195. številka.                                      J-0 NLuHiioiL i tonk, Z6. avousta 1813.                                                      XLUI. leta.

»Slovenski Narod* velja: v Ljubljani ni dom dostavljen:                         v upravnlStvu prejeman:
«lo lcto.......K 24—     ćelo leto.......    K 22*—
pol leta........12*—      pol leta   •••»•••     . 11'—
fetrt leta     •••••.    9   6 —      četrt leta '••••••     .    550
sa mesec    •   «....   m   2*~     na mesec    •  •••••     ,   l*dO
Dopis! na} se frankirajo. RokopisI se ne vrača Jo.
VretaUtro i KaalUva sltM *L S (v pritličju lcvo.) t*l*f on  ŠL M.
Iska|a **** Šmm svotor isvitaUf atđelf« Ib praulk«.
Inseratl veljajo:  peterostopna  petit vrsta za enkrat  po  16 vin., za  dvakrat
po 14 vin.. za tnkrat ali  večkrat  po 12 vin.   Parte in zahvala vrata 20 vin.
Poslano VTsta 30 vin  Pri večjih lnsercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L td, to je administrativne stvari
————i"«   Poumeua fttevllka veli« 10 vtaarjtv.   ——.
Na plamena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Nar»4aa tiskana" tslafoa »t Si.
.Slovenski Narod* vdja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                             za Nemčljo:
ćelo leto .••••••   K 25-—     ćelo leto ...              .   •   K 30 —
S?Lleu*.........l%7n       za Ameriko in vse diuge dežele:
cetrt leta     •••«••    «   o oO                                                  **
na mesec    •   •••«•    ,   230     ćelo leto .......   K 35.—
Vprasanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VpranrnUtvo (»podaj, dvorišče levo). Knallova ulioa ftft. 5, teUlon 4t 85«
Po hatolišhcm shodu.
Katoliški shod sicer še ni kon-Čan, a če bi ne bilo na ljubljanskih ulicah še nekaj več duhovnikov, ka-kor jih je navadno, bi nihče ne ver-jel, da zboruje v Ljubljani katoliški shod. To pomanjkanje vsakega zanimanja za posvetovanja o nadaljnjem delu duhovniške stranke potrjuje, da je bila nedeljska manifestacija res glavni namen celega katoliškega shoda in zavojevanje Ljubljane cilj vsega klerikalnega napora.
Naskok na Ljubljanu \e bii ^jr i. tako krepko in odločno. da je preko-sil naše lastne nade. Vedeli smo v naprej, da klerikalci ne bodo dosti opravili, a da ne bodo tako čisto nič dosegli, tega sami nismo mislili- — Žrtve in napori klerikalne stranke in njenih očitnih in tajnih pokroviteljev so bili zaman in klerikalni naval se je razbil ob zvestobi in kremenitostt ljubljanskega naprednega  občinstva.
Vendar pa je nedeljska demonstracija klerikalne stranke resen opo-min vsem napredno mislečim Slovencem. Ni nič čudnega, če spravijo du-hovniki nekaj tisoč ljudi na noge. Na priredbo z zastavami in godbami. z narodnimi nošami in maso, na priredbo, pri kateri nastopi ćela vrsta škofov in prelatov. na priredbo, pri kateri so cerkvene stvari spretno prepletene z zabavnimi. spravijo du-hovniki vedno lahko lepo množico kmečkega ljudstva. To ničesar ne priča in nima pomena.
Ali nekaj drugega nam je predočila katoliška parada. Moč klerikalne stranke, to smo videli v nedeljo, je podprta z veliko organizacijo. Du-hovščina je še pravočasno spoznala, da vera in cerkev vendar ne zado-stujeta. da bi ljudstvo vzdržali v duhovski odvisnosti. Tn da bi ljudske mase zamrežili. kar se da popolno-ma in jih prik-lenili na klerikalno stranko, so ustvarili organizacijo, s katero so širokim plastem našega naroda zvezali roke in noge. Vse je dobro preračunjeno in če uspehi or-ganizacij tuđi nišo tako povoljni, ka-kor so klerikalci pričakovali, čenrav so jo klerikalci z nekaterimi svojimi organizacijama popolnoma polomili, zato še organizacije vendar ne srne-mo podcenjevati.
Kakor Vsi prejšnji katoliški sho-di. tako ima tuđi letošnji katoliški shod   izrazito    zavojevalen    namen.
Naj sladke besede nekaterih govor-nikov in zvijačno pisarjenje klerikal-nega časopisja nikogar ne premotijo. Končni cilj klerikalne stranke je bil vedno in ostane vedno. pridobitev popolne javne oblasti, pridohitev ab-solutnega gospodstva in popolno um-čenje vseh in vsega, kar klerikalizmu ne služi.
Na posvetovanjih, ki slede ne-deljski manifestaciji, bodo delaii klerikalci svoje nacrte za veliko in mor-da odločilno vojno, ki se vname pri-hodnje leto. Katoliški shod je pri-; T.i'-.. ; r t, , ?r i dnozt rskc volitve na Kranjskem. Od teh je nam-reč odvisna vsa prihodnja veljava slovenskega klerikalizma. Sedanja većina deželnega zbora je namreč tako slabotna. da ž njo m mogoče iz-hajati. To je tuđi vzrok. da klerikalci ne rnarajo, da bi zborova! deželni zbor. Ce je deželni zbor sklican, nima sej, ker jih znajo klerikalci z vsa-kovrstnimi zvijačami preprečiti. navadno pa deželnega zbora sploh ni, tuđi če je časa dovolj. Vlada deželnega zbora kratkomalo ne skliče. da ne pridefo klerikalci v zadrego in da ljudstvo od klerikalcev ne more ter-jati racunov o njihovem gospodarstvu. V tem oziru smo prišli tako da-leč. kakor Hrvatie: Na Hrvaškem so ustavo razveljavili, na Kranjskem pa se je izgubila . . .
Začetek in konec vseh klerikalnih skrbi so prihodnje dežeinozbor- j ske volitve. Katoliški shod, zlasti ne- i deljska manifestacija, so pokazali, ! kako važnost polagajo klerikalci na te volitve in kako se žanje pripravljalo. Z mnogoštevilno, v brezobzirni agitaciji izvežbano duhovščino in z irmogoštevilnimi organizacihmi poj-dejo v boj, da podvržejo ćelo Kranjsko klerikalnemu gospodstvu. Njiho-va moč nad masami priprostega naroda ie velika — s tem moramo računati in se pravočasno pripraviti, da odbijemo ta velikanski naval na napredne pozicije, ki nam ga obeta katoliški shod.
Mir na Balkanu.
Sramota Evrope.
Velesile mečkajo in ru morejo zmečkati. Odrinsko vprašanje še ni rešeno. Bolgarska in Turčii;« sta pri-čeli sami z direktnimi pogaianji. Kako daleč pa so ta pogajanja uspela.
danes še ni mogoče reci in so toza-devna poročila iz Carigrada zelo dvomljive vrednosi. Tako poročajo iz Carigrada, da je neki odličen član turškega  kabineta  izjavil:
O stanju naših direktnih poga-janj z Bolgarsko ne morem ničesar reci, samo toliko lahko trdim, da je upati na ugodno rešitev. Zagrožene-ga finančnega bojkota se Turčiji ni treba bati, ker znašajo njeni tekoči prejernki mesečno en milijon funtov, kar zadotuje skupaj z majhnimi predujmi do aprila. Neki drug visok turski funkcijonar je zopet izjavil: Odpo-klicali homo pravcčasno svoje čete, če bodo dali Bolgari pri zopetnem zasedenju zahodne Trakije garancije za varnost muzlimanskih prebi-valcev s tem, da pripuste tuje voja-ŠKe atašeje v te kTaje. Zopetno direktno pogajanje z Načovičem, ki je aobil po Dorevu. ki je dospel iz Sofije, važne instrukcije, se je naznani-lo veleposlanikom v soboto, vsled česar so ti sklenili, da za sedaj ne store pri porti nobenega skupncga koraka. Pogajanja se tičejo sedaj Lo-zengrada ter pričakujemo v ponede-Ijck (t. j. včeraj) odločilnih poročil glede Odrina.
»Journal < poroča iz Carigrada, da je sporočil neki diplomat iz skupine trozveze,da je Bolgarska pripravljena prepustiti Odna Turčiji, da pa zahteva brezpo^om-^ I ozenerad. Zdi se, da je Turčija pač pripravljena od-stopiti severne pokrajine lozengrad-skega okraja, mesta samega pa noče odstopiti. Kar se pa tiče nadaljne brzojavke, se nam zdi popolnoma ne-verjetna, ker pravi: Avstro - Ogrska podpira ta pogajanja, da omogoči Bolgarski. da s pomočjo Turčije zahteva Kavalo in mejno regulacijo s strani Srbije. To je baje tuđi vzrok, da grško - turska pogajanja še nišo končana. Medtem ko dela Avstro-Ogrska na tursko - bolgarskem sporazumu, se trudi Nemčija, da se doseže grško - turski sprazum.
O pogajanjih Načoviča s porto, piše »Berliner Zeitung am Mittag«: Direktna pogajanja med Načovičem in porto so bila v toliko uspešna, da sta novi turski vojni tninister in vrhovni poveljnik turske vojske odpo-tovala v Odriif, kjier se bodo vršila 7 bolgarskimi voiaškimi delegati in Fnver begom nadaljna posvetovanja, zlasti glede odpoklicanja čet«
Medtem pa so regularne turske čete popolnoma v nasprotju s strikt-
nim! zatrdili porte zasedle Dedeagač in Gumuldžino ter imaio torej v ro-kah vso obal Trakije ob Egelskem morju, ki jo je londonska pogodb9 prisodila Bolgarski.
In velesile vidijo in molče.
Otvorifeu noi?ego dravs'HBga
mostu v Mariboru.
V Mariboru, 24. avgusta.
Y nedeljo ob 3. uri popoldne je izročil nadvojvoda F r i d e r i k novi, krasni dravski most v našem mestu splošnemu prometu. Postavila je ta most država z milijonskimi stroški in namenjen je za olajšauje prometa ne Ie med obema deloma mesta Maribora, ki ju veže, temveč tuđi med obema deloma obširnega mariborskega okraja. Otvoritvena siavnost torej ni veljala samo mestu Mariboru, temveč tuđi bližnji in dalnji slovenski okolici. PJačal* nišo mostu samo nemški, temveč v odlični meri tuđi slovenski davkoptače-valci. A pri otvoritvi mostu je bil slovenski živelj postavljien popolnoma v ozadje.
Nišo bile vesele misii, ki so me obhaiale, ko sem hodil po flavnostno okrašenih ulicah proti slavnostnemu prostoru. S hiš je vihralo na stotine frankfurtaric, meščanstvo, osobito rnlajše, se je postavljalo z nemškimi znaki in trakovi. Saj je župan Schini-derer iztuhtal neki sklep mes^nega sveta z dne 14. decembra 1 *-.)•_&. s katerim je v smislu zakona z dne 23. decembra 1871, dež. zaK. št. 2 iz 1. 1872., § 66. »iz ozirov na javni red in mir« prepovedal razobešanje »vseslovanskih« zastav in nošnjo »vs-eslovanskih« znakov; praizovske frankfurtarice in nemškonacijonalni znaki nišo bili prepovedani. ergo, Mariborčani, okrasite se z njimi! Nemškonacijonalno izzivanje in do-mišljija sta slavila včeraj v našem mestu ćeli triumf!
In — Slovenci smo precej pripomogli k temu. Mariborska klerikalna »Straža« je zavzela pred prilično 14 dnevi povsem pravilno sta-lišce. da se morajo tuđi Slovenci udeležiti in vpoštevati pri otvoritve-ni slavnosti. Po »Straži« sta priobei-la enake članke »Slovenec« in ^Slovenski Gospodar^.    Klicalo se je   v
njih kmečko ljudstvo v Maribor, napovedalo demonstracije, ako se ne bode slovenskih želj izpolnilo, oštro prijelo magistrat, okrajnega glavarja in namestnika. Mariborsko Nemštvo je postalo pozorno, istinito, prijetno bi ne bilo nemško - nacijo-nalnim gospodarjem mesta Maribora, ako bi na tak dan pred visokimi in najvišiimi gosti pokazali Slovenci, da imajo tuđi v Mariboru domovinsko pravico, da zahtevajo v mestu, katerega gospodarski rede, vpošte-vanja in spoštovanja. Zato so na »Stražine«, »Slovenčeve-< in »Go-spodarjeve« članke oštro odgovorili in pozivali mariborsko Nemštvo na branik. >Ven z nemško trobojnico od hiše do hiše«, je klicala ^'Marbur-ger Zeitung«. Na to so vodilni naši klerikalni politični krogi sli še dalje. Oznanili so, da se bodo Slovenci zbi-rali pri Cirilovi tiskarni in pri kolodvoru ter bodo skupno pozdravljali nadvojvodo; kar se slovenskih zastav tiče, je pisala »Straža« v vele-oficijoznem članku, da ie vlada za-ukazala mariborskemu županu, da naj policija ne ovira razobešanja slovenskih trobojnic, oziroma, da bo višja politična oblast na pritožbe Slovencev  razobešanje  dovolila.
No, in kaj je bilo?    Prav tako, kakor     je     napovedal     prcvidneiši »Slovenski  Narod«, ki  ni zaupal temu kleriKalnemu nacijonainemu bra-mabarziranju.     Na  pozive  farovških listov je privrelo v Maribor    še   več kmečkega ljudstva, kakor bi ga    že bilo itak prišlo;  tvorili    so    štafažo nemškemu  meščanstvu   in   pomagali so onim, ki    so jih    zasmehovah    s frankfurtaricami, ćelo  do lepih    za-služkov. Ko se je pa peljal nadvojvoda mimo, je to ljudstvo molčalo    ko grob in razven par živio - klicev ni bilo slišati in videti nobene, v »Straži«   napovedane    manifestacije    slovenskega življa. Izkazalo se je ćelo. da !e bil omenieni »Stražin«   članek. v katerem se ie napovedovalo dovo-ljenje slovenskih zastav in   postopa-nje vlade proti nezaslišanemu nasto« pu mariborskega magistrata,   groba mistifikacHa občinstva. Govori se, da so poslali klerikalci h glavarju inter-venirat v tej zadevi — nekega pisar-ja kot   »odposlanca«    Slov. kmečke zveze.    A v Mariboru -mamo    šefa slovensko - klerikalne stranke, ško-fa dr. Napotnika, imamo dva državna poslanca, dr. K o r o š c a    in    dr.
LISTEK.
flolga roka.
M. G a r d e n h i r e.
(Dalje.)
Ko sem pozdravil Jeffriesa ter površno pregiedal na pisalni mizi na-kopičena pisma, sem odšel čez hodnik ter odprl vrata Connersovega atelijeja. K^kor navadno, je stala ne-dokončana slika na stojalu, toda umetnik ni sedel pred njo. S sten so me gledale slike, žareče od fantastičnih barv, nad kipom Poejevim se je dvigal krokar. In zdelo se mi je, kakor da bi me pozdravlja! z jez-nim rezanjem. Ker sem bil sam, sem se zatopil v misel, zakaj da ima umetnik tako posebno veselje za tega apostela pesimizma, ter sem štu-diral izraze, ki jih je dal slikam, ki so obdajale kip. Tri slike so bile in vse so predstavljale chevalierja Dupina, značilno postavo, ki jo je zelo obču-doval.
Ko sem stoje čakal, je prišel Conners iz spalnice ter me pozdravil s smehljajem. Na njegoveni obraza sem videl, da me je z veseljem spre-jel. Njegov^ resni pogled na rni je pri-čal, da je razumeval, zakaj ga toliko časa nisem obiskaU in da Je s sočutjera misiil na me«
»Vendar vas zopet vidim, dragi prijatelj!« je vskliknil veselo. »Jaz vas sem. kakor si pač lahko mislite, prav pošteno poRrešal, in bi vas r>ri-skal, če bi bili sami. V krog vaše rodbine pa se nisem hotel vriniti; žalost se je vendar predvsem tikala vaših dam, in tako sem si mislil, da prena-šate v njihovi družbi bolest. Zensk se rad ogibljem.«
Nehote sem pogledal na stene, kjer so nimfe in sirene, neoblečene in moderne boginje kazale vse kra-sote svojega ženskega telesa. Opszil je moj pogled ter u^anil moje misli.
»Te ne spadajo med nje,« je re-kel ter z nasmehom pokazal na sii-ke. »Vsaj vendar poznate izK:išnjave svetega Antona? Samozatai':vanje koristi možu; te smem ljubiti drugih ne.«
Iznenadila me je mračna res^.o-ba, ki se je kar naenkrat poiavila v njegovih očeh. In napeto sem ga g!e-dal. Toda kar v hipu se je zopst popolnoma izpremenilo njegovo li-stvo.
»Kje ste bili vi?« je vprašal.
Povedal sem mu o našem poto-vanju- Ker sem pa videl, kako pošteno je čustvoval z nami, sem omenil tuđi žalost moje žene, globoko žalost, ki je skoraj ugonobila mrs. Barrister. Pustil je, da seru brez prenehanja go-voril.
»Poznam slučaj,« je rekel nato. »Tu so vsa poročila Časopisov. In ko sem jih ureieval. sem si napravil tu*
di potrebne notice. Skrbno sem štu-diral vso zadevo ter se vprašujem, koliko vi veste o tem?«
»Po mojem mnenju je zadevajz-vzcmši usode nesrečnega strica moje žene temeljito pojašnjena.«
»Sedite,* je rekel ter me z novini in večjim interesom pogledal v oči. »Vi si niti ne mislite, kako zelo me taki dogodki vznemirjajo. Jaz sem pač sposoben, da si natančno razložim kak zločin, kakor hitro so odknti bistveni dogodki. Najprej sklepam iz tega; nato poiščem, ko sem popolnoma prepričan o resnič-nosti teh sklepov, dokazov, na katere jih lahko opiram. Moram na ta način postopati, ker se nikdar ne motim. Zadeva ni v nikakršni zvezi s som-nambulizmom, telepatijo ali kako drugo okultno znanostjo; nič drugega ni nego zavest prave zveze opisanih dogodkov, ki z nepobitno goto-vostjo brez mojega sodelovanja nastane v meni.«
»Ne razumem vas popolnoma,« sem pripomnil.
»Će se mi povedo gotove števil-ke,« je odgovoril, »tedaj se vrši proces seštevanja hipoma in zanesljivo. Če se mi sporoče gotove posamezno-sti, tedaj se mi v duhu grupirajo na način, da mi postane jasen pomen teh posameznosti za vso zadevo. Vi ste ves v skrbi, ker trpe vaši najbli-žji sorodniki vsled sramote, ki jo je povzročil zločin, katerega je obtožen doktor Haslam,   in   ker ne morete
najti nikakršnega sledu o njem- — Ali naj vam pomagam?«
»Ah, pomagajte mi, če morete!« sem vzkliknil prav od srca. »Ali sklepate iz dejstev, ki ste jih čitali v ča-sopisih, da je mrtev?<
»Manj iz dejstev, ki so v časopi-sih,« je odgovoril Conners, »nego iz drugih, katerim se ne more ugovar-jati, sklepam, da je mrtev. Bil je mož, katerega značaj sta življenje in poklič okrepila, ki je bil natančno znan vsem sosedom. Če je izvršil zločin ali ne, on ni bil mož, ki bi pobegnil. Bil je zdravnik in popolnoma jasnega razuma — tak mož poišče vsako priliko, da pojasni vsako svoje dejanje, kakršnokoli naj bo; ne izogiba se tej priliki. V kakršnikoli zvezi z umorom ie bil, on bi ostal. da opraviči čin ali pa da odvrne od sebe sumnjo.«
»Vsekako bi to odgovarjalo n]e-govemu značaju,« sem vzkliknil vznemirjen.
»Čeprav bi morda pobegml pod vtiskom groze, ki je navdaiala vso njegovo osebo,« je nadaljeval Con-ners, »pozneje bi se prav gotovo ja-vil oblastim. Mrtev je, ali pa ga imajo nekje proti njegovi volji zaprtega. Ker pa je poslednje skoraj. nemogoče, sem nehote prepričan, da je mrtev.«
»Vi torej mislite, da se je sam usmrtil?« sem vprašal.
»O tem sem najprvo začel dvo-miti,« je odgovoril Conners zamišljeno, »in v vašem interesu nisem mo-gel storiti nič nujnejšega,   nego   da
sem stvar preiskal. Naloga ni bila težka. Čemu naj bi doktor Haslam pobegnil iz svoje hiše, da bi se usmrtil? Kot zdravnik bi imel dovolj sred-stev, da se na lep način usmrti. Dfej-stva, kakor so jih poročali, je težko spraviti v zvezo. Umora nesposobert mož ston kaj takega, mož. pa, ki je nesposoben strahopetnosti, pa po-begne. Mož. ki je o neumnosti samo-mora več nego prepričan se utopi v reki ali v morju, način smrti, v svrho katere mora iti več kilometrov po obljudenih prostorih, razsvetljenih glavnih cestah v domaći obleki, do-čim bi imel strup ali revolver ven^ darle bližje na razpolaganje. To na-sprotuje logiki, ki ga je vodila vse njegovo življenje. Žena je bila v zgor-njem nadstropju njegove hiše s puško ustreljena; doktor Sadler je bit v pritličju ter govoril s slugo. Od vsakega člana družine, ražen storilca in njegove žrtve, se more dokazati, da ni bil na kraju zločina. In v tem hipu, kakor se je kontroliralo, je iz-ginil doktor Haslam, in od tega časa nimajo več sledu o njem.«
»Da,« sem pripomnil, »in doktor Sadler ga je videl hip nato, ko je bil izvršen zločin.«
»Pravi on,« je odgovoril Conners s poudarkom, »in nihče se ni spomnil, da bi dvomil o tej izpoved-bi. Policija sicer ne verjame tako rada.«
(Dalje priboanJIC),
Strni 2.                                                                                                       .SLOVENSKI NAROD«, dne 26. avgusU 1913.________________________________________'________________195 štev.
Verstovška, imamo ćelo vrsto kanonikov in bogoslovskih profesor-Jev, ki jih klerikalna stranka smatra za svoje voditelje... Vsa ta gospoda v narodnih stvar eh ne najde pota na vlado. V »Narodnem domu« so se tuđi zanesli na članek »Straže« glede zastav; ko jim je policija razobe-šenje prepovedala, so se obrnili brzojavno na namestnika, seveda za-stonj. Razobesili pa so vendar okoli 2. ure dve mogočni slovenski troboj-nici. Viseli niste dolgo, ker ju je dala policija odstraniti. Na Cirilovi tiskar-ni in na duhovniških hišah pa sploh nišo niti poskusili slovenskih zastav razobesiti, kar bi bilo vendar naravno od glavnih taborišč spodnješta-Jerske  slovenske  politike!
Še več. Ne le, da se je od »Straže« in »Slov. Gosp.« napovedani na-stop Slovencev docela ponesrečil, ni bilo na licu mesta niti duhovniških niti posvetnih aranžerjev. Ni bilo vi-deti niti državnih« niti dežefnih po-siancev, prepustili so vse Nemcem in — Žebotom. Edini Pišek je nastopil na kolodvoru — in Še tam je vlada spretno spravila v njegovo sprem-stvo dva nemškutarska župana iz okolice. Škof dr. N a p o t n i k je imel za županom ob otvoritvi dolg, popoJnoina nemški govor. Čast mu!
Žalosten rezultat vsega je: Klerikalni naši voditelji so nam pripomogli do velike blamaže in osmeše-nja. Bolje bi bilo. da bi pustili vse skupaj pri miru. Naše oolitično za-vedno ljudstvo se lahko iz te blamaže nauči, kdo ga vedno izda, če je treba nastopiti, kdo se boji in se no-če zameriti vladi in kdo isra z njegovo častio frivolno igro. Kajti iasno je, da so klerikalci ticali v te} aferi z vlado vred pod eno odejo, da so kričali samo zato. da bi nasuli javnosti peska v oči. Zato so izostali vodje in so imeli vodstvo — Žeboti. Zato tuđi nišo pustili, da bi sodelovali pri aranžmaju te -»demonstracije* slovenski narodnjaku kajti potem bi se jim lahko videlo v karte. Kaj je Ko-rošcem. Verstovškom in Napotni-kom do tega, če se Slovenstvo blamira?
*            •
Nadvojvoda F r i d e r i k se je pripeljal v Maribor s koroškiin brzo-vlakom iz južnega Tirolskega, kjer je inspiciral vojaštvo. Na južnem kolodvoru, ki je bil okusno okrašen, so ga pričakovali namestnik grof C 1 a-r y, deželni glavar grof Attems, korni poveljnik graški Leithner, župan dr. Schmiderer, glavar dr. W e i s s . slovenska okoliška župana P i š e k in Lorber, poslanec W a s t i a n . nemškutarska župana iz okolice Schaffer in Sche-weder. častna stotnija 26. pešpol-ka, častniki in dr. Nadvojvoda je na-govoril večino gospodov in je med drugim vprašal župana Piska in L o r b e r j a , ki sta ga pozdravila slovenski, v nemškem jeziku po stanju letine v okolici.
Na to se je nadvojvoda cdpeljal v spremstvu župana dr. Schmi-dererja, podžupana in drž. posl. W a s t i a n a ter ostalih vojaških in civilnih dostojanstvenikov v avto-mobilih k mostu. Tam sta ga nagovorila župan dr. Schmiderer in škof dr. N a p o t n i k , na kar se je izvršilo cerkveno blagoslovljenje ter je nadvojvoda po kratkem nagovoru predal most prometu. Šel je prvi če-zenj v spremstvu mnogobrojnih častnikov in civilistov. Ljudstva se je nabralo na Glavnem trgu ogromno števiio. Na slavnostnžm prostoru samem. ki je bil flankiran z visokimi mlaju okrašenimi s frankfurtaricami, deželnimi in cesarskimi zastavami, je pa bilo zbrano vse, kar je v nemškem Mariboru  odličnega.
Na magdalenski strani mostu so pozdravila nadvojvodo belo obleče-na dekleta in neka gospodična B i -bus mu je izročila velik šopek cvet-lic; nadvojvoda se je prijazno za-hvalil in podaril dekletu v spomin zlato zaponko z briljanti. Zelo je za-nimal visokega gosta lep razgled z mosta po ćeli okolici in do mestu.
Ko se je vrnil na Glavni trg na-zaj, je nagovoril ćelo množico du-hovnikov, častnikov, županov, urad-nikov in inženirjev. Potem se je pe-ljal k škofu na kratek obisk, vzel čaj pri okrajnem glavarju in okoli 6. ure se je podal z namestnikom Clarvjem V avtomobilu proti Gradcu.
Štajersko.
K popravku drž. posl. dr. Ver-Stovška v sobotnem »Slov. Nar.« pripominjamo: Mi smo dobili dopis o tozadevni Verstovški intervenciji pri lipniškem okrajnem glavarstvu od Sv. Duha na Ostrem vrhu in sicer od osebe, ki ji več verujemo ko po-slancu Verstovšku. Popraviti se da s famoznim § 19. vse razun čevljar-skega računa, to ve tuđi Verstovšek in zato nadleguje javnost s popravku Zakaj pa ni poslal popravka tuđi
«
v zadevi onega abiturijenta, ki mu )e pisal, da on kot poslanec podpira samo klerikalne dijake in da ne ve, če je že kot gimnazijec uganjal klerikalno politiko?
Ponovna pogajania za delazmož-nost    štajerskega    deželnega zbora.
»Tagespost« javlja, da bo v sredi septembra namestnik grof Clarv znova poskusil pogajanja za dela-zmožnost štaj. dež. zbora. Ako tuđi takrat ne bo uspeha, bo deželni zbor razpuščen in se vrše koncem novembra ter začetkom decembra nove volitve.
Na naslov c. kr. okrajnega gla-varstva v Celju. V laškem (»kraju imamo sedaj že nad 8 mesecev pasji kontumac. Društvo za varstvo do-macih živalij se je že pritožilo proti temu in dobilo nepovoljen odgovor. V brežiškem in ptujskem okraju je baje v zadnjem času steklo več psov, zato je pri nas kontumac. Med temi okraji in našim sta po dva in trije (celjski, kozjanski itd.), kjer ni zapovedana mučitev psov, v dalj-nem laškem okraju je pa izjema. — Gospodje pri okr. glavarstvu, kaj pa je to? Prosimo in zahtevamo, da se napravi enkrat že temu krivičnemu kontumacu konec! — Za vraga, hla-pec ki udari konja, ni mani hudo-ben, kot ti Ijudje, ki mučijo uboge pse že toliko mesecev! In občine! Dajte vendar, podrezajte malo te komodne gospode!
Kako ptšejo slovenski klerikalci in      nemškutarii    o   sokolstvu.      V
»Straži« pravi neki ptujski dopistiik (znani prismuknjeni »profesor*): \* :'iJum b.-.J.. V,i litvrjini škru i in sokoiiči v Št. Janž . . .« (V nedcljo 24. avg. sta namreč priredila mariborski in ptujski -> Sokol« zlet v št. Janž in klerikalci morajo seveda to prireditev opljuvati, ne da bi jih kaj brigala.) In v »Marb. Zeti.« psuje neki nemskutar od Sv. Lenarta tamošnje Sokole, češ, da so družba za porabo rdečega platna. Bratje se vedno najdejo.
Iz Trbovelj. V »Dnevu« so se dne 22. t. m. naši dijaki široko raz-koračili zaradi notice v »Narodu« radi cvetličnega dne. Mi nismo hoteli vendar ničesar drugega konstatirati, nego samo suho. žalostno dei-stvo. da se naše dijaštvo ženskcga in moškega spola iz zgolj osebnih mrženj do nekaterih prirediteljev ni hotelo udeležiti tega dneva in to po-trdijo sami. Seveda se visoki gospođici ne smejo družiti z »deklami«, kakor so imenovali naše vrle gdč. sodelovalke in kar smo Še le sedaj zvedeli. To je lepa olika in hvala za trud našim cenjenim gospicam, ki so se morale same truditi, dočim se udeležuje po drugih krajih takih narodnih prireditev vsikdar tuđi dijaštvo. Kar se tiče nemskega govorenja trbovske inteligence — kar z imeni na dan — se bode vsaj vede-lo. kdo so tišti narodnjaku Glede drugih predbacivanj je vse skupaj smešno in otročje, kajti dopisniki ne bodo v Trbovljah zidali Sokolskega doma, ker to bodo že storili drug* v to poklicani možje in kadar bode naše požrtvovalno dijaštvo prispe-valo nekaj tisočakov za zgnidbo. To se bode tuđi gotovo zgodil , saj so tuđi sedaj — po našem indirektnem posredovanju zložili za družbo velikansko vsoto 10 K, kar m<s res iskreno veseli, da smo jih k temu blagemu činu takorekoč primorali. Dalje se nam ne zdi vredno prere-kanja. Pika.
Iz Vizmetinec pri Ormožu. Na-takarica v Štamparjevi gostilni zelo rada vsiljuje Sudmarkine vžigalice in če jih kdo odkloni, dela prav neumne opazke. Gosp. Štamparja, ki se je včasih prišteval med narodnjake, prosimo, da svojo natakarico pouči, kako se ima obnašati napram zavednim Slovencem.
Iz St. Jurja ob Južni železnici. Volitve občinskega zastopa v trgu Št. Jur ob Juž. žel., ki so se vršile v sredo, dne 20. avgusta, so se izvršile za narodno stranko še precej ugodno. Doslej so vladali klerikalci v občinskem zastopu skoraj neome-jeno. V drugem volilnem razredu, ki je bil doslej posestno stanje klerikal-cev, so se naprednjaki resno poskusili s klerikalci. Ker volita s trgom dve kmečki soseski, tržani nišo prav zaupali na zmago in jih je mnogo izostalo od volitve. Kljub temu je bil izvoljen eden skupen kandidat (Ćrnovšek) in 5 klerikalnih le s pičlo večino 16 glasov. V prvem volilnem razredu so imeli naprednjaki zanes-ljivo večino in so bili 4 naprednjaki z večino glasov izvoljeni. Dva \o-lilca pa ništa pravočasno izvedda, da se je napredna kandidatna lista v zadnjem času z ozirom na izid v 2. razredu nekoliko spremenila. Zato dva napredna kandidata ništa dobila večine, ampak enako števiio glasov kakor dva klerikalna kandidata in je odločil žreb za naprednjaka Brežni-ka in za od klerikalcev v prvem, od
naprednjakov pa 2. razredu kandidi-ranega zdravnika dr. Ipavica, o ka-terem doslej ne vemo, da bi ne bil naprednjak. Mora se torej smatrati, da ste klerikalna in napredna stranka v jtrškem zastopu, ki ima le dva volilna razreda, številno enako moćni. Brez volje naprednjakov se torej ne bode nič rnoglo ukreniti. Tuđi župan more le kompromisnim potom izvoljen biti. Vsled tega je položaj naprednjakov tržanov s temi volit-vami nasproti dosedajnemu razmer-ju zboljšan. Ker so naprednjak! tuđi pri okoliških volitvah znatno napredovali, očividno izgubiva klerikalna stranka tuđi v Št. Jurju trdna tla.
Sv. Barbara   v    Slov.   goricah.
18. t. m. je umrla gospa Marija Kranjc, roj. Ahman, c. kr. poštarica, posestnica in soproga trgovca Josipa Kranjca v 30. letu po dolgi mučni bolezni na obistih. Predraga rajnica je bila zelo priljubljena pri vseh slo-jih prebivastva, kar je svedočil njen imenitni pogreb s krasnim petjem in njeno rakev je kinčalo nnogo prelepi.t vencev in Šopkov. Ljudstvo ji je hvaležno kot c. kr. postanci, ker mu je bila zelo postrežljiva v svojem vestnem uradovanju, ki ga je lepo opravljala z največjo natanč-nostjo celih 10 let. Svojemu drage-mu soprogu bila je največja pomoč v trgovini in skrbela s svojim neutrudljivim delovanjem za njegov blagor, veselila se je vsakega na-predka, pa tuđi delila je srčno bol s svojimi dragimi. Ostavila je 31etne-ga sinka, ki bode zelo in bridko po-grešal svojo zlato mamico. Z svojimi domačimi je preživela najlepše dni v srčni zvezi in jo tuđi tem bridkeje pogrešajo, ko je bila naj-starejša hčerka in v prostem času opora gospodinjstva. Blaga rajnica ni pustila nobenega reveža brez da-rila oditi, vedno je rekla, siromak mora tuđi živeti. Bog ji povrni obi-lokrat!
Drobne novice. K o n j i š k i okrajni zastop je vsled prepi-rov med nemško večino, vsled kate-rih ni moglo priti do konstituiranja, razpuščen. Za vladnega komisarja je nastavljen loški graščak Franc P o s s e k , član nemške večine. Za Slovence ima ta razpust v toliko po-men, da je zopet padla ena opora konjiške nemškutarije. — Iz S 1 i v -niče poročajo, da je zgorel skedenj in z njim tuđi hiša posestnika Koma 11 e r j a. Zažgali so otroci. — Od Sv. Marfrete na Dr. p. Tu je padala v sredo dne 20. avgusta toča in je napravila precej Škode. Hud veter je pa poškodoval sadov-njake in brajde. — V Hočah se je poročil železniški uradnik Jože Brada Č z gdč. M. Pieiferje-v o, hčerko znanega izdelovatelja gospodarskih strojev. — V L e h n u pri R i b n i c i je udarila strela v šolsko poslopje in ga precej poško-dovala — in to navzlic strelovoda. Sreča, da ni bilo otrok v soli. — i z Ljutomera. Volitve v okrajni zastop se vršijo 29., 30. in 31. avgusta. Slovenci, vsi na volišče! — O b e s i 1 se je v Bezovju pri Konii-cah neki 84 let stari gostac in sicer zato. ker se ga drugače ni notela smrt usmiliti.
Rorošbo.
Tatvina v odvetniški pisarni. V
pisarni odvetnika dr. Messinerja v Celovcu je ukradel do sedaj še neznan tat v noči od sobote na nedcljo 1000 K.
Hvdroplan na Vrbskem jezeru. Pilot Hold je izvršil v zadnjih dneh več letalnih poskusov nad Vrbskim jezerom. Vsi poskusi so se izvrstno obnesli. Poskusom je prisostvovala zelo številna množica domačinov in tujcev.
Ponesrečen planinec. K nesreći prof. Rudolfa Mittermanna iz Belja-ka poročajo še sledeče: Prof. Mit-termann je nameraval v premstvu tren drugih planincev prekoračiti Posnekerjevo sedlo in priti v Bam-bergerjevo kočo. Pot je sicer zava-rovana, vendar pa zelo nevarna in le za dobre planince. Ko je hotel profesor Mittermann splezati po lestvi čez neko steno je opešal in se vrnil z lestve, da si nekoliko odpočije. No-sil je zelo težak nahrbtnik. Ko si je zbral nove moči, je poskusil zopet plezati. V visini kakih 150 m se je nenadoma izpustil z obema rokama in padel v prepad. Pri padcu je za-del enega tovarišev v nahrbnik in malo je manjkalo, da ga ni potegnil za sabo. Tovariši so ga našli v glo-bokem jarku v grmovju. Ležal je na obrazu in ni imel nobene rane. S početka so mislili, da je v globoki omedlevici, toda kmalo so se prepričali, da je mrtev, Zdravnik je kon-štatiral, da je umri vsled pretresa možgan. Truplo so prepeljali najprej v Wolkendorf in od tod v Pottendorf na Nižje Avstrijskem.
Primorsko.
Iz   policijske   službe.    Policijski
komisar Ivan M r a z v Dubrovniku je premeščen k   policijskem    ravna-! teljstvu v Trst.
Redna zveza med Trstom in Po-
i rečem. Deželni odbor istrski je pro-
I sil trgovsko ministrstvo, da    bi    se
ustanovila  redna  parobrodna  zveza
med Trstom in   Porečem   in   sicer
dvakrat na dan.
Laški interesi. Laški listi pišejo ćele jeremijade zaradi znanega odlo-ka tržaškega namestništva glede odslovitve, tujih, posebno laških po-danikov, iz javnih služb. Ta odlok, ki je popolnoma pravilenjih je silno po-paril, kajti nikdar nišo Lahi pričakovali tako odločnega nastopa. Smatrali so se za neomejne gospodarje, uverjeni, da se jim mora vse ukloniti in da lahko delajo kar hočejo. Toda njihovo gospodstvo je minulo. Predobro so gospodarili po primorskih mestih in zadnji čas je, da se ustavi sebično delovanje teh naro-dovih pijavk. O lamentacijah nem-ških listov tržaških in drugih smo že pisali. Sedaj so se potegnili za svoje bratce v Trstu in v še neodrešeni avstrijski provinci Lahi, češ, da so to njihovi interesi. »Štampa« v Tu-rinu piše, da se morajo sedaj Lahi vmešati tuđi v notranjo politiko Av-strije, ker gre v tem slučaju za laske podanike, katere mora Italija varo-vati povsod. Naloga Italije je, da na-tančno preišče ćelo zadevo in ukrene na to primerne korake na Dunaju. Dalje obeša list ćelo zadevo na veliki zvon avstrijsko laske vnanje politike in pravi, da je tržaški namestnik gotovo poslušal koga, kateremu je veliko na tem, da se razmere med Avstrijo in Italijo ne zboljšajo, kar želi sam sivi častitljivi cesar na Dunaju. List »Sera« v Milanu piše: Vselej, kadar se izkaže v kakem av-strijskem mestu Italijanom kaka Iju-beznjivost, se najde drugo,v katerem se istočasno Italijane žali. To je av-strijska specijaliteta, ki je postala metoda, dasi trdijo nekateri avstrijski diplomati, da je to samo slučaj. Ker je absurdno misliti, da bi izdalo namestništvo tako važno odredbo brez navodila ali vsaj potrdila centralne vlade, mora biti na Dunaju neka kamarila, ki poskuša vedno prijateljske vezi med Italijo in Avstrijo kolikor mogoče oslabšati. Ćela Italija je razburjena. Podobno in v tem smislu pišejo tuđi drugi italijan-ski listi in pridno sekundirajo laŠke-mu 2idu na Goldonijevem trgu in njegovim zvestim pristašem nem-škim listom. Resnica pa je in ostane, da so Lahi dobili kar so zahtevali namreč Trst — Tržačanom.
Senzacijonalen umor pri Sv. Jakobu v Trstu. V Trstu je zalotil de-lavec drž. železnice Peter Ražen svojo ženo v spremstvu njenega Ijubčka nekega kapitana parobrodne družbe Tripković v kavarni Toma-so. Žena, ki je še zelo mlada in ki se je poročila že pred šestimi leti in ima 3 otroke, je bila možu že delj časa nezvesta. Večkrat sta se že sprla in tuđi ločila, vendar je dobri mož ženo, ko je bila od Ijubčka zapuščena, zopet vzel k sebi. Toda poboljšala se ni. Povodom te zadnje nezvestobe se je mož tako razburil, da je sklenil napraviti temu pasjemu življenju konec s tem, da ubije ženo. Sledil je nekoliko časa nezvesti ženi z njenim ljubimcem in se je nato podal do-mov. Ražnova žena, ki je bila tuđi strežajka v mestni bolnišnici se je zlagala možu, da gre v bolnišnico in da se morda vrne zvečer. Toda me-sto da bi šla v bolnišnico, je šla s svojim kapitanom, zvečer pa je poslala domov neko Emilijo Bizjakovo, da je spala pri njenih otrokih, med tem ko se je ona zabavala. Mož je priŠel domov, v ženini postelji je ležala Emilija Bizjakova, katero je imel on za svojo ženo. Poleg nje je ležala tuđi neka Ana Maraspinova, sorodnica nezveste žene, ki je prišla v Trst po otroke nesrečne zakonske dvojice. Mož je stopil k postelji, kjer je spala Emilija mesto njegove žene. Udaril jo je s polenom parkrat po glavi in jo nato petkrat ustrelil v obraz. Nesrečna žrtev zakonske nezvestobe je ostala seveda na mestu mrtva. Ko je Ražen spoznal svojo zmoto se je bridko razjokal in šel z Maraspinovo takoj na policijo, kjer je vse priznal. Maraspinovo so pustili domov, da oskrbi otroke. Razna pa so zaprli. Tuđi nezvesta žena je šla, ko je čula o nesreči na policijo. Po zaslišanju so jo ispustili na prosto. Pogreb nedolžne žrtve se vrši danes.
Francoska Jahta »Vitle de Fran-ce je priplula včeraj v Trst. Jahta ima 206 potnikov in 106 mož posad-ke. Družba se vozi po Sredozem-skem in Jadranskem morju, da si ogleda razne kraje.
Vrnltev rezervlstov. Včeraj 3e pripelial Lk>ydov parnik »Nippon« iz
(Gruža v Trst 1651 rezervistov, ki so so odpeljali od tod s posebnimi vlaki na svoje domove.
Nesreća v Škednju. V Škedenj-skih plavžih je povozil tovarniški vlak delavca Marka Perhavca iz Čakavca. Kolesa so truplo pone-rečena popolnoma pretrgala. Kdo je nesrećo zakrivil še ni dognano.
GoriŠko porotno    zasedanje    se
prične v soboto 20. septembra. Pri tem zasedanju se bo vršila tuđi zant-miva obravnava proti zloglasnim mednarodnim ponarejalcem denarja, ki so sedaj v goriških zaporih.
Umor. — Nezvesta nevesta.    V
Kaspri pri Reki je živela mlada lepa kmetica Marija Šmariceva. Bila je zaročena z nekim Antonom Krani-cem iz Matulj in v kratkem bi se bila morala vršiti poroka. Prišel je v nedeljo v vas neki nemški turist in se je seznanil s Šmaricevo. Po dalj-šem pogovoru ga je spremilo dekle v bližnji gozd. To je izvedel ženin. Oborožil se je z nožem in jima sledil. V gozdu je napadel nevesto — nemški turist, katerega ime še ni znano je strahopetno pobegnil in ji prere-zal z nožem vrat. Nato jo je vrgel na tla in jo je popolnoma razrezal in razmetal njene ude na vse strani po grmovju. Morilca, ki dejanje prizna, so zaprli.
Pogreb grofa Lanjlusa, ki je padel kot žrtev pri nesreči povodom poskusnega streljanja na mornari-škem strelišču pri Pulju se je vršil včeraj popoldne ob izredno veliki udeležbi. Mesto je bilo v žalnih za-stavah. Kondukt je vodil podadmiral vitez pl. Kohen. Sledile so mu pod poveljstvom konteradmirala Hausa vojaške čete, med katerimi je bila tuđi častna stotnija nemške vojne lad-je Goeben. Krsta je bila položena na lafeto, katero so peljali mornarii. Bila je zavita v avstrijsko zastavo in obdana s častno stražo. Sprevoda so se udeležili zastopniki avstrijske-ga in nemškega cesarja, avstrijske-ga prestolonaslednika in vseh vojaških in civilnih uradov. Po pogrebu so Šle čete brez običajnega defiliranja v svoje vojašnice in na ladje.
Starci, dajte otroke v realho.
Docela neupravičeno pošilja đa-nes ogromna večina staršev svoje sinove v gimnazije. Realko pa se smatra še vedno kot srednjo solo druge vrste. Da temu ni tako naj navedem sledeče podatke:
Realka ima namen podati višjo, splošno, zase zaključeno naobrazbo s posebnim ozirom na matematično-naravoslovne vede (realistični predmeti), goji pa tuđi poleg zgodo-vine in verouka žive, praktično ko-ristne jezike (irancoščina in lašči-na).
Prednost realcne vzgoje pred gimnazijsko postane takoj očividna, če primerjamo učna nacrta obeh sol z ozirom na števiio tedenskih ur. Na gimnaziji se uporablja na teden 164 učnih ur za humanističen pouk in samo 56 ur za realistične predmete. Na realki pa 97 tedenskih učnih ur za humanistične in 108 ur za realistične predmete. Torej tvorita na realki humanistična in realistična vzgoja res harmonično celoto, — ker se skoraj izenačita — dočim obstoji na gimnaziji v tem pogledu velikan-ska razlika. Na gimnaziji se pouču-jeta latinščina in grščina (stara ali klasična jezika) 76 ur na teden, do-Čim se poučujejo moderni jeziki na realki le 41 ur na teden. Torej uporablja realka na teden celih 35 ur manj za učenje tujih jezikov kot gimnazija. Le zgodovina in učni jezik sta na obeh šolah v isti meri zastopana.
Od realističnih predmetov se uči le zemljepisje na obeh šolah v enaki meri. Vsi drugi realistični predmeti se pa uče na realki mnogo temeljitejse tako z ozirom na obseg časa, kakor tuđi tvarine.
Predvsem matematika, ki razvija razsodnost in podaja hkrati tuđi mnogo važnega znanja za praktično življenje. Fizika ali naravoslovje se istotako temeljitejse goji. To je ona veda, ki nudi učencu razumevarje za obvladanje naravnih sil in ga do-vaja do prepričanja njih zakonitega delovanja. Kemija, ki je na gimnaziji prava pastorka, se uči na realki 6 semestrov. S tem dobi realec prav temeljito razumevanje za važne pojave v vsakdanjem življenju, ki se doigravajo v gospodarskem in indu-strijskem obratovanju. Tuđi prirodo-pis se uči na realki eno leto več ko na gimnaziji in je že radi obširnega znanja kemije mnogo temeljitejši. Geometrično risanje in opisna (deskriptivna) geometrija se na gimnaziji sploh ne učita, dočim sta zastopana ta dva važna predmeta na realki s 15. urami na teden. In ravno ta panoga geometrije je posebno važna, ne le za praktično življenje (po-
195 ****________________________________________^^^               .SLOVENSKI NAROD', dne 26. avgusta 1913.                                                                                                     Stran 3.
trebuje jo vsak obrtnik), temveč tu-di za izšolanje dosledno strogo lo-gičnega mišljenja razsodnosti in za razvitje zmožnosti prostorskega predstavljanja. In končno Se prosto ročno risanje; tuđi tukaj obstoja velika razlika v prid realki. Ta predmet se goji na realki vseh 7 let, na gimnaziji je v nižjih razredih postav-no sicer vpeljan, a se uči pri nas na nižji stopnji le neobvezno.
Tako vzgojuje torej realka svoje nčence s pomočjo realističnih pred-metov za koristne delavrne ljudi, ki poznajo življenske potrebe današnje dobe ter oblaži potom humanističnih predmetov dušo in čuvstva in jih de-la zmožne za razumevanje socijalnih nalog; ona producira praktične in značajne člane človeške družbe.
Danes so realčnemu abiturijen-tu z maturitetnim spričevalom odpr-te vse visoke sole. Le studij klasične filologije, arheologije, zgodovine in teologije mu je zabranjen. Omogo-Čen mu je pa studij medicine, jusa in moderne filologije; zahteva se le do-polnilni izpit iz latinščine, ki se pa lahko prebije, ker obstoja na dunaj-skem vseučiiišču v ta ramcn eno-letni tečaj, ki omogoča, da napravi kandidat tekom strokovnih studij to đopolnilno skušnjo. Navadno se to leto všteje v studijsko dobo, tako da lahko realec še eno leto profitira. Studij profesure iz realističnih predmetov mu je pa dovoljen brez vsa-kega zadržka.
Realka pa ni velike važnosti le za one. ki jo hočejo dovršiti, temveč se večje vrednosti za one, ki jo na-rneravajo obiskovati le do šo*oGb-vezne dobe 14. leta ter se potem posvetiti obrtu, trgovini ali mornarski siužb;. N^riv:-'"1- d-^vrs: uCt".. 14. letom nižjo realko (4 razrede). Tak realec ima spretnost v prosto-ročnem in geometrijskem risanju. zna nekaj kemije, nekoliko franco-ščine ter ima tuđi osnovne pojme o projekcijstvu (opisne geometrije). Absolviran nižji gimnazijec vsega tega ne zna in vse učenje mrtvih je-zikov (latinščina in grščina) mu v praktičnem življenju čisto nič ne hasne. Koliko na boljšem je torej tuđi na tej stopnji realec od gimna-zijca!
V  zadnjih letih je st>loh opažati, da raste pornen    in vpiiv   realčnega studija  no vsej  Evropi.  Tako so  na Norveškem    latinščino     in    grščinc sploh crtali iz srednje šo!e ter prepustih* njih studij strokovnim    visokim ^oTam  in  ustanovili    le    eno    vrste srednjih sol. Nadalje kaže statistika, da je v Nemčiji prirastek realcev tri-krat večji kot  oni gimnazij *ev.    Na Francoskem     je     zaznamovati     isti pojav.
Tako vidimo, da izvršuje realka svoj namen podati učeneu s-jlošno naobrazbo kar najbolje. Ona vzgaia v učeneu čioveka. razvivši njegove nravno dobre lastnosti poda mu ob-enem tuđi potrebno praktično znanje za današnje življenje ter ga tako usposablja za samostojno duševno delo. Zato pa dajmo tuđi mi naše dečke v realko!
Opomba: V kratkem se pri-obči natančni kažipot za izbero sta-nov, Ki si ga lahko izbere učenec iz posameznih razredov srednjih sci.
Ljubljonslteniu meščanstvu!
V  dneh od 4. do S. septembra t. 1. praznuje Zaveza avstrijskih iugo-slovanskih  učiteljskih  društev svojo petindvajsetletnico.    Tedaj  priđe    v Ljubljano vse napredno    učiteljstvo, udeleže se pa našega jubileja tildi za-stopniki vsega slovanskega    u*iteli-stva. Vsem tem svojim milini tova rišem in tovarišicam ter dragim    slo-vanskim gostom moramo preskrbeti prenočišča.
Uvažujoč naklonjenost ljubljan-skega meščanstva do naprednoga slovenskega in slovanskega učitelj-stva, ga s tem vljudno prosimo, naj nam blagovoli javiti, ali mu je nioso-če, za one slavnostne dni prepustiti nam nekaj prenočišč.
Prijave, ki jim blagovolite dostaviti, a?i dobimo prenočišča brez-plačno ali proti orimerni odškoduiui ter za katere dneve, so nam na raz-poiago, prosimo poslati (po dopisni-cah) do 1. septembra t. 1. na naslov: Ludovik Dermelj, učitelj v Ljubljani, gluhonemnica.
Vodstvo Zaveže.
Dnevne vesti.
-r  Ali se je dr. Šusteršič norca
dclal? Na manifestacijskem zboro-vanju v domobranski vojaŠnici je go-voril tuđi dr. Šusteršič. Govoril je bombastično v pretiranih frazah ka-kor vselej, kadar se sili, da bi izrekel misli in čute, ki so njegovi notranjo-sti tuii. Tako je med drugim rekel: »Verjamemo vse, kar je Kristus učil in kar uči njegov namestnik, cerkev slušamo in samo njo.«   V ustih   dr.
Ivana Šusteršiča se glase te besede kakor blasfemija in nehote se vsilju-ie prepričanje: ali se je dr. Šusteršič mar norca delal iz udeležencev katoliškega shoda? Drugače si skoro ni mogoče tolmačiti teh besed. Ali uči Kristus, ali cerkev, ali papež vse to, kar pocenja dr. Šusteršič? Ali ni skoro vsako politično dejanje dr. Susteršiča pravi pljunek na vse nauke Kri-stusa, cerkve in papeža? O, dr. Šusteršič se dobro zaveda, v kakem kričečem nasprotju je njegovo delo-vanje s Kristusovimi, cerkvenimi in papeževimi nauki, zato pa se je tako previdno izrazil. Rekel je izrecno, da verjame, kar učita Kristus in njegov namestnik in da posluša cerkev — z nobeno besedo pa ni rekel, ampak nikjer ni rekel, da se po teh besedah In nauklta tuđi ravna, ^steršič verja-me in posluša — stori pa, kar mu kaže!
+ Blagoslov    vsemu    prebival-stvu hrvaško - slovenskih  pokrajin.
V nedeljo je ljubljanski knezoškot po maši na Kongresnem trgu podelil vsem udeležnikom katoliškega shoda in sploh vsemu pr^bivalstvu hrvaško - slovenskih pokrajin — papežev blagoslov. Ce bi bile javne razmere na Slovenskem normalne, bi bilo po-polnoma naravno, da bi tuđi tišti, ki sicer ne stoje na cerkvenem stališču, sprejeli blagoslov častitljivega načelnika katoliške cerkve z vso spo-Štljivostjo in bi bili papežu hvaležni, da jim iz najboljšega namena nakla-nja dobrote, o kateri je prepričan, da so za dušni blagor prebivalstva hr-vasko - slovenskih pokrajin koristne. Toda razmere na Siovenskem so ta-ke, da bi ljubljanski knezoškot, če hoče papežu sporočiti pravo in golo re^nico. moral risati v Rim: Sveti oče! Na Slovenskem je vsa javna moč v rokah stranke, ki ima svojo glavno oporo v katoliški duhovščini. Ta stranka izdaja svoj narod in kup-čuje z njegovimi najvažnejšimi ko-ristmi: ta stranka je hudobna. je krivična in nasilna; ta stranka izse-sava ljudstvo in ropa deželo; ta stranka gomili zločin nad zločinom in po-k var ja ves narod. Tuđi jaz sem pri tej stranki in jo ščitim in podpiram Tisti.ki jih naša stranka davi in tlači, nišo sicer nasprotniki vere in cerkve in je med njmi vse polno boljših ka-toličanov. kakor v naših vrstah, a vendar Ti z vso spoštljivostio vračalo Tvoj blagoslov, ker ga re m^re-\o rabiti, dokier podnira duhovščina tako stranko, kakršna ie slovenska klerikalna stranka. — Tako nai po-rGča ljubljanski knezo^kof v Rim, pa bo papež SDOznal, kako je mišljenje na Slovenskem.
--    Nađoniestne volitve v c. kr.
obrtno sodišče. V zmislu zakona iz-stopijo s 1. decembrom t. 1. iz c. kr. obrtne^a sodišča v Ljubljani v prvi skupini iz volilnega razreda podiet-nikov ££. Korn Božidpr, Tonnies rimil. Beber Fran. Runa Leon, namestnika Szantner Fran in Seemann Pavel ter prisednik vzklicnega sodišča S a m a s s a Maks; iz volilnega razreda delavcev prisedniki gg. Kam Josip, V r -t a č n i k Fran, B i z j a k Peter, N o v n i c Fran, namestnika Križaj Martin. iVl e 1 j a Jakob in prisednik vzklicnega sodišča Medica Ivan; v drugi skupini iz volilnega razreda n-Kljetnikov prisedniki gg. R o j i n a Josip, VVeibl Josip, Wozman Ivan. Bergant Ivan. K u š a r Fr., namestniki gg.: V e č a j Alojzij, Vrhove c Fran. M e d v e d Valentin in prisednik vzklicnega sodišča Be-lec Anton; iz volilnega razreda delavcev prisedniki ££. Rrnzovit Juri, P i š k u r Anton, Bajda Ivan, Šimnovec Josip. Gaspari Anton, namestniki gg. M a k o v e c Ivan ,B a b n i k Fran, F r 1 c Josip in prisednik vzklicnega sodišča Kav-č i č Tomaž; v tretji skupini iz volil-nega razreda podjetnikov gg. Č a -d e ž Gvidon, K o 1 I m a n n Rnbert, \\ e j a č Ivan, namestnika gg. K r u-1 e c Ignacij, S o k 1 i č Matija in prisednik vzklicnega sodišča g. L i 11 e g Alojzij, iz volilnega razreda delavcev prisedniki gg. S e k u 1 a Josip, Dr-čar Josip in Petan Fran, namestnika gg. P o t o č n i k Anton, C i u h a Josip in prisednik vzklicnega sodišča M u 1 a ć e k Fran, v četrti skupini iz volilnega razreda delodajalcev prisednik g. B o n a č Fran, namestnik g. Hribar Karei, prisednik vzklicnega sodišča g- Vodnik Alojzij, iz volilnega razreda delodajalcev pa prisednik C e č Karei, namestnik Franke Leon in prisednik vzklicnega sodišča G o 11 i Robert. Volitve se vrše v prvi polovici novembra t. 1., natančnejši čas se določi pozne-je. Voliti je v prvi skupini velikih obratov izvzemši trgovinske obrate po 4 prisednike vol. raz. podjetnikov in delavcev in po 2 namestnika podjetnikov in delavcev, za obrtno sodi-sče po 1 prisednika vzklicnega sodišča vol. razr. podjetnikov in delavcev, v drugi skupini malih obratov, izvzemši trgovinske obrate po 5 pri-sednikov iz vol. raz. podjetnikov in delavcev po 3 namestnike in po 1 pri-
sednika vzklicnega sodišča, v tretji skupini trgovinskih obratov po 3 prisednike, po 2 namestnika in po 1 prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda podjetnikov in delavcev, v četrti skupini delodajalcev in delojemalcev po 1 prisednika, 1 namestnika in 1 prisednika vzklicnega sodišča iz vol. razr. delodajalcev in delojemalcev. Imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) onih obratov, na katere se razreza pristojnost obrtnega sodišča, morajo tekom treh tednov naznaniti občinskernu predstojniku stajališča svojega obrata za sestavo volilnih imenikov potrebne podatke. Imeniki morajo obsegati tuđi one delavce, ki delajo izven obratovališča proti pla-čilu- Uradna doba teh prisednikov in namestnikov se konca 1. decembra leta 1917.
-j- Netočno poročilo »Slovence-vo«. »Riječke Novine« poročajo, da je na komerzu govoril in pozdravljal slovensko - hrvaški« katoliški shod tuđi neki Nemec v imenu nemških katoliških organizacij. Govoril je zadnji za Ivanom Banekom. »Slove-nec« pa je ta pozdrav kar zamolčal, menda da nafarba one svoje bralce, ki imajo še kaj narodnega čuta.
+ Kamila Theimer in »Slove-nec«. Deželno sodišče ljubljansko je vročilo danes gosp. dr. Alojziju Ko-kalju, odvetniku v Ljubljani in za-stopniku gdč. Kamile Theimerjeve obvestilo, da se na dan 1. septembra 1013 proti odgovornemu uredniku g. Mihi Moškercu določena porotna razprava prela ga na nedolocen čas, ker je obtoženčevo bivališče neznano in se mu poziv na razpravo ni mogel dostaviti. S tem je uradno po-rrjeno naše sobotno poročilo o ubegu obtoženega odgovornega urednika.
—    Hrvaški    gosti    katoliškega slioda so bili zelo presenećeni, da jim nasproti naša Ljubljana ni kazala ni-kakega navdušenja! Mirno in dostojno   smo  jih  gledali  in  niti  besedice nismo zinili,    ko so korakali    mimo nas. Kaj naj bi jim šteli v zlo, ko vendar vemo, da nimajo pojma o naših razmerah! Zato smo mirno prenašali ostentativne  klice  iz  njihovih  vrst: Živela  katolička Ljubljana!   Ta  klic je  pri  nas   drugače  precej  nevaren, ker   ima   pravzaprav   pomen:   »Doli z napredno LiuMjiano! Vzlic temu ni nikdo reag:ral, dasi je bilo na tis°če ljudi na ulicah, ki bi se nasproti hr-vaškiin klicem najraje bili združili v ^las: Živela narredna Ljubljana! Tako so se krotile naše množice. ker je hotela dostojna ostati rm'pram Hrvatom, ki so naši bratje, in naj pridejo Jesetkrat na katoliški shod!
—    Provokator.    Klerikalce    in Ncmce silno jezi. da je nedelja ostala brez rabnk in pretepov. Na vse to so računali in sedai so kar presenećeni, da se je vse dostojno in mirno dokon-jalo. To jim ni všeč, in zatorej si iz-mišijajo, da so bili katoliški udeležni-ki tu in tam rapadeni. »Slovenec« tuli po stari navadi po policiji, in graška   »Tacrcspost«  si  je kar  izmislila, da ie tolpa katoliških telovadcev za-šla med Sokole pred mestno hišo. ter bila  sprejeta s psovanjem in pljuvanjem.   Vse   do  zadnje  pike   zlagano! Nasnrotno: opazovali smo. da so katoliški telovadci    pozdravljali    naše iezdece, in da so ti prijszno odzdravljali. To je resnica! Da bi pa Ljubljana ne smela počastiti spomina moža, ki je svoje premoženje položil na žrtvenik   prilitibljene  naše   šolske  družbe, te?ra bi ne mogla zabraniti policija celega sveta!  !n naj si je bila naša  družba  še  tako sovražena na katoliškem  shodu!  V nasprotnih vrstah pa se je nahajata osebica, ki je bila   provokater   v   pravein   pomenu besede! To je bil mali dr. Pegan od deželnega odbora!    Drugače prazen nič, podoben    praznemu    mehurčku mlađega prašička. Ali ta dan se je ta mehurček napihnil, da je bil primer-iati neznatnemu mesečku. In neznatna ta lunica je hotela viseti ob vsaki peči katoliškega shoda. V deželnem avtomobilu  se je ta palček — nad katerega katoliško vglobitvijo pregr-neino plašč krščanskega    usmiljenja — vozil  po  mestu   okrog,  ter  igral Napoleončka v miniaturi, hoteč pokazati, da komandira vse mesto. Nekaj pristno - naturne smešnosti diči tega možička pri vsaki priliki in če bi  človek. pribit na križu, gledal to deželnoodborsko  glistico,     bi   mu   v največjih bolečinah smeh nehote pre-predel obraz! V nedeljo pa je zlezel še ćelo v rdeči kroj! Prava sreča, da nima dr.  Pogačnikove  rdece  brade: potem  bi  se  bila  morala  ćela  ulica od smeha po tleh valjati!  Vtikal !e svoj  nosek  v  vsako  zadevo.  kričal nad policisti, in kdor se je morda nad napihnjenostjo tega rdečega nadpoli-caja nehote nasmehnil, ohkladal ga je z barabo. Vsaka druga beseda tega pigmejčka   je    bila baraba.    In v istini  izborno so bile    disciplinirane naše vrste, da so pobalinsko psovko »baraba« inolče prenašale!    Povsod drugod bi bila množica tega rdečega črvička  izvlekla iz deželnega avto-mobila, ter mu obložila tišti del ošab-
nega telesa, kjer tiči vse katoliško prepričanje, kar ga je v dr. Peganu! Hvala Ljubljančanom, da se nišo dali provocirati po surovem deželnem odborniku!  — O č i v i d e c.
—  Policija se je klerikalcem tuđi zamerila. Na tretji strani jo snočni »Slovenec« še hvali, da je pri spre-vodu  »izvrstno poslovala«, na    peti strani pa piše »visoke državne policije znane sekantnosti in druge vrline, ki so ćelo dopoidne tako izborno funkcijonirale, so na čudovit    način
izginile od   12.  ure naprej__«  Tako
so jo pri policiji tuđi skupili. Prav se jim zgodi. Zakaj pa nišo Babicu pre-povedali umreti tik pred katoliškim shodom.    Ali vsaj pogreb naj bi bili preložili za nekaj dni. To vendar ne gre, da bi Ljubljančani narodnim ao-brotnikom   izkazovali    zadnjo   čast, kadar imajo   klerikalci   kako    slav-nost!
—  Zakaj so Nemci razobesili zastave?  Neki  ugledni ljubljanski Nemec je bil v dvomih, ali naj posnema vzgled svojih somišljenikov in   raz-obesi zastave, ali naj ostane    zvesi svojemu prepričanju. Obrnil se je torej telefonično do ravnatelja nemške hranilnice dr. viteza Schoppla in ga prijateljsko vprašal, kaj naj stori. Dr. vitez Schoppl mu je odgovorili Raz-obesite na vsak način zastavo — mi srno to dolžni ljubljanskemu škofu, ki je pred petimi leti rešil nemško hra-nilnico.      Zdaj torej vemo, zakaj  so Nemci razobesili v čast katoliškemu snodu zastave.
-#     Klerikalna      nespodobnost. Ljubljansko prebivalsvo je v nedeljo na najdostojnejši način pokazalo svoje mišljenje. Na klerikalno provokacijo so odgovoril naprednjaki s tem, da nišo razobesili zastav in da spre-voda nišo  pozdravljali. Samo Nem-cem se imajo klerikalci zahvaliti, da se z zastavami nišo popolnoma blamirali, samo Nemci so jih resili po-polnega    osmešenja.    Zaman je bilo tuđi vse prizadevanje, izzvati občin-stvo,    da bi  pozdravljalo    sprevod. Mraz je vladal v vseh ulicah, da se nišo   nekateri     znani     klerikalci   na svojih oknih drli in da nišo klerikalci na križiščih nastavili nekaj kričačev, bi ne bilo slišati ne enega klica. Na tisoče občinstva ie bilo na ulicah, pa se ni dal nihče zapeljati,    da bi    bil snrevod pozdravil. Mogočna demonstracija je to pač bila, a skozinskoz dostojna. Mišljenje Ljubljane pa se je pokazalo tišti dan pri Babičevern pogrebu. Udeležba ogromna, skoro nič manjša, kakor pri Aškerčevem    pogrebu. Vsi stanovi so bili zastopani, lahko se reče, vsa napredna Ljubljana, je pokazala narodnemu dobrotni-ku zadnjo čast. Seveda je ta veličast-ni pogreb    kler. prireditev   postavil v  senco  in  verjamemo  radi,  da  to klerikalcem ni všeč. A kaj se hoče — saj Babič vendar ni nalašč ob takem času umri, da bi bil njegov pogreb ravno na dan katoliškega shoda. Po pogrebu je mnogoštevilno občinstvo priredilo Sokolom velikanske ovacije. Spremljalo jih je do rotovža, kjer so se sokolska društva ločila, in jih prisrčno in navdušeno aklamirali. — Ćelo bosanski frančiškani so se   teh ovacij udeležili, čeprav so dobro ve-cleli, da imajo opraviti s Sokoli, ne s Čuki.    Tuđi ta manifestacija je bila vseskoz  dostojna. Seveda — dopoidne n; pri katoliškem sprevodu nihče ust odprl in n: udeležnikov nihče pozdravil, — popoldne pa je Ljubljana odmevala od tnogočnih klicev »Živio Sokol!« in »Na zdar Sokoli!« Dopoidne vse    tiho in mrtvo — popoldne vse iz sebe navdušenja. Tujci ki fih je katoliški shod pripelial v Ljublja-no, so spoznali,    kje so ljubljanska srca. To klerikalce boli. Razumemo to. Hoteli so med udeležniki katoliškega  shoda  obuditi  mnenje,  da  so okupirali Ljubljano in jo podvrgli, da je vsa Ljubljana v taboru klerikalizma — pa nastane spontano, kar slučajno tako veltkanska napredna manifestacija. Hudo je to že, a kar pisari »Slovenec« o tej manifestaciji, je že skrajna nespodobnost. Mi smo o klerikalni priredbi poročali    objektivno in z vso nobleso, »Slovenec« pa piše o spontani, vseskoz dostojni napredni ovaciji Sokolom, skrajno pobalinsko. Mi mu na to polje ne borno sledili, pač pa bomo opustili dosedanje ozire in borno o katoliškem shodu po-vedali tuđi to, kar smo v preveliki noblesi hoteli zamolčati.
—  Kršćansko   postopanje    šent-viškega župnika. Včeraj popoldne ob petih se je vršil v Spodnji Šiški pogreb Marije    Breceljnikove.    Kakor navadno, so    spremljali   frančiškani pogreb do Galletove hiše. Tam pa bi moral čakati šentviški župnik. Toda pogrebei so čakali ćele pol ure, da se je milostno pripeljal šentviški župnik Zabret.   Namesto pa, da bi   najprvo opravil svojo duhovniško službo, se je še dalj časa zabaval z nekimi du-hovniki, ki so se peljali na katoliški shod.   Ljudje so se zgražali in je le malo manjkalo, da ni prišlo do burne demonstracije proti temu   nekvalifi-ciranemu postopanju župnika Zabre-
ta. Opetovano je pokazal župnik Zabret svoje sovraštvo napram naprednim Šiškarjem. Če pa hoče s tem, da ne vrši svoje duhovniške službe, dražiti spodnješišenske obča-ne, tedaj naj si zapomni, da je on plačan od ljudstva, in ne ljudstvo od njega.
—  Ukanje v   cerkvl.   V nedeljo je bil Kongresni trg zastražen od policije,   ker   se   je   imel   tam vršiti cerkven obred. Kongresni trg je bilo tedaj smatrati kot cerkev z živo ste-no. To pa ni prav nič motilo čukov, da so razposajeno začeli ukati, ko so zagledali žene in dekleta. Ukanje ni veljalo    nikomur    drugemu      kakor dekletom. Vprašamo samo, če je bilo to   dostojno   tik   pred   cerkvenim obredom.
—  V nedeljskem sprevodu se je splošno    opažala    nediscipliniranost čukov. Kar pa je najbolj značilno za pojmovanje discipline s strani čukov, je to, da so nekateri čuki med spre-vodom ćelo jedli. Ali je bil fižol ali kruh,   ki so ga imeli v žepu,    se ni dalo razločati   ker so mašili s polno pestjo v usta.
—  Malomarnost.    Na    balkonih deželnega dvorca so postavili povodom katoliškega shoda    cvetlice,    a loncev nišo ali nič ali pa prav malo-marno pritrdili. Zato je bilo mogoče, da je zastava, ki je vihrala nad balkonom v Gosposki ulici, včeraj    nekako ob 3/46. popoldne, ko je promet v tej ulici precej živahen, vrgla   tak lonec na ulico in bi bila skoraj padla nekemu pasantu na glavo. Dotični je opozoril na to nevarnost    stražnika. Videli bomo, če postopa    policija    z isto strogostjo,   kakor proti    privatnim strankam tuđi proti   deželnemu odboru.
—  »Živio« in šnops. Včeraj zju-traj se je izrazil v Zvezdi neki mo-žakar, ki je imel vse   polno    cvetlic po gumbnicah in je bil tuđi sicer    v rožeah, da so   klerikalci    najeli    za sprevod ljudi, ki bi morali vpiti »Živio«. Pravil je: Jaz sem   vpil,   ker sem imel čas, plaćali pa so mi toliko, da imam za ta teden dosti    pijace.« In potegnil je iz    žepa    stekleničico žganja in si ga privoščil.
—  Klerikalcem   se   Je   pomagai pehati za razobešanje    zastav   tuđi znani mož iz »Mestnega doma«.    V soboto je hodil ves dan nadlegovat gostilničarja gosp. Činkoleta v Kopi-tarjevi ulici,    da naj na vsak način razobesi  zastavo na  čast  klerikalni prireditvi. Gospod Činkole pa je ostal tako zvest svojemu prepričanju, da se mu ni vdal. Vsa čast njemu! Mož iz »Mestnega doma« pa naj se zaveda, da je z Ogrskega doma in da ga naše domače stvari nič ne brigajo.
— Klerikalna telovadba. V nedeljo popoldne so se Čuki producirali v domobranski vojašnici kot telovadci. Pravimo producirali, kajti kar je bilo videti, to ni bila telovadba, to je bilo okorno zveranje.  Občinstva   je bilo razmeroma jako malo. Ker se je posrećilo, spraviti na telovadišče nekaj fotografov, bo občinstvo kmalu samo moglo presoditi,    če se more klerikalna telovadba drugače imenovati, kakor zveranje.
— Vzor katoliškega Čuka. Danes zjutraj je nesel mal dečKo lonec mle-ka domov. Lonec je bil pokrit s staro številko »Slov. Naroda«. V Zvezdi je dečka srečal kafoliški Čuk. Stopil je k dečku odkril lonec in — pljunil v mleko, potem pa šel svojo pot. Taka fe čukarska surovost.
—  Pijani kristijani. V nedejo po-polne je bilo v »Unionu« zelo živahno. V kleti so sedeli največ prepro-stejši ljudje in pili kar se Je dalo. Ob 3- popoldne je bilo vse pijano.     Čim bolj se je bližal mrak, tem več pijanih ljudi je kolovratilo po mestu. Nekega Čuka so njegovi znanci opozarjali na aeroplan, a vrli kristijan se je odre-zal: Kaj meni mar aeroplan, jaz se ga bom danes tako nažrl, da bom sam po luftu letal. In izginil je v Unijon-sko klet.    Do večera so bili v kleti zbrani kristijani tako urnobesno pijani, da je res pravo čudo, da se ni zgodilo nekaj nesreč. Ti ljudje pač kai prenesejo.
—  Izborna napitnina. Neka klerikalna    družina    v   šentjakobskem okraju je imela dva dni na stanovanju tolstega župnika z dežele. Stregli so mu in ga snažili, krtačili obleko in biksali čevlje, da je bil tak, kot bi ga iz škatljice vzel. Delali pa nišo tega iz spoštovanja do »gospoda«, ampak ker so pričakovali visoke napitnine, In res,   ko so gospod odhajali ter se postavljali,   izročili   so za napitnino — lepo podobico Brezmadežne. Pra-vijo, da je bil po odhodu prečastite-ga gosta velik   šunder v tišti klerikalni familiji,    ki je sveto obljubila, da ne vzame    nikoli    več nobenega »gespuda«    pod    svojo    gostoljubno streho.
—  Ziljski   Slovenci   —  Vičaiii. Slavnostni    sprevod   na  katoliškem shodu je otvorila   skupina jez-decev, ki so bili v nosi ziljskih Slovencev s Koroškega in ki so bili tuđi kot taki označeni.   Y. resnici pa nišo bili to
Strm 4.                                                                                                       »SLOVENSKI NAROD-, dne 26. avgustt 191S.                                                                                                    195. štev.
nobeni Korošcf,    ampak preoblečeni ' — klerikalni Vičani. Dva izraed njih sta   mojstra v tobačni tovarni.   Pa pravijo, da klerikalci nišo mojstri v farbanju.                                    •        i
— »Siovenec« in »Laibacher Zeitung« poročata o udeležbi pri ne-detjskem katoliškem sliodu tako pre-tinino. da se morajo najbolj izvežba-nemu lažnjivcu lasje Ježiti: »Slove-nec« si pač ne more dmgače pomagati, kakor da s pretiravanji prikaže nedeliski sprevod v boljci !uči. A kako priđe uradni Hst do tega, da tako nesramno laže? Tako pravi, da je bilo v Zvezdi in na Kongresnem trgu med maso 40.000 ljudi. Sklicujemo se na vse oficirje, ki so bili takrat v kazinski kavarni in na vso policijo, da ie res. da je bila Zvezda do dveh tretjin prazna. Samo ob strani proti Kongresnemu trgu je bilo kvečjemu 1500 oseb, sicer je bila Zvezda prazna. Tuđi Kongresni trg ni bil ves poln; doli pri deželnem dvorcu že ni bilo rrič občinstva. Pri masi je bilo kakih 6000 do 7000 udeležnikov sprevoda in v najboljšem slučaju 2000 gledalcev — pa ne 40.000 oseb. Uradini list tuđi laže, da se je sprevoda udeležilo 15.000 oseb. Vemo, da je težko preceniti mase in da se je pri takem računu lahko zmotiti. Zato smo mi tuđi na različnih krajih postavili na okna kontrolorje, ki so šteli udeležnike in so od nas navedene številke popolnoma točne. Na cenitev mas se najboljše razumejo oficirji, ker spada to k njiliovemu pokliču. Vsi oficirji, ki so opazovali sprevod, cenijo udeležbo na 6000 do 7000 oseb. Vsi I Kako torej priđe uradni list do tega, da tako nesramno laznji-vo poroča? Uradni list bi moral ven-dar kolikor toliko poročati resnično!
—    Klerikalna    spravljivost    v praksi. rSlovenec« ie v soboto uciaril na mirovno   struno   ter   govori!   o spravliivosti. Bile so to res lepe be-?ede. a Ie besede in nič drugega. Ako bi bilo gospodi resnično kaj na tem, da se ublažilo strankarska nasprotja. biii bi se klerikalci udeležili drugi dan v nedejo pogreba Franca Babica,   ki svojega premoženja ni zapustil proti-klerikalni stranki, ampak slovenske-nm narodu \v ki ?e voiil 500 K ćelo klerikalnim Salezijancem.      A ni jih bilo pri tein uogrebu. Tuđi Salezijan-ci nišo čutili potrebe, spremiti pokojnika s svojo godbo.    za    rkatoliški shod so jo pa ime!:    na    razpolago! Taka ie klerikalna    spravljivost    v praksi!
—   Odgovorni urednik  >:Slovenca« MUia Moškerc   pred poroto.    V četrtek   28. t. m. vrši    se    pred tu-kajsnim porotnim    sodiščem  glavna razprava    proti   uredniku Mihi Mo-škercu o zasebni obtožbi g. Antona Pongratz    iz   Jesenic.    zastopanega po g. dr. I. C. Oblaku,    odvetniku v Ljubljani. V tem slučaju se je pova-bilo na razpravo obtožencu zamog!o pravočasno dostaviti.
—    Babieev    pogreb.    Pogreba dobrotnika Babica    se    je  udeležilo tuđi veliko število trgovcev in obrt-nikov ter predsednik gremija trgovcev g. Ivan Samec.
—  Gosti iz Saksonskega.   Včeraj se je pripelialo v LiuMiano 1278 čla-nov nemške kovinarske zveze.    Na kolodvoru   jih   je   pozdravil sodrufc občinski    svetnik    gosp. E. Kristan, nakar so jim slovenski sodrugi razka-s:ali mesto. Danes so odpotovali na-i»rej    v    Postojnsko jamo in v Be-netke-
—    Izplačevanie    prenočišć    za Častnike, moštvo  in konje se prične v četrtek, dne 28. t. m. od navadnih uradnih urah in od 4. do 6. ure popol-dne v mestnem nastanjevalnem ura-du (pisarna mestnega ekspedita).
— Mestni stavbni urad in tuđi ka-naflzacijski oddelek ima sedaj monto-van svoj lastni uradni telefon katerega se naj stranke zaradi    neposred-nega   občevanja pod št. 99 poslužu-jeio.
—  V niestni klavnici se je zakla-lo od 10. do 17. t. m. 64 volo\, 5 bikov, 10 krav, 114 prašičev, 166 telet, VI kostrunov in 4 kozliči. Vpeljalo se 3«  556 kg mesa, 1 zaklan prašič,    11 zaklanih telet in 1 zaklan kozliček.
Domovina. Prošnji za znižano ali brezplačno opoklansko hrano v dijaškem podpornem društvu Domovina, naj se vpošljejo do 10. septein-bra odboru v Ljobljano. Priložiti je treba prepis zadnjega šolskega spii-Čevala in ubožni list, ki mora biti potrjen od davkarije in županstva in ne srne biti nad eno ieto star. Kdaj se kuhinja otvori, se pravočasno na-znani. Število sprejetih  je omejeno.
Neurnestno krićanje. Naročnik nam piše: Ko sem se snuči ob 8. vra-čal z Grada mimo Osoj domov, sem zališal iz te hiše prav sirovo kriča-nje. Neka ženska je s kar najsiro-vejšimi psovkami obkladala iiekega sostanovalca. Ker hodi po tej poti tuđi mnogo otrok in tujcev, bi se to vendar moglo preprečiti.
Imenovanje po&taienačelnikom. Gosp. Janko Birjevec.   seOaj v
Mezzolombardu, Je imenovan za postafnega načelnika postaje Ala na južnem Tirolskem.
Iz Zelene lame. Dan Orlovske parade so proslavili otroci, naši mladi narodni bojevniki s tem, da so napravili malo igro, pri kateri so na-brali 6 K 50 v\ ter darovali to vsoti-co Sokolu v Mostah. Prav lepa hvala vam. Le tako naprej malčki! Na zdar!
Ubogi gostilnlčarJL Klerikalci so nekatert ljubljanske gostilničarje lepo zajahali v škodo. Ćele tedne so klerikalci vpili, da priđe čez 20.000 ljudi na katoliški shod in prineso de-narja, kakor črepinj; na vse grlo so se drli, koliko bodo gostilničarji zaslužili. Gostilničarji so se dobro pripravili, poskrbeli za jestvine in po-strežbo — a uspeh je ta, da većina sploh ni nič zaslužila. V nekaterih gostilnah je bila kupčija res dobra, najbolja v tlstih, k]er ni bilo zastav, zakaj kmet je prišel v Ljubljano na procesijo, ne pa na politično demonstracijo, a većina gostilničarjev ima izgubo. V nekatere gostilne sploh ni bilo tujega človeka in kar je bilo pripravljeno, je vse ostalo. Kmetje in kmetice so kar je bilo treba seboj prinesli in po procesiji sli domov, ne da bi kaj potrošili. Zapeljani in oškodovani gostilničarji imajo zdaj seveda najpriiaznejše izraze za katoliški shod.
Profesorske službe v Crni gori. Crnogorsko ministrtvo prosvete in cerkvenih poslov razpisuie za rok 2. septembra t. 1. 11 profesorskih mest in sicer: 2 mesti za srbščino (postran-ski predmet nemščina); I mesto za srbščino uH\Nirtm>k: .TcJiii.i klasična fil): 1 mesto za matematiko (postranski predmet fizika ali kemija); 2 mesti za nemščino (prosti predmet klasična fil. ali srbščinah 2 mesti za prirodopis (postranski predmet matematika ali geografija); 1 mesto zaklasičnofil.;2 mesti za pedag. skupino. — Prednost imajo listi, imajo že izpit in so službovali. Petenti naj stavijo svoje zahteve. Pritožiti je izpričevala, izkaz o event. službovanju.
Pisava dvobesednih krajevniti imen. Nasprotno z dosedaniim pisanjem takih imen, kakor Skofja Loka, Gorenja vas, ki je nrineslo le zmeš-niavo. se je za zemljevid slovenskega ozemlja. ki ga izda Matica Slovenska, sprejelo pravilo: Obe besedi takih imen se piseta z veliko, torej Gorenja Vas. Sedaj čitamo, da je v hrvatski zakon o krajevnih imenih sprejelo tuđi to enakestavno pravilo in se tore] piše n. kr. Nova Ves, Raje-vo Selo itd.
Za kabaretne večere gfed. igral-cev, ki se bodo redno ponavljali, prosimo naše pisatelje in komponi-ste, da nam pomorejo s primernim materijalom. Obraćamo se pa tuđi na ona društva in privatnike, kate-rim so posamezniki ali Dramatično društvo posodili za različne prilike in Silvestrove večere; solo nastope in enodejanke v prepis in iste nišo vrni-li, da pregledajo svoje arhive in se zavedajo dolžnosti, da iste vrnejo. Vsak tak materijal dobrodoše! in naj se blagovoli poslati na naslov: \ danilo, Križevniška ulica 6.
Poroka. V sredo, dne 27. ;v-gusta se poroci v Kranju gosp. F an L u z n a r, nadučitelj na Prims^.o-vem z gospico Karlo S a j o v i ć t v o iz ugledne rodbine iz Kranja. ^a predvečer poroke priredi ne\-sti pevsko društvo podoknico! — Naše iskrene čestitke!
»Gorenjec«, glasilo kranjskega farovža, je poročal v svoji zadnji šte-viiki, da je narok za prodajo >Sodar-jevih" posestev razpisan na dan 4. septembra. Ali morebiti se kelo rabi kako tovarno za prešanje goljufij?
S kolesom je povozil v nedelio med pogrebom gospoda Frana Habi-ča na Glavnem trgu v Kranju neki mlad gospod iz Recherjevega gradu na Rupi otroka policaja Gogale ter ga precej poskf)doval.
Prodaja konj. V četrtek, dne 25. septembra t. L ob 8. dopoldne se bo vršila na sejmišču v Kranju licitacij-ska prodaja 100 odbranih vojaških konj. Gotovino bo plaćati takoj, ko-Ick in 1% doklado od skupila za ubožni zaklad v Kranju.
Nogo si je zlomil v petek zvečer na Laborah pri Kranju Mletni Hubert Znidaršič, ker je padel raz voz.
Z Bleda. Povodom katoliškega shoda v Ljubljani se je izkazala naša zdraviliška komisija v pravi luči; poslala je namreč zdraviliško godbo v Ljubljano, namesto, da bi tuka] svirala tujcem, od katerih je tuđi plaćana. Vsakosobotni zabavni ples je prestavila minoli teden na četrtek, kar je dalo povod nezadovoljno-sti, ker je bilo komaj 25—30 navzo-čih mladih plesalcev, drugače dve do tristo oseb. Od druge strani pa berači zdraviliški sluga od vrat do vrat denarne podpore za godbo; obrnili bi se raje na gospoda župni-
ka, kateri Ima že itak vso oblast, in tuđi največ denarja med vsemi ob-čani. V zinjskem Času, ko Je gotovo vse prazno, ie prosila podružnica iov. plan. društva v Radovijici to slavno zdraviliško komisijo za prostore v zdraviliškem domu v svrho naprave veselice, in ti gospodje nišo navedli nikakoršnega vzroka, ampak prošnjo enostavno odbili. Iz tega se vidi, da jim je tujski promet deveta briga.
Poštni prostori v Kranju. Piše se nam: V domaćih in ljubljanskih ca-sopisih se je že opetovano poudarja-lo, da so sedanji prostori za tako znaten promet, kakor je na kranjski pošti, veliko premajhni in kaj bo se potem, če dobimo tako zaželjeni in potrebni telefon. Je pa tuđi res, da edina oba že leta sem vedno nara-ščajočem prometu zdavnaj več ne zadostuje, vsled česar stranke in posebno se trgovci mnogo trpe. V tej sobi je vse nakopičeno eno vrh drugega tako,da mora stranka ne redko-kdaj po več minut čakati, da se nje zavitek med sto in več zavoji najde. Kaj pa trpi sele postno osobje! Da bi se posiljatve razvrstile, je seveda nemogoče, ker se pismonošam pri-manjkuje prostora za sortiranje pismene pošte in se jih lahko med kupi zavitkov v temnih kotih vsaki dan vidi izbirati in urejevati pisma. Tuđi inače soba ne odgovarja tukajsnjemu prometu in se je le čuditi, da ves aparat sploh funkcijonira. Pri vratih ropota na eni strani decimalna tehtni-ca in se premetujejo paketi, na drugi strani žvenketaio vreče preda-nega drobiža in zraven blagajne poje brzojav svojo enolično dolgo pesem. Kako je mogoče pri tem dirindaju šteti denar in slišati brzojavna znamenja, mi je popolnoma nerazumljivo. Ubogo osobje! Da se ni pod prej-šniim vodstvom nič ukrenilo, je čisto razumljivo; težje pa je umljivo, zakaj sedanji vodja ne nastopi energično, da se tem nedostatkom odpomo-re. Ce pa že nobeden nič ne more, naj se občina oglasi. Izgovor, da ni prostorov. je jalov, le dobre volje in eneržije je potreba. Ravno sedaj se nudi lepa prilika za prostore, ker se baje hiša, kjer ie dr. Kušarjeva pisarna. izprazni. Od slavnega c. kr. po-štnega ravnateljstva v Trstu pa za-htevamo, da nam preskrbi vsaj tako udobnot, kakor Tržičanom, kateri imajo sicer mnogo manj prometa, pač pa vso komoditeto. Će pa ni pri volji te^'a storiti, naj nam pa vsaj po-ve, zakaj se de!a ta razlika, ko mi vendar ravnotako in iste pristojbine plačujemo, kakor naši sosedje v Tr-žiču ali v Lrubljani, nimamo pa ne primernih prostorov, ne zadostno število uradnikov in tuđi slug ne.
Eksplozija v štedilniku. Pri trgovcu Jurju Pičku v Novem mestu se je v ponedeljek dopoldne v štedilniku zgodila dozdaj še nepojasnjena eksplozija, ki bi bila lahko povzroči-la večjo nesrečo. V štedilniku je na-enkrat močno počilo. tako da se je Štedilnik na več krajih pokvaril in je pri tem zadobila poškodbe na glavi tuđi blizo stoječa služkinja. Najbrže je bil v drvah smodnik natlačen.
Nesreća pri delu. Steklarju tvrd-ke Agnola v Ljubljani Pavlu Mazeti-ču se je udrla danes popoldne med delom na stekleni strehi dvoriščntga trakta »Narodne tiskarne« velika stresna sipa. Mazetič je padel na koridor 7 do 8 m visoko. Med pad-cem ]•■ zađe! tuđi v rob koridoria v I. nadstropju. Poškodoval se ie težko na glavi, po rokah in na levi no-gi. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v dezelno bolnišnico.
Našla se je crna ročna torbica na poti proti hotelu »Bellevue«. Dobi se na Kongresnem trgu št. 14, II. nadstropje.
Pozabila je neka gospa pri bra-njevki Mariji Subljevi dva ključa, katera dobi lastnica na Velikem stra-donu št. 11.
Pes ugrizni!    je danes dopoldne
na Rimski cesti    pekovskega hlapea
j Franceta Pashvalisa    ter   ga na levi
j nogi znatno poškodoval. Lastnik psa
je znan.
Pozor! V zadnjem času se je pojavil neki Amerikanec, ki se izdaja za pisatelja Viljama Lodtmanna in je že opeharil pod pretvezo ponare-jenih čekov za honorar večjih amerikanskih listov banke v Bernu, na Dunaju, v Manheimu 15. julija, t. j. zadnjo, kar je znanih po Solnogradu. Po navihancu so poizvedbe varnost-nih oblasti dosedaj ostale še brez-uspešne. Pred tem pustolovcem naj bodo tuđi hotelirji previdni.
Kinematograf    »Ideal«.    Spored i    za torek 26., sreda 27. in četrtek 28.: 1. Carigrad. (Potovalni film.) 2. Žurnal  Pathć. (Kinematografska poroči-la. Najnovejši  dogodljali,    literatura, i    šport, moda itd.) 3.  Hadji, preokre-njeni    človek.    (Varjete.)    4. Zadnja i    pot.   (Kolorirana  senzacijska   drama v 2 dejanjih.} — Pri    vseh   predsta^ j vah. 5. Punčike male HHdice. (Kras-
na veseloigra v 2 dejanjfh.) — Pri všeh predstavah. 6. Maks na ogle-dih. (Velekomična učinkovitost z Maks Linderjem.) — Samo zvečer.
Izpred sodišia.
tzpred tukajžnjega porotnega sodilča.
Požigalec. Pri popoldanski obravnavi so bile zaslišane Še ostale priče, ki so v bistvu izpovedale v smislu obtožnice. Vsi so potrdili, da je Friškovec nevaren, nasilen in hi-navski človek, katerega se boji ćela soseska in katerega bi se sosedje radi iznebili, ker se neprestano boje njegove hudobne roke. Obtoženec je zanikal vse njihove trditve in poudarjal, da ga vsi sovražijo in da ga hočejo uničiti. Tuđi svojih gro-ženj, da bo požgal, katere je izrekel opetovano in v pričo več prič ni priznal. Po daljšem posvetovanju so porotniki krivdo glede požiga zani-kali s sedmimi glasovi, potrciiii pa so krivdo glede § 312. Sodišče je obso-dilo Friškovca na 3 tedne zapora. Vštevši preiskovalni zapor so Friškovca izpustili.
Detomorilka. Frančiška Erjavc, 25 let stara, vdova in gostija na Voj-skern je znana, da se rada z raznimi moškimi peča, kar je imelo za po-sledico, da je minulo Ieto porodila mrtvega otroka, in ker je kot neomo-žena ženska ta porod zatajila je bila pri c. kr. okr. sodišču na en teden zapora obsojena. Koncem leta 1912 je postala zopet noseća, znala pa je to svoje stanje tako prikriti, da se o icitj sj)i(;h ničesar ni vedelo. Dne 7. julija t. 1. je Čutila, da se bliža porod. Zaklenila se je v sobo, ter porodila živo dete ženskega spola. Ob-dolženka pravi, da je sklenila vsled sramu in strahu, da se otroka izne-bi. Povila je po porodu otroka tako močno v cunje, da se je otrok zadu-šil ter ga je v cunje zavitega zaklenila v škrinjo, drugi dan pa je pustila po Frančiški Grošelj truplo zakopati v gozdu. Ko so ljudje prišli temu na sled, je Grošelj otrokovo truplo zopet prinesla k obdolženki, ki ga je ta zopet v škrinjo zakienila. kjer so ga tuđi našli. To dejanje obdolženka odkrito priznava in pristavi, da je to radi tega storila, ker se je sramova-la ljudi.
Porotniki so glede Frančiške Erjavc soglasno zanikali vpra-šanje glede detomora, nasprotno pa so pritrdili vprašnju g^de opustitve porodniske pomoći ter je bila Frančiška Eriavec po S 339. kaz. zakona obsojena na dva meseca strogega zapora.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dogodki  na Balkanu.
Bolgart v Ksantiju.
Atene, 26. avgusta. Bolgari so zasedli Ksanti. Vse grško prebival-stvo je mesto zapustilo.
Grška hvaležnost.
Sofija, 26. avgusta. drški četaš Čakalarov, ki ie izkazal grški armadi v balkanski vojni velike usluge, je bil po naročilu grških oblasti na svojem domu umorjen od grških vojakov.
Turski ujetniki na Grškem-
Dunai, 26. avgusta. Te dni se vr-ne 47.000 turskih ujetnikov z Grške-ga. Turke pošljejo naprej v Derindže, kjer jih bodo pod nadzorstvom bivšega poveljnika Janine Esad paše zopet oborožili in odposlali v Trakijo
Grška demobilizaciia.
Atene, 26. avgusta. Demobilizacija se je pričela včeraj.
Pašić.
Belgrad, 26. avgusta. Pašić gre te dni v Marijanske lažni ter se bo na Dunaju sestal z avstrijskim zunanjim ministrom  Berchtoldom.
Đelgrad, 26. avgusta. V političnih krogih se zatrjuje da se bo mini-strski predsednik Pašić sedaj popolnoma odtegnil javnemu življenju. Baje odstopita tuđi Paću in Protić,
Belgrad, 26. avgusta. V vladnih krogih zatrjujejo, da bo ministrski predsednik Pašič z Berchtoldom raz-motrival tuđi vprašanje poseta srb-skega kralja Petra na Dunaju. Najbrže priđe kralj Peter na Dunaj v po-zni jeseni.
Romiiiiska in Bolgarska.
Bukarešta, 26. avgusta.    Diplo-matične    zveze    med  Romunsko in Bolgarsko    bodo v   kratkem    zopet otvorjene.    V Bukarešto    priđe   kot ,    bolgarski poslanik Radev.
'                 Turčita in Bolgarska.
i           London, 26.  avgusta.  Pogajanja
'   med Turčijo   in Bolgarsko    bodo v >   kratkem zaključena.
Finančni bojkot Turčiie.
Petrograd, 26. avgusta. »Rjec« piše, da je Francoska obvestila Rusi-jo, da je pripravljena preprečiti eventualno najetje turškega posojila na Francoskem, dokler Turčija ne u polni pogojev londonskega mira.
Albanija.
Dunaj, 26- avgusta. Velesile so po većini že imenovale svoje elane mednarodne komisije za določitev južnoalbanskih mej. Avstrija je imenovala kot svojega zastopnika gene-ralnega konzula v Janini Bilinskegn.
Izgube balkanskih narodov.
Dunaj, 25. avgusta. O izgubah balkanskih narodov v prvi in drugi balkanski vojni prinašajo franeoski viri sledečo statistiko:
Srbija: 2,900.000 prebi valcev 400.000 mož vojske, nezmožnih za nadaljno vojno po prvi vojni 30.0(10 mož (7 5%), po drugi vojni 41.000 mož (102%).
Crna gora: 220.000 prebivalcev. 30.000 mož vojske, padlih in ranjenih 10.000 (333%) v prvi in 1200 (4%) v drugi vojni.
Bolgarska: 4,445.000 prebivalcev, 600.000 mož vojske, padlih in ranjenih 73.000 mož (!2'i7r) v prvi in 83.000 (13*8%) v drugi vojni.
Grška: 2,435.000 prebivalcev, 300.000 mož vojske, padlih in ranjenih 23.000 mož (7*6 7c) v prvi in 25.000 mož (8*3%) v drugi vojni.
Turčija: Vojna moč 800.000 mož, padlih    in    ranjenih      15'i.000    mož
(187%).
*
Nemški   Nationalverband.
Praga, 26. avgusta. Načelnik nemškega Nationalverbanda dr. Oross izjavlja, da je sklical sejo Nationalverbanda na izrecno zahtevo nemških  poslancev  s  Ceškega.
Dunaj, 26. avgusta. Nemški po-slanci na Češkem bodo baje zahte-vali od vlade tuđi ustanovitev nemške montanistične visoke sole v ne-kem mestu premogokopnih pokrajin.
Cehi in češfci deželni zbor.
Praga, 26. avgusta. Permanentna komisija bivših čeških deželnih poslancev je včeraj soglasno sprejela resolucijo. v kateri zahteva, da naj vlada nemudoma razpiše nove volit-ve. Novi deželni zbor naj bi rešil vo-lilno reformo, nakar naj se razpusti in takoj na podlagi novega volilnega reda razpisejo nove volitve. Vse češke stranke bodo pri volitvah posto* pale sporazumno.
Učiteljska beda.
Praga, 26. avgusta. Glasom statistike čeških listov je sedaj na Češkem in Moravskem 6000 učiteljev brez službe.
Smrt državnega poslanca.
Linč, 26. avgusta. Kršćansko-socijalni poslanec župnik Lang, ki je zastopal okra] Ried-Mattighoiten, je umri; star je bil 47 let.
Stanje koraisarja Skerlecza.
Zagreb, 26. avgusta. Zdravstveno stanje komisarja Skerlecza se je znatno izboljsalo.
Francoska In Rusija.
Petrograd, 26. avgusta. Franco-ski general Joftre je v neki napitnici izjavil: Francoska misija je mogla iz vsega, kar je videla in kar se ji je z vso odkritostjo pokazalo, konstatirati kako veliko delo se vrši v ruski armadi. Kar je misija videla, jo na-vdaja z zadoščenjem. Misija se vrača s spoznanjem velike vrednosti ruske armade in njenih poveljnikov na Francosko.
Razmere v Belgiji.
Haag, 26. avgusta. Državnemu svetniku Van Lindenu je bila pover-jena sestava novega kabineta na programu koncentracije vseh liberalnih strank.
Napetost med Zedinjenimi državami in Mehiko.
New York, 26. avgusta. Situacija je zelo kritična. Odposlanec Ze-dinjenih držav je obvestil predsedni-ka Wilsona, da je njegovo nadaljno bivanje v Mehiki brez pomena ter da pričakuje narocila, da srne odpo-tovati. Če se Huerta do danes opol-dne ne ukloni, bo prebral predsednik Wilson v kongresu v že napovedano poslanico, s cimer stopi vprašanje v odločilen stadij.
Mehiko, 26. avgusta. Lind od-potuje še danes v VVashington. Zadnja pogajanja so pokazala, da Huerta noče odstopiti od svojega stališča. Predsednik je poklical pod orožje vse neaktivne častnike.
Spominjajte se
m\m Ma .Dononia'.
195. Stev.____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 26. avgusta 1913.                                                                                              Stran 5.
Razne stvari.
*  Učiteljska beda. Češki listi poročajo,   da je na Češkem in Morav-skem 6000 učiteljev brez službe.
*  Žrtve aviatike. Iz Rouena poročajo:    Pri tekmi hydroaeroplanov Pariz-Deauville se je ponesreČil avi-atik Montalent s svojim pasažirjem. Oba sta padla iz aeroplana ter oble-žala mrtva na tleh.
*    Gališki   kavalerijski manevri odpovedani. Kakor poroca »Militiiri-sche Rundschau-, so vsled   slabega vremena odpovedali večje kavalerij-ske manevre 9. vojaškega zbora.
*  Boks z nesrečnim koncem. Iz Uverpoola poročajo:  Pri  boksu, ki se je vršil med južnim Amerikancem Prizejem  in   Angležem   Bashamom, ie dobil Prize tak udarec po obrazu,
I da se je zgrudil na tla in da so ga morali odnesti v bolnišnico, kjer je kmalu na to umri. * Velika poneverba. Iz Diissel-dorfa poročajo: V filialki A. Schaaff-ausenovega bančne^a društva so zaledili veliko sleparstvo. Od sobote že pogrešajo pod ravnatelja te filial-ke Steega, ki je v pismu sam spro-ročil, da je poneveril 200.000 mark.
*  Harry Thaw. ^Times« poroca-jo iz Montreala. da je kanadska vlada sklenila, da bo v sredo    izpustila Thawa proti kavciji. Vladni uradnik ea bo spremil na mejo, od koder bo lahko odpotoval, kamor bo hotel.
*  Stoleten poslanec.     Iz Budim-rcste poročajo: Ogrski poslanec Josip Madaros bo jutri star sto let. Pr-
Ivič je bil izvoljen za poslanca leta )n13. Od leta 1848. naprej je nepre-nehoma član parlamenta in zastopa \>>iiini okraj >ark^:c>. :;:•". Madaros je pristaš neodvisne stranke-
*  Svojo ženo uinoril. Potiede'.ec Stjepan Grežina v Božjakovini je bil že dali    časa    skregan s svojo ženo Kato. Pred kratkim jo je ponoči na-padel ter z jermenom od hlač zada-vil. Pri tem so mu pomagali njegova dekla Franca Hejdinjak    in   njegovi sorodniki Franjo    in   Bara Grežina. Ko je Kato umoril. jo je vrgel v vodo.    Morilca,    kakor tuđi ostale so-krivce je orožništvo prijelo ter ođđa-!o sodišču v Zagrebu.
*  Napadalec Luka Jukić — knji-<;ovez. Neki sotrudnik zadrške »Hrvatske  Krune<   je    pred    nedavnim obiskal    Luko    Jukića. ki je izvršil atentat    na    kraljevskega komisarja Cuvaja in ki je zaprt   v   Lepoglavi. Jukić, ki je v ječi zelo miren in pri-Jen, se je izuči! za knjigoveža. Tuđi se je zelo postaral.
*  Nezgoda pri izletu telovadcev. Iz Prage poročajo:     V  nedeijo    po-poldne je priredilo delavsko telovad-no društvo izlet v Lubetin. Vračali >o se z godbo na čelu.    Ker so   se splašili konji, je nastala velika panika. Livar Sojka, oče petih otrok. je nadel pod voz in bil usmrćen. Neka ženska je bila   težko    poškodovana, stirinajst oseb. večinoma otrok,    pa več ali manj poškodovanih.
*  Neurje v Mesini. Iz Mesine po-ročajo.   da se je v nedeijo nad me-stom, ki obstoji večinoma iz lesenih hiš, utrgal oblak. Voda in vihar sta zrušila večji del mesta. 150 družin je brez strehe.    Baje   je bilo tuđi več oseb usmrćenih. Več polkov vojaštva so poslali v Mesino na pomoč.
*   Dražba Segantinijevih slik. Tz $t. Moritza poročajo: V soboto zvečer se je tu vršila dražba Segamini-jevih slik. Za 23 slik so dobili 375.500 frankov. Slika  »Dve materi« je bila prodana    za  200.000 frankov,    slika
Boginja Ijubezni*    za   60.000 frankov.
*    Ne   mara    romanskih redov. Znani profesor slovanske    literature na pariškem College de France, Lo-uis Leger, je z ozirom na dejstvo. da so Romuni vdrli na Boćarsko, vrnil roniunskemu    kralju      komanderske insignije reda rornnuske krone- V pismu pravi, da mu vest kot poštenjaku, publicistu in zgodovinarju ne    dopu-ičSL, nositi romunskih redov.
*  Zdravila zameti jal.   Iz Moravske  Ostrave    poročajo:    Delavčeva hči Ana Hudiec je dobila na obrazu spuščaje. Njena mati je šla vsled te-2a v drogerijo, da kupi karbolnega olja. Prodajalec pa ji je dal namesto karbolnega  olja  koncentrirane   kar-bolne kisiine. Ko je potem namazala hćer po obrazu s karbolno kislino, se je otrok v groznih bolečinah zgrudil. Odnesii so ga takoj v bolnišnico, kjer •: umri.
*  Pojedina v zaporu. Madžarski isatelj Molnar sedi ta čas v vacov-
skem zaporu. Državna jetnišnica ga ie sprejela na hrano in stanovanje. To letovišče bo vžival štirinajst cni. 'iospod pisatelj se je dvobojeval, to-da popolnoma madžarsko, namreč nekrvavo. Za to so ga povabili na 'etovišče. V Pešti ga zelo pogrešajo. Posebno v dveh kavarnah, kjer je bil stalni gost. Eden od teh dveh kavar-narjev se je spomnil, da bi ne škodo-valo kaznjencu, če bi mu Doslal v to-
lažilo košarico delikates in drugih dobrih prigrizkov. Drugi kavarnik je to izvedel ter smatral to za umazano konkurenco, vsled česar ie poslal Molnarju ćelo baterijo najboljšrga vina. Delikates in prigrizkov je bilo toliko, da bi se prav gotovo pokvarili. Ubogi kaznjenec si je vsled tega izprosil dovoljenje, da srne govoiiti z ravnateljem. Tega je prosil, naj mu dovoli, da napravi malo pojedino. Ravnatelj je to dovolil. Molnar je brzojavil v Pešto in čez par ur je prišel v Vacovo poseben vlak z nje-govimi prijatelji. Najznamenitejši pi-satelji, časnikarji in umetniki, razen-tega tuđi posl. Vaszonyi s soprogo, so prišli obiskat siromaka, Ki Ie se-del v svojem zaporu. Večer se je dobro obnesel: jedli, pili in peli so: Sele zjutraj so odšli iz tega znaine-nitega kriminala, da se vrneio v Pešto.
Društvena naznanila.
»Sokol« v Kranju priredi v nedeijo, dne 31. avgusta na telovadišču pri kolodvoru javno telovadbo. Po dolgem času bo nastopil zopet dekli-ški in deski naraščaj. Po telovadbi se bo vršila veselica v telovadnici in na vrtu pred isto, kjer bo svirala kranjska godba.
Dijaško podporno društvo »Ra-dogoj« v Ljubljani naznanja, da so prošnje za društvene podpore vpo-slati najkasneje do 8. septembra 1911 društvenemu tajništvu. F^rošnje je opremiti z ne čez eno leto starim redno izstavljenim ubožnim sprieeva-lom in z izkazi učnih uspehov zadnjega šolskega leta. Dosedanji podpiran-ci se imajo izkazati s kolokvijskimi :- ri:-c\-a';. tako :'aJn]e^a letnega, kakor tuđi zadnjega zimskega tečaja. Spricevalo o položenem izpitu nado-mestuje kolokvije za isti tečaj. Priloge naj se vpošljejo v poverjenih pre-pisih. — Nezadostno opremljene ali prepozno vložcne prošnje se takoj zavrnejo. drugje nego pri društve-nem tajništvu vložene, se smatra-jc nevloženim.
Književnost.
— »Slovenski   Pravnik« ima   v
št. 8. sledečo vsebino: 1. Dr. Metod Dolenc: O pravdah z nezakonskimi roditelji. 2. Iz pravosodne prakse. A. Civilno pravo, a) Zavezanec je obve-Ščen o dražbenem postopanju, če izve njegovo varuštvo, da se vrsi sodna cenitev, če tuđi ni prejel nobe-nega sodnega sklepa o dražbenem postopanju. b) Razsodnine. ocinier-jene in predpisane po pristojbinskem uradu. ni šteti za pravdne stroske; ne gre ji v § 216. zadnji odst., pravd-nim stroškom podeljena prednost, c) Pravdni naslov mora biti naveden izrecno tuđi v tožbi upnika, ki vto-žuje preodkazano terjatev proti tret-jedolžniku (§ 226. c. pr. r.) d) Razia-ga § 14. odvetniške tarife. (Naredba prav. ministrstva z dne 3. juniia 1909 št. 82 d. z.) e) V primeri § 45. c. pr. r. tuđi pri upornih tožbah (§ 37. i. r.) ni ločiti stroškov za tožbo od stroškov za razpravo in jih presojati različno. f) Notarja sme namesmvati pri zastopanju v pravdnih zadevah notarski kandidat, ki je vpisan v imenik (§ 117. not. reda) in ne šek oni, ki ima vse lastnosti za notarja ' $š 6. in 119. not. reda); takemu sub-itutu pristojajo pristojbine, kakoršne no-tarju. B. Kazensko pravo. Pri i r/ka po § 57. kaz. pr. r. v postopani i radi prestopkov ni treba, ako se ie bili v izločeni zadevi že predlagalo kazno-vanje. 3. Izpred upravnega sodišča. 4. Književna poročila. 5. Razne vesti.
6Qspoderstvo.
Semenj za ječmen. Dne 28. avgusta 1913 bo v Miškolcu XVI. de-želni semenj za ječrnen. Razglas in izpisek iz sejmskega poslovnega reda je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Prodaja hrastovega gozda.   Tr-
govski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je naznanilo, da je v blizini Karlovca na prodaj hrastov gozd s tridesetletnirni hrasti, ki meri okoli 70 oralov. Podrobnosti izvedo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Današnji list obsega 6 strani.
IzdajateJj  in  odjrovornl  urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Matere se ničesar ne boje tako,
kakor bljuvanja, ki v hudo nevar-nost spravlja življenje njih dojenč-kov. Najboljša obrana je pravilno prehranjevanje in sicer je tam, kjer ni materinoga mleka, »Kufeke« z mlekom hrana, ki ne da, da bi v čre-vesju nastalo kako kisanje.          _    I
Kar Odol     ^rfSšil
posebno odlikuje pred ^;v ^ f vsemi drugi mi ustnimi r^;(^^;^ ( _^ čistili,jeniegovposebni '^&t**.'!-. *~~r-::-y:^i trajni učinek ki ga je ^^HMP^jS&^ najbrž izvajati odtod, \^^'.'J?''-^^$;-da se Odol  pri   izpla-          r^=5^š #
kovanju ust v zobe in           ^-A>^^
ustno slezino takorekoČ vsesa, jih impregnira in obeoem usta previeče z mikroskopsko tenko pa gosto antisep-tično plastjo, ki učinkuje Že ćele ure po izplaknenju ust. Tega trajnega učinka nima noben drug preparat, ki prihajajo v položaj za vsakdanje nego-vanje ust in zob. Onemu, ki Odol rabi vsak dan, daje zavest, da so mu usta za več ur zavarovana proti učinkom kislinastih snovi in povzročevalcev gni-lobe, ki razdevajo zobe.
Ljuibljarii
Jutri, 27. avgu&ta ob  pol 9 zve-
čer redovne  vaje  v telovadnici.
Obvezno za vse člane, ki nasto-
pajo  v  kroju.
Borzna poročila.
Cradn! kirzi đOBtJskc btrtc 26. avgnsta  1913
««l«lk«Ml paplril.              OcMr"1   I BI^OII1J
4°r# majeva rent«     ....          8210          82 30
4-2«'<, srebrna renta .    .   .   .      8.^80       86—
4»/0 avstr. kronska renta   .   .       82 25       82 45
4°/«, ogr.         „          „       •    •       »1-35       8155
4% kranjsko dcželno posojilo       — —       P4-50
4»;0 k. o. četke dež. banke   .       84'50       85 50
SreAkp.                 I
Srećke Iz i. 1860 </»     I   .         45°—     460 —
„     n   „ 1864.....I 660-—     670 -
„      tlike......287 50     29550
„     zemeljske  I. Izdaje   . I 279 50     289 50
II.     M       .     251*~     261^
„      oerske hlpotečne  .    .     233 50     24150
H      dan. komunalne     .         469 — j   479 —
„      avitr. kreditne  .   .   .     474— i   484 —
M      ljublfanske   ....       6375       67-75
„      avstr. rdeč. križa    .    .       5^*75       57 75
„     ojzt.      „       „       .    .       33 50       37 50
Z     ba^Mka    .   .   •   .   .       27 75       3175
„     turfke......    228-50     231 '50
D«liiloB«
Mubljunske kreditne banke   .     *15—     420 —
Avstr. kređltnesa zavoda .   .     624*— I   625 —
Dunpjske bančne družbe .    .     513 — 1   514 —
Južne želemke.....     128 10     129 10
Drevne železnlce   ....     703 60     70460
Alpine-Montan.....     939 50     940 50
CeSke sladkorne družbe   .   .     353'—     354 20
Zivnostemke banke.    .   .    .     26325 j   26425
CeVIn!    .....:;.       1143     911*47
Marke........     118 20 i   11840
Franld........       9575 i     9595
Lire......•   .           94 — ;     94 20
Rubi}!.    ....:...  ;25337^! 254-375
Zitn« cene w Budimpešti.
Dne 26. avgusta 1913. Termin«
Pšenits za oktober 1913.   .    za 50 kg 11 47
Pšenica za april  1914.    .   .    za 50 k& 11-95
Rž za oktober 1913        .   .    za 50 kg    8 82
Ove«; za oktober 1913    .   .   za 50 kg    8 22
Koruza za avgust 1913 .   .   za 50 k?   832
Koruza za maj  1914  .    .   .    za 50 kg    7*47
Poslano. )
Gospodu Jakobu Rainerju, učitelju v Hrastniku.
Z ozirom oa to, da ste slov. učitelj, naj mi za sedaj zadostuje, da ste svoje lažnj ivo obrekovanje preklicali samo v navzočnosti oseb, katere pri-znajo, da ste me proti ojim obrekovali. Je pa to ne — prvokrat — pač pa zadnji-krat.
Opozorite tuđi svoje prijatelje in prijateljice naj brzdajo svoje lažnjive jezike, če ne se jim zna zgoditi, kar se bo Vam pri prvi prihodnji žaljivi laži.
V Hrastnlku, avg. 1913. ________________Izlika Boš.
BK^H^^^B         M        Wr    I   A    S■■ uV lllllllll
HB na znanstveni podlagi. WM loMlteo Mjtellil ^■L»*to   1a   lateKfo ^^lO^^lultte in kropi
m[ IH^VOII^m Stckleiica K 2-50
Heteoroložlčno poročila
|    op***-  iSJ:    5-5    Vetr<>vi        Nebo ^    v>aJa    y mm   £B
25. 2.pop.j 7379      25*9 'si. vzsvzhj    jasno „    9. zv.   740 5       18 0   brezvetr. pol obiad,
20.   7. zj.    742-3      162   si. sever i oblačno
Srednja   včerajšnja temperatura  192', norm.   17*8°   Padavina v  24   urah   0-3 mnn.
I    Zahvala.    I
^M Za vse izkazano sočutje povo- ^M ^M vodom bolezni in smrti naše iskre- ^B ^B noljubljene soproge, dobre matere, ^m ^M sestre in svakinje, gospe                  ^M
I Marije Toni I
^M zlasti pa za Iepe vence  ter  za Iju-  ^|
^1 beznjivo sprernstvo   na  zadnji  poti  ^m
^M izrekamo  svojo   najprisrčnejšo   za-  ^M
^M hvalo.                                              ^9
H       V  LJUBLJANI,  26.   avg.  1913.   H
H                 Žalujoci ostali.   H
Kontoristinja
s popolnim znanjem slovenskega in nem-škega jezika v govoru in pisavi, strojepisja in dobra računarica se sprejme. Reflektira se Ie na boljšo moč. Začetnice imajo prednost Pismene ponudbe z navedbo ćo-sedanjega slušbovanja pod „Zmožnost" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.   3000
zanesljiva, z lepo pisavo, slovenskega   in    nemškega    jezika    v    pisavi
zmožna, se sprejme lakoj.
Naslov pod „zaneslfiva 2999"
na uprav. »Slov.  v^aroda«.               2999
Ili uradnik
m
se sprejme            2996
v pisarni notaria Kazimira Bratkevič vPtujn.
Plača   po   dogovoru.   —   Vstop   takoj.
Vrt nar
te sprejme v službo pri graUini 1 Ribniti.
Plača in drugo po dogovoru. Ponudbe (z navedenimi zahtevami) je poslati na
„Oskrbništvo graščino v Bibnici1*.
2993
Hii
z večletno prakso           2992
želi   spremeniti   službo«
Pismene    ponudbe    pod   „spre* mena" na uprav. »Slov. Naroda«.
Serravalloz
železrato Kina-vino
Higijenična razstava na Dnnaja 1906: Državno odlikovanje in  častni  diplora k zlati  kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča |B                 živce, poboljša kii in je
B       rekonvalescentom ^^BL                tn malokrvnim
mfVKSk     z^lo  priporočeno od  zdrav-fcs^^^S             niskih avtoritet.
F^^jj    :: Izborni okus.   »
^^*st^p         Večkrat odlikovano.
a Nad 8000 zdravnižkih spričeval. a
J. SERRAVALLO, c. in kr. tlvorni dobaritelj
TRST-Barkovlie.             87
ki ima veselje do trgovine 13—14 let
star,   čvrst,    nekoliko    tuđi   nemščine
zmožen ter poštenih staršev sprejmo
80 v polno oskrbo ali pa
B S m. a ft"S 9 fl W9l j&^
^rn ^gr ^H^ ■ m B ^L^^Vi
v starosti 14—15 let, s hrano in stanovanjem, drugo od doma, sprejme "    V trgovino z mešanitn blagom    ::
3v. Razboršck v Šmartnem pri £itifu
r Jvan Luznar,
naduciielj
J^arta SaJ°vlc
porocena 27. avgusta t9t3m Primskovo                  Jfranj.
^              {Brez posebnega obvesttla).
Zahvala.
Povodom pretresljive izgube našega iskreno ljub-Ijenega brata, svaka in strica, gospoda
Frana Babica
trgovca, gostilničarja in posestnika
se nam vsled ogromne udeležbe ni mogoče posamezno zahvaliti, zato izrekamo za tako impozantno časteče spremstvo blagega rajnika na zadnjem njegovem poru vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno za* hvalo. Osobito se zahvaljujemo mnogobrojnim odličnja-kom ▼ Ljubljani in v Kranju, slavnim telovadnim društvom »Sokola« v Ljubljani in z dežele, vsem prosvetnim in političnim društvom od tu in zunaj ter stanovskim kolegom rajnika, dalje vsem pevskim društvom za tolažbe polno petje, blagorodnemu g. dr. K. Trillerju za ▼ srce segajoČe slovo ter vsem darovalcem prelepih vencev.                                                                      299S       ,
Vsi,  ki  ste   počastili  blagega  rajnika,  pr ej mite       I iskreno hvalo)
V Ljubljani, 26. avgusta 1913.
Žalujoči sorodniki.
Stran 6._________________________________________^^________.&OVENSK1 NAROD", dne 26. avgusta 1913.                                                                  !                           195 štcv.
jg^T  Optik in špeciallst. K. J XJ R. Jfcl A. N  Optik in Jpccialist. ^^^
'     if^I=^^LJUBLJANA'         OptiCni zavod z električnim obratom.          šeienburgova ulica u. 4. ~^Jk<D   ~j^
PogreSno navadno steklo      ___-----  dalinOCrleđi    =====                     BI^^^^^^^^^^^^^^^Hja^^^^i^^^^lIll        X     n                                                       Pravilna lega plošč, brušenih
za očala.         2688                  uuijuvgitui. -------:—.                        ^11^11"1^^^^^^^^^^ ■                              ^*                         Popravila se iz?ršnjejo v lastni dclavnid.         po sistemu Perpha.
ISprejema zavaravanja človeškega živ-I                                                       SUL^^W^^I T,^L**                                       Zavaruje ooslopja in premićnine proti
ljenja po najraznovrstnejših kombi na-I                                                   "                                                 **                                                          požarnim škodam po najnižjih cenah.
cijah  pod  tako  ugodnim!   ropoji, kol.V   -   .«.     vzaiemnO    UVirOffllna    banka    V    Pragi.     •»•    o   .-.   Škode cenjuje  takoj in najkulantneje.
nobena druga zavarovalnica.         I ac*ervnl tondi E 58,4tl.432-5«   —   Uplata«©  odškodulue  in  kao i tali je S 123,257.695*77    Uživa  najbotjši sloves. koder posluje.
Zlastt   je    ugodn7~zavarovanje   na   Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.    PoMr!  Spre]e^77udi zavarovanja
dofivetje  in smrt z manjšajočimi  se                    —————     v««  pojasnila   daje:      —————                proti v|Omski tatvini   pod zelo ugod-
12         vpiaaii.            ww Generalno lastonstm i Ljubljani »iSefKT™.,".* »Oosposki ulici ste«. 12. -••   »imi *>*<>*■ - Zahteva*eeros"ekte'
Sprejme se tako]       3942
dva Ma pomoćnika
v delo. Eden naj je zmožen finega velikega dela, drugi pa poleg velikega dela tuđi  angleškega krojaŠtva.
Ponudbe   ali   vprašanja   na   uprav. »Slov. Naroda« pod šifro ,A. B./29421.
Spreime se ion
8   primerno    iolsko   naobrazbo
v špecerijsko tigovioo L Perdao, LjDtiljaoa.
2933
Jldesto učenca
i mešani trgovini se ište za krepkega dečka.
Govori   4   jezike.   Gre   le   na   deželo. Ponudbe se prosi na Voltman, Vcl. Lašče.
Hiša na deželi
v   celjski   okolici.
Priložnofttni nakup.      2960
4 sobe, 2 kuhinji, 2 jedi Ini shrannbi, 2 drugi Čumnati in različni postranski prostori, pral-nica z dvema kotloma, velike drvarnice, 2 svinjaka, vse z opeko krito, dvorišče za perutnino, velik izboren zelenjadni vrt, vse prisojno ležeče, biez prahu, z leDim razgledom na okoli ležeće gozdovite vrhove in na i 10 minut odđaljeno mesto, 10 let davka prosta se uroda Cena 12.100 K, na roke 2 do 3V-0 k Poiasnila daje g. Mihael Ma-ček, ćevljarski moister v Celju, Cer kvenl trg 4tev. 1.
\M   naifinejse rokavke
^^^         w pravi francoski parfumi -•§
^HH^L               in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti.
£KKlj5&£J£^                                  Za obila naročita se priporoča                    930
AiHwk  Otilija Bračko
^^^T          ^P^"        Ljubljana, Dunajska cesta 12, v Mathianovi hiši.
Pormsniedez.nEkdaiPogatGikovEliisE
v Salendrovi    ulici v Ljubljani bo   oddal   dežclni  odbor  potom javne  ponudbene cbravnave.
Pojasnila   daje   deželni   stavbni   urad   med   navadnimi   uradnimi   urami, Pismene ponudbe,   ¥  katerih naj   bodo  natančno   navedeni vsi  pogoji je predložiti                                                                                                              2989
do 3. septembra L L ob 11 dopo!dne
podpisanemu  deželnemu  odboru.
Ponudbe, katere morajo Hiti  ko^-rovane s Uollrom  za  eno krono,  dopo-
slati ie zaoečatene z napisom: „Ponudba za porašenle Pogačnikove hiše v Sslendrovi ulici11.
Na ncpopoine, oziroma nejasne ponudbe se deželni odbor ne bo oziral. Izrecno si tuđi pridržuje pravico, izbrati ponudnika neglede na ugoHnost ponudbe, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno o >ravnavo.
Od  dež.  odbora kranjskoga
v Ljubljani, dne 25   avgusta  1913
H|  Ljubljana, M   p|        »*«■*■■ m   W  LJubliana. IM
H]  Marije Ter. W   V»H     H flffillC9   H  Merije  Ter. [M
M  cesta   ftt  U N   I    I,   II Uli U A   M  cesta   fit  u ^
M  : (KoUzei). : M   * *"   ■••■r •■•   W  : (KoliieJ). : M
*y g g g g ttng gHggRggggggJ JLJg g g g J J 1 ^
i Zaloga poilva m tapetniškega hlapa. E
a Zaloga spali teriilBili sob § Mm, dini n zimnice L
M    - v različnih najnovejših slogih. ::   H   =   različne kakovosti-    ==   N
3 « • »S S o.roWSvTz^o; =
^   Priznano solidno   blago   W                                           »  p
S M^^<n^ce."^. a vsatointnft slit, mai ili, g
Mestna ucltelfica sprejtne za pri-hodnje iolsko ieto
na stanovanje in hrano.
Klavir na razpolaeo. Oglasi na : |fT. K. 69" pOŠtao 3eŽeČe, samo proti ukazilu  in>eratnt^a  lista.                  2837
SprejEme se v mesfo v sta!no
starelša ose&a
ki je zmožoa samostojno voditi malo gospodstvo.
Slovenskega in nemskega jezika zmo-/ ne imajo prednost. — Ponudbe na upravniŠtvo »Slov. Naroda«.             2936
za fotografsko o&rt
WBT se tako) sprefme-  "^Kt
Kje,     pove    upravniŠtvo    nSlov. Naroda".                                             2982
Od l \\. deželnega šolsksga svsta hooces.
nadoIjBvolna šala in
Mliiki penziona!
Kristina Joanowits, Dunaf VIII., Pleilgasse 5 (vhod Lercheagasse).
V stna   vzgoja   in   pouk. — Poučujejo
srednje^olski    profesorji.   —  Velik    vrt
Razkošno opravijeno. — Izvrstne   reference.
1982
I Zavod za pobio i Fran ĐoĐerlet v Ljiianl I frančiškanska ulica 81 priporoča pohištvo vsake vrste B solidne izvršitve in po nizki ceni.  I
krojač prve vrste a|
Ljubljana,    2OT2.3W
Oanalska cesta it. 20 ^S
5 (nasproti kivira« .Europa') H
I :: se priporoča.:: fl
I zaloga aosleUtem Mapa. |
D- Ravnihar
vijudno naznanja, da je preselil svoje pisarniške prostore
na Miklošičevo cesto st. 26
(Sodna ulica, št. 9,   Bahovčeva hiša :           pred justično palačo).          :
oooo
i^^xiioiaol>ily
Laurin & Klement
Tvornica v Mladi  Boleslavi.
Narotlla   spreiema   A.   Parxer - Mfthlbacher, Imperialgarage, Gradec, Pestaloxzistrasse 37.
VsaKi dani
■    otrdi to prepričanje:                            I
■    nežno vonjavo, istotako fini okus, —   I I   polno zlatorujavo barvo da naši kavi   I
■    edino    le   dobroznani,    izkušeni   za-   I
■    grebški                                                    I I       „kavin pridatek pravi :Franck:**      I
■    s tovarniško znamko „kavin mlinček*.    |

[Modna trgovina
I            v Ljubljani
I Stritarjeva ulica št. 7.
I   Solidno blago. Nixke ceae. Vzorci poštnioe prosto. 1_                                                                                 I
illM
f:: Konfekcija ::]
I za dame in deklicef
■ Mas«, aiodao blag«, šakao, platao, I I farattar«, prsprog*, iarp«, rale, ptotL I