrvat
•k«J povjaotl .«aJ^gije	»
rcpoblika. Jedini Duhravsik > "-puhHIra, ali oada »u bila drag» bU
'lil vuSiTde-eke a»	••
•i kraUarlM, dar aael» l^
-	» ta,.a
Pimuaj. biti oa« ftt« j« uvjok b«la. Najvjera.ja kčer^a k«WWke\rhve
»lom/ji v i Hrvat, kntolik, a tak.«, tr* bamo bit», mri Hrvati. Kao ito oa nt «a nikada da id« u Beograd, dok jr a»«e«^ «Me d« m im»vjfri Hrv.trto« b»rjMku, dok j» doitar katolik, a mi.
«no'»mo takovi biti. Kadu bi «»■lomljivi vodja, Radič, iUe m b.-» gmd, njomu bi vktka t^.da dak mi-Ijano. • Proti v niči v«* «Unaa š«piu, da
«a y> kmU araaaičar, t. j. p.iii ,,i«.
»o, da neide u Beogmd, dok M naoi
SS m. b,tl * toJ J«8o«oriji, repa-blika ib monarhija, a to aa« aato, da bude manj« glanov» m rrpubliku, a te kar po.ljo nt-ka dodje, dok a^e mmH Rkodjeti.
Vjerni aluovi Hrvatska!
Mtjepan Radii ne č« nikada doči Beograd, dok j« nas uz njag«, ali ui onda, da ga miv narod o«Uvi. On ne<c ičl u Beograd, da iadaje tamo mu?e uičku Hrvatnku. Kad« bt m, o« numa, iznevjerio, to bi uiaeilo da j» bio pl» «x»n, da je indajiea Trojedu» kralje»*, ne; da je Jud«, ali njegov kamkter, nebi dozvoljavao, d« to učiai, dh ode u Beograd, voi k*o irdujira bi »e ob-jeaio. Zato, -bračo, Hrvatske gnie ti-Me, nikada nevjerujte, makoje novine piaale, da j« Radič izdao Hrvatak^ to jaat da je ftioiao u Beograd. Ko j h e« novina to pisati, znajte da ja platno od Petra. '
Hrvati,' čuvar i hrvatakog barjaka.
Budite na obreze, »rbi mogu ave novink platiti, samo da pilu da je R«' dii otiiao u Beograd. Hrvati, Znajte ae lati, to oni tnogu joite pri je rt*oru »okušati, samo da do zbora ne dodjr. »'lahi au kadri sv» u.<iuio avakoga kaniti, osim spasitelja Hrvatake, ponom Hrvata: Htjepaa« Radič»; ara Knr-
r;iča čuvara Hrvatakog barjak». mi» nam Hrvatake, u Ameriei. Nemojte slultl, ito če Vam govoriti i (Hjmti jed«« Or&kovič, kojl je izdao avoga zakonitega kralja, kojema je Ue dulan i avoj život dati. Nemojt» joite manje riuiati Dojfič«, koji je pue«o na ban«, kojeg je i»oslao sam okrunjimi kralj Hrvatske, u- Hrvat, aku, da bude Čuvar praviee kraljevina Hrvatake, Slavonije i Dalmacije. lati e, nas, ave osramotio, jer j» u erkvf meao, na rodjend«n Njegovog VeH čanatva. On Je Ameriške Hrvate orna-motio pred carem i kraljem, te au mi »lili u *BeČu, da au avi Hrvati buntov-niči, ito hvala Bogu ipak ni Je bile. DoJAii jnvno govori proti katoUčkoj erkvi, na pose proti »večonieima. N»-naijte pm^ivnti njegove nkjjpibine, govore ,a joite manje čitatl ftto piie.
HRVATI!
Vi vidite kako 8rbi čuvaju avoje kraljestvo i kralja. Kako im je »ma-net, kruna arpskog barbarizma. Dok mi, Hrvati lutamo, dotle al p ni grad», 1 utvrdjuju Veliko Brpako Duianovo Carstvo. Hrbadija to gradi narofceviaa ma Hrvatakog, Zvonlmirovof I Pran> Josipovog (Hap»burgovič»vog) kralje-atv». A ito ml Hrvati radkaof Na mjeato d« otvoreno kažemo: Hočemo atarodrevno l davno obaovljeao kra Ijevinu Hrvataku. Zaito da ae mi ovdje izvinjavamoT Zaito da to otve* kaftei
reno ne kalemo ito hočemol Iatiaa, u domovini au druge prilika» to jun d»-iUk»..., pitajte pozorno. "Hrvataku imo" i/ Zagreba, pa če te vldjetl. da narod, onaj narod koji ae i dana» umidjuje kazati, da je za Ideju Hrvatake Htranke Prava Za «je ideale mori»o radi u Evropi dlčaa ain nog Josipa Frank» Ivlca. Fran 1« i danes vjema «akoulteme
Hrvat rite: Karla-lV.
češka prek »d« veaa sa Vatik«ji«m. če-»ka baea k«t«fctam ia ikaie.'A «OM
»aa a i je bolj«, več aad«, gh^dajaio kk aa PtfiMiaaria |«o(iakate Boiju nauku
ta i kole.
Iskustvo nas uči, d» HrvuA' »aogu biti sretai I vjora« d<eca kat^ifikoj erkvi, »amo oada, ako bude zaajalo auaee sUdiede mad krunoaa, (koja jr rr sila Tomisbivn i Zvoniniir», « tiaviieni dar Hrvatiasa od Hvetog Oea impe), ■<ad* gtavom Hafmbnrgevič«, kao ne ta vunog Hrvatakog kr«VJ«.
Hrvataki Zbor če »e «vakako «nlrlati t Pittsbuifu. Zato Je duinoat »vakog Hrvata da kao delegat, pri j« iapltu svoja a« v jaat. Da pit« avajo fonosao "re», Hoje jun«čki kura, a« hrvatski narod, ito Hrvat ima treba f Ato au | Hrvati od vajknda bil»? Hrvatski narod, ni ji nikada bio otvovan, n< ran avoma zakonitow» kralju ... I)» iatiaa je, da je aaia balavadija, zad nje vrijeme, preti početkian ra»u |>oČe-la: »Mukati, aa revalveri ««padati naj veie naie dostojauat vemke, ali to ni-je bio Hrvataki narod, voč kako re kol» dječurlija. late danes i Petrova vlada aevoljl, jer mirii: Ako ate Vi ■eaU i ubijali prijaiuje vladnre, to inoi.ete i sada linlti, « ito onda?
Hrvati ai «o niknda traiili atrovaau lepubMku, več au evagda junačiri umirali n svoga eara I kralja.
lf»um»nU rodoijab» Kmpotiču.
Podaj »boru »paaoataaai temelj. Sv inojse «iito bo jati, iznijeti pravu tv lju svoga narod«, d« noč» biti poalje načinlmo repu! liku,, u P vrift m», aa goapodaritl, 'framarual, nori jahate i boljieviei. Pitam je Jo: Ako mi progla simo Hrtatskn republHtu, dal če to na«, »a« d oz vol Jot i veloall», jer o«e mogu iz opravdani razloga kazati, d« nenuigu to dozvolitl, jer da da če to biti leglo Imljievian», kao lUTjeto bio alo^aj a Mndjnrakaj. Budimo sigurni, to jaat, za t to več imademo jamstva, da č» avi nato priatati, oaobito, Italija t Kagle-Italija če aaaa vratlli ave .to Koče, ako ae odeijeplmo od Brba, i nači mo avoju kruljevlnu.
Hračo. Nisnojta se dati ae. zboru ameati, od moida od pravih poganskih repnblikanaea, bolj» da ih o t prem» to. ia dvoran» I Vaa manj» oetvari veliko djelo. — HBATBKK BLOBODK:
H'
prekrasno, ako ko Jo j mogu ^ aa «aj krače
Čki Hrvatt. Domovina čeku od Vn»
spaaonoauorlječ, kojn "njealTl ainovi neanriju kazati, Jar tama vlada Petrov iaadar. Hrvati u Hrva^koj neemiju kazati da koču avoju Hrvataku, a a» Rrpaku krnljevlmu. AU*' avd
sile, arpakl laudar, pa aato Jt^ yoti^b-
no, da rekneaiNclatinu it p»mo temo. '.' i	§r
Bračo, aa ovim «borom ml č»me po-
on kralju
I k
Mi, avtjcimi 1 pravi Hrvati, moiamo podupirati takov» novine, k«o Ito Je 'Hrvatska Misao", koju na hlljad» primjerako, lilja stranka ovamo. r
Hrvati. Hpaeitelji Hrvatsk». vltelji 1 graditelji n jazi ne slav». Vi čet» se za iudj»*l, »te ču Vam sada kazati ,da mi Hrvati »i idemo HrtaU, kraljevima i to rodjenog u Zagrabit, liti je, odgojenjen u čfato Hnatlkam duhu; kratio, ga J» Hrvat aadbtakap u Zagrebu .Zaadete tko Je taji Ta je sin padfoojvode 'Leopolda Balvatora»
»jr.»^
D? JaraJ Posilovll. IJ hrvatakom duhu ga je o.lgajia, bosaaakl fmnjevae
ttčlč^ dana» njemu jedlnome pripada Tomislavova i Zvonlarirov« krunn. A Ito mislite, im.deju 1» Hrvati krone Tomiskvov» 1 ZvonimliOv»" Jest», »a ponosom m o temo Brbim« kazati d« Imndemo stanju krunu ao oni.
Vama neče biti pozanto, dase Je ^u vala, n» e»rakoj riznlcl u Beča, krona, koja J» bil« lakopaaa kod Halin« u Slavoniji (kraj Breda, tO J~t kruiOr-llovca). N»
predloži« Je znetopalk Ivan Jernej««, STse iapit« it« Je aa to-krunoaia rarskome Beču ponailo se J», Jajji» n« njoj latinski "Rmr Regnum Oroa-
U D»nas ae Ista krona ■•»» • du onoga, koeae pe ^"Lfi to Je: kralj Dragati« (K«re^)
l>iKnA»ufg«iwi, larabili «o poloiaj, priveaall Ijudatvo uaac, po v n , .čili, »da vladajo tak« »«uamore v .io goalaviji, km mo da lahko prikažejo ljudatvu, kaj imajo pričakovati. Klerikalci mo uajve^ v aro k seda* njim rucmeruiit v Jugimlaviji, oni no kri»Ti, da vlad* aedaj avtokra» cija, in nih^e drugi ne. Ko bi Ijudatvo napravilo a klerikalnimi ma* tadorji lato kot uo a llababurgnv-ei, bi hila Jugoalavi im v vm> dm Itctn poloiajti kot je.
Za klerikalcu velja i«ti prego-yor kot xu pijanca, ki ac glasi, "ptjafeee izpreobrne, ko ae v jamo tvme^. In alovenikl klerikalci v Ameriki niao prav nii l»oljai; ako mo, ao v toliko, da bolj jaNiio pokažejo avojo barvo Kot n > jo a teiu letakom.
Ako je kdo naaprotnik svobod-«e iu deiuokrati^ue Jugoalavijc, j« klerikalec. To ae jc pokaagl > najbolj a t «m letakom katerega m» raaftirili Bled Hrvate itv tttdi Slovence k namenom, da razširijo llaJjuburilko propagando. Toda zavciini Jugoslovani ae ne pusti j<» a peljati na led l»d potlrciniik»»\ liatmhurgoveev ali Karadjordje vWev, k<»r dobro vedo, tta je kle-rikalizem desna roka avtokracije in sovražnik ljudske republike in ljudake avobode. Val Kronani vla-larji apadajo na en kup gnoja, pn naj bmlo ilalMiburgovei. Kara-djordjevWi, Ofcrenovtfl ali pa Petro vUi.Njejrufl.
» ■
zamoebo ldtčair.

Slovenska Narodna
Priprli JeditU
' L
lyiaaiaaB a.
iBc
GLAVNI «TAN.
IT. Mi »I' driavi llllaala.
tO. LAWNDAUK AVS« CHICAGO, 1LUNOI1.
Uvriavalni 9dbori
UPaAVNI
.MFHtK,U aoLNiaJta ooaa
t s. Wlak Havaa, Pa.
zafadno oaa oí jr
«ta
Meridian, BOaa. ^ Ko je ko«, atabler Hnlle gnal 'v zapor eomor-j» urpla Oči a Vas Aia«pl«^ea Oeorgo Marahalla, mu ga je ig~
trgala ia rok oeatna drhal. Peljala je zamorca nekoliko v stran in ga preluknjala a kroglami. Strahopetni kotmtahlor ni pod vnel ni-i(«ar, dg re(6i ramoreu ia rok« po divjane «drhali.
■ ■■ - *
k,:''	LISTIH ' J' ,M- ^
Zadnji 6ai mo Imall ikoro vatk lite drag« določbe glada dobave jgfoglavaBgkib potnih lirtov. 04 1. maroa pa j§ ao pal Rova odred-b«, da Mara M vsaka prolaja aa potaá Mat ayj v glarü kraj FIA^O w oúolffMii^f
wm-
Hrti Kdor tovaj lakaj «MM protejo, ako bate
T2
dotle
Ca» je sgodan da Hrvatska uakrsne ovog prolje/a. Radi« laka Valu ponwo'
poduprljetl, moralno I inatariJ«lno Kiiaajt» karati (kaka »te kaaall) da
ti pre rano aa takova lajava. Ova Je
k« ko rog Joéte alamo imali
HRVATI.
MUta>im Vm a lana aui^enlee n»«J I flee Hrvatake, d» aa dajale ovo fita t-^""'	t* So»lJaHMlm«. Jugaorfhna 1 dnigli«
ako »l u»a»»nM) Hrvata, aa hia
sokolovi ^ruae Zvoal-
Ba.iite a« «bom aa 1Hrvatsko k£ Otvoreno s» lijavlam da »oaa-
¿a avoje «etrag.
- - I Hrvatu ajegovo, «o Je
Hrvatska, to je Jojt«	__
Hr\at» »ada ja <a» da rekae^ , da oslobod.m» Hrv.tsku,
da
Juaalkl aaprad ajesiaa »lobada.
bou i hrvati! tlvüa HnraUkA i
a daaea
ne/e potomal prokll»J»ti, <to am« im %|(.rn UMt.-l^k » «rodatl, kad -aja ku dM reaaUlka. B^l» »efe republik^»
" STj« «»■■ Hrvtl 1 **
od Brbina, Brbl« »^» da^aj
Dalj« kraljavtaa Brta. llviU kraljem
str« K—
U gUkodaoj AjaatM aa Ovj»tea ar djeta 1M1/ ,	^LyU^^^
v.- wiaúira Od O-ke, kouaj
J^SrTVi. ^«"j j
STVvSa J» j«nak. kojl tr»l ■ ro-aaora da gMail ia daaj>
rbor. Hrvataki aiaavl
prava!
lino
boljšat i po lota j nniemu vladam 1 nje-BovoJ dralial Hrvntakoj carle» 1 kra jlel Zitl. Kojl kukavao Žive u avi-carsko j;, Draga )>o^»lJlalr lam« rad Dr. Ivlea Franka, kojl radi na riobodu ( kraljestvo Hivataka ,. ^
Hrvati, Rodoljubi! Vlat»' wdja a ra-publiai, f* mislim, da a% bilo upofcuu, cad bi htJeU Javno radlU aa ]mw avoaa» jadnoana vladarvu vad, moramo drugi oblik useti, da ae mode nJemu 1 njegovoj dieiiei pomoli. Zato Vaa .tlo movinttka dudaoat aav», da nemojt» la lltl dati eenta n svoga kralja. On M >---------
sisra«,« ztju Ti
klanja svome rodjnku, pravom» Hrva	potOfU-jj j
tu, rodjenom u Zagrebu. . ,
IX)«()!..M'BNI HRVATI . Konvencije Narodne Hrvatak» Za* Jcdalee nlje Vam dalek« (pa gledaj-te, Ho hI enačilo poaaa Hrvata» kad t>i smo ae lajavtil aa eno «to u povjr, »ti Hrvata nema aa repribllku. Nap« Jate!ji Hrvatatva odatah bi la igedt^ upotreblll (a-Imall bi poipuno pravo) i kaaall bi. Podlo Ja Hrvataki narod repulSIikanakog uvjeranj», »Toga t raba, da ae akia^ aa makov» N. %. k run»», koja je nad gvbom. A «to onila! H«» fiote 11 kaaatl da »t» proti tomM a r» pubNkaaiae «tet Jell kako bi to bilo pdaof .v
jedan alja pravi, 41*1 Hrva«, kojl •e neponoai, ae Zvon i m i rovom k runom. Taj je ladajlea 1 soeijslIaSs. Bnikl ro doljube, oie KrapotUa^l o»tall ua«l evadaaUH
Ovaj eijeM «pel aa«a bro«e la doaao vina, sta vi Jam Vntn na V «le Hrv«tako krea, koje rnade ljubiti «raj narod 1 miki domoviau Hrvatak«.
IakorUUte to povjenaaje, kojl Vam Hrvataki narod daje l rodite aamo na tome, da ae nam kraljevlaa obanrvl, da bttdemo opet etatai I aadovoljal po le akna katolldkog vladaoaa.
i ovoj potni UH'|>ravotegM. Italijanske fai
Rojaki I amerl¿ldm|
ike pot-
dalodbe. liati
Nadzorni odbor.
Métt Polfivlé, |ir#dia#4ttlkt HI K« 140tk BI*« Mam^ Nar Bera«, ata* a
Tiakovni odbor.
J*ke t m sad la Mati Vetro»«^
Združitvami odbor.
II rraah AU, aia« k.Oa*M A<a, Ukm THMJ. B« tai,"
aaa. aa«a. net a. ea. at, «ar UkvM, laM a*. RMm A«s (Ihua ta VRHOVNI ZDRAVNIKI Or. F. J. Karo, «M» a«. CUtr Av«, ODGOVORNI UREDNIK TBOiVaVa^lJa«»
pozoai — Karaaaao4a«aa a «L idiwH U vaa riaMA. W aa aaaalaj» aa aaU» «A- m a n. r. K amr-m u. imak avs, tbia^ ul vsa XADBVB aOLNI&Ka PODRORK aa NAOLOVR« •ee la» Laara4»|s Avt. fklaaaa. II. OZNARNa roilUAVTK in aTVAM. ki M «Mal» «k
* tajaiitv« a n. p. j. aear-ae aa. laimAb A vaa BADava v gvaa i blaoajniikimi •ui** a n. r. j« aear-aa a«. i.»wsíita «iti Va» pHtaiba aMa paUavaa«» v «L
«tora, «Iga» aaalav |» Vsi «TOM u» «I. peratai »dash a
¡¡Mm uUMUtt >lftWt m mí¡
pa Jaf	lopvmlttlft afta ckl«m% ul
a n. r. j.
tudi »oeodo aa IBiiiJi
victoria supply coh
SUgH Near Yerk. N. Y.
¡a potujejo w Jugoslavijo, ka. dar bodejo. Sa nadaljna pojaanila a potnih liftih, o kretaaju parni, ko? ild^ pilila na nal naalov
l »	rs
fBniZJIVÁVA VUjub team, da so MkaUrt oa-II "vta-vadaH" te vil meeeoev la-gatt Ijiéi i trditvijo, da bo o 4.
priseljevanje ualavlja&a, naj pwdirtein, da je i. marae aa aaiBi a aove aagolnlMw poten te ta tudi M TOM,
kdaj jo bomo Imeli. Sedaj ja te va v veljavi la bo v j te nakaj meeeoev, akó val aa. Va« rojaki imajo to-roj te vadao dovolj prilik», da dobekaebi gvoje sorodnike. Pilila aam po aadaljna navodila.
DENAR.
Priprogta pamet aam pora, da tedanja vrednoet dolarja napram jnfoalonoakl kroai ni naravna, ni opsaviteaa» Imava! umetno la mod loga al trajaa. Po aatem arnanjn dolar ai vol or 40 jugoelovaaakih Kolikor dobimo aaa j val 4o-kakorakol "aa teak". Tú aa-la neopravičeno raamerje gg a« man vadrtati
Ako Vam ja aa Ima, da ia okori a oadaajiad ooaami la
troj
RADOST IN VESELJE
naotane doma v domovini, ka* da» doba veet ed ovojeav la
Amerike. Ali veeelje je velike
vadjs ako pr»jm»jo pomo« V denarja* ei avojlh sorodnikov
ila frr *-11" AMERICAN UNION BANK
, pošilja deaar v JUGOSLAVIJO
i«
ULOGE
prinalajo vam pa 4« obreeU ta^val dinarja pri na» varno
vuk "¿»» bran v»«e»ga obva-
ftefla v naprej.
W PRODAJAMO «SIFKARTE".
favno notaratvo. Pvaakrblmo PM. U pcj.inll. fUtt. mi
AMERICAN UNION
1
JOHN NEMETH, tO Ka»l J Sad •!., Near Yerk» N. Y.
ssmBaamsmamaaaamomi
sila, s katero
■J
S tem naznan ho viem
"" Im mmt iMUlgl^i
B %»VT
KRONAH
t.mv.i tudi v
■ dolarjih in v go-" tovem denarju.
tS'*
■ar* fas miti
« « *
:
KOS; bankir, a
Socond Avo*i B aw York. n. Y. a r« « « ■ ■ ■ a a ■ a ■ ■ V
i BITI
. matua skender
i—t mM	«I
■Jm ntMh.
Največja Slovenski Baaka v Ameriki,
Ponovno
m-.l.n.
me, kaji alje dMtojaa
•vakag Hrvat«, d» EtavafF«etfe*,eae »Jaa Hrvatsko« im*
Hrvatt#ef ^ ^^ ^
iS» ¡Sü^vlto kraljic« romogalte Joj.
vodja
in
keen*
aaaealjiv
Rodoljub
S*
ima slnóajn Vam
dobite VI hranilno
«•i.
da
ia

aira
katolklaja.
uuáiitK * cm
70-96
V I TEDNIH VAS POSUEMO
Val denar, ki sle ga namenili sa ovóles v al aro domovine
in v šestih tednih
beata prejeli I art noro« u o denarja.
aMilaMalllS
prejemam«
Ig tega letaka, katerega ao te-dali Ido(M je jaano ragvidm». kaki na«duteai Jugoalovanl ao kWikal'í WH« "jugoalovanalve"
it aaaw ktteW
„ aa vpoaiavitev ffaMmrfaaov. kal U trro ao pa aedaj odstranili Hi ka-1 ^ lejo ae v vaej goloti kot gagrk^l'
Deaar poUlJemo po dnevnem kurxu. Nate baaka atoll pod drtavnim nadsorstemp lo labko aam kres
„„.	---. J^M |	1
•aivi porsin» VfVp'1
- Prodajamo vasaa llatks Uilkafte )sa vas pamlka, ter Vem pripeljano ludí »vajee I atar age k rafe, taeataetjamo tudi p«se (pose) la vae druga kar Ja potreba« aa p«>iov«.,|r Is Amerike v domovino ia la daanovtae v Amerika. PUéle nam sa pojasnila r slovanskem Jesllm. \
Slavonic Inmlgrint Bflak,
«so wear 2ird strekt ', ffEir ton«, n. v.
$100,000.00 Rez. zaklad S30.000.00
DOPISI.
ghebojrgan, Wii. — Dolgočes-na starka zima nm j« aapuatila
in prišla jo vesel* apouiled, katere se »Mirni veeeli, «troci iu
V «lak vsakomur se prične kri .hitreje prataketi. ko opezuje pro-bujejočo se naravo. Vse liiti v naravo, ki «e je odela • peatrim cvetjem. po vejeh v<*elo «kakajo tiči in prepovajo «voja pasmi in gradijo gnezdeča «a svoje mladiče.
Tukajšnja elovenoko peveko drtftvo "Danice" je sklenilo n« zadnji seji prirediti pisano vese Haa dne 24. aprila v prostorih rojaka Kr. Zeverine. katere program je izredno tmgat in vsebuje pevske, koncertne i» zabavne točke ter ples in prosto zefcevo < pole« tega bo na tej veoeliei prode-na na dradfci tudi lepa mlada teli-ea. Na tej veaeliei bo nastopilo «(«»vensko pendco društvo "I>eni-ee,M izbrano komade bodo igrali teiohureši, Id bodo igrali tudi pri pleou.
To roj rojaki, eko se hošete v resnici dobro z«fe«veti in imeti vsestranski užitek. udeležite «e te veselice/ ker to Je prva «pomla-danska veeeliea v tej naselbini. Za vseetraoek» dobro poetreibo bo najbolj« preakibljeno kot za gorak prigrUA In hladilne pijače. Rojaki «o «e vedno «animali z« prireditve tega pevskega dni Atva in se vedno odzvali vabilu in upom, de ae bodo Mrfdi sedaj in t «ko i »omagali do boljšega vapeha Kleli mi se gotovo zavede, da je pevsko druitvo odvieuo le od ro j «kov, v koliko so pripravljeni moralno in «motno podpirati dru Štvo. in droštvo a« tega tudi «ave-t? d«. . v'^;,!
Apelirani na tukajšnje rojake l««fnlke avtomobilov, da bi bili na ta dan toliko prijaani in dali avtomobile na raepolego, da bi vozili rojaka na vesclični prostor
In poUsm domov, in «ieer kolikor «a je mogoč« komu v to n«mn žrtvovati ali kolikor mu čae Ido pušča. Rojaki, delujmo sldtoo in pomagajmo drng dragemu, «ko hočemo napredovati. Opustimo razne nesoikelnosti ali predsodke. kako "b«rve" je t« «11 <mi. To n«m ne pomaga k naprcdfcn. A ko bomo pomagali dru* druge-mu. tedej bomo napredovali, «ko bomo nasprotovali drug drugemu, tedaj pa ne moremo pri-čakovati kakega Poeebnega napredka. Pevoko druitvo 'Danica' stoji popolnoma n« nevtralnem steliššu in po možnosti «e odzove slehrnemu povabilu. . I&e enkrat apeliram na'vse rojake v tukajšnji n««elbini kakor tudi v bližnji okolici, da se udeležijo te ve«eliee v polnem številu. Pohitite v pro«to naravo sedaj «pomladi, ko nas vsak« «tva-riea v naravi vabi ven iz mesta, ve» iz zakajenega zidovja. — Odbor.
prtimi očmi in kdor ne opi ob balam dnevu. Lljmistvo samo, ker Izroči vso mo^ privatnim velebi-znkikim interesom. nu-sto <la bi sami» obdržalo vajeti v rokah in a«nio vodil« svojo usodo. Ko bi ljudstvo spoznalo, da ima vso moč v svojih rokah, tedaj bi ne dopustilo da bi komaj pet odstotkov v«eg« prebivalstva v Zdr. državah diktiralo 95 odstotkom, ivako bo živelo, kedej bo delalo in po Čim prodajalo svoje izdelke oziroma produkte in po čim zopet kupovalo.
Da bo pa ljudstvo to pregledalo, mu je pa tntoo izobrazbe. Da pa ljudstvo dobi to izobrazbo, mu je pa tTeba dobrih naprednih časopisov, ki bodo pisali v interesu ljudstva ne pa v intereeu vele-indust rijrfkih magnetov. Dokler
precej povedano. Ob sobota!» c polnoči se mora vse ¿opreti ta-to, da potem lahko mirno priča-k ujemo nedeljske alužbe božji-. >r«poveden je v««k ples v nede-jali zvečer. Nekateri trdijo, da t\e mogoče dobiti dovoljenj« z« ples v nedeljo popotdne tod« treba je menda letati od Ponvijo d« 'Pilata. Mestni občinaki odbor menda tudi pripravlja predlogo, da ae vzekoni zafkon, da bo t roba plačati takozvani obrtni davek in sicer po 25 dolarjev ua posamezne predmete, ki spadajo v eno »t roko. Ako bo predlog« sprejeta ne bodo oškodovani trgovci iu o .brtiJii, marveč le mi priproati delavci, ker že itak vzdržujemo celi «Vet z našimi Žulja vimi roka-
miM
Tukajšnji premogovniki obra-
Eook Springs, Wyo. — Po ko-
Jedarju imamo tiacLi v VVVomin-uu pričetek spomladi, ali narava pa izgleda kot ob Novem letu. I» kljub temu. da amo v pomladanskem času, le ne upamo, da bi bil to zadnji sneg. ki g« je podelila mati narava «edaj.
Na vsakem vlaku «e sedaj opazi takocvan« "tram*", ki romajo križem Zdr. držav, h kraja v kraj,. lačni, razcapani in bre« vaakm denarnih «redatev. N« tisoče in tisoče delavcev, 1ri so «vo-ječaeno prav pridno pomagali zdrobiti "avtokracijo", ki «o izdelovali razne vojne potrebščine, rom« iz kraj« v kraj in išče dela. Tudi sedsj bi radi ravno t«ko delali, ko bi imeli priliko, ko bi «e jih Industrije!ni magnatje u •mili, radi M pH koristni udje človedke <f-M/?lie. In proti svoji volji «o «e morali oprijeti drugega poklic« — t ram panja.
Odgovor na vprašanje, kdo je kriv sedanje »breapoarlnoeti, je prav lahek, kdor le glada z od
„. dokler bodo diktirali s pomočjo svojega čeaapieje, koliko n«j delavec del«, koga naj voli itd. tako dolgo je pač že neapametno misliti, da se bo sedanji sistem spremenil.	»
Priznam n*5 odkrito,, da sme mi Slovenci lahko ponosni na na* list ProsVeta. Čitam razne časnike tudi v drugih jezikih, toda rečem pa «amo to, da še nisem našel enega, ki bi ji bil kos. (Ni treba misliti, da al s tem hočem komu prikupiti, ker'to jaz sovražim. da bi drugače govoril, kot mislim.) Neki "poptftnik", ki potuje tukaj po zapadu se je pač izrazil, d« bi "Prosvete" ne smela eksistirati. Hvetujem pa tem.ii "ljudskemu prijatelju", da naj dobro premisli kaj govori, «icer bo še manj "bfeniaa" kot ga i-ma «edaj. Sieer pa dvomim, da k ta/'potnik" zmožen čitanja bogamll
V nekaterih (krajih ljudje študirajo, kaj «o "plavi" zakoni. Tukaj amo pa bolj napredni, zato smo tudi že pričeli izvajati te zakone, da bomo videli, kako bo to Šlo. Glavno besedo v tukajšnjem mestu ima škof, ire a tem je
Hm,,.« vivrai imer^ jm«l twi<»	dojri ^
svojih h>kah glavno orožje, t.
in še tedaj »e prav malo zaaluži. Delavci vposleni v tukajšnjih že IczniSkih delavnicah so bili pred nekaj čaaom do malega vsi odpu-šA-npTsled tega je tudi tukaj veliko at^vilo delavcev brez del». Kaj je namen te taktike, katero so zavzeli induatrijalni magnatje, se lahko razume. — Naročnik.
Milwaukee. Wig. — Ker je med Jugoslovani v naši naselbini mnogo rojakov, ki se zanimajo oziroma simrpatizirajo % idejami komunizma in ker obstoji o tem vprašanju mnogo napačnih pojmov, je sklenil slov. «oc. klnb na zadnji seji, da ae vrSi dne 19. aprila v Ilirija dvorani javna debata, katere predmet je: gocijalizem in komunizem- Dfbate «e bo udeležilo veš zagovornikov komunizma in k hib vabi vse rojake, ki se zanimajo za delavska vprašanja, da da se udeleže te zanimive debate. Debata «e vrši omenjeni dan zvečer in opozarjamo vse aodruge in rojake, da naj bodo točno ob sedmi uri «večer v dvorani, da nam bo tako več časa na razpolago, kar nam bo omogočilo natančneje razpravljati o tem važnem vprašanju. Vstopnina je prosta. —- Za «lov; soc. klub John Kraea, tajnik.
to. kar oa prepoveduje Dosege!
je toliko, da že dvanajst otrok ni
crŠčenih tukaj. Velik nasprotnik je tudi tukajšnjega alov. podpor^ n<*ra društva Slovenske narodne podporne jednote, in s svojim na-aprotovaujem je toliko dosegel, da društvo tako dobro napreduje, kot še nikldar poprej ne tako; skoro n« vsaki seji pristopi neka i novih članov in na prih(»dnji seji jih bo zopet veiiko »prejetih v naše društvo — prijavljenih je že drene*** novih kandidatov. Zabavljal je zelo čmsuPros^to in agitiral proti temu listu, toda do-t aegel je zopet toliko, da je vedno več novih naročnikov. Ali bolje rečeno,, vse mu gre narobe in no bel» «4v«r ne po njegovi volji. I B« je prejšnji župan tako pogorel pri volitvah, naj se zahvali g. faj mošt ru. i$cer je dober mož. tod« premehak je in se je preveč udinjal fajmoštrn. Ako bi ne bil poslušal g. fajmo&tra toliko, bi mogoče ne bR propadel."
Ako hoče lati fajmošter dober Kristusov namestnik naj ae bolj briga za svoje poide, v druge zadeve naj pa nikar ne vtika svoj nos. Toda, kot ae razvidi, je nje-mgs bolj mar farovž ki kuharica kot pa cerkev. Ako bi «e tukaj-njo društvo krščanskih Žena nt» »rigalo toliko za cerkev kot ae, bi cerkvi nikldar jie bilo posprav-jeno in osnaženo. Kajti dušni pastir ae briga le za to, da je farovž epo pobarvan in p«nažen, cerkev pa taka, kot kaka stara zapu-
Pnd mestno hišo v Berlinu so se 21. marca o priliki pogajanj rpdi breapepelnlk i" onih, ki so brez sdrehe, vršile veJike de-monat racije brezposelnih. V.-ii k«m»ko množico delavstva, ki je šiloma hotela vdreti v maatno In šo, je polieija razkropila.
7AKMA HA PRODAJ.
Jftmmle Hlgglns.
Bptaal UPTON SINCLAIR.
> t dovoljenjem avtorja prevd
IVANMOLEK.
(Nadaljevanje.)
Ni ar motil, »skozi temno mrežo Ur je zagledal «vojo ženo. likale, materinska Uflde,«Je stala t«m zelo bleda, talko je sopla In po lieih so ji ler> Idebele sokze. Ubog« Lizziel Doma so bili njeni trije otroci in njena navadna, nerevolucio-nama .psihologija ji je govorila, da je največja trainota na avetn, ako je človek v ječi I Higginsu se je storilo milo in za hiti je imel nagon, da bi raztrgal prokleto mrežo, «kočU k njej in stisnil k s.'l»i drago meterineko dtiŠo. Tako pa ni mogel storiti drugega kot nabral jo ustnice v dvomljiv nasmeh in j« dejal, da «e mu Izvrstno godi v zaporu. Nikdar mu ne bo žal. da je bil zaprt! h "SniMookega Mike ja" je že naredil socialkta In Peter ()ariey, «viti tat, mu jo obljubil, d« bo gotovo prečital knjigo "Vojna-zakajt" kakor hitro pride b luknje.	«
Toda en« «tvar je bila, ki je težil« Higginso-vn srce. Kako živi njegova družina, kaj po^no otr»H-if Vedel je, da v hiši id denarja hi Meisaner je' sam revei, Ua bi hranil še Štiri želodce poleg njegovih. Ampak Ussie je tudi nabral« ustniee v nasmeh in eagotovila Jlmmiejs. da je doma Vse v reda In da mu nI treba «kibeti. Dr. Hervioe je poslal listek, n« katerem je bilo njegovo Ime sapi-««no. V sel« je listek Iva ga nesla groeerju, ki ji je povedal, d« je ček za pet dolarjev. LaČ"nl torej niso. Dalje mu je «aupala skrivnost, katere Še ni vedri, liazio si je prihranila nekaj denarja, ne da id bil Jlaanie kaj «n«l o tetn.
"Ali kako Je bilo to mogoče!" vpraš« Ji«
mmic nilno sačuden — kajti vedno je mialiTTd« a» mu znani vsi dohodki in stn»ški hišnega gospo-darst \ n.
Žena je bila prlmorans. da pove v*e. Ko je Jlmmle <l<»t»il povišano plačo, ji je enkrat Mal za obleko. 1«^h> obleko. Ona jo kupil« krilo hi ^e iu mu povedala, da Je avila, ki stane petnajst dolarjev. On. hedak, jo eeveda verjel! Lizzie je pe kupita p<»nošeno dblefeo ee tri dolarje, ki je izgledala kot ««vilnata, pa ni bil«, trni« ona je prihranil« d\aj«ct «tolarjev,
Jimmle se Je vrnil v svojo "kad" in majal z
glavo, eea; "O iimake, lwlo vsi naj razumet"
«	VII.
Jimmie Higgins In ljabozonaki magnet.
Slavka je bUa končano, ko je »litnenie priAel iz H< e; končana je bila o tem. da n«» delovei dirfii-1i |H»v«Nlano moado, voditelji stavksrjev so ps šli za omrežje. .Ifcmntle je stopil pred «vojeva stare-«a delovodjo, toda delovodja mu je rekel anrovo, d« naj gre k vragu. Jimmie je M v llubbanttoun in stal v dolgi vrati proaiieev ia delo pre<l vrat ml Kngine kom kani je. Tllggfn« je vedel insratksj n Aml listi, /al«» je povedal, da m pUe Joe Aronokv in da le priAel naravn<»s( u lituburgka, kjer je alinei. Ma MU v IMbberdtoHiitt dobre ploče In do se • delavcem tam dobro godi K» je pa Jimmie tok«» govoril, je op««U mol«, sedeč« ua v kotu pisarne, ki go je hotel požreti g očmi Ko je bilo ¡«preAeva-aje končo<M», «o Je delovodja nu.l«V obrnil k mo-
žu v kotu. kateri je hitro odkimal. "Ne bo nič", je «dejal delovodja Jimmjeju. ki je takoj razumel vae. Tovarniška drutiba v Hulbbardtownu se je dobro zavarovala predi agitatorjem ^iz Leeavilla.
Jimmie je dva dni iakal dela v domačem mestu, ali aMtonj — povsod so ga imt4i na črni listi. Edino v pivovarni so bili zelo počasni; dali ao mu delo in delal je dve uri, predno «o bili pon-» leni, kdo in kaj je, na kar je od«lovljen. Jimmie ai je pa privolčil delovodjo pred odhodom rekoč, d« so «e prepozno «pomnili, kajti on. je že 4el socialistične tiskovine vsem delavcem v dotičnem v oddelku»
V Jeffersonovi ulici v zakotnem delu mesta — je imel stari NeOiec z imenom Kumrae delavnico «a Ibicikle. Kden sodrugov je poyedal Jlinndeju, da Kilmme potrebuje pomočnika. Hi-ggina je takoj šel tja in je dobil delo za dva dolarja dnevtio. Bila je alab« plača za tiste čase, toda Jimmie ju m* je dopadlo delo radi teg«, ker je bil njegov dcUslajaleo prijatelj «otdalistov in velik paoiflat — za vse države, «amo za Nemčijo ne! Dejal je, da ima vsak narod psavico do obrambe in |w> njegovem trdnem prepričanju je bila Nemčija napadena. Mož je potratU velik del avoje enerlijc z dpkaeovanjem kajzerjove nedolžnosti, kadar je imel koga. ki ga je hotel poslufie-ti; včaai «e je »pri radi teg« « svojimi odjem«1ci In pri takih prilikah jim je naravnoat povedal, da naj le gredo drugam, ako ne verujejo njegovim ddkaaom.
Večinoma ao prihajali aami Nemci v delavnico in Jimmie je «lišal vsak den «veže argumen-, te proti tnunlcijski industriji, katero so v delavnici imenovali morikio kupčijo; n« drugi «treni, so se pa navduševali «e program "neoičevenj« Amerike pred vsemi drugimi državami." Med rednimi dbkkovalei Kummejeve delavnice je bi! tudi Jerry Coleman, ki je bil le vodno na delu in imel je deoetdolarakHi bankovcev več kot kd«j poprej. Coleman. «e je zd«j izdajal za organiz«-torj« novega druatv« z imenom VDel«v«kl narodni mirovni «vet". Ker Je bil Jimmie prij»telj vsake org«nbuicije, ki se je imenoval« del«v«ka in mirovna, ni imel raaloge. zekej ne bi podpiral Colemeno^ego društvo. Coleman je zaaotovil Jimmie je. da Uuli on "so vrati" kajzerja, ampak nemško "ljudstvo" je t robe braniti. Tako je Jimmie post si — ne d« bi «e bil n«jm«nj uvedel — o$>djc kajserjeve propagedde v Ameriki.
Ampek Jitmnie je bil »dej bolj previden, g ■vojo kaanijo, kil t en» je presedel V /aporu. je 110 prtil svoji družini toliko sitnosti, de je bil prisi-11 jen deti nek«j koncesij svoji leni. Ko je prišel iz ječeniu Je Lizzie neredila dolgi» pridigo o jloll-noetih očete napram njegovim otrokom. Jimmie ie priznal ovoj«* dollnoeti. eli stvar ga je ozlovo Ijile. Kekšno je to življenje? Cemu se trudi, da vagoji leno, ki ne vidi delj itd kuhinjske peči ,f*lo vek bi red bil odrešenlk aveta, hodil bi po visokih gorskih vrhovih bero jot ve In vse teko, p« ti pride lene. potegne te doli in te priklene na puefo vsakdanjost, katera zaduM zadnjo revolucionarno lakriro v tvoji duši! Jimmie je že nekoliko pota-bil na "vevericeM in smrdljivo juho v ječi, toli ko bolj ee jo ps rtapejel ob opominu ua aodnlj sko reapravo. ko je stal pred sodnikom kot junak za temeljne pro vice oraeriških driaveljenov. In hotel je. do lizzie eeal njegovo juneštvo po njo» govi pravi vrednoeti. _ (Dalje prihodnjič )
Najlepše prilika se nudi onem. ki želi kupiti posestvo po ceni v Jugosleviji. Ali pa prodam tudi tukej v Otsego County, N. T. eno izvrstno dobrih tarm, s to farmo ae proda 29 glav goveje Živine, f» mladih konjev, 4 svinje, nad «to kokoši, več stotin bušljev ovsh, koruze, pšenice, ajde in krompirja, vsakovrHtno potrebno kmetijsko orodje, tudi se proda vse po-hištvo. Jamčim vam, da je vse v najboljšem stanju. Kdo ima \< selje do dobre kmetije, naj pride sam aem in se prepriča na avoje laatne oči, potem pa kupi, če se mu bo dopadlo. Cena ne izve za obe farmi pri laatniku: M. Omcr-za, R. D. 1, Fly «Creek, N. V. (Otsego County)	(Adv.)
Win.......I III......I II ..... II', ■
. Willard, Wli. - Kot je že bi lo poročeno, «p ae tukaj vršile dne 5. aprila t. L meat ne občineku volitve, Id ao izpadle v veliko za-dovoljno«t tukajftnjili naprednih volilcev in v veliko jezo it^ žaloat g. /ajntoš^ru in njegovi stranki, «volili amo nemreč župana, ob-činekoga tajnika in blagajnika izvoljeni «o bili kandidatje, ki ao kanididrali na naprddni volilni isti.
"Father" je žrtvoval veliko tvojega prostega čaae, ko je a ar tiral za svojo stranko in kritizi i al in blatil kandidata nasprotne stranke, posebno še kandidata za župana, češ da je odpadnik od «v vere, da je boljševik, «ocijaiist in i\evem .kaj še v«e. Toda v»e zaman; volilei so rekli, tega hočemo imeti, "that's all". Volitve so pokazale, koliko zaalombe ima še tukaj naš g. fajmošter in koliko rojakov še verjame njegovim pridigam. Prejžnji župan, ki je pri-ataš fajmoštrove atranke je dobii celih 64 glasov, novoizvoljeni župan napredne stranke pe 104 glasove. — I« tege se vidi, koliko je doeegel gospod fajmošter s «vojo agitacijo. ' '
Sedanji novi župan se je namreč zelo zameril tukajšnjemu go-apodu fajmoštru pred dobrim letom, ko mu je na »bčineki seji jasno in odločno povedal, de nima njČ opraviti na Občinski seji, ko je hotel nekej komatrdireti in po-dučevati občinske odbornike, in de naj se raje bdj briga u cerkev. ni pa treba nosa vtikati v zadeve, ki ga prav nič ne briga jo. Seveda ao te hcaede zelo hudo ««dele gospoda fajmoštra in jih ni mogel pozabiti. Ne dolgo potem je pa M. D. dobil po pošti hudiča : melo se ve, kdo je bil po-llljetelj.
Noš fajmošter je postal tako takojšnji
naselbini, de rojekl delajo ravno
■Ig dvorana. Prebarvan še ni bil' od kar stoji/ Pometati in pospravljati kodi neka stara ženica n pobriše tudi nekoliko prah/ Njegova kuharica pa lepo počivV loma in se iz farmarjev norčuje. Ob Večerih «e pa lepo sprehajata. Sedaj je menda celo najrf glaso-vir, da ima kuiharica bolj udobno življenje. In kdo v«e to vzdržuje? Dotični, ki vzdržuje g. fajmoštra.
tKolikor jaz poznam novega župana, morem reči, da je mož na svojem mestu in da ljubi pravico \n da se ne ozira na desno ne na levo in da ppvc vsakomur svoje brez ovira ali jfc jezen ali pa vešči. Pričakujemo, da bo deloval v korist cele občine in vseh volilcev nepristransko. Vsi volilei mu kličemo obilo vapeha pri njegovemu novemu dolu. — Opazovalec.
>m	i	...........*
OHnS ZA DEVABME POŠI-UATVE.
V Jugoslavijo pošljemo za:
\ 2.00..............K 240
6.00...............K 620
10.00 . . ............K 1,250
25.00 . . . ..........K 3,150
50.00 r». . ..........K 6,400
75.00,.............K 10,000
374.00 ..............K 50,000
Za «lučaj, da hc^e kdo poslati denar v dinarjih, naj računa 4 krone za en dinar.
V Italijo pošljemo za:
$ 6.00............. 110 lir
10.00............. 210 lir
23.00 ............. 500 lir
45.00 ............. 1,000 lir
222.00 ............. 5,000 lir
Denar naj «e nam polije po poštnih money-orderih ali po bančnih draftih ali Express čekih ali v regietriranih pismih na:
A 0S&ABK Slovenska benka,
70—9th Ave. New York City
ZDRAVA KRI.
Može Vidite, Id delajo ,trdo, a izgledajo krepki in ae vesele življenja. Ti imajo dovolj bogate, čiste in rdeče krvi — in to je vzrok, da so redkokedaj bolni. Ljudje a slabo in nečisto krvjo padajo navadno iz bolezni v bolezen. Držite avojo kri zdravo in čisto. Vzemite v tem času
SEVERA'S ' BLODAL
(preje znani kot Severov Kričistilec). To je zdravilo, ki prenavlja nezdravo kri. Priporočljivo za zdravljenje raznih kožnih nakazov, ki se posledica nečiete In neadrave krvi. Na prodaj po lekarnah. Oena $1.25.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
AMERICAN LINE
Direktna Črta—NEW YORK—HAMBURG
V«ltM »sšoroi pondlrf no dva vijaka.
Manchuria, Mongolia, Minpeknhda (novi)
S.j«oiJa	, Sg. aprila	»t. «aja Mimo trotji raxird
Najkrajša tu primerna pot a« prvege in trotjsge razred« potnike. Tr* tj ago rasroda potnikom strSžojo streiaji v veliki jodilnl sobi. Posebno sobo «a žensko « otroci. Ogtoetto so v noAom erode t
14 No. Dearborn St., Chicago, III.
■ AM pri volom lokalnem zastopniku/
Pošiljamo denar v staro domovino.