•j PROBANKA PE KRANJ Koroška 1, tel. 04 / 280 16 00 VARNOST KRANJ MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE • PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE E-mail:varnost@varnost-kranj.si DEŽURNI CENTER i http://www.varnost-kranj.si (04)20 15 100 SBTB ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKI* Gorenjska^ Banka Banka .< palubom http:/ www.gbkr.si Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 5 - CENA 210 SIT (13 HRK) Kranj, petek, 18. januarja 2002 Razmere na cestah so takšne, kot bi hodili po hlevu, je v vremenski napovedi te dni dejal Andrej Velkavrh. Foto: Gorazd Kavčič NATO da ali ne V Državnem zboru je ta teden potekala prva javna predstavitev mnenj o vključevanju Slovenija v zvezo NATO, ko so se jasno odrazilo razmerje med naklonjenostjo in nenaklonjenostjo temu zunanjepolitičnemu in varnostnemu cilju naše države. Državni vrh se je izrekel za vstop v zavezništvo, podpira ga večina parlamentarnih strank, svoje argumente pa imajo seveda tudi nasprotniki, da o dvomih v javnosti niti ne govorimo. Pristaši navezovanja Slovenije na NATO govorijo največji možni nacionalne varnosti, ki jo skozi kolektivno obrambo nudi ta vojaško politična organizacija, o možnosti soodločanja o varnostnih in političnih vprašanjih evroatlantskega prostora, o sodelovanju v boju z mednarodnih kriminalom in terorizmom. Slovenija ta čas nemara res ni varnostno ogrožena, saj je stabilna država tik pred članstvom v Evropski uniji, s sosedami ima dobre odnose, prav tako v širši mednarodni skupnosti. Ali bo tako tudi v prihodnje, ko ne vemo, kaj se bo dogajalo v svetu, o čemer nas prepričujejo usodni septembrski dogodki v Združenih državah Amerike? Slovenija je vendarle majhna dvomilijonska država, ki ne bo nikoli mogla vzpostaviti močne lastne vojske, ki bi jo lahko branila tako učinkovito kot NATO, ko bi v primeru ogroženosti za Slovenijo stalo 19 držav. Nasprotniki vstopa Slovenije v NATO pa razmišljajo o morebitnih vojaških oporiščih se-vernoatlantskega zavezništva v Sloveniji, jedrskem orožju, pošiljanju slovenskih vojakov v mednarodne misije po svetu, o povečanju slovenskih obrambnih izdatkov (naše obrambne oblasti sicer zagotavljajo, da tega v primeru vstopa v NATO ne bo). Zmago Jelinčič je celo menil, da pri NATU ne gre za nič drugega kot za dominacijo ZDA nad Evropo in ostalim svetom. Slovenija letos z vrha zavezništva v Pragi pričakuje povabilo v NATO. Ali bodo državne oblasti o morebitni odločitvi razpisale referendum, še ni jasno, se pa zanj zavzemajo tako pristaši kot nasprotniki: slednji zato, ker pričakujejo večinsko odločitev proti, prvi pa zato, ker pričakujejo odločitev za, kar naj bi okrepilo legitimnost odločitve. • Danica Zavrl Zlebir ___ Negotovost slovenskih proizvajalcev zdravil Ameriško Združenje proizvajalcev zdravil predlaga uvrstitev Slovenije na watch listo 301. Sloveniji očita neupoštevanje mednarodno določenih pravil pri zaščiti originalnega proizvajalca zdravil, ki zahtevajo, da generičnega zdravila oziroma njemu podobnega zdravila naši proizvajalci zdravil šest let ne bi smeli izdelovati. V 70 hišah so brez vode Jesenska suša in zimska dolgotrajna zmrzal sta povzročila, da je v kranjskogorski občini že 70 hiš brez vode. Sanitarno vodo dovažajo gasilci s cisternami tistim, ki zanjo zaprosijo. Ljudje se znajdejo po svoje, sanitarno vodo pa ob koncu tedna zahtevajo predvsem vikendaši. Z zakonom O zdravilih in medicinskih pripomočkih naj bi Slovenija izpolnila svojo obvezo, ki jo je sprejela v Bruslju leta 1999 in fKarna:iei| vključuje podatkovno ekskluziv nosi. Ta naj bi zaSčitila proizvajalca zdravil pred "kopiranjem" njegovega znanja in dokumenta d.o.o., Grajska c. 11, Bled UGODNE CENE kurilno olje, premog, drva ^ 04/5745-230 cije o novem zdravilu. Zaradi ogorčenja domače farmacevtske industrije je tedaj državni zbor Sprejel popravljeni zakon o zdravilih, ta veja industrije pa se je "izognila" spoštovanju določila o ekskluzivnosti podatkov. Ameriško združenje svoje zahteve utemeljuje z dejstvi, da je proizvajal ca, ki je prvi izdelal zdravilo, treba zaščititi, saj je V raziskave in razvoj zdravila vložil veliko denarja, po nekaterih podatkih naj bi za razvoj novega zdravila po-liehovali vsaj deset let in več slo milijonov tolarjev. Ob tem ne gre spregledati tudi spoštovanja intelektualne lastnine in Američani na svojo "črno listo" uvrščajo dr 2ave, ki le lastnine ne spoštujejo. V novomeški Krki in v ljubljanskem l.eku pa opozarjajo na monopole nekaterih farmacevtskih družb, na negotovost zaposlenih v slovenskih farmacevtskih podjel jih in na manjšo dostopnost zdravil, kajti patentna zaščita naj bi se po mnenju vodstva omenjenih družb začela izrabljati za dosego drugih ciljeV, predvsem monopolnega položaja na trgu. Dejstvo, da državni zbor na i/redni seji po skrajšanem postopku sprejema spremembe Zakona o zdravilih m medicinskih pripomočkih, naj bi bil po njihovem mnenju popuščanje tujim interesom, za katerimi stoji konkurenčna industrija. • Kenata Skrjanc, foto: Gonud Kavčič Komunala Kranjska Gora, ki mora skrbeti za glavne cevovode in za dostavo vode - za hišne priključke skrbijo občani sami - ugotavlja, daje letošnja zmrzal že prizadela okoli 70 objektov. Prizadetim, ki vode nimajo, ali pa je v ceveh zamrznila, dovažajo dnevno sanitarno vodo - okoli 2000 litrov na dan jo razvozijo gasilci s cisterno povsod po občini: v Jasno, na Dovje, v Kranjsko Goro, Mojstrano in drugam. To so večinoma posamezne hiše, gospodinjstva, ki Kranjska Gora - Niti najstarejši Kranjskogorci in Ratečani ne pomnijo, da bi pozimi ostali -brez vode! Brez vode zato, ker je zmrznila in zato. ker je zaradi sušnega jesenskega obdobja ni dovolj. Včasih je res zmrznila, vendar v spomladanskem času, ne pa pozimi, kajti pozimi je vedno padlo toliko snega, da je s svojo plastjo tako zaščitil ali "izoliral" zemljo, da ni globoko zamrznila. Letošnje nizke zimske temperature, ki trajajo že dva meseca -zjutraj je temperatura skoraj red- no minus 15 stopinj Celzija - so povzročile, da je zemlja zamrznjena tudi do 140 centimetrov v globino. Tako je v Ratečah, kjer imajo vaščani vodovod napeljan iz Tamarja in mora voda neprenehoma teči, da ne zmrzne. Huje je tam, kjer ne more teči, ker je ni, najhuje pa tam, kjer v hišah ni prebivalcev. V vikendih, ki jih lastniki uporabljajo le občasno, je še posebno kritično, saj voda, če ne teče in se je ne uporablja, hitro zmrzne, vode pa zaradi jesenskega sušnega obdobja marsikje tudi ni dovolj. so se nič hudega sluteč ujela v past novodobnih alkatenastih cevi, ki jih ni mogoče "odmrzni-ti". Tisti, ki imajo še stare ali pa so pri novogradnjah vztrajali pri litoželeznih in pocinkanih, imajo to srečo, da se take cevi dajo "od-tajati", alkatenastih pa ni mogoče. Pri komunali pravijo, da bo tako do prve odjuge, ki je lahko šele aprila, kajti v kranjskogorski občini se nizke temperature kar "dolgo držijo". Vsekakor pa marsikdo trpi pomanjkanje vode zato, ker je suša in zato, ker je letos tako peklensko mraz. • Darinka Sedej Kompenzacije coml EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. ECO OIL 0453177 00 Z včlanitvijo do 31.1.2002 omogočamo brezplačno sodelovanje v sistemu eKompen/acije.com do 1.6.2002. Tolofon: (01)439 40 10,(02)234 01 63" ~* I PRIMSKOVO-04 20192 50 9770352666025 IZ POLITIČNIH STRANK Čas je, da bi letela Branko Grims, državni svetnik, SDS Friedrich Hegel je bil že močno v letih, ko so ga povprašali, ali so njegovi nauki padli na plodna tla. Filozof je zavzdihnil: "Od toliko učencev me je razumel samo eden - in še ta povsem napačno. " Petnajstega januarja je minila deseta obletnica priznanja samostojnosti in državnosti Slovenije s strani članic Evropske zveze. Isti dan je iz enakih razlogov praznovala sosednja Hrvaška. Razlika je bodla v oči. Na Hrvaškem se je na slavnostni seji sestal parlament, vrstile so se številne slovesnosti... V Sloveniji pa nič posebnega. Samostojnost je očitno po mnenju sedaj vladajočih nekaj, kar je potrebno pozabiti. Razen v tistem minimalnem obsegu folklore, ki omogoča, da proces dirigirane pozabe ni preveč očiten, ga pa seveda ne more zaustaviti. Pravi absurd je, da priznanje slovenske samostojnosti praznujejo bolj v drŽavah, ki so Slovenijo priznale, kot pa država, kije bila priznana. Verjeli ali ne: sredi pomladi bo priznanje samostojnosti Slovenije praznovala - Japonska. Vlada pa je le poskrbela, da je bila deseta obletnica slovenske samostojnosti nekaj prav posebnega. Sprejela je odločitev o obsežnem krčenju zdravstvenih pravic. Poslej bo celo vrsto zdravil, ki so bila bolnikom dosegljiva brezplačno, potrebno drago plačati. Cene zdravil so (ob plačah, ki jih hoče vlada še dodatno omejevati in po napovedih celo realno zniževati) postale navadnim državljanom že praktično nedosegljive. Samo primer, ki ga je zaslediti v medijih: otrok s hudo alergijo porabi v nekaj dneh mazilo, katerega cena je okoli tri tisočake (doslej pa je bilo zastonj!). Kronična bolezen te vrste pa lahko traja po izjavah zdravnikov tudi po deset in več let. Pa izračunajte... Vlada je hkrati ukinila tudi možnost povrnitve potnih stroškov bolnikom, kar je najbrž celo ustavno sporno, saj postavlja bolnike iz bolj oddaljenih krajev v povsem neenakopraven položaj proti bolnikom iz Ljubljane, kjer se pač nahaja večina zdravstvenih institucij. Kasneje so predstavniki vlade ogorčenje javnosti poskušali omiliti z izjavami, da za tiste, ki morajo na pot večkrat, ta ukinitev stroškov ne velja. Toda v isti sapi so se zapletli v izjavah o tem, ali je večkrat - že dvakrat ali trikrat ali je to šele več kot trikrat... Dodatek k temu je tudi nova zakonodaja o porodniškem dopustu, kije napisana tako, da novosti v glavnem uvaja postopno (beri: čez leta), njegova edina takojšnja posledica pa bo v resnici samo to, da bo mama poslej z dojenčkom lahko mesec dni manj(!), kot poprej. Vladna "finta" je namreč v tem, da ni več mogoč tisti "podaljšek" z dopustom, kije bil v veljavi doslej. Ali to odtehtajo tisti trije meseci teoretično možnega očetovskega dopusta ? Teoretično zato, ker bi oče prejemal plačo le pol meseca, ostali čas pa bi on sam sicer imel zavarovanje - a bi družina dva meseca in pol ostala brez njegovih osebnih dohodkov. Koliko slovenskih družin si to lahko privošči? Kdor živi v realnem svetu, temu je jasno, da bo ta možnost praktično ostala le mrtva črka na papirju. Bo pa se vlada še naprej zagotovo hvalila z "izenačevanjem možnosti". In v slovenskem medijskem prostoru ji bo to zanesljivo uspevalo še naprej. Javnu glasilu so te dni še vedno polna velikih besed o "nacionalnem interesu". Toda glede na izražena stališču "inženirjev človeških duš", povprečen držuvljun kot nacionalni interes dojema pivo (pri tem sploh ne gre zu pivo, ampak je v igri bolj plačevunje računov zu staro no-menkluturo iz denarju pivovurn, ki ob solustništvu tujcev ne bi bilo več mogoče), namesto zdravju in vurnosti. V resnici pu bi lahko nacionalni interes zaščitili samo z lastninjenjem bank z delitvijo certifikatov med vse državljane (kar je SDS že predlagala) in z vstopom v zvezo NATO (ki edina daje ne le varnost, ampak tudi dostop do nekaterih najnovejših tehnologij in znanj, kur je življenjski interes Slovenije, še posebej njenega gospodarstva). Po vladnem zoževanju zdravstvenih pravic pa bi kot nacionalni interes zagotovo morali opredeliti še zamenjavo sedanje vlade. Morda ob poročanju največji vladni stranki podložnih javnih glasil res volivci reagirajo kot Heglovi učenci iz zgornje anekdote, toda tokrat je vladno "obeležitev " desete obletnice priznanja naše državnosti s struni članic Evropske zveze mogoče zapisati kot en sam, vsakomur razumljiv stavek: Zdravstvene pravice državljanov krči prav tista Drnovškovo vlada, ki zase kupuje prestižno letulo. Najbrž pa je vlada prezrla, da je v nakupu letalu tudi veliko simbolike -res je čas, da bi letelu...! Zaščititi slovenske nacionalne interese Ljubljana - Poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti je na predsednika Republike Slovenije Milana Kučana naslovil pismo o zaščiti slovenskih interesov. V njem med drugim takole pravi: "V zadnjem času se je v slovenskem političnem in gospodarskem prostoru razvila žolčna polemika v zve/i s slovenskim nacionalnim interesom. Polemika se je razvila oziroma je bila spodbujena s prodajami, ki so v teku, so se ravnokar končale ali pa so na sporedu v bližnji prihodnosti. V slovenskem nacionalnem interesu je, da ohranimo svoja najbolj razvita podjetja, ki so tudi mednarodno konkurenčna. Verjamemo, da je vlaganje tujega kapitala smiselno le, če tuj kapital prinese nova delovna mesta, vlaganja v proizvodnjo, nove tehnologije, nova znanja, skratka, da krepi konkurenčnost slovenskega gospodarstva in ne da mu jo odvzema. Vlada Republike Slovenije v desetletju slovenske samostojnosti žal ni pripravila nikakršnih strategij ali opredelitev slovenskega nacionalnega interesa, kot jih imajo evropske in druge države. Zato, ker nismo uspeli z raznimi pobudami, da bi državni zbor to obravnaval, ocenjujemo, da vladajoča koalicija problematiko namerno ignorira. Prosimo vas, da v skladu z ustavo skličete izredno sejo državnega zbora in tako zaščitite slovenske nacionalne interese in demokracijo." • D.S. Najbolj prijazni državni uslužbenec Ljubljana - Vlada je pripravila projekt Predlog z razlogi, po katerem naj bi v okviru programa odprave administrativnih ovir oziroma prenove javne uprave izbirali najbolj prijazne državne uslužbence. Državljani bodo vsak mesec na izbranih upravnih enotah zbirali najbolj prijaznega uslužbenca meseca. Ta mesec - januarja - bodo državljani izbirali najbolj prijaznega uslužbenca na upravnih enotah Mozirje, Šentjur pri Celju in v Idriji, do konca leta pa bodo tako akcijo pripravili v petih izbranih upravnih enotah. Najbolj prijaznega uslužbenca bo med uslužbenci, ki bodo prejeli po največ glasov na upravnih enotah, vsak mesec izbral predsednik vlade, ki bo ob koncu leta izbral še najbolj prijaznega uslužbenca leta. Slovenija pred vrhunskim zasedanjem zveze NATO v Pragi NATO je več varnosti za manjšo ceno Na javni predstavitvi v veliki dvorani državnega zbora so se vsi govorniki - Borut Pahor, Milan Kučan, dr. Janez Drnovšek, Anton Grizold in dr. Dimitrij Rupel - zavzeli za vstop Slovenije v zvezo NATO. NATO ni več vojaška sila iz obdobja hladne vojne, ampak zanesljiva garancija za stabilnost in mir. Nekateri, predvsem Zmago Jelinčič, so bili proti vključevanju, drugi so skeptični. Ljubljana - Predsednik državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor je v sredo v veliki dvorani državnega zbora nastopil kot uvodni govornik na javni predstavitvi mnenj Slovenija pred vrhunskim zasedanjem zveze NATO v Pragi. Na javni predstavitvi mnenj sta s svojimi prispevki sodelovala tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Borut Pahor je v uvodu dejal, da je vstop Slovenije v NATO strateška zadeva, ki je v velikem slovenskem nacionalnem interesu. Slovenija upa, da bo povabljena jeseni v NATO in ta rešitev nas v Sloveniji ne sme presenetiti. Pripravljeni moramo biti na vstop, v nadaljnjih razpravah o koristnosti vstopa pa se mora krepiti nacionalno soglasje o tem pomembnem koraku. Borut Pahorje dejal, da je večina strank v parlamentu za vstop Slovenije v NATO, da pa je javno mnenje še vedno razdeljeno in manj enotno. Pahor se je zavzel za razpis referenduma in za okrepitev politične enotnosti v pripravah na vstop Slovenije. Za vstop Slovenije se je zavzel tudi predsednik države Milan Kučan, ki je opisal razloge, zara- £«- a zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih. V nasprotnem primeru bi se Slovenija v Združenih državah Amerike že prihodnji mesec znašla na tako imenovani VValch listi 301. Se pravi na črni listi med drŽavami, ki po mnenju ameriškega združenja proizvajalcev zdravil ne spoštuje zaščite blagovnih znamk. Sporni člen omogoča daljše prehodno obdobje za slovensko farmacevtsko industrijo, da bi lahko uredila dokumentacijo o patentih za zdravila. Vlada meni, da bi podaljša- nje lahko odkrilo, da za vse blagovne znamke ni ustrezne dokumentacije, kar bi povzročilo še večjo škodo tako farmacevtski Industriji kot nasploh slovenskemu gospodarstvu. Na kolegiju državnega zbora so obravnavali predlog dnevnega reda redne januarske seje držav nega zbora. Na dnevnem redu bodo imeli 40 točk. Poslanci bodo med drugim obravnavali tudi interpelacijo ZOper ministra za okolje in prostor Janeza Kopača, te solucijo o položaju slovenskih izseljencev, ki živijo v tujini, zako ne. ki so jih preložili s prejšnje redne seje: zakon o krmi, o živinoreji, o delovnih razmerjih, zakon o javnih cestah, o predlogih nacionalne stranke o prevzemih in o varovanju konkurence, s katerima naj bi zaščitili slovenske nacionalne interese. Na dnevnem redu Imajo tudi nacionalni program vi sokega šolstva. Na januarski seji bo državni zbor odločal tudi o višini denarja, ki pripada posameznim političnim strankam glede na to, koliko glasov so dobile na volitvah. Letos naj bi med osem parlament ranih strank razdelili 549, prihodnje leto pa 576 milijonov tolarjev. LDS kot največja parlamentarna stranka bo dobila mesečno po 16 milijonov, SDS 7,3 milijona. ZLS1) 5,7 milijona, SLS 4,6 milijona, NSi 4,3 milijona, DeSUS 2,8 milijona in SNS ter SMS po 2,4 milijona tolarjev. • Darinka Sedej Gore so pozimi zelo nevarne Januarja se je v komaj 13 dneh zgodilo 15 gorskih nesreč, ki so zahtevale kar tri življenja. Gorski reševalci opozarjajo na previdnost, saj so gore odete v led. Ljubljana - Početje ljudi, ki odhajajo v gore, je odvisno od njih samih. Pogosto je tako tudi z nesrečami. Ko do njih pride, reševalci skušajo le pomagati. Pozneje opozarjajo na vzroke nesreč, da bi s tem zmanjšali njihovo število. Žal jim to lani ni uspelo, v gorah pa se je črno začelo tudi letošnje leto, je povedal načelnik GRS Slovenije Dušan Polajnar med torkovo novinarsko konferenco. Iz pregleda reševalnega dela v gorah je razvidno, da je Gorska reševalna služba Slovenije vse bolj potrebna. Leta 1999 so našteli 197 reševanj, poizvedovanj in iskanj, za katere so porabili dobrih 6000 ur. Pomagali so 211 osebam; za 29 ljudi žal ni bilo več pomoči. V 103 primerih je sodeloval zdravnik, za 63 akcij pa so potrebovali helikopter. Predlani so imeli kar 258 akcij, v katerih so reševali 287 oseb. Na srečo so bile posledice nezgod lažje, saj je v gorah umrlo 24 ljudi. Slabše je bilo lani, ko so v 260 akcijah reševali 284 oseb; kar 32 je bilo mrtvih. Glede na leto prej, ko so opravili 9.181 ur, se je ta čas zmanjšal na 8.948 ur; sodelovanje zdravnika je bilo obe leti potrebno v 156 akcijah, helikopter pa je poletel 111 -krat predlani in 123-krat lani. Padec in zdrs najpogostejša vzroka "Lani je bilo res več mrtvih, saj so se nesreče dogajale v vseh mesecih, manj pa poleti. Toda od 32 žrtev je v gorah izgubilo življenje 21 ljudi. Gorski reševalci namreč pomagamo tudi pri drugih nesrečah, zato so v pregled zajete še nesreče pri delu in športu v hribovitem svetu. Za smrtne nesreče v gorah sta največkrat kriva padec in zdrs. Že pred poletno sezono smo opozarjali na sneg v visokogorju, a to ni pomagalo. Zaradi padca seje ubilo 12, zaradi zdrsa pa 7 ljudi. Veliko je bilo tudi po- javov bolezni; v 6 primerih se je končala s smrtjo. Precej nenavaden je bil primer višinske bolezni pri madžarski državljanki, ki seje z morja odpravila na Triglav. Pri težjih ponesrečencih je veliko poškodb glave (lani 20 primerov), zato bi lahko marsikatero tragedijo preprečila uporaba čelade. Reševalci nenehno opozarjamo na napake, ki jih delajo obiskovalci gora. Zdravniška podkomisija je lani izvedla akcijo, med katero je v kočah predstavljala pomen zdravja pri hoji v gore. S tem smo verjetno preprečili vsaj del nesreč. Ze drugo leto smo imeli ob vikendih dežurstvo na Brniku, saj je pri težjih poškodbah pomemben čim hitrejši prevoz ponesrečencev s helikopterjem do bolnic," je povedal Pavle Podobnik, načelnik podkomisije za informiranje pri GRS Slovenije. V gore s primerno opremo in znanjem "Letošnje leto se je v gorah začelo črno. Lani sta januarja umrli v 12 nesrečah 2 osebi, letos pa se je v komaj 13 dneh zgodilo 15 nesreč s tremi smrtnimi žrtvami. Lepo vreme privablja številne obiskovalce, ki iz doline gledajo razmeroma kopne gore. Prav to je za mnoge nevarna past, saj je gorski svet marsikje odet v ledeni oklep. Zato med nesrečami prevladujejo zdrsi na poledenelem terenu. Do poškodb prihaja tudi pri plezanju ledenih slapov. Pozimi je bolj težavna orientacija; ker nekateri zaidejo, jih je treba iskati. Večkrat je potrebna naša pomoč tudi zaradi zahtevnih poškodb na smučiščih, kjer so dežurni člani nekaterih postaj GRS," je ugotovil Dušan Polajnar, načelnik GRS Slovenije. Koristni nasveti in opozorila In kaj svetujejo gorski reševalci obiskovalcem gora? V tem času naj se podajo v gore le s primerno opremo za zimske razmere (cepin, dereze, čelada). Pomembno je, da znajo to opremo tudi pravil- S helikopterjem je prevoz ponesrečenca do bolnice najhitrejši. Lani je helikopterska posadka sodelovala v 123 akcijah. Klasičen način reševanja v gorah je vselej težaven in pomeni tudi tveganje za izkušene gorske reševalce. Obenem je transport bolj naporen tudi za ponesrečenca, reševanje pa je v takih primerih precej bolj dolgotrajno kot s helikopterjem. Foto: Mirko Kunšič no uporabljati (smučarske palice ne dajejo opore na ledu). Kako nepredvidljiv je lahko zdrs, potrjuje nedavni primer gorskega reševalca, ki se mu je pri reševanju ponesrečenca odtrgala plast ledu! Na splošno velja, da so za hojo v gore potrebne izkušnje, upoštevati pa je treba tudi nasvete in opozorila ter se seznaniti z vremensko napovedjo. Izbira ture mora biti odvisna od psihične in fizične pripravljenosti ter zdravstvenega stanja. O nameravani turi je treba obvestiti domače, na turi pa se vpisovati v knjige po kočah in vr- hovih. Če pride do nesreče, ali če koga pogrešajo, mora biti obvestilo čimbolj točno, sicer so lahko pri reševanju hude težave. Čimprej je treba poklicati regijski center za obveščanje na številko 112; če ni mogoče z mobilnim telefonom, je v naših gorah kar okrog 170 obveščevalnih točk (večinoma v kočah). Kot je svetoval načelnik podkomisije za zveze pri GRS Slavko Setina, je uporaben tudi sistem samodejnih radijskih postaj za nujni klic v gorah. Stebričke z aparati za brezžično zvezo s centri za obveščanje so doslej Hude pritožbe zaradi visokih cen ogrevanja Vroči radiatorji, vroče cene Nikjer na Gorenjskem ni toliko pritožb čez distributerja toplotne energije kot prav na Jesenicah. Lastniki in najemniki stanovanj tožijo, da ne vedo, kaj plačajo, zraven pa so radiatorji tako vroči, da se jih ne smeš dotakniti. Le čemu bi jih zapiral, ko pa je čisto vseeno. postavili na Peci, pri Frischaufo-vem domu, na Korošici, Šiji pod Košuto in Stolu, v Vratih, na Krnu in pri Staničevi koči. Kmalu jih bodo montirali še pri Vodnikovi koči in na Snežniku. Letos spet pričakujejo v gorah okrog tri milijone obiskovalcev, od tega okrog 50 tisoč pozimi. Predvsem tujcem priporočajo najem planinskih vodnikov za hojo po planinskih poteh in gorskih vodnikov za plezalne vzpone. Planincem svetujejo nakup čelade, za kar imajo člani PZS 10-odstotni popust. Glede na množičnost je razumljivo, da se bodo nesreče v gorah še vedno dogajale. Zato so hvaležni gorski reševalni službi, da skrbi za preventivo in reševanje ponesrečencev, je dejal Franc Ekar, predsednik PZS. Zal takega odnosa do reševalcev nimajo vsi obiskovalci gora. Lani so izstavili račune za reševanje trem osebam, ki so z neodgovornim početjem izzivali nesrečo v gorah. Niti teh niti sedmih računov od prej še niso dobili plačanih! • Stojan Saje Jesenice - Že nekaj ogrevalnih sezon se tisti, ki živijo v stanovanjskih blokih na Jesenicah in v okolici in ki so priključeni na vroče-vod, s katerim upravlja družba Kres, hudo pritožujejo nad računi, ki jih morajo mesečno plačevati. Znano je, da so na trasah, kjer poteka jeseniški vrdčevod, kar precejšnje toplotne izgube, ki jih je treba plačati. Znano tudi je, da veliko stanovanjskih blokov ni toplotno izoliranih, predvsem pa ni sistema, po katerem bi lastniki stanovanj plačevali res toliko, kot porabijo. Marsikje sistem niti tega ne dopušča, da bi lahko varčevali. Stroške ogrevanja - naj se dušijo od vročine ob prevročih radiatorjih ali pa zmrzujejo ob njih - Kres enostavno deli po stanovanjski kvadraturi, tako da je čisto vseeno, če imajo ob vročem radiatorju odprta vsa okna in vrata. 40 tisoč tolarjev za 60 kvadratnih metrov Lastnikom stanovanj ali najemnikom je tudi letošnjo zimo prekipelo. Tokrat so se oglasili stanovalci blokov na Plavžu, in sicer na številkah 94, 96 in 100, kjer so dobili res mastne račune za plačilo ogrevanja. Za stanovanje v izmeri 67 kvadratnih metrov je bil račun v stanovanjskem bloku številka 100 za december - reci in piši - 42.477 tolarjev s plačilom priključne moči vred. Če prištejemo še november, koje lastnik istega stanovanja plačal okoli 26 tisoč tolarjev in še letošnji januar, ga bodo trije ogrevalni meseci stali kar 100 tisoč tolarjev - če bo dovolj! Res je, da so bile temperature letos izredno nizke, res pa je tudi, da gre za 67 kvadratnih metrov stanovanjske površine. In kako je Kres prišel do tega zneska? Prav zaradi tega, ker stanovalci ne vedo, kako Kres obračunava njihovo porabo, je toliko hude krvi! Res je, da so prav za ta stanovanjski blok ugotovili okvaro toplotnega števca, delilnika za stavbo in stanovalce obvestili, da bodo, dokler delilnik, ki je v skupni lasti hiše ne bo obratovalno usposobljen, porabo toplotne energije obračunavali skladno s primerljivo lansko porabo. Stanovalce moti predvsem to, da gre toliko energije v nič! Vsi sedijo pri tako vročih radiatorjih, da jih zapeče, ko nanje položijo roko. Če bi varčevali in radiatorje zapirali, ne bi nič pomagalo. Stanovalci se držijo za glavo in pravijo: "Noben pameten gospodar ne bi delal tako, kot dela naš upravljalec Kres!" Pravijo nam, naj zapremo ventile - le čemu? Računi, zaviti v meglo Za stanovanjski blok številka 100 je bilo novembra lani porabljenih 45 Mwh, decembra 75 Mwh - za 1333 ogrevalnih kvadratnih metrov. Lastnike in najemnike stanovanj predvsem zanima, kako je upravljalec in distributer prišel do teh 75 porabljenih Mwh, če ni delilnika in če je merilnik pokvarjen? So vzeli pavšal ali kaj? Motijo jih taki nepregledni računi, netransparentnost, zato so v hudih dilemah in dvomih. Se posebej jih je podkurilo to, da v sosednjem bloku za enako ogrevalno površino plačajo občutno manj kot oni sami. Kako je to mogoče, če gre za isti vročevod in isto nabavno in prodajno ceno, za istega distributerja? Tu pa zdaj ni več pomoči, če se stanovalci "vzamejo skupaj" in primerjajo račune. Tako so med drugim ugotovili, da v sosednjem je plačal 30 tisoč tolarjev za 87 kvadratnih metrov, zdi strošek za ogrevanje občutno previsok. Naslednje, nad čimer se jezijo, je priključna moč. Zakaj jo morajo plačevati - plačujejo jo vse leto - kaj predstavlja, ali je zakonita ali ni? Priključno moč plačujejo tudi vsi tisti, ki imajo toplo vodo, ki pa je v stanovanjskem bloku številka 100 nimajo. Priključno moč zaračunavajo tudi elektrikarji, a za to kaj naredijo in ob okvarah okvare odpravijo. Le čemu se plačuje distribu- Stanovanjski blok številka 100... bloku plača lastnik stanovanja za 87 kvadratnih metrov veliko stanovanje 30 tisoč tolarjev za ogrevalne stroške, za 20 kvadratnih metrov manjše stanovanje v stanovanjskem bloku številka 100 pa je treba plačati več kot 42 tisoč tolarjev. Pri tem pa se lastniku, ki terju toplotne energije, če nič ne popravi oziroma popravi tedaj, ko vsi lastniki stanovanj popravijo že plačajo? Najmanj, kar bi pričakovali je to, da bi imeli zaradi plačila priključne moči tudi dobavo tople vode. Očitki so neupravičeni Tako lastniki stanovanj. Kaj pa o tem pravi Kres Jesenice? Na Kresu nam je Marjan Ro-bič dejal, da na vse očitlce lahko odgovorijo in da so povsem neupravičeni. Z vsakim lastnikom stanovanja so se pripravljeni pogovarjati, tudi o (pre)vročih radi-atorjih in o priključni moči, ki je povsem zakonita in jo tudi v drugih gorenjskih občinah pri ogrevanju na tak ali drugačen način vsi plačajo. Kres energijo mora dobavljati tedaj, če so zunanje temperature minus pet ali šest stopinj Celzija in tedaj so radiatorji vroči do 60 ali celo 70 stopinj Celzija. A s tem še niso prevroči in to ni preveč. Vsi lastniki stanovanj pa imajo možnost, da distributerju sporočijo, če preveč ogreva. Princip zaračunavanja in meritev je za vse enak in izhaja iz zakonov in občinskih odlokov, ki se jih strogo držijo. Merilno mesto -za ta primer na Titovi 87 - pokaže porabo za vse na primerni strani, po tarifnem sistemu pa se plačilo med uporabnike porazdeli. V tem stanovanjskem kompleksu so si nekateri števce sami namestili. Števci pomagajo, vendar niso namenjeni meritvam, ampak delitvi stroška. Na Kresu so priznali, da je to velik ogrevalni in stanovanjski kompleks - prevelik in da bodo stroški veliko bolj pregledni tedaj, ko bodo vsi dobili toplotno postajo in bodo lahko znotraj stanovanjskega bloka varčevali. • Darinka Sedej GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik. izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon. 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). Kakšen bo Kranj v prihodnosti Rešitve urbanistične delavnice, ki se je osredinila na povezavo mesta s Planino, bodo javno predstavili v petek ob desetih dopoldne v občinski dvorani. Kranj - Mestna občina Kranj je z urbanistično delavnico želela izoblikovati jasen razvojni koncept za prometno, programsko in prostorsko rešitev mestnega središča. Koncept naj bi ponudil strateške razvojne cilje, združeni javni in zasebni interes, omejil možnost nenadzorovanega in samovoljnega razpolaganja s prostorom ter izboljšal kakovost bivalnega in delovnega okolja. Zato je mestna občina izoblikovala vsebinsko razvojno strategijo, katere izhodišče predstavlja nov prometni koridor z novim mostom prek Kokre, ki bo dal mestu nove razvojne možnosti za ureditev neposrednih obcestnih območij, predvsem na mestu prečkanja kanjona med Gregorčičevo na desnem in C. talcev na levem bregu Kokre, hkrati pa bo prispeval k hitrejši oživitvi starega mestnega jedra in ožjega mestnega središča. Na osnovi smernic je izvajalec urbanistične delavnice, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, izoblikoval temeljne poudarke vizije prostorskega razvoja Kranja. Predvsem gre za možnosti večni-vojske gradnje, ki jo omogoča teren, z vmesno teraso na obeh bregovih Kokre v povezavi z novim mostom, ki bo dodatno povezal Planino s širšim mestnim središ- Podroben pregled poslovanja mengeške občine Nadzorni odbor zahteva podroben pregled poslovanja mengeške občine v letu 1999. Revizijo naj bi začeli sredi marca, občino pa bo stala okoli 2,5 milijona tolarjev. Mengeš - Ljubljanska revizijska hiša Iteo-Abeceda naj bi 15. marca začela revizijo poslovanja mengeške občine za leto 1999, prvo leto županovanja sedanjega mengeškega župana Tomaža Stebeta. Vprašljivo naj bi bilo njegovo nespoštovanje predpisov porabe občinskega proračuna in samovoljno odločanje. Revizijska hiša naj bi z delom že začela, vendar so jo na županovo prošnjo odložili in naj bi finančno poslovanje začeli pregledovati sredi marca. Trenutno imajo zaposleni v občinski upravi veliko dela s pripravo zaključnega računa občinskega proračuna za minulo leto, zato je ta čas neprimeren še za revizijo. Revizorji ne bodo pregledali le računovodskih izkazov, ampak bodo pod drobnogled vzeli tudi poslovanje občinske uprave in javna naročila. Revizija bo občino stala okoli 2,5 milijona tolarjev, zaključno poročilo pa naj bi bilo pripravljeno predvidoma do konca aprila. Zupan Tomaž Štebe je zaradi viso- kih stroškov revizije nadzornemu odboru predlagal, naj se raje odloči za strokovnega svetovalca, ki bi pregledal poslovanje občinske uprave in ves čas sodeloval z omenjenim odborom, kar bi bilo po Štebetovih besedah zagotovo ceneje, poleg tega bodo revizorji delo opravili v dobrem mesecu, svetovalec pa bi lahko dalj časa strokovno sodeloval z upravo. Štebe pravi, da vzrok za revizijo ni v slabem poslovanju ali morebitni izgubi, ampak so nekaterim moteče njegovo poslovanje in odločitve o javnih naročilih. "Pregledovali bodo prvo leto mojega mandata. Očitajo1 mi nepravilnosti, da sem pri plačilu nekaterih javnih naročil presegel pooblastila in nisem spoštoval predpisov, ker sem plačal račune za opravljena dela, kljub temu da v proračunu še niso bila opredeljena in potrjena. V resnici sem le spoštoval pogodbe in skrbel za gospodarnost poslovanja občine ter se s pravočasnim plačilom računov izognil obrestim. Knjigovodsko napak ni, uradno pa tega ne bi smel storiti. Po mnenju nekaterih sem naredil "birokratski prekršek", sam pa menim, da sem le skrbel za gospodarno poslovanje," je dejal Štebe, ki ocenjuje, da bo z revizijo pregledanih za več deset milijonov tolarjev računov in bi nekaterim ustrezalo, da bi nepravilnosti odkrili pred volitvami. Stebetova vnovična kandidatura ni izključena, dokončno pa se zanjo še ni odločil. čem. Obcestne površine na območju "stare Save" na desnem bregu Kokre, ki sodijo med degradirana urbana območja, pa bo mogoče izkoristiti za gradnjo parkirne hiše s 600 do 800 mesti, nad katero bodo lahko zrasli tudi poslovni, trgovski in stanovanjski prostori. Delo v urbanistični delavnici je potekalo v treh skupinah. Dve skupini študentov s Fakultete za arhitekturo sta delali pod mentorstvom profesorjev Petra Gabrijel-čiča in Vojteha Ravnikarja, skupina študentov iz Italije pa pod mentorstvom arhitekta Aleša Prinčiča. Vsaka od skupin je izdelala svojo varianto rešitev, svoj razvojni scenarij. V zadnji fazi so bile vse tri variantne rešitve ovrednotene in združene v končno sintezo rešitev, ki bo strokovna podlaga za spremembo dolgoročnega plana, na urbanistično arhitektonskem nivoju pa za pripravo ureditvenih, zazidalnih in revitali-zacijskih načrtov za to območje Kranja. • Helena Jelovčan Merkur in Mercator morda v Banjaluki V sredo, 16. januarja, je župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj sprejel najvišje predstavnike občine Banjaluka ter tamkajšnje gospodarstvenike. Kranj - Beseda je tekla predvsem o navezovanju gospodarskih stikov med mestoma, izražena je bila misel, da naj bi pri tem po- darskih stikov, predvsem pa Občina Banjaluka vidi prek Slovenije most v Evropo. Konkretno so bile Merkurju in Mercatorju s strani BdWš Kranf BB.3M**x Glasbene želje: 04 231 001 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Rad« Oelvi. d o o. Smatjatna 6 4000 K« magala župana, ter o razlikah med sistemoma sprejemanja prostorskih načrtov v obeh občinah. O resnosti gospodarskih namenov pa priča sredin obisk v Merkurju in Mercatorju. Pobudnik teh obiskov je Drago Stojinovič, ustanovitelj podjetja Stankovič Prom, ki si že približno leto dni prizadeva pripeljati v Banjaluko paradna slovenska trgovca. Obema podjetjema je mesto ponudilo storitve podjetjema pri obnavljanju gospo- Banjaluke ponujene dobre lokacije za gradnjo trgovskih centrov, ki jih bodo v podjetjih proučili in pripravili do konca februarja odgovor na pobudo. Med gosti je bil tudi Darko Mi-jatovič, član upravnega odbora Zveze Slovencev v Banjaluki, ki ima kar 3000 članov, s tem pa so v Srbski krajini najmočnejša manjšina in hkrati tudi najaktivnejša. • Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Za devetletko nove učilnice Čeprav se uvajanje devetletke po Sloveniji večinoma ujema z zmanjševanjem števila otrok, pa bo v Škofji Loki potrebno šolske prostore dograditi. Škofja Loka - Ker občina Škofja Loka spada med tiste z najvišjo nataliteto v naši državi, analize kažejo, da bo potrebno šolske prostore osnovnih šol za uvedbo devetletnega programa šolanja še Renata Škrjanc dograditi. Na vseh šolah potrebujejo še po eno telovadnico. Tonček je rad telovadil, poje pa še vedno V sredo je dopolnil 99 let Anton Zaplotnik, ki sedaj živi v Domu Petra Uzarja. Tam so najstarejšemu občanu voščili tudi člani Društva upokojencev Tržič. Ročevnica pri Tržiču - V domu so pripravili pravo slavje, med katerim so peli in plesali. Tončku se pozna ukvarjanje s telovadbo, saj mu je ostalo dovolj sape, da je upihnil veliko svečo na torti. Kot je hudomušno pripomnila Zvonka Hočevar Sajatovič iz vodstva doma, bi lahko številko 99 na torti mirno obrnili na glavo. Kdor prvič sreča Tončka, mu res ne bi pripisal toliko let. Se vedno je suhe in pokončne postave, pa tudi njegova hoja in glas sta krep- je zaigral na kitaro, pri petju pa so se Darinki Andrejašič in Angeli Meglic pozneje pridružile še druge članice zbora. V njem poje tudi tovič iz vodstva doma, bi lahko številko 99 na Tončkovi torti mirno obrnili na glavo. Ugotovila je, da se Tržičani znajo veseliti in zato dočakajo visoko starost. To je potrdila še Tončka Bahun, ki je isti dan praznovala 91. rojstni dan. Slavljenca sta bila deležna številnih čestitk. Antona Zaplot-nika je z voščilom presenetila voditeljica domske skupine Tulipan Draga Koren, obdarili pa so ga tudi člani Društva upokojencev Tržič in predsednik Peter Belhar, ki je pohvalil Tončkovo dolgoletno sodelovanje v pevskem zboru društva. In kdo je Anton Zaplotnik? Doma je iz Tržiča. "Pri Ba-delnek'", Za vodo, so imeli dve dekleti in fanta. Družina je zgodaj izgubila očeta, zato ji je bilo posebej hudo med prvo svetovno vojno. Tone se je potem izučil pri mojstru Klofutarju za čevljarja. Znanje in spretnost sta mu prav prišla pri delu v tovarni Peko, kjer je ostal do upokojitve leta 1958. V mladosti je rad telovadil in sodeloval s člani društva Orli na tekmovanjih. Tako je spoznal tudi svojo ženo Marijo, s katero sta se poročila leta 1926. Rodilo se jima je pet otrok; štiri hčerke in sin Tonček, ki je komaj 16-leten padel v partizanih. To je bil hud udarec za njih. Anton je na vse hudo pozabljal ob delu in petju. Pel je v cerkvenem zboru in pri upokojencih. Še posebej po ženini smrti leta 1986 je to bilo zanj poleg hoje v gore največje veselje. Zato si s petjem še danes rad krajša čas in s kakšno tržiško razveseli tudi druge. Kot so priznali, bi mu radi prisluhnili tudi ob njegovi 100-letnici. • Stojan Saje V četrtek je škofjeloški občinski svet med drugim obravnaval tudi informacijo o možnostih uvajanja devetletnega osnovnega šolanja v občini, pri čemer posebna študija o tem kaže na to, da bo potrebno vse šole več ali manj dograditi. Prva šola, ki je že začela z uvajanje devetletke, je Osnovna šola Cvetka Golarja (na Trati), saj je tam največji upad števila učencev. Občina je za adaptacijo učilnic že v lanskem letu namenila 17 milijonov talarjev, z uvedbo devetletnega programa pa so začeli v I. razredu, s 7. razredom pa naj bi začeli v šolskem letu 2003/2004. V prihodnjem šolskem letu (torej 2002/2003) naj bo z devetletko v 1. razredu začeli tudi na Osnovni šoli Ivana Groharja in v 7. razredu Osnovne šole Mesto, leto pozneje pa še v 7. razredu v Podlubniku in v prvem razredu na šoli Mesto. Študija je pokazala, da je potrebno za to zagotoviti v Podlubniku 3 dodatne učilnice, na šoli Mesto štiri učilnice ter preureditev vrtca Čebelica za prvi razred ter dograditev ene učilnice in jedilnice na podružnični šoli na Bukovščici. Proučiti bo še potrebno preureditve v Retečah, na Sv. Lenartu in Bukovici, *za vse šole pa velja, da bi potrebovale še po eno telovadnico. V razpravi na občinske svetu so ti načrti dobili popolno podporo, opozorjeno je bilo le na potrebno dograditev (telovadnice) na osnovni šoli za učence s posebnimi potrebami Jela Janežiča. Ugotovljeno je tudi bilo, da uvajanje devetletnega programa v začetku pomeni dodatne stroške, nato pa za občino manj potrebnega denarja, saj se število učencev v vrtcih, ki jih plačuje občina, zmanjšuje. Na dnevnem redu tokratne seje je bil tudi investicijski program za ureditev prostorov knjižnice v nekdanji vojašnici, ki pa gaje župan v bistvu umaknil, saj so svetniki menili, da ni primerno pripravljen. Formalno je bila decembrska seja ponovno prekinjena in knjižnica bo morala počakati na drugo nadaljevanje; • Štefan Žargi Ob torti je Anton Zaplotnik nazdravil z Zvonko Hočevar Sajatovič. ka. Ves nasmejan je sedel v polni avli Doma Petra Uzarja, kjer so mu minulo sredo dopoldan pripravili slavje za rojstni dan. Ko ga je socialna delavka Ljupka Ca-hunek povprašala po počutju, je vedro odvrnil: "Prav izvrstno je, še nikoli tako dobro!" V dom je prišel šele pred tremi leti, a ga imajo vsi radi. Vili Per-ko je prijatelju spesnil verze za praznik in pesem o njegovih planinah. Sostanovalec Anton Noč Tonček, zato ga ni bilo treba dvakrat prositi za njegov najbolj priljubljen napev. "S'm Tržičan" je zapel ob spremljavi harmonike, ki jo je igral Franc Šarabon. In kjer so godci, je tudi ples! Slavljenec je v/trajal, čeprav gaje čakalo več plesalk. Tudi njegova prijateljica Slavka Makarov se je zavrtela z njim. Vseeno mu je ostalo dovolj sape, daje upihnil veliko svečo na dvonadstropni torti. Kot je pripomnila Zvonka Hočevar Šaja- V OBČINA JESENICE C m. Tita 78, 4270 Jesenice, tel.: (04) 586-92-89, fax: (04) 586-92-76, http://www.jesenice.si NAJAVA JAVNEGA RAZPISA ZA PRIPRAVO IN ORGANIZACIJO TURISTIČNIH PRIREDITEV V OBČINI JESENICE V LETU 2002 Občina Jesenice obvešča vse zainteresirane družbe, zavode, turistična društva in krajevne skupnosti, da bo v glasilu JESENICE - OBČINSKE NOVICE, ki izidejo dne 25. 1. 2002, objavljen Javni razpis za pripravo in organizacijo turističnih prireditev v občini Jesenice v letu 2002. Prav tako je besedilo javnega razpisa objavljeno na spletnih straneh Občine Jesenice www.jesenice.si Občina Jesenice Župan Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. KOVINOSTRUGARSTVO KLJUČAVNIČARSTVO KAJZER, d.o.o., Prebačevo 58 a, Kranj itlliisr ■Ni In I m i Izdelava vseh vrst kovanih ograj, drsnih vrat, eno in dvokrilnih zaščitnih okenskih mrež. I m 04/23-23-291, 041/375-441 De profundis delovno tudi po desetletnici Letos kar štirje programi Kranj - Komorni zbor De profundis iz Kranja je zelo uspešno preteklo leto, izkazali so se na Naši pesmi v Mariboru, izdali CD ploščo, zaključil 11. januarja s ciklom petih koncertov sakralne glasbe. V drugi polovici sezone 2001 /2002 jih čaka še veliko dela, sodelovanje v dveh skupnih projektih z drugimi zbori, orkestri, za zbor pa bo višek sezone nedvomno koncertni večer na Festivalu Radovljica. KRA.VJ 1 KU.MOKM / BOK magmim mjstenum dirigentka branka Potočnik Preteklo leto in 10-letnico je komorni zbor De profundis zaznamoval tudi z izidom cd plošče s sakralno glasbo "Magnum mvsterium". Desetletnico obstoja je komorni zbor De profundis iz Kranja primerno obeležil že z uspešnim nastopom na tradicionalnem slovenskem zborovskem tekmovanju "Naša pesem" v Mariboru, kjer je že tretjič doslej prejel zlato plaketo v absolutni lconkurenci. Na tekmovanju, kjer so se predstavili z zelo zahtevnim programom, so prejeli tudi posebno nagrado za izvedbo skladbe Vora bije Uroša Kreka. Jubilejni koncert so sicer mlade pevke in pevci z dirigentko Branko Potočnik Krajnik na čelu, pripravili konec junija v Stražišču. V zanimivem programu so med drugim pripravili krstno izvedbo skladbe Ti zasnuli mesec, za mešani zbor, godala in kongo, skladateljice Brine Jež Brezavšček, besedilo pa je napisala Saša Vegri. Prav tako je izstopala skladba Josefa Gabriela Rheinbergerja Stabat mater za zbor, orgle in godalni orkester. V drugem delu niso pozabili na pesmi, ki so jih v preteklih letih v zboru najraje izvajali. V okviru desetletnice je zbor izdal tudi zbornik, v katerem so zbrali vso dosedanjo statistiko zbora, zanimivi pa so tudi prispevki pevk in pevcev, ki so v njem strnili svoje vtise. V tem času je izšla tudi druga cd plošča zbora De profundis z naslovom Magnum mysterium, na kateri bomo, z razliko od plošče s slovenskimi ljudskimi pesmimi iz leta 1998, slišali sakralna glasbo 19. in 20. stoletja. Dve skladbi je za zbor napisal tudi skladatelj Damijan Močnik. Novo sezono so izjemoma začeli šele v oktobru, saj so pred tem nekoliko preoblikovali zbor, v katerem je sedaj 20 članov, nekaj manj kot v prejšnjih letih. Ta trenutek želijo predvsem zapolniti vrzel, ki bo nastala z odhodom dveh baritonov ter altistke na študij v tujino. "Glede na to, da je težko v zbor dobiti ljudi, ki bi želeli in zmogli način dela, kot ga imamo mi, že nekaj časa razmišljam, da bi intenzivno začela vzgajati pomutacijsko generacijo mladih bodočih pevcev, starih od 15 let naprej. Lahko bi pos- KRANJ - dvorano PRIMSKOVO Nedelja 27. 07 ob 20.00 uri Gostovanje Caffe teatra: ^^ft Branko Đurić Komedija l: zasedba igralcev je vsako predstavo različna - kakor pač naletite Prodaja vstopnic: W©IEIGLAS generalni medijski pokrovitelj tel.: 04/20? 42 47, inh tel: 037 60 22 00 kusili znotraj našega društva, seveda pa moram najprej raziskati interese mladih," o potrebi po tovrstnem iskanju novih bodočih pevk in pevcev razmišlja Potočnik Krajnikova, ki vse, ki vas zanima kaj več o tem vabi na spletno stran http://w-ww.drustvodeprofundi s. si. Najprej so v razmeroma kratkem času pripravili zelo zahteven program za cikel petih koncertov ki so jih izvedli v cerkvah na Brezjah, v Stražišču, Ljubljani, na Polzeli in v Tržiču. Program Branka Potočnik Krajnik skladb, katerih rdeča nitje bila tematika od oznanjenja Mariji do Jezusovega rojstva in Božičnega veselja, so izvedli a capella, v njem pa med drugim predstavili redko izvajani Magnificat, angleškega zgodnje renesančnega skladatelja J. Dunstabla, pa ciklus 4 motetov F. Poulenca... Koncerte so zaključili s kolednicami v priredbah Pavla Merkuja in Ubalda Vrabca. Izvajati vrhunska dela svetovne iz slovenske zborovske zakladnice, ki pri nas še niso bila izvajana ali pa so izvajana zelo redko je očitno v zadnjem času izziv mnogih kvalitetnejših slovenskih zborov... "Vsekakor to zelo zanima tudi člane zbora in mene kot dirigentko," je povedala Branka, ki se v letošnjem letu, kljub temu da jo, kot pravi sama, bolj zanima področje a capella petja, loteva programov, ki so za delovanje De profundisa nekoliko neobičajni. Tako so se že začeli pripravljati na skupni projekt z Ljubljanskimi madrigalisti, zborom Akademije za glasbo, Viva Brežice in Ipav-ska ter Pihalnega orkestra slovenske vojske. Izvedli bodo Reguiem madžarskega skladatelja Frigvesa Hidasa, za soliste, zbor in pihalni orkester. Predvideni so štirje nastopi, in sicer v Novi Gorici, Mariboru, Celovcu in Trstu. Vzporedno se pripravljajo na 7. evropski glasbenih festival v Švici, kjer bodo sodelovali v protokolarnem zboru festivala skupaj s simfoničnim orkestrom, ki bo sestavljen iz različnih evropskih zborov. Dirigentko Branko Potočnik Krajnik v kratkem čaka materinstvo, tako ji bodo pri pripravah zbora na omenjene nastope pomagali tudi korepetitorji. "Ko se vrnemo iz Švice pa nas čaka bržkone najpomembnejši letošnji projekt, oblikovanje programa za nastop na 20. jubilejnem Festivalu Radovljica, v drugi polovici avgusta. Moram reči, da sem ob povabilu na tako eminentno glasbeno prireditev zelo počaščena," je zadovoljna dirigentka, ki ima v prihodnje z zborom De profundis še velike načrte, predvsem pa si želi tudi v prihodnje delati zanimive projekte in kvalitetno kot doslej. • Igor Kavčič Gospodar prstanov - prvič Knjiga ali film, predvsem pa domišljija Ljubljana - Trilogija Gospodar prstanov, angleškega pisatelja J.R.R. Tolkiena, je nedvomno ena velikih knjižnih uspešnic prejšnjega stoletja, po mnenju mnogih celo knjiga stoletja. Več kot 50 milijonov prodanih izvodov po vsem svetu je zgovorna številka. Jasno, zadeva je postala (šele sedaj?) zanimiva tudi za Holywood in v četrtek so prvi del trilogije z naslovom Bratovščina prstana v filmski izvedbi že videli tudi prvi slovenski gledalci. Ob pravem času še nov prevod pri Mladinski knjigi. Edini, ki jim vsem vlada. Edini, ki jih vse preseže. Edini, da jih vse poišče in jih v temi poveže. Primerno misteriozen citat iz filma je vsekakor vabljiv. Končno je svetovno in včeraj zvečer tudi slovensko filmsko premiero doživel dolgo pričakovani prvi del trilogije Gospodar prstanov, s podnaslovom Bratovščina prstana, zagotovo najbolj znanega dela angleškega pisatelja J.R.R. Tolkiena. Izjemna domišljijska zgodba o prstanu vseh prstanov, ki lastniku prinaša dolgo življenje (nesmrtnost) in nedotakljivost, a tudi zlo, saj se ga želi vsak za kakršnokoli ceno polastiti. To še posebej velja za Prstanove bese, nekoč velike vladarje ljudi, ki so sedaj ne živi ne mrtvi in so obsojeni živeti v somraku Sauronovega sveta in mu služiti. Prstan po naključju (oziroma je tako zapisano) pride v roke prijaznim in dobrodušnim hobitom. Zavedajoč se zla, ki ga prstan prinaša, mogočen čarovnik Gandalf sivi od hobita Froda zahteva, da prstan odnese tja, od koder je prišel, v ognjene zublje globin sveta teme in senc... Kljub temu da je Harry Potter filmsko verzijo Gospodarja prstanov prehitel za dva meseca, so že vse oči uprte v slednjega. Gre za enega najambicioznejših filmskih projektov vseh časov, v vse tri filme, Prstanova bratovščina je šele Golija razstavlja na Dunaju Dunaj - Včerajšnji večerje v galeriji slovenskega kulturnega centra Korotan na Dunaju minil v znamenju odprtja razstave del akademske slikarke Klementine Golije iz Kranja. Tokrat se Dunajčanom predstavlja s platni in deli na papirju iz obdobja 1999-2001. Gre predvsem za nova dela, ki doslej večinoma še niso bila razstavljena. Za dela zadnjega časa so v nasprotju s tistimi z začetka devetdesetih let značilne bolj umirjene in svetlejše barvne podloge, in kot je zapisal umetnostni zgodovinar Blaž. Rotar, so za slike značilne še subtilnejše kombinacije kontrastov in struktur, na katerih spretno nastajajo profinjeni, predvsem s konturami začrtani stilizirani liki v toplih rdečih, rumenih in najrazličnejših oranžnih tonih. Razstavo je odprl slovenski veleposlanik Ivo Vajgl, v programu pa je sodelovala harfistka Mojca Zlobko. • I.K. prvi del, naj bi vložili skoraj 300 milijonov dolarjev. Producent seveda nima skrbi, da posel ne bi bil dober. Med številne hobite, vilenjake, čarovnike, škrate, vešče, orke in druge osebe, ki nastopajo v tri ure dolgem filmu, je režiser Peter Jackson angažiral mnoge znane igralce, naslovno vlogo Froda Bisagina pa igra Elijah VVood. Pa vendar, scenska slikovitost, tehnična dovršenost, ter znana zgodba so bržkone prvi aduti filma, ki bo zagotovo tudi pri nas beležil veliko gledanost. To, daje film posnet po vseh pravilih novodobnih spektaklov, je jasno, ob triurnem posedanju v kinu pa sem nekajkrat dobil občutek, da sedim za računalniškim ekranom in "se grem" igrico. Novi časi pač. Kot so povedali pri uvozniku filma, Ljubljanskih kinematografih, upajo, da se bo film po obisku približal Harrvu Potterju, zanimivo pa je, da so v ljubljanskem Koloseju v predpro-daji že na dan pred premiero imeli prodanih 2600 vstopnic. Drugi, a pravi prevod Zagotovo ob pravem času, je založba Mladinska knjiga predstavila tudi novi prevod prvega dela trilogije (prav tega, ki ga opisuje film). Kot je povedal urednik Andrej lic, so se za novi prevod, kljub temu, da je prvi izšel pred komaj petimi leti pri založbi Gno-sis, odločili iz dveh razlogov. Pri Mladinski knjigi je že leta 1986 izšel Tolkienov Hobit, leta 1991 pa krajša proza Drevo in listi, in so ves čas seveda imeli v mislih tudi Gospodarja prstanov. Drugi razlog je po IJčevih besedah prvotni prevod slab in poln poman-kljivosti (med drugim brez zemljevidov, ki so za razumevanje zgodbe zelo dobrodošli, brez končnega indeksa.,.), medtem ko je prevajalcu Branku Gradišniku tokrat uspelo veliko bolje ujeti bistvo in duh Tolkienove umetnine. Kot je povedal prevajalec Branko Gradišnik, se je pri svojem delu zato držal navodil pokojnega avtorja in njegovih potomcev, hkrati pa seje zavedal časa in prostora, v katerem živimo. Odreka pa se vseh medmrežnih razprav na temo ponovnega prevajanja (ne manjka tudi groženj), ki se pojavljajo v različnih "chat roomih" oziroma klepetalnicah. • Igor Kavčič jm KINOKR4NJ Nagradni kupon za zastonj ogled filma Gospodar prstanov "Bratovščina prstana" V petek, 18. januarja v kinu Center v Kranju Prvih 30, ki se bodo danes v petek oglasili na blagajni kina Center, bo lahko izbiralo med tremi predstavami, ob 16., 19. in 22.15. uri. GORENJKA - GORENJEC MESECA DECEMBRA 2001 Marjana s prednostjo PREJELI SMO Marjana Novak Franc Jerič Na Gorenjskem že DEVETO zaporedno leto vsak mesec s tedenskimi glasovanji kar na štiri različne možnosti v šestih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". Tudi v letu 2002 jo bomo izvajali. V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledalci GTV - Gorenjske televizije v redni petkovi oddaji GTV-MIX. Glasujete lahko tudi po elektronski pošti (naš elektronski naslov najdete na 3. strani časopisa). Danes začenjamo tretji krog prvega izbora GORENJKE/GO-RENJCA meseca v letu 2002. V januarju izbiramo GORENJ-KO/GORENJCA meseca DECEMBRA 2001. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in televizijskem glasovanju, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, Vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Še vedno je najbolj preprosto glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJ KO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124 »4001 Kranj. Pravilo "ena dopisnica - en glas" pri preštevanju glasovnic dosledno upoštevamo in zato nam ne pošiljajte polnih kuvert 'glasovalnih listkov' ali pa dolgega seznama imen na eni sami dopisnici; upoštevamo jo kot en glas. Enako velja za glasovanje po elektronski pošti. V drugem krogu glasovanja za GORENJKO/GORENJCA meseca DECEMBRA 2001 smo prejeli 123 (v prvem 84) glasovnic, ki smo jih prešteli včeraj. V prvem krogu sta oba, Marjana in Franci, prejela po 42 Vaših glasov - v drugem MARJANA 89 glasov, FRANCI 34. Kratki predstavitvi ene Gorenjke in enega Gorenjca, ki sta prejšnji mesec (decembra 2001) posebej opozorila nase: MARJANA NOVAK, direktorica HTP Gorenjka Kranjska Gora; družba je prvi decembrski dan praznovala 50-letnico in jo obeležila z uspešnim zaključkom niza investicij, zlasti Aqualari-xom, največjim vodnim centrom na območju Julijskih Alp, v hotelu Larix. FRANCI JERIČ, direktor podjetja HIT FIT Mengeš, odlično skrbi za pestro kulturno zabavno dogajanje v mengeški dvorani, v kateri imata domači oder Špas teater in Teater 55; Franciju je Turistično društvo Mengeš prejšnji mesec podelilo posebno priznanje za uspehe v turistični promociji kraja in občine. Tudi v letu 2002 v največji, najbolj tradicionalni in najbolj priljubljeni gorenjski akciji popularnosti sodelujejo: FRIZERSKI ATELJE SILVA v BRITOFU 292 v Kranju, v bližini samopostrežbe Živila, telefon 04/23-43-070 ali GSM 041/405-366, Fitnes center KRPAN Radovljica, Gorenjska 41, telefon 04/53-12-623, lepotni studio FENIKS Bistrica pri Tržiču, Kovorska 17, telefon 04/ 59-46-009. V Frizerskem ateljeju Silva vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca, v fitnesu Krpan in v Studiu Feniks pa vsak teden po eden od glasovalcev uživa v najsodobnejšem šolanju. Poleg tega JERNEJA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenj-ka/Gorenjec meseca. Izmed prejetih glasovnic poleg tega v VSAKEM glasovalnem krogu izžrebamo še sedem sodelujočih, ki ste glasovali z dopisnicami, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v Britofu 292 pri Kranju je tokrat povabljena KARMEN AVSEC iz Črnuč; v Studio Feniks v Bistrici pri Tržiču je povabljen Kranjčan SIMON ŽNIDAR; v Fitnes studiu Krpan v centru Radovljice pa pričakujejo Jeseničanko SIMONO ŠTEFELIN. Vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: Anton Ga-sar, Žerjavec 2, Jesenice; Julka Cuznar, Podkoren 29, Kranjska Gora in Sandi Pivk, Idrijska c. 9, Žiri. Štiri Glasove reklamne artikle pa pošljemo naslednjim: Marija Klemenčič, Studor 14, Gorenja vas; Jože Župančič, Naselje na Bregu 7, Gozd Martuljek; Milena Blažič, Kranjska 8, Radovljica in Jožica Sodja, Gorjuše 71, Boh. Bistrica. Odgovor na pobude prvega moža Darsa Časopis Gorenjski glas je sredi decembra lani (Gorenjski glas, 14. decembra 2001, gospodarska stran) objavil članek s tiskovne konference "Dars namesto poglobitve ponuja nasip" izpod peresa novinarja Cveta Zaplotnika. V članku je navedena izjava predsednika uprave g. Janeza Božiča, da "pri trasi mimo Radovljice iščejo racionalen kompromis med poglobljeno in nepoglobljeno različico. To bi bil lahko nasip...". Dars občini Radovljica javno ponuja novo "cenejšo rešitev" poteka oziroma izvedbe gradnje avtoceste mimo somestja Lesc in Radovljice v nivoju s "položnejšim nasipom iz presežkov izkopanega materiala". Na to ponudbo Darsa, ki govori o nasipih (enostranskih, dvostranskih, visokih, kot so sicer visoke ograje, iz katerih presežkov, če ni izkopa !??), odgovarjam zato, ker smo jo v Radovljici prebrali že drugič - tudi v časopisu Delo, 7. januarja 2002. Kako naj to ponudbo razumemo ob dejstvu, da od pristojnega ministrska za okolje in prostor, kije bilo oktobra leta 2000(1) nosilec javne razgrnitve prostorske ureditve in lokacijskega načrta poteka avtoceste na trasi Vrba - Pera-čica, še do danes od lokacista nismo dobili odgovorov na šestnajst vprašanj občinskega sveta, ki se nanašajo na potek in izgradnjo avtoceste? Kako naj razumemo Darsovo ponudbo, ko je dialog o odgovorih na vprašanja in o možnih rešitvah med občino in državo (brez Darsa!) praktično na "infuziji " ? Kako naj razumemo Darsovo "sivo eminenco" v ponudbi, o kateri predhodno z zainteresiranimi, pooblaščenimi ali pristojnimi razpravljavci z občinske strani na ponujeno "racionalizacijo" nikoli ni bilo razgovora? Kako naj razumemo to ponudbo, ko še niti bilanca izkopa 2 km dela AC in deponiranja jalovine ni bila ugotovljena? Kako naj razumemo omenjeno ponudbo, če smo doslej predstavniki občine do vrha Dar-sove uprave (še predhodne!) uspeli priti na razgovor le enkrat? Glede na dosedanje usmeritve in odločitve občine Radovljica o poteku odseka AC Vrba - Perači-ca skozi naš prostor, Darsovo "ponudbo" razumemo kot javni in nesprejemljiv pritisk na občino in občinski svet, kot zavlačevanje rešitve problema, zavajanje javnosti in usmerjanje "krivde", nesprejemljiv način komuniciranja in vsebinsko nerešljiv "tretji predlog ", ki naj bi ga sprejeli kar preko časopisa. Tako ne gre reševati za naš prostor življenjsko pomembno vprašanje poteka AC. Verjamemo, da pomeni Darsova "ponudba" le razumljivo in tudi legitimno željo plačnika doslej res zelo potrošnega državnega cestnega programa. Janko S. Stušek l.r. Župan občine Radovljica Odgovor Grimsu V pismih bralcev z dne 4. 1. 2002 je g. Brane Grims bralcem natrosil nekaj neresnic, na katere se čutim dolžnega odgovoriti. Nimam namena komentirati delovanja kranjskega Izvršilnega odbora SDS (v nadaljevanju odbor), ne pred prevzemom predsedstva po Grimsu in ne po njem. O tem naj presoja odbor oz- bo presodilo članstvo. Na Grimsovo pisanje o 300 % dvigu sejnin Sveta MOK vam navajam podatek iz uradnega obvestila o izplačilu sejnin. Sejnina pred sklepom o zvišanju je bila 32.232.- SIT bruto, po sklepu pa 64.464.- SIT bruto. Sejnina je bila torej povišana za 100 % in ne za 300 %, kar je čista laž, ker tako očitne napake pa Grimsu le ne prisodim. Priporočam pa mu ogled videoposnetka 3. seje Sveta MOK, iz katerega je razvidno, da smo bili od več svetnikov opozorjeni oz. podučeni, da kdor misli, da mu je odmerjena - izglasovana sejnina previsoka, naj njemu odvečni del le-te nakaže Karitasu ali Rdečemu križu. Nekateri smo to storili, jaz sem Karitas nakazal 100.000.- SIT, koliko pa Grims? O Grimsovem očitku, da se z javnim pisanjem povzroča škoda stranki, pa le toliko, res je, a prav on sam je povzročitelj, saj jo je sam sprožil s svojim pohodom na predsedništvo, ter tako zlorabil zaupanje preostalih članov SDS za uveljavljanje lastnih osebnih ciljev. Mogoče je tudi, da je v svoji samozaverovanosti bil prepričan, da bomo vse požrli, kar nam bo zakuhal. Slovensko povprečje v tem primeru pač ne velja. Njegovi cilji so nam dobro znani, hoče jih doseči zlepa ali zgrda. Cilj po njegovem posvečuje sredstva. Zlepa mu pač ni uspevalo in zdaj si krči novo pot za pridobitev zadostnega števila elektronskih glasov nujnih za izvolitev v Državni svet, za možnost prostega dogovarjanja z drugimi strankami, še posebej pomembno pa bo razpolaganje s strankinim denarjem za osebno promocijo. V ta namen si je moral izboriti mesto predsednika ali pa za predsednika postaviti "tapko", preko katerega bi oz- bo imel proste roke. Vse navedeno pa bo najpomembneje za izvedbo poslanske kandidature čez dve leti. Možni strankini kadnidati oz. protikandidati na "njegovem " volilnem področju bi bili M. Janša in F. Čebulj. Ali ni zanimivo, obeh ni več, ostal je sam. Ni jih več. Kot strela z jasnega pade izjava podpornika prevrata, ki z vso resnostjo izjavi, da "je padla neupravičena senca na nič krivega in sposobnega M. Janšo". Res je, saj nas je kar nekaj, ki to že dalj časa trdimo in dve revizijski komisiji tudi. Brez komentarja. Kljub vsemu nadaljujejo z obrekovanjem predsednika o kraji ipd. le, da po prevratu dodajajo še nas ostale oz. bivše člane vodstva kranjske SDS. Opozarjam tudi na Grimsovo grožnjo, da smo baje nekateri člani prijavljeni strankini nadzorni komisiji z nalogom novega odbora, naj ustrezno ukrepa. Pričakujem, da imajo člani komisije kaj hrbtenice in demokratične zavesti, da smem pričakovati, da bom poklican na "zagovor", kjer bom dobil možnost obrazložiti jim svoje -naše poglede na pretekla dogaja- nja v stranki. Nič ne bom začuden, če mi taka možnost ne bo dana. Ko Grims omenja "pravo hajko na novega predsednika", moram bralce opozoriti na dejstvo, da se je sama priprava na prevrat, sicer še v bolj prikriti obliki, začela že po njegovih propadlih kandidaturah za predsednika odbora in nato za poslanca za Državni zbor, ko so bili potrjevani in izvoljeni njegovi protikandidati. Zelo aktivno je pripravljal svojo skupino za končni naskok na predsedništvo, take silovitosti pa le nismo pričakovali. S svojimi privrženci se je sestajal skrivno proti koncu pa kot odbor in so celo ovirali sejo legalnega odbora. Predsedniku M. Janši je končno le prekipelo in ko ga predsednik J. Janša ni sprejel na razgovor o nastali situaciji, je napovedal svoj odstop, pripravo in sklic volilne konference. A zgodilo se je povsem drugače. V enem tednu je bila sklicana volilna konferenca pod Grimsovo taktirko, katere potek je bil milo rečeno neregularen. Glasovalne lističe je dobilo precej nečlanov, o glasovalcih pa ni evidence. Glasovali smo o dveh kandidatih za predsednika, a tajno glasovanje ni bilo dopuščeno. Na volilni konferenci je bil prisoten tudi predsednik stranke J J. Za zaključek izjavljam, da se je "hajka na novega predsednika" nanašala samo in še enkrat samo na nasilni - nedemokratični postopek priprave in nato menjave predsednika kranjskega odbora, kar nekateri nismo mogli ali hoteli sprejeti. Mislili smo, da je v Sloveniji ali pa vsaj v naši stranki preteklost že minila. Naj končam s priporočilom novemu odboru kot tudi Grimsu, da si skrbno preberajo vse interventne, odstopne in izstopne izjave naslovljene na kranjski odbor ali direktno na predsednika stranke in se nad njimi zamislijo. Če želijo stranki količkaj dobrega, naj začno upoštevati njihove pripombe in mnenja. Posebej povedno je pismo M. Janše vsem članom odbora, v katerem nam je obrazložil svoj odstop, kot tudi razloge zanj. Odpovedujem se tudi vsem nadaljnjim polemikam na temo kranjske socialdemokracije, zagotovo pa bom odgovoril na vsak nov izziv. Rok Žibert Strupene sape Pokljuke Mnogo člankov je bilo napisanih na temo vračanja gozdov cerkvi. Mnogo argumentov je bilo izrečenih na tej in na oni strani, nihče pa ne omenja dejstva, da je RKC, ali vsaj njen vrh v Ljubljani posredno in neposredno sodeloval z okupatorjem. Ne smemo pozabiti, da so bile takrat cerkve spremenjene v trdnjave, obdane z bodečo žico in minskimi polji, na zvonikih pa so bile težke strojnice, ki so sejale smrt po partizanih in domoljubih. Premnogo duhovnikov seje takrat bojevalo s puško v roki proti lastnemu narodu! ("Za sedem kriščevih mi ran naj pogine partizan. ") Zaradi teh ljudi, ki so poznali teren in razmere, je umrlo premnogo ljudi, še več pa jih je bilo odpeljanih v taborišča. V nobeni državi, ki se je bojevala na strani zahodnih zaveznikov. nisem zasledila, da bi narodnim izdajalcem vrnili zaseženo premoženje. To se dogaja lahko le v Sloveniji, kjer bi vlada za denar prodala vse, ne le podjetij, tudi gozdove in lastne ljudi. Zakaj so tovrstne polemike v časopisju? Zato, ker oblast ne zna ali noče (deli in vladaj) pravilno opredeliti NOB. Oblast rabi le denar davkoplačevalcev za svoj birokratski stroj, čeprav ji nobena institucija ne dela normalno, pa naj bo sodstvo, gospodarstvo, policija ter vojska, da ne govorimo o celi armadi nezaposlenih! To je tragedija in izdaja slovenskega naroda! Tudi če cerkev dobi gozdove, kdo bo zanje plačeval davke? Naivni verniki! Kajne gospod Vrhovnik? Jožica Rebernik, Bled Stališča SLSSKD Občinski odbor SLSSKD Škofja Loka je zasedal v petek, 11. januarja 2002, in sprejel naslednja stališča do aktualnih političnih dogajanj v naši državi: 1. Občinski odbor SLSSKD nasprotuje razprodaji slovenskih podjetij in bank tujcem. Iz zadnjih dogodkov pri prodaji Pivovarne Union in Banke Koper je razvidno, da vodilna stranka LDS, ki nadzira kapitalski in odškodninski sklad, pri prodaji podjetij in bank popolnoma ignorira nacionalni interes Slovenije. To je še toliko bolj nerazumljivo, ker država prodaja banke in ugledna podjetja, ki ji prinašajo visoke donose. 2. V zvezi z vloženimi številnimi predlogi za spremembo slovenske ustave, člani občinskega odbora nasprotujejo neodgovornemu spreminjanju ustave. Ustava je temeljni akt države, ki smo jo postavili pred desetimi leti in ni dokument, ki bi ga spreminjali za vsakokratno uporabo. Prav tako je neodgovorno po desetih letih spreminjati državne simbole. 3. Občinski odbor SLSSKD podpira usmeritve občinskega proračuna občine Škofja Loka za leto 2002, v katerem so predvidena znatna investicijska sredstva za izgradnjo komunalne infrastrukture. Ocenjujemo, da je za občino strateško pomembno, da ohranja lastništvo komunalne infrastrukture. V tej zvezi tudi podpiramo usmeritev, da se glavnina sredstev za izgradnjo vodovodov in kanalizacije pridobi iz cene vodarine, ki naj se ustrezno poveča. Jernej Prevc Popravka Tiskarski škrat nam je v prvih številkah Gorenjskega glasa v letošnjem letu zagodel že dvakrat. Med pismi bralcev je v prispevku "Strupene sape Pokljuke" izpod peresa Matevža Vrhovnika je "dr. Jožeta Mačka" spremenil v "dr. Možeta Mačka ", za kar se obema opravičujemo. V članku "Ivana pogumno stopa v osemindevetdeseto leto", kije bil objavljen v letošnji prvi številki, se nam je vrinila napaka, da je bila Ivana Rant dvakrat poročena, njeni sorodniki so nam sporočili, da je bila poročena samo enkrat. Ivani Rant se opravičujemo in ji še enkrat želimo še veliko zdravih let. • Uredništvo Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Tavčarjev župnik iz sedanjega časa V Tavčarjevem "sedanjem" času - to je okoli leta 1900 - so se močno spremenili tudi naši gospodje. "In kar naenkrat je zavel čuden veter po celi naši deželi in težka, okovana vrata naših župnišč so se odprla na stežaj. Vsak dan od jutra do večera je lahko vstopil kdorkoli in vsak je bil dobrodošel, kdor je prišel s ponižnim in verujočim srcem h 'gospodu ' po svet v verskih in posvetnih rečeh. In čudno, 'gospodje', ki so stali prej tako samotni, visoko nad celo faro, so izgledali v bližini prav kakor navadni ljudje božji. Niso se brigali prej, kdaj pošlje vaški krčmar svojo hčer v trg, da se nauči kuhati, niso se brigali, h komu da kajžar svojega sina v službo, niso se brigali, kje kupuje kmet blago in potrebe za družino in hišo, in še za mnogo drugih reči jim ni bilo mar. Ali zdaj jih je zanimalo vse. Zakaj je dal bogati Dobni- kar par svojih njiv v najem Lazarju in ne Streharju, ki je bolj pobožen in bogaboječ, zakaj je prosil Lužar Kavčiča za botra svojemu sinu in ne Brinarja. ki ne bere 'Rodoljuba' in drugih takih pobožnih tiskovin. Za vse so se brigali, kar je bilo prej prema-lenkostno in nedostojno za njihovo duhovniško suknjo. Vse govorice v župi, vsa gnojnica in uma-zanost, vsa opravljanja in obrekovanja, vse laži in vsa grdoba, vse se je stekalo v župnišča in se od tam po drugih poteh zopet raztekalo po celi fari." Tako smo naposled dobili tudi Tavčarjevega župnika iz sedanjega časa. A Yo hočemo prebrati, kakšen naj bi bil, ostanemo razočarani. Tavčar je mojstrsko in s precejšnjo simpatijo opisal župnika iz preteklega in polpretekle Maksim Sedej, ilustracija v Tavčarjevi povesti 4000, Ljubljana 1948. zgodilo, da so tiste, ki so prej na mehkih divanih, skriti pred očmi svojih ponižnih in pokornih ovčic, prespavali svojo vsakdanjo pijanost, da so tiste vaški fantje iz usmiljenja pobirali iz obcestnih jarkov in jih vlačili po strmih potih v bela župnišča, ki so kraljevala nad okolico." Tudi sicer jim z govoricami niso prizanašali. "Tako so se zvedele vse tiste umazane historije o mlajših in starejših farovških kuharicah po (arah, in dogodilo se je, da j c celo cerkovnik pod cerkveno lipo oznanjal čudečemu se svetu zabeljene anekdote o mehkih blazinah in atlasovih odejah, o katerih mu je pripovedovala farovška kuharica, da se lepo na njih leži- Gospod Župnik je dal cerkovniku par ga časa. svojega sodobnika pa ni zmogel, ker ga je preobilnih klofut, in ta se je spomnil, da ni suženj, obrekoval in z njim politiziral, ker ga - ni maral, in se je maščeval na tak originalen in pikanten "Župniki, ki so se prej čaščeni in spoštovani redili in način pod cerkveno lipo o pol dvanajstih v nedeljo, opijali v svojih prostornih župniščih, so hoteli slave ko je šlo ljudstvo od maše. Župnika so premestili, tudi po vseh vaseh, oblasti v vsaki hiši, in tako seje cerkovnik pa je ostal in. če ni umrl, še danes sedi v mežnariji. Bog mu daj zdravje!" In zakaj je do te spremembe prišlo? Zaradi politike, zato ker so se ljudje "v slednji fari, kjer poprej niso vedeli, kaj je stranka ", razločili v dva tabora. Takrat so nastali tudi ti. liberalci. "Tisti pa, ki so bili mnenja, da se 'gospodu' ne spodobi vtikati se v vsako stvar, sejati nemir, zavist in sovraštvo, tisti so začeli vračati enako z. enakim. Njim so se pregledali vsi lonci v kuhinji, vsak krajcar se jim je preštel, vsaka beseda se jim je pretehtala in vse se jim je zvijalo in zavijalo na slabo stran. Ko so jim oči od prvega začudenja spregledale, so se tudi oni ogledali in spoznali so, da so tisti, ki jih psujejo za liberalce, to je brez-božnike, pohujšljivce in zapeljite, sami pod kožo prav zelo krvavi in da iščejo pred tujim pragom, česar imajo doma na kupe." Sami so si krvi, pravi Tavčar, ki je bil sam med protagonisti protiklerikul-ne gonje v liberalnem časopisju in na predvolilnih shodih. Kaj so pa tiščali "dol med ljudstvo, da jih vidi od blizu"! "Tako stoje zdaj beli gradiči naših župnišč po holmih odprti na stežaj in kakor bi bili iz stekla... Ni prijetno stanovati v stekleni hiši, v hiši, v kateri je vse odprto na stežaj, v katero vidijo vsi ljudje... " In kaj vidijo? "Gospode" z vsemi človeškimi napakami. "Pokazali so se v vsi svoji nepoštenosti, v vsi hudobi, pokriti z. vsemi človeškimi slabostmi, ki so na njihovi posvečeni osebi še odurne jše in večje... " PETEK, 18. JANUARJA 2002 6.10 Teletekst TV Slovenija 6.25 Napovedniki 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro, Slovenija 8.30 Poročila 8.35 Prisluhnimo tišini 9.05 Fračji dol, lutkovna nanizanka 9.20 Na liniji, oddaja za mlade 9.55 Oddaja za otroke 10.40 Resnična resničnost 11.15 Dosežki 11.35 Slovenski magazin 12.05 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 12.50 Napovedniki, marketing 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Videostrani 13.45 Čari začimb 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Iz popotne torbe, ponovitev 3. oddaje 17.10 Oddaja za otroke 17.45 National geographic, ameriška dokumentarna serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 Odprto noč in dan, angleška nanizanka 20.35 Deteljica 20.45 Praksa, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport* 22.40 Vreme 22.50 Polnočni klub 0.00 National geographic, ameriška dok. serija, ponovitev 0.50 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 1.15 Kraljica Kat, Karmela in sveta Jude, avstralska nadaljevanka 2.05 Vrtinec, kolumbijska nadaljevanka 2.55 Srečna skupaj, hongkonški film, ponovitev 4.30 Polnočni klub 5.40 Šport 7.40 Teletekst TV Slovenija 7.55 Napovedniki 8.00 Videostrani 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani 11.50 Kitzbuehl: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (m) 13.30 TV Prodaja 14.10 Rupholding: SP v biatlonu sprint (m) 15.35 Hladna vojna, ameriška dok. serija 16.30 Rad ima Lucy, amerišk čb nanizanka 17.00 Kraljica Kat, Karmela in sveti Jude, avstralska nadaljevanka 17.50 Napovedniki, marketing 18.00 Ljubezen in druge katastrofe, 2. del 19.30 Videospotnice 20.05 Rdeči gospodarji, francoska dok. serija 21.00 Nanizanka 22.00 Barakuda, koprodukcijski film 23.30 Prvi val, kanadska nanizanka 0.30 i? slovenskih jazz klubov 1.30 Videospotnice, ponovitev 9.50 Miza za pet, ameriška nanizanka 10.40 Felicitv, ponovitev ameriške nanizanke 11.30 TV prodaja 12.00 Melrose Plače, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.00 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 13.50 TV Prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Felicitv, ameriška nanizanka 17.40 Shasta, ameriška humoristična nanizanka 18.10 Filmske zvezde, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Korak za korakom, humoristična nanizanka 19.10 Meteor, vreme 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Horor: Čarovnice, ameriška nanizanka 21.00 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 21.50 Kdo je storilec?, ameriški film 23.40 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev 0.30 Rdeče petke, erotična serija POPTV 9.10 JAG, ponovitev ameriške nanizanke 10.00 Vsiljivka, ponovitev mehiške nadaljevanke 10.55 Tri sestre, ponovitev venezuel-ske nadaljevanke 11.50 Prepovedana strast, ponovitev mehiške nadaljevanke 12.40 TV prodaja 13.10 Raztresena Allv, ponovitev ameriške nanizanke 14.05 Dra-gon Bali, risana serija 14.30 Dogodivščine malih junakov, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.20 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka, zadnji del 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00Akcija v petek: Pekel, ameriški film 21.45 Privid zločina, ameriška nanizanka 22.40 JAG, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Videostrani 6.30 TV prodaja 7.00 Po-kemoni, risana serija 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Videostrani 10.30 TV prodaja 11.00 Film 13.00 TV Prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Pokemo-ni, risana serija 14.45 Videalisti 15.15 Risanke 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 20.00 Raketa pod kozolcem, za-bavnoglasbena oddaja 21.30 Clay Pige-ons, ameriški film 23.30 Kuharski dvoboj 0.16 Videalisti 0.45 Videostrani ...24 ur ttx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv si 18.50 Predstavitev spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1695 19.15 Gorenjski obzornik, 86 19.30 Kirurgovo srce 3. oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo in Alešem 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1695 22.00 Petek za sobotni zametek: Kanonade, D'Paplers 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1695 00.00 Videostrani GTV, 24urTTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. ... Odštevamo še 15 dni do DTV 2.2.02 ... Videostrani z oddajnika 51. kanal -Lubnik po širni Gorenjski 9.00 Promocijski spot - Poskusni program DTV 9.01 Dnevni napovednik 9.02 Glasbeni spot dneva 9.05 Po sedmih letih vse prav pride ali LOKA TV na današnji dan leta 1995: Škofjeloški kulturni utrip - Gallusova plaketa Tomažu Tozonu, Sveti trije kralji 9.27 Glasbena kapljica 9.30 Pod slovensko lipo 94-1. del 10.15 Viva turistica 10.45 Odštevamo še 15 dni do DTV 2.2.02 10.46 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Promocijski spot - Poskusni program DTV 20.01 Večerni napovednik 20.02 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Big bend RTV Slovenija in Anika Horvat 20.45 Glasbena skupina "Sorsko polje" 21.40 Železniki: Čipke 1998 22.10 Glasbena kulisa 22.15 Lahko noč 22.17 Odštevamo še 15 dni do DTV 2.2.02 22.20 Videostrani z dodajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Predstavljamo vam 19.15 Zanimivosti 20.00 Današnji gost - kontaktna oddaja iz studia ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek iz radovljiške občine 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ON IX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 TV koledar 9.40 Od prijetja do sojenja, nanizanka 10.00 Poročila 10.05 Zimski izobraževalni program 11.00 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.40 Moja usoda si ti, serija 13.25 Film 15.00 Poročila 15.05 Dokumentarni film 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Velikani hrvaške znanosti 19.00 Kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja 21.00 Rosmarvjin dnevnik, ameriški film 22.20 Odmevi dneva 23.40 Šport danes 23.50 Film 2.00 Košarka 2.30 Košarka 5.00 Begunec, nadaljevanka 5.45 Cesarstvo divjine 6.10 Pravi čas 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 8.55 Poslovni klub 9.25 Sodnica Amy, nanizanka 10.10 Hit depo 12.10 Znanstveno soočanje 13.10 Čistina, informativni magazin 14.00 Željka Ogrešta z gosti 15.05 Program za otroke in mladino 16.00 Poročila za gluhe in naglušne 16.05 Mowgli, otroška nadaljevanka 16.40 Hugo, TV igrica 17.10 Moja usoda si ti, serija 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.05 Zakonske vode, humoristična nanizanka 19.30 Umetnine svetovnih muzejev 19.45 Od prijetja do sojenja, dokumentarna nanizanka 20.10 Begunec, nadaljevanka 21.00 Polni krog 21.20 Mesečina 22.05 Svet zabave 22.40 Cafe Cinema 23.20 Pravi čas AVSTRIJA 1 6.10 Pande 6.35 Maček Billy 7.00 Pingu 7.05 Mirni in njena vila 7.30 Pink panter 7.55 Korak za korakom 8.20 Čarovnica Sabrina 8.40 Caroline v velemestu 9.05 Čarovnice 9.50 Policaj iz Toelza 11.20 Šport: Alpsko smučanje, smuk (m) 13.30 Town trohty 13.55 Tališ in njegovih tisoč nalog 14.05 Town trophy 14.30 Pink panter 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Melrose Place 16.30 V sedmih nebesih 17.15 Čarovnica Sabrina 17.40 Čarovnice 18.30 Prijatelji 19.00 VVill in Grace 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Milijonski show 21.15 Patriotske igre, ameriški film 23.05 Mali nogomet 23.45 Rocky 2, ameriški film 1.35 Ameriški nogomet 2.05 Patriotske igre, ponovitev filma 3.55 V sedmih nebesih 4.40 Čarovnice 5.25 VVill in Grace 5.55 Moja knjiga o džungli SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Gremo na potep; Grad Turjak 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Minute za borzo -GBD 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Večer z Natašo Kne Leben 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Gorenjka - Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi - Relax 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: dr. Petek: tuberkuloza 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Obvestila 14.00 Aktualno - Agencija Dober dan 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Cik - cak OOZ Radovljica 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 20.30 Večer s Sašo Einsiedler - gost Tomaž Kumar 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Športne novice 17.30 Moj zdravnik 2002 18.00 Gorenjec meseca 18.30 Planinski kotiček 18.50 Radio jutri 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 RGLovo želo 11.30 Uganka RGL 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Zmaj-čkov mozaik 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Radio Pirat 13.50 Z Magistrata 14.00 Pasji radio 14.20 Iz tujega tiska 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Izjava tedna 17.30 Grenivke in "cukri" 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Srečno na poti 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.15 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za laho noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Obala neznanega - izzivi vere 22.00 Mozaik dneva 22.25 Pozdrav domovini 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program SOBOTA, 19. JANUARJA 2002 7.40 Teletekst TV Slovenija 7.55 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Radovedni Taček: Vozel * 8.50 Male sive celice, kviz 9.40 Oddaja za otroke 10.20 Marketing 10.25 Kino Kekec: Navidezna prijateljica, kanadski film 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Videostrani 13.25 Mostovi, ponovitev 14.30 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 15.00 Modra gora I, francoski film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Grdi raček Tine, risana nanizanka 17.10 Prvi sneg 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Z vseh koncev sveta, angleško-japonska dokumentarna serija 18.50 Risanka 18.55 Marketing 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Zadnja svetlolasa seks bomba, angleški film 21.25 Obiskali smo..., francoska dok. serija 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Oz, ameriška nadaljevanka 23.25 Režiserji: Martha Coolidge, ameriška dok. oddaja 0.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor, ponovitev 0.50 Z vseh koncev sveta, angleško-japonska dokumentarna serija, ponovitev 3.35 Obiskali smo..., francoska dok. serija, ponovitev 4.00 Režiserji, ponovitev amer. dok. oddaje 5.00 Šport 7.40 Teletekst TV Slovenije 7.55 Napovedniki 8.00 Videostrani 8.30 TV Prodaja 9.00 Videospotnice 9.35 Raymonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka 10.05 Berch-tesgaden: SP v AS veleslalom (ž), preno 1, vožnje 11.15 Fraiser, ameriška nanizanka 11.50 Kitzbuehl: SP v AS smuk (m), prenos 13.05 Berchtesgaden: SP v AS veleslalom (ž), 2. vožnja 13.25 Lozana: EP v umetnostnem drsanju - ženske prosto 17.00 TV prodaja 17.45 Ljubljana: rokomet liga prvakinj Krim Eta Neutro Roberts : Kometal 19.30 Ruhpolding: SP v biatlonu, sprint (m) 20.05 Popularna resna glasba 22.00 Klemperer, nemška nadaljevanka 23.00 Sobotna noč 1.00 Videospotnice 9.50 TV prodaja 10.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 11.10 Obala ljubezni, nadaljevanka 12.00 Obala ljubezni, nadaljevanka 12.50 Obala ljubezni, nadaljevanka 13.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.30 Zaklad Matecumbe, ameriški film 16.30 Matlock, ameriška nanizanka 17.20 Goodyear liga - Krka : Širo-bi FEAL, košarka 19.30 Domače kraljestvo, humoristična nanizanka 20.00 Med-uzin otrok, ameriška nadaljevanka 1/2 21.40 Ledeno hladni, kanadska nanizanka 22.30 Polja smrti, ameriški film 1.00 Vroče Latinke, erotična oddaja 7.50 TV prodaja 8.20 Oliver Twist, risana serija 8.45 Princesa Sissi, risana serija 9.10 Dragon Bali, risana serija 9.35 Dogodivščine malih junakov, risana serija 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Godzi-la, risana serija 11.00 Pasji policist, kanadska nanizanka 11.30 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverjeno, ponovitev 13.45 Ljubezen s profesorjem, ameriški film 15.3'0 Naša sodnica, ameriška nanizanka 16.30 Dragi John, ameriška nanizanka 17.00 Blažen med ženami, ameriška humoristična nanizanka 17.30 Poslednja želja, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Sobotni filmski hit: Zlomljena puščica, ameriški film 22.00 Ostrina noža, ameriški film 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 TV Prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Vremenska panorama 10.00 Risanke 11.00 Videalisti 11.30 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali 12.00 Družinska TV prodaja 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.00 Clay Pigeons, ameriški film 15.00 Knjiga, oddaja o kulturi 15.30 Motor sport report 15.30 Naj N -nogometni studio, ponovitev 16.00 Auto-mobille, ponovitev 16.15 Avtodrom, ponovitev 16.30 Risanke 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Wai Lana joga 20.00 Ekskluzivni magazin 20.30 Italijanska nogometna liga 22.30 V sedlu 23.00 Miss Havvaiian Tro-pic International 2001, posnetek izbora 0.00 Videostrani ...24 urinfoknal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV - priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1695 19.15 PTP - gorenjski obzornik - 86 19.30 Beitostollen - smučarska oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Zelkena bratovščina - oddaja TV Primorka 20.50 60 let Draž-goške bitke, predstavitev knjige 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1695 22.00 Izbiramo Naj smučišče, GOLTE, 2. oddaja 22.30 Vroča kolesa, Li-qui molly 23.00 Predstavljamo vam KS Kranjska Gora 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1695 00.00 GTV jutri, obiščite teletekst SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. ... Odštevamo še 14 dni do DTV 2.2.02 ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 19.20 Film ATM KRANJSKA GORA 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Območno srečanje plesno mažuretnih skupin, ponovitev 20.32 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 00.30 EPP 5 00.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.45 TV Koledar 7.55 Poročila 8.00 Otroški program 11.10 Življenjska šola 12.00 Dnevnik 12.30 Dok. - glasbena oddaja 13.00 Prizma 14.00 Glas domovine 14.35 Prvaki magije 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 16.10 Zlata dekleta, amer. nanizanka 16.35 National geographic 17.30 Turbo limatch Show 19.05 Biblija 19.30 Dnevnik 20.10 Vse o Henreyju, ameriški film 22.00 Sijaj, ameriška nadaljevanka 23.05 TV dvoboj 23.30 Male laži, angleška miniserija 1.20 Brez ženske menda ne gre 1.50 Nenadoma Susan 2.15 Preživetje, pon. 3.05 Aretacija in proces, ponovitev 8.00 Panorame 11.55 Rdeči čeveljčki, angleška melodrama 13.25 Glasbena matineja 14.55 Hišni ljubljenčki 15.40 Življenjska šola, otroška oddaja 16.30 Beverly Hills 90210, nanizanka 17.20 Briljantina 18.15 Moderne punce, ameriška nanizanka 19.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 19.45 Aretacija in sojenje, dokumentarna serija 20.10 Boj za preživetje 21.00 Poročila 21.10 HIT HTV-ja 22.00 Glamour cafe 23.05 Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka 23.35 Koncert AVSTRIJA 1 5.25 VVill in Grace 5.55 Otroški program 9.25 Rokomet: Liga prvakinj, posnetek srečanja Hypo Niederosterreich - Mislata 10.00 SP v AS veleslalom (ž), prenos 1. vožnje iz Berchtesgadna 11.15 Kitzbuehl: SP v AS smuk (m) 13.10 SP v AS veleslalom (ž), prenos 2. vožnje 13.55 SP v smučarskih skokih, prenos iz Zakopanov 15.55 03 Austria Top 40, glasbena lestvica 16.45 Raztresena Ally 17.30 Streetlive, zabavna oddaja 18.00 SP v AS smuk (m), razglasitev zmagovalcev 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Oddjaja za milijon evrov 21.15 Juniorjev prosti dan, ameriški film 22.25 Oblegani 2, ameriški filma 0.25 Prevarantske zadeve, amer. film 2.00 Rocky, amer. film 3.50 03 Austria Top 40, ponovitev 4.35 Streetlive, ponovitev zabavne oddaje AVSTRIJA 2 3.50 Dobrodošla, Avstrija 5.30 Tri dame 6.00 Videostrani 6.30 Luč v temi 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Anni, avstrijski film 10.50 Bosonoga grofica, ameriški film 13.00 Čas v sliki 13.10 Maškara-da, avstrijski film 14.45 Ne pošiljaj žene v Italijo, nemška komedija 16.25 Dežela in ljudje 16.55 Religije sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.45 Ljudski odvetnik 18.20 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Tekmici v ljubezni, nemški film 21.40 Čas v sliki 21.50 Kabaretska revija 22.55 Umor v ogledalu, angleški film 0.35 Tekmici v ljubezni, ponovitev filma 2.00 Pogledi od strani 2.05 Dežela in ljudje 2.35 Ljudski odvetnik 3.10 Noži v Kasbahu, angleški pustolovski film 5.00 Modem Times 5.35 Živalski raj SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: Oddaja o ameriški kiro-praktiki, gost dr. Peter Gregor 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek: 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Prispevek: 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14:15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Duhovni razgledi 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Študentska oddaja na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Vprašanje in pobude, ponovitev 11.30 Evropa v enem tednu 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Kino 16.50 Pregled tiska 18.00 Študentska napetost 19.30 Športna sobota 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste 7.35 Vreme 8.30 Črna kronika, tedenski pregled 8.45 Pomurski dogodki 9.05 RGL danes 9.30 Glasbeni spomini 10.00 Kam danes 10.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.30 Žulj na jeziku 13.30 Želje, čestitke 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Gospodarstvo 16.45 Iz tujega tiska 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Glasbene novosti 18.57 Izbranka tedna 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Podraz domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za dane sin jutri 12.00 Zvonjenje, ponovited duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program Radio Triglav® STERFO ROS ■ i'i-.,.., , %,0 GORENJSKA ■■■■ 101.5-Kranjiki Gora. 1011 Bohinj DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA 51. KANAL LUBNIK 02.02.02 NEDELJA, 20. JANUARJA 2002 7.40 Teleteskt TV Slovenija 7.55 Napovedniki 8.00 Živ žav: Telebajski; Palček David; Bisergora, otroška oddaja; Zobna vila, kje si? 9.55 Promenadni koncert 10.25 Med valovi, oddaja TV Koper -Capodistria 11.00 Afrika - pogled s tal, angleška poljudnoznanstvena serija 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Videostrani 13.20 Pogovor z Gregorvjem Peckom, ameriški film, ponovitev 15.00 Izvirni 15.30 Lingo, TV igrica 16.00 Čari začimb 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe-Donava-Jadrana 18.15 Razgledi slovenskih vrhov: Trsni vrhovi 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Mario, nedeljski večer v živo 21.50 Pod preprogo 22.45 Poročila, Šport, Vreme 23.05 Zgodbe o knjigah 23.15 Mesto deklet, ameriški film 0.40 Razgledi slovenskih vrhov, ponovitev 1.10 Alpe-Donava-Jadran, ponovitev 1.40 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi, ponovitev 2.10 Vsakdanjik in praznik, ponovitev 3.00 Mario, nedeljski večer, ponovitev 4.40 Šport 7.40 Teletekst TV Slovenija 7.55 Napovedniki 8.00 TV Prodaja 8.30 Videospotnice 9.00 TV Prodaja 9.20 Berchtesgaden: SP v AS slalom (ž), 1. vožnja 10.10 Kitzbuehl: SP v AS slalom (m), 1. vožnja 11.50 Berchtesgaden: SP v AS slalom (ž), 2. vožnja 12.50 Kitzbuehl: SP v AS slalom (m), 2. vožnja 13.55 TV prodaja 14.25 Lozana: EP v umetnostnem drsanju, revija 17.00 Mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu -finale, posnetek iz Velenja 18.00 Košarka: finale slovenskega pokala, ženske 20.05 Nebotičniki, mostovi, predori, ameriška dokumentarna serija 21.00 Fraiser, ameriška nanizanka 21.25 Napovedniki 21.30 Homo turisticus 22.00 Končnica 23.00 Rupholding: SP v biatlonu, zasledovalno (M in Ž), posnetek 9.50 TV Prodaja 10.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.00 Mladi in nemirni, ameriška .nadaljevanka 12.5 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.30 Ne moti, ameriški film 16.15 Pobegli nosorog, dok. oddaja 17.15 Jack in Jill, ameriška nanizanka 18.10 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 19.05 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 20.00 Meduzin otrok, ameriška nadaljevanka 2/2 21.40 Dosjeji X, ameriška nanizanka 22.30 Goodvear liga, ponovitev košarke POPTV 7.50 TV prodaja 8.20 Oliver Tvvist, risana serija 8.45 Princesa Sissi, risana serija 9.10 Dragon Bali, risana serija 9.35 Dogodivščine malih junakov, risana serija 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Grodzi-la, risana serija 11.00 Pasji policist, kanadska nanizanka 11.30 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 12.00 Šolska košarkarska liga 12.50 Fantje gospe Evers, ameriški film 14.50 Rezervna žena, ameriški film 16.30 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 17.00 Blažen med ženami, ameriška humoristična nanizanka 17.30 Mike Hammer: Vrnitev Mikea Hammerja, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Nedeljski film: Cirkus pod vodo, ameriški film 21.50 Športna scena 22.35 Puščavska stava, ameriški film 0.20 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV Prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Vremenska panorama 10.00 Risanke 11.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 12.00 Dunlop motokros magazin 12.30 Vera in čas, ponovitev 13.30 Policist s Petelinjega vrha, jugoslovanska humoristična serija 14.00 Sijaj 14.30 Ekskluzivni magazin 15.00 Čestitke iz domače skrinje 15.45 Družinska TV prodaja 16.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 17.30 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja 18.30 Štiri začke 19.00 Knjiga 19.30 Wai Lana joga 20.00 To je Buch, humoristična nanizanka 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Italijanska nogometna liga 22.30 Automobille 22.45 Avtodrom 23.00 Popotovanja z Janinom, ponovitev 0.00 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 9.00 Predstavitveni spot GTV 9.05 GTV priporo- ča I. 9.15 Gorenjska TV poročila 1695 9.30 Dobro jutro z ansamblom Jevšek 10.20 Predstavljamo vam KS Kranjska Gora 11.00 D'Paplers, 15. oddaja 12.00 Župan pred kamero - Franc Kern 13.00 Košarkarska tekma, posnetek 14.15 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1695 19.15 PTP - Gorenjski obzornik 84 19.30 Glasbena oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo in Alešem 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1695 22.00 Petek za sobotni zametek, ponovitev 23.45 Gorenjska TV poročila 1695 23.55 GTV priporoča III 00.00 GTV jutri, Obiščite teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. ... Odštevamo še 13 dni do DTV 2.2.02 ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Promocijski spot -Poskusni program DTV 20.01 Večerni napovednik 20.02 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Motorsport Mundial 20.40 Dokumentarec iz angleške serije oddaj 21.10 Presenečenja z Dragom Paplerjem: Kolesarski veteran Drago Frelih 21.32 Glasbena kulisa 21.40 Lahko noč 21.43 Odštevamo še 13 dni do DTV 2.2.02 21.45 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 16.00 Aktualno v občini 19.00 Mladi umetniki se predstavijo 19.15 Dokumentarni film 20.00 Potopisna oddaja ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 21.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavnoglasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 19.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20:30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava Programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.50 TV koledar 8.00 Poročila 8.15 Video generacija, francoski film 9.45 Herbie 10.30 Dvigalka 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.30 Sadovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 V nedeljo ob dveh 15.00 Poročila 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 15.40 Pogovor s sencami 17.00 Kakršna mati, takšna hči, francoska drama 18.25 Naš skupni prijatelj, angleška nadaljevanka 19.10 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Je jasno, prijatelj?, hrvaška drama 21.50 Ciklus filmov Jamesa Bonda: Samo za tvoje oči, angleški vohunski film 23.15 Ciklus grškega filma: Vassiliki. grška drama V nedeljo ob dveh, ponovitev 1.50 Naš skupni prijatelj, ponovitev 8.00 Panorame 9.15 Karizmatiki, dok. serija 9.45 Verski program 10.00 Sveta maša 12.05 Prekleti ne jočejo, ameriški film 13.50 Dokumentarni film 14.25 Male laži, ponovitev angleške miniserije 16.20 Xena, nanizanka 17.05 Na zelenih stezah 17.35 Šampiopni narave 18.05 Opera Box 18.40 Povabilo 19.10 Pustolovščine Čičija in Silvestra 19.30 Iz zakladnic hrvaških muzejev 19.45 Aretacija in proces, dok.-igrana nanizanka 20.10 Koncerti Za karto več" 21.10 Rezidenca naprodaj, amer. dok. film 21.15 Šest od šestih milijard, švedska dok. serija 22.15 Triler AVSTRIJA 1 5.05 Ellen 5.30 Drew Carey 6.00 Otroški program 9.15 SP v AS slalom (ž), prenos 1. vožnje iz Berchtesgadna 10.00 SP v AS slalom (m), prenos 1. vožnje iz Kitzbuhla 11.15 Športni pregled 11.45 SP v AS slalom (ž), prenos 2. vožnje 12.50 SP v AS slalom (m), prenos 2. vožnje 13.55 SP v smučarskih skokih, prenos iz Zakopanov 16.00 Zvezdne steze 8: Prvi stik, ameriški zf film 17.45 Mali nogomet 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.15 Avalonska megla, amer. film 21.50 Colum-bo: Smrtonosni triki, ameriška kriminalka 23.20 Mesto zločina, nemška kriminalka 0.55 Avalonska megla, ponovitev filma 2.20 Oblegani 2, ameriški film, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.30 Luč v temi 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Avstrijski deželni muzeji 9.30 Marcel Prawy: 200 let Theatra an der Wien 10.35 Teden kulture 11.00 Čas v sliki 11.05 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogled od strani 14.05 Dinozavri, dok. serija 15.10 Policijska inšpekcija 15.35 Gostilničarska iz Zlate krone, avstrijski film 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti lepše 18.00 Igra na srečo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Divji cesar: Srčna vročica, nemški film 21.45 Čas v sliki 21.55 Kar zadeva 23.10 Čas v sliki 23.15 Zadeva Bach 23.55 Mamina želja, ameriška drama 1.25 Teden kulture 1.55 Pogledi od strani 2.20 Živeti lepše 3.10 Dober dan, Koroška 3.40 Dober dan, Hrvati SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev: Lidija Ko-drič 9.50 EPP 10.00 Prispevek 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 7.00 do 19.00 na 88,9 in 95 MHz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin Vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Pogled na ceste in vreme - Robert Bohinc 9.40 Oglasi - Makler 10.00 Aktualno: Motroci, Petja in Luka 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Glasbeni gost 13.40 Oglasi 14.00 Voščila - Skupina Pop design 14.40 Oglasi 15:00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna - Voščila 16.15 Voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Skupina Zeus 17.30 Novice 17.40 Oglasi 18.00 Popotniški kviz 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19:00 Minute za resno glasbo 19:25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Težke frekvence 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.15 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes - jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 13.00 Čestitke in pozdravi 13.15 Naj se sliši slovenska pesem 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj-dam 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 19.00 Radio jutri 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 07.15 Novice, ceste, vreme 07.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 08.55 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črn kronika 16.00 Štajerski mozaik 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Dvoglavi levji car 21.00 DJ tirne R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Pozdrav domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.30 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev svetnika dneva 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.30 Nočni glasbeni program PONEDELJEK, 21. JANUARJA 2002 6.10 Teletekst 6.25 Napovedniki 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro, Slovenija 8.30 Poročila 8.35 O živalih in ljudjeh, oddaja TV Maribor 9.05 Iz popotne torbe: Julija se zaljubi 9.20 Oddaja za otroke 10.10 Dnevnik velikih mačk, angleška poljudnoznanstvena serija 10.35 National geographic, ameriška dokumentarna serija 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Z vseh koncev sveta, angleško- japonska dokumentarna serija 12.25 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Videostrani 13.30 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 14.20 Polnočni klub 15.30 Opus 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 Telebajski 17.05 Bisergora 17.20 Radovedni taček: Ladja 17.45 Dober večer 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 20.55 Napovedniki 21.00 Pogovor s predsednikom vlade 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.55 Dober večer 7.40 Teletekst TV Slovenije 7.55 Napovedniki 8.00 Videostrani 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani 13.40 TV Prodaja 14.05 Videospotnice, ponovitev 14.40 Nirvana, glasbeno dokumentarna oddaja 15.40 Rdeči gospodarji, francoska dok. serija 16.30 Rad imam Lucv, ameriška čb nanizanka 17.00 Kraljica Kat, Karmela in sveta Judita, avstralska nadaljevanka 17.50 Marketing 18.00 Argentinski Slovenec, ki je očaral Japonce, oddaja TV Maribor 18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 19.30 Videospotnice 20.05 Parada plesa 20.30 Gospodarski izzivi 21.00 Studio City 22.00 Hladna vojna, ameriška dok. serija 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Videospotnice, ponovitev 9.50 Miza za pet, ameriška nanizanka 10.40 Felicity, ameriška nanizanka 11.30 TV Prodaja 12.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.00 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 13.50 TV Prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nanizanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricky Lake, pogovorna oddaja 16.50 Felicity, ameriška nanizanka 17.40 Shasta, ameriška humoristična nanizanka 18.10 Filmske zvezde, ameriška nanizanka 18.40 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.10 Meteor, vreme 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Super film: Neznanec s pogreba, ameriški film 21.45 Pa me ustrelil, ameriška humoistična nanizanka 22.15 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.45 Noro zaljubljenal ameriška humoristična nanizanka 23.15 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 0.00 Rdeče petke, erotična serija POP TV 9.10 JAG, ameriška nanizanka 10.00 Vsi-Ijivka, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Dogodivščine malih junakov, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 20.55 Urgenca, ameriška nanizanka 21.50 Provi-dance, ameriška nanizanka 22.40 JAG, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 6.30 TV prodaja serija 7.00 Pokemoni, risana serija 7.30 Wai Lana joga 8.00 Vremenska panorama 10.00 Videostrani 10.30 TV prodaja 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Pokemoni, risana serija 14.45 Videalisti 15.15 Avtomobille 15.30 Avtodrom 15.45 Reporter X 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risani film 19.30 Wai Lana joga 20.00 Popotovanje z Janinom 21.00 To je Buch, nanizanka 21.30 Ekskluzivni magazin 22.00 Reklamni predah 22.30 Motor Show Report 23.00 Kuharski dvoboj 23.45 Videalisti 0.15 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1696 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Ki-rurgovo srce, 3. oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Gorenjske grče, Primož Kri-šelj 20.40 Reportaža "Ta lesenih iz Krope" 21.10 Liqui Molly vroča kolesa 21.45 Gorenjska TV poročila 1696 22.00 S.E.M. oddaja Rudija Klariča 22.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 22.45 Skrbimo za zdravje, ponovitev 23.45 Gorenjska TV poročila 1696 4.00 GTV jutri, Prelistajte teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Odštevamo še 12 dni do DTV 2.2.02 ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 9.00 Promocijski spto -Poskusni program DTV 9.01 Dnevni napovednik 9.03 Glasbeni spot dneva 9.10 Motorsport mundial 9.40 Big bend RTV Slovenija in Anika Horvat 10.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 169. avtorska oddaja Rudija Klariča 10.45 Odštevamo še 12 dni do DTV 2.2.02 10.46 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Promocijski spot - Poskusi program DTV 20.01 Večerni napovednik 20.02 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Športni biseri Gorenjske: Janoslav Gregorič (sankanje) 20.56 Glasbena kapljica 21.00 27. Pohod večno mladih fantov na Stol 22.00 Lahko noč 22.02 Odštevamo še 12 dni do DTV 2.2.02 22.04 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.30 Iz OŠ Železniki 19.00 Predstavljamo vam 20.00 Odrska predstava ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Otvoritev razstave v Doliku 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.40 Aretacija in proces, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Moja usoda si ti, nanizanka 13.20 Mož, ki je ujel Eichmana, ameriška drama 15.00 Poročila 15.05 Dok. serija16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Ljubezen je čudna, dok. oddaja 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Portreti, ki se jih spominjamo 20.45 Latinica 22.20 Odmevi dneva 22.40 Današnji šport 22.55 Filmska noč z vesterni Clinta Eastvvooda: Neoproščeno, ameriški vestem 1.00 Nočni program 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 8.55 Prizma 9.50 Iz sveta razvedrila, 10.20 Mirin dobrota 10.50 Naš skupni prijatelj 11.40 Povabilo 12.10 Cafe Cinema 12.50 Mesečina 13.35 Hruške in jabolka 14.05 Glamour Cafe 15.10 Otroški program 16.10 Poročila za gluhe 16.15 Ogledalce, ogledalce... 16.45 Hugo 17.10 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.05 Norna Ohio, nanizanka 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 19.45 Aretacija in proces 20.10 Spet zaljubljena, ameriška nadaljevanka 21.00 Polni krog 21.20 Becker, nanizanka 21.40 Nemška zveza, nemški dok. film 22.25 Seinfeld, nanizanka 22.50 Samo norci in konji, nanizanka 23.25 Hig-hlander, nanizanka AVSTRIJA 1 3.55 Umor v ogledalu, ponovitev filma 5.45 Otroški program 7.45 Življenje in jaz 8.05 Divji bratje s šarmom 8.30 Korak za korakom; Princ z Bel Aira 8.50 Sabrina -najstniška čarovnica 9.15 Melrose Place 10.00 Zvezdne steze 8: Prvi stik, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simp-sonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Melrose Place 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Caroline v velemestu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Avalonska megla, ameriški film 2/2 21.50 Mesto resnice, ameriška kriminalka 23.30 Nikita 0.15 Zasebni detektiv: Umazana igra 1.00 Avalonska megla, ameriški film 2.30 Poltergeist, ameriški film 4.20 Sedma nebesa 5.00 Felicity, ponovitev SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj, in Sora - RADIO PTUJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Na Vrhu 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Can- karjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek Ilirika turizem 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti: Zlata mineta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.00 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Pometamo po domači glasbeni sceni 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 Župan Jože Kotnik 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Neda Koyačič - kranjskogorsko gospodarstvo 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec 8.15 Obvestila - Policijska noč v Kranjski Gori 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Obisk na mejnem prehodu Rateče 9.15 Voščila 9.40 Oglasi: Agencija Relax 10.00 Merkurjeva športna stavnica 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Kranjskogorski muzeji 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Na kranjskogorskih smučiščih 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.45 Kranjskogorski turizem - Klavdija Gomboc 14.00 Prometna varnsot na gorenjskih cestah 14.15 Voščila 14.20 Neda Kovačič in kranjskogorsko gospodarstvo 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 ŠD Rateče Planica - Janez Gorišek 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Razvojna zadruga Dovje 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Neda Kovačič - kranjskogorsko gospodarstvo 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša kot tvoja 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled teksta 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.30 Napoved programa 8.55 Dnevna malica 9.00 Oziramo se po ljudeh 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Novice iz osnovnih šol 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Obrtniki sebi in vam 18.00 Brbotavčeh 19.00 Radio jutri 19.30 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz-SANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 07.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport 11.30 Uganka Rgl 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.05 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.20 Iz tujega tiska 17.30 Na sceni 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.50 Horoskop 20.30 Iz svetovnih glasbenih lestvic R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Pozdrav domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam- bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ognjišče - Ognjišče 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.25 Pozdrav domovini 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Nočni glasbeni program TOREK, 22. JANUARJA 2002 6.10 Teletekst TV Slovenije 6.25 Napovedniki 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro, Slovenija 8.30 Poročila 8.35 Mostovi 9.05 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka 9.25 Radovedni taček: Ladja 9.40 Otroška oddaja 10.40 Dober večer 11.30 Naokoli po Nemčiji 12.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Videostrani 14.05 Obzorje duha 14.35 Pogovor s predsednikom vlade 15.25 Režiserji: Martha Coolidge, ameriška dok. oddaja 16.00 Prisluhnimo tišini _ 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.45 Sprehodi v naravo: Brstenje 17.00 Čarovnikova hiša, angleška nadaljevanka 17.45 Drobno gospodarstvo 18.15 EVRO: Odštevanje, avstrijska dok. serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Tillv Trotter, angleška nadaljevanka 21.00 Pogovor z opozicijo 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Izprijenost, angleška drama 23.40 Drobno gospodarstvo, ponovitev 0.10 EVRO: Odštevanje, avstrijska dok. serija, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenija 7.55 Napovedniki 8.00 Videostrani 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani 13.30 Melbourne: Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posnetek 14.30 Videospotnice 15.05 Gospodarski izzivi 15.35 Studio Citv 16.30 Rad imam Lucv, ameriška nanizanka 17.00 Kraljica Kat, Karmela in sveta Judita, avstralska nadaljevanka 17.50 Schladming: SP v AS slalom (m), 1. vožnja 19.25 Videospotnice 20.35 Schladming: SP v AS slalom (m), 2. vožnja 21.30 Zaseda, srbski čb film 22.40 Cesta, slovenski kratki film 22.55 Alica, evropski dok. film 23.25 Videospotnice, ponovitev 9.50 Miza za pet, ameriška nanizanka 10.40 Felicitv, ameriška nanizanka 11.30 TV Prodaja 12.00 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 13.00 Ricki Lake, ponovitev 13.50 Tv prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Felicitv, ameriška nanizanka 17.40 Shasta, ameriška humoristična nanizanka 18.10 Filmske zvezde, ameriška nanizanka 18.40 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.10 Meteor, vreme 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Kung fu: Sestrino maščevanje, ameriški film 21.40 Pa me ustreli!, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.10 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 0.00 Rdeče petke, erotična serija POPTV 9.10 JAG, ameriška nanizanka 10.00 Vsi-Ijivka, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Dogodivščine malih junakov, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Resnične zgodbe: Notranji glas, ameriški film 2/2 22.30 JAG, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 6.30 TV prodaja 7.00 Pokemoni, risana serija 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Videostrani 10.30 TV prodaja 11.00 Italijanska nogometna liga 13.00 TV Prodaja 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Pokemoni, risana serija 14.45 Videalisti 15.15 Ježek Show, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 20.00 Spet v poslu, ameriški film 22.00 Naj N - nogometni studio 23.00 Kuharski dvoboj 23.45 Videalisti 0.15 Video strani ... 24 ur infokanal, http://gW.tele-W.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1697 19.15 Aktualno v regiji 19.30 Kirurgovo srce, 4. oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Gorenjski utrip 20.10 Predstavljamo vam KS Križe 20.55 Pogovor z Brankom Mi-klavcem v DU Kranj, vodi, dr. Z. Kaltnekar 21.45 Gorenjska TV poročila 1697 22.00 Znani, naznani obrazi, Boris Žorž 22.30 S.E.M. oddaja R. Klariča 23.00 Izbiramo "Naj smučišče...", 2. oddaja - Golte 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1697 00.35 GTV jutri, Obiščite naš teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Odštevamo še 11 dni do DTV 2.2.02 ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 9.00 Promocijski spot -Poskusni program DTV 9.01 Dnevni napovednik 9.04 Glasbeni spot dneva 9.10 Viva turistica 9.40 Presenečenja z Dragom Pa-plerjem: Kolesarski veteran Drago Frelih 10.02 Glasbena kapljica 10.07 Odštevamo še 11 dni do DTV 2.2.02 10.10 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik ppšir-ni Gorenjski 20.00 Promocijski spot - Poskusni program DTV 20.01 Večerni napovednik 20.02 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Občina Naklo praznuje 1998 21.11 Po sedmih letih vse prav pride ali LOKA TV na današnji dan leta 1995: Škofjeloški kulturni utrip - Gallusova plaketa Tomažu Tozo-nu, Sveti trije kralji 21.32 Glasbena kapljica 21.35 Pod slovensko lipo 94-1. del 22.20 Lahko noč 22.22 Odštevamo še 11 dni do DTV 2.2.02 22.34 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 BOOM - glasbena oddaja 19.15 Pevski koncert 20.30 Odrska predstava 21.15 Brez komentarja ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave v Doliku, ponovitev 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK 18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja -oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz 6.50 TV koledar 7.10 Dobro jutro, Hrvaška 9.40 Aretacija in sojenje, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.35 Moja usoda si ti 13.20 Grace Kelly, ameriški film 15.00 Poročila 15.05 Dok. serija 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Govorimo o zdravju 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Skupaj do zvezd 20.55 Forum 21.55 M magazin 22.40 Odmevi dneva 23.00 Današnji šport 23.15 Ciklus mladih avtorjev: Vojna za Har-magedon, dok. oddaja 23.45 Filmska noč s fantastičnimi ženskami: Rabljeni moški, nemška komedija 1.10 Okrožje 1.55 Seks v mestu 2.25 Veronikine skušnjave 2.50 Praksa 8.00 Panorame 9.40 SOS, ponovitev 10.50 Spet zaljubljena 11.35 HTV HIT 12.20 Nemška zveza 13.05 Hruške in jabolka 13.35 Latinica 15.10 Otroški program 16.05 Poročila za glohe 16.10 Fant zre v svet 16.40 Hugo 17.10 Moja usoda si ti 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.05 Veronikine skušnjave 19.30 Svetovni muzeji 19.45 Aretacija in sojenje 20.10 Okrožje, ameriška nanizanka 21.00 Polni krog 21.15 Seks v mestu, amerišk humoristična nanizanka 21.50 Praksa, ameriška nanizanka 22.35 Seinfeld 23.00 Samo norci in konji 23.30 Highlander AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 7.55 Korak za korakom 8.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.40 Čarovnice 9.25 Melrose Place 10.15 Groza z Rio Granda, ameriška komedija 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonivi 15.20 Korak za korakom 15.45 Melrose Place 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 SP v AS slalom (m), prenos 1. teka iz Schladminga 19.30 Cas v sliki in kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 SP v As slalom (m), prenos 2. vožnje 21.45 Smrtonosne sledi v ledu, nemška srhljivka 22.50 Seks v mestu 23.45 Izginuli v belem peklu, ameriški film 1.15 Intimna priznanja 1.45 Smrtonosne sledi v ledu, ponovitev filma 3.15 Poltegre-ist, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.30 Luč v temo 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Ma-škarada, ponovitev filma 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Tema 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Rićki v gnezdu 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Kralj Oueensa 0.55 Zlata dekleta 1.15 Tema 2.05 Oddaja Barbare Karlich 3.05 Pogledi od strani 3.10 Univerzium 3.55 Po dolgem in počez 4.50 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Aerobika 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.54 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Re-lax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno: 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Prispevek: Mladi po srcu - gost mag. Andrej Košič 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek: Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v pri-hodnih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 20.00 Iz Rinaldove skrinje 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na 88,9 in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Računalniške novice 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.10 Aktualno: Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Voščila 14.00 Aktualno 14.30 Novice 14.40 Oglasi - Makler 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Večer z Bracom Korenom 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved progframa 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Moj zdavnik 2002 9.30 Črna kronika 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slso-venija 16.30 Kulturni paberki 17.00 Novice 17.30 Kulturni paberki 18.00 Glasbeni vrtiljak 19.30 Radio jutri - glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz-SANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro z Jožetom Brusom 7.20 Nočna kronika 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 9.05 RGL danes 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 18.00 Starinarnica 19.00 Božiček 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Pozdrav domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.10 Bim - bam - bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Slovenc Slovenca vabi 08.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO in glasbena voščila 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiu Ognjišče (do 19.00) 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.25 Pozdrav domovini 20.30 Ponovitev popoldanske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program SREDA, 23. JANUARJA 2002 6.10 Teletekst 6.25 Napovedniki 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro, Slovenija 8.30 Poročila 8.35 Dober dan, Koroška 9.05 Trojčice, risana nanizanka 9.30 Grdi raček, risana nanizanka 9.55 Sprehodi v naravo: Brstenje 10.15 Čarovnikova hiša, angleška nadaljevanka 10.45 Lingo, TV igrica 11.10 Drobno gospodarstvo 11.40 EVRO: Odštevanje, avstralska dok. serija 12.00 Tilly Trotter, angleška nadaljevanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Videostrani 13.35 Navidezna prijateljica, kanadski film 15.05 Pogovor z opozicijo 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.35 Marketing 17.45 Avstralska kronika, francoska poljudnoznanstvena serija 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Sedmi pečat: Najlepši poklic na svetu, francoski film 22.00 Odmevi 22.35 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 23.00 Umetnost dirigiranja II 23.55 Avstralska kronika, francoska poljudnoznanstvena serija 7.40 Teletekst TV Slovenija 7.55 Napovedniki 8.00 Videostrani 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani 14.10 Melbourne: Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posnetek 15.10 Videospotnice 15.30 Homo turisti-cus 16.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Kraljica Kat, Karmela in sveta Judita, avstralska nadaljevanka 18.00 Nasilje na igrišču, angleški čb film 19.40 Videospotnice 20.00 Košarka - KF za EP leta 2003 Slovenija - Italija 22.00 Kamnik: Odbojka pokal Top teams Calcit -Kamnik: Apeldoorn/niz/, posnetek 23.30 Prvi val, kanadska nanizanka 0.00 Videospotnice, ponovitev 9.50 Miza za pet, ameriška nanizanka 10.40 Felicity, ameriška nanizanka 11.30 TV prodaja 12.00 Dannvjeve zgodbe, v živo 13.00 Ricki Lake, ponovitev 13.50 TV prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 FelicitV, ameriška nanizanka 17.40 Shasta, ameriška humoristična nanizanka 18.10 Filmske zvezde, ameriška nanizanka 18.40 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.10 Meteor, vreme 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Zločin in kazen: Begunec, ameriška nanizanka 21.00 Na kraju zločina, ameriška nanizanka 21.50 Pa me ustreli!, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.20 Šov Jer-ryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 0.10 Rdeče petke, erotična serija POPTV 9.10 JAG, ameriška nanizanka 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Preverjeno, ponovitev 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Dogodivščine malih junakov, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Vprašanje izbire, ameriški film 21.45 Tretja izmena, ameriška nanizanka 22.40 JAG, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 6.30 TV prodaja 7.00 Pokemoni, risana serija 7.30 VVai Lana joga 8.00 Vremenska panorama 10.00 Videostrani 10.30 TV prodaja 11.00 Spet v poslu, film 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Pokemoni, risana serija 14.45 Videalisti 15.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 VVai Lana joga 20.00 Vila v Firencah, ameriški film 22.00 Sijaj 22.30 Reporter X 23.00 Kuharski dvoboj 23.45 Videalisti 0.15 Video strani 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.40 Aretacija in osjenje 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Koledar 12.40 Moja usoda si ti, brazilska nadaljevanka 13.25 Gneča, ameriški film 15.00 Poročila 15.05 Dok. serija 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Na Bistriškoj pijaci, dok. oddaja 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Ustavi se in poglej 20.40 Pol ure kulture 21.10 Trenutek spoznanja 21.45 TV intervju 22.40 Odmevi dneva 23.05 Današnji šport 23.20 Evro-magazin 23.50 Filmska noč s fantastičnimi ženskami: Moški so kot čokolada, nemška komedija 1.25 Nočni program 8.00 Panorama 10.15 M magazin 10.55 Črno-beli v barvah 13.20 Forum 14.20 Skupaj do zvezd 15.10 Otroški program 16.05 Poročila za gluhe in naglušne 16.10 Gusarji 16.40 Hugo 17.10 Moja usoda si ti, ponovitev 18.00 Priložnostni program 18.30 Kolo sreče 19.05 Simpsonovi, risana serija 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 19.45 Aretacija in sojenje, serija 20.10 Gilmorjevi dekleti, ameriška nanizanka 21.00 Polni krog 21.20 Nikita, amerišk nanizanka 22.05 Lajlina odisejada, dokumentarni film 22.55 Seinfeld 23.20 Samo norci in konji 23.50 Highlander AVSTRIJA 1 5.05 Kralj Oueensa 5.25 Drew Carey 5.50 Otroški program 8.00 Korak za korakom 8.20 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.50 Sedma nebesa 9.30 Melrose Place 10.15 Columbo: Smrtonosne prevare, ameriški film 11.45 Otroški program 14.50 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 14.45 Melrose Place 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Caroline v velemestu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Policaj iz Tolza: Morilec ljubezenskega para 21.55 Mreža laži, ameriški film 23.25 High Incident - Policaji iz El Camina 0.10 Dosje Jes-sica 0.55 Dosje Jessica 1.40 Mreža laži, ponovitev filma 3.05 Izginuli v belem peklu, ponovitev filma 4.35 Sedma nebesa, ponovitev ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1698 19.15 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.25 Kirurgovo srce, 5. oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Župan pred kamero, Boris J. Bregant 21.00 Izbor "Naj športnika Gorenjske" 21.35 Iz olimpijskih krogov 21.40 GTV priporoča II 21.45 Gorenjska TV poročila 1698 22.00 Predstavljamo vam KS Križe 22.55 Po domače z ansamblom Jevšek 23.45 Gorenjska TV poročila 1698 2.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. ... Odštevamo še 10 dni do DTV 2.2.02 ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 9.00 Promocijski spot -Poskusni program DTV 9.01 Dnevni napo-ednik 9.05 Glasbeni spot dneva 9.10 Športni biseri Gorenjske: Janoslav Grego-rič (sankanje) 9.56 Glasbena kapljica 10.00 27. pohod večno mladih fantov na Stol 10.00 Odštevamo še 10 dni do DTV 2.2.02 10.02 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Promocijski spot - Poskusni program DTV 20.01 Večerni napovednik 20.02 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Razstava Vojna za Slovenijo 1991 v avli občine Radovljica 20.40 Po sedmih letih vse prav pride ali LOKA TV na današnji dan leta 1995: Informativna kronika TPD (Prvi direktni prenos LokaTV - seja KS, prva poročila Loka TV, Dr. Drnovšek v Škof ji Loki, strokovnjaki Evrope o obnovi Škofje Loke, Igor Draksler zamenjal Petra Havvlino na županskem mestu, podelili naslove častnih občanov, protesti zaradi Visokega, pred 100 leti v Škof ji Loki zasvetila luč, Severjeva nagrada Ločanu, Ko so se svetniki prvič sestali...) 21.10 Dražgoše 1995 21.20 Glasbena kapljica 21.25 Glasbena paleta: Adi Smolar 22.10 Lahko noč 22.12 Odštevamo še 10 dni do DTV 2.2.02 22.14 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 18.00 Dvanajsta scena -oddaja z gosti iz klopi 20.00 Športna oddaja 20.30 Predstavljamo vam ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani... 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo, 13. oddaja 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav.21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.10 Fidi-farm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek-Ilirika Turizem 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Biovremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: Gorenjska lekarna 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Štiri tačke 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.10 Gremo v Liffe 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Posebna ... z Mirkom 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.20 Danes v časopisu 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: zdravnikov nasvet: Branimir Čeh, dr. med. 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija, formula ena 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Glas ljudstva 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Jesenice 18.40 Oglasi 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Misli iz Biblije 19.10 Črtica 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 21.15 Zdravnikov nasvet (ponovitev) 22.15 Zlata kočija - formula ena (ponovitev) - glasbeni program do polnoči R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej na glas 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Pogovor z županom občine Železniki 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.10 Klepet ob glasbi 19.00 Radio jutri 19.30 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.20 Nočna kronika 7.30 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.57 Izbranka tedna 13.30 Play off 14.00 Pasji radio 14.50 Gospodarstvo 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Na sceni 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.00 Dedek Mraz 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Pozdrav domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristisu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Umetnost življenja 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade 21.30 Radijski roman 22.00 Mozaik dneva 22.25 Pozdrav domovini 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program ČETRTEK, 24. JANUARJA 2002 6.10 Teletekst TV Slovenija 6.25 Napovedniki 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro, Slovenija 8.30 Poročila 8.35 Mostovi 9.05 Pod klobukom 9.55 Zgodbe iz školjke 10.35 Avstralska kronika, francoska poljudnoznanstvena serija 11.15 Obiskali smo, francoska dok. oddaja 11.40 Razgledi slovenskih vrhov: Slavnik 12.10 4x4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Videostrani 13.30 Pod preprogo 14.20 Mario, nedeljski večer v živo 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.45 Zaplešimo, francoska dok. nanizanka 17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.45 Modro 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Podoba podobe 23.20 Modro, ponovitev 23.55 Dosežki, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenija 7.55 Napovedniki 8.00 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.30 Videostrani 13.40 Melbourne: Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posnetek 14.40 TV Prodaja 15.10 Videospotnice 15.35 Nebotičniki, mostovi, predori, ameriška dok. serija16.30 Rad imam Lucv, ameriška čb nanizanka 17.00 Jilija Pomerleau, kanadska nadaljevanka 18.00 Hvala in lahko noč, ameriški dok. film 19.30 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Vodnik po Londonu 21.00 Šoferja, jugoslovanska nadaljevanka 21.50 Poseben pogled: Dobrodošli spet tu, g. Mac Donald, japonski film 23.30 Akcija!, nemška nanizanka 0.20 Videospotnice 9.50 Miza za pet, amerišk nanizanka 10.40 Felicitv, ameriška nanizanka 11.30 TV prodaja 12.00 Begunec, ameriška nanizanka 13.00 Ricki Lake, ponovitev 13.50 Tv prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Felicitv, ameriška nanizanka 17.40 Fant zre v svet, ameriška humoristična nanizanka 18.10 Filmske zvezde, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Meteor, vreme 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Columbo: Načrt za umor, ameriški film 21.45 Pa me ustreli!, ameriška humoristična nanizanka 22.15 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.45 Noro zaljubljena, ameriška* humoristična nanizanka 23.15 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovone oddaje 0.00 Rdeče petke, erotična serija 9.10 JAG, ameriška nanizanka 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Tretja izmena, ameriška nanizanka 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Dogodivščine malih junakov, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Popolni četrtki: Raztresena Ally, ameriška nanizanka 21.00 Prijatelji, ameriška nanizanka 21.30 Seks v mestu, ameriška nanizanka 22.00 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 22.50 JAG, ameriška nanizanka 23.40 M.A.S.H.,, ameriška humoristična nanizanka 0.10 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 6.30 TV prodaja 7.00 Pokemoni, risana serija 7.30 Wai Lana joga 8.00 v 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Vremenska panorama 10.30 TV prodaja 11.00 Vila v Firencah, film 13.00 TV Prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Pokemoni, risana serija 14.15 Videalisti 15.15 Vera in čas 15.45 V sedlu 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 VVai Lana joga 20.00 Policist s petelinjega vrha, jugoslovanska serija 21.00 4 kilometre na uro, jugoslovanski film 23.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.45 Videalisti 0.15 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1699 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Kirurgovo srce, 6. oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Zeleni vodnik - oddaja TV VITEL 20.40 Gorenjske grče, Pavel Rupar st. 21.15 Reportaža s srečanja "ta lesenih" 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1699 22.00 Zvezdni okruški z Rožo Kačič 23.00 Znani, neznani obrazi, dok. oddaja - Boris Žorž 23.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1699 00.00 GTV jutri, Ste že prelistali naš TTX? SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Odštevamo še 9 dni do DTV 2.2.02... Vi-deostrnai z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 9.00 Promocijski spot - Poskusni program DTV 9.01 Dnevni napovednik 9.06 Glasbeni spot dneva 9.10 Občina Naklo praznuje 1998 10.12 Dokumentarec iz angleške serije oddaj 10.32 Odštevamo še 9 dni do DTV 2.2.02 10.34 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Promocijski spot - Poskusni program DTV 20.01 Večerni napovednik 20.02 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 23. medobmočno srečanje foto - filmskih skupin Gorenjske - Domžale 2001 (reportaža sklepne prireditve javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Foto kino - video kluba Mavrica Radomlje) 20.40 Projekcija nagrajenih video filmov: Polžek in moška (posebna nagrada za idejo), Pomlad pod Karavankami (diploma), Glej tička (3. nagrada), Svetloba (2. nagrada, posebna nagrada za kamero in montažo), En dan v centru (1. nagrada, posebna nagrada - diploma za kamero) 21.00 Kako biti zdrav in zmagovati -169. avtorska oddaja Rudija Klariča 21.30 Košir rap team -glasbena oddaja 21.55 Glasbena kapljica 21.57 Lahko noč 21.58 Odštevamo še 9 dni do DTV 2.2.02 22.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.00 Danes v vrtcu 20.00 Iz arhiva ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket... Telemarket ... Napoved sporeda... Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 SEM. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.40 Aretacija in proces 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.05 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV Koledar 12.35 Moja usoda si ti, mehiška nadaljevanka 13.25 Harvev, ameriška komedija 15.00 Poročila 15.05 Dokumentarna oddaja 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Mali družinski antikvariat 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Prostor pod strelnim ognjem, politični magazin 21.05 Željka Ogresta z gosti 22.05 Poslovni klub 22.45 Odmevi dneva 23.00 Današnji šport 23.10 Znanstveno soočenje 0.15 Action Jackson, ameriški film 1.55 Trden dokaz 1.45 Nočni program 8.00 Panorame 10.15 Gilmorova dekleta, ponovitev 10.50 Nikita, ponovitev 11.35 Govorimo o zdravju 12.15 Trenutek spoznanja 12.45 Slačilnica 13.15 TV - intervju 14.05 Evropski magazin 14.35 Pol ure kulture 15.15 Otroški program 16.05 Poročila za gluhe 16.10 Molly 16.40 Hugo 17.10 Moja usoda si ti, mehiška nadaljevanka 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Na zdravje 19.30 Svetovni muzeji 19.45 Aretacija in proces, igrana serija 20.10 Naša sodnica, ameriška nanizanka 21.00 Polni krog 21.20 Pošast na naslovnici, italijanska politična drama 22.35 Seinfeld 23.00 Šamo norci in konji 23.30 Severna obzorja, ameriška nanizanka AVSTRIJA 1 5.20 Dharma in Greg 5.45 Otroški program 7.30 Rožnati panter 7.55 Sabnna - najstniška čarovnica 8.15 Polcaj iz Tolza: Morilec ljubezenskega para, ponovitev filma 9.50 SP v smučarskih skokih, prenos iz Hakube 11.45 Sp v deskanju na snegu (m), prenos iz Kreischberga 13.50 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Melrose Place 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Caroline v velemestu 18.55 Novosti v kinu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzium 21.50 Kai-sermuhlen bluse 22.35 Novosti v kinu 22.45 Kdo s kom?, ameriška humoristična nanizanka 23.15 Umetnine 3.50 Kaiser-muhlen blues 4.35 Kdo s kom?, ponovitev 5.05 Sedma nebesa 5.50 Čebelica Maja SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poroči- la RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Trgovanje z vrednostnimi papirji - izobraževalno svetovalna oddaja 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidi-farm 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Biovremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zanimivosti: Zlata mineta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 V družbi z Markom Črtaličem 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22. ure na 88,9 in 95,0 Mhz UKV R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.20 Jutranja basen 6.20 Jutranja uganka 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 6.55 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj-zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja 8.15 Obvestila 8.30 Novice - pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Voščila 9.20 Ugankarske minute 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica, odddaja o kulturi 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi - Makler 14.00 Aqua Larix 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Gibljive slike 15.20 Alpetourjeov turistično okence 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Cik-cak OOZ Jesenice 17.00 Orientalska plesalka Petra 17.30 Včerja, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moj zdravnik 2002 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 19.00 Črna komika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Zimzeleni četrtek in Drago Ariani 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Radio jutri - glasbeni program RA Sora 24.00 Skupni nočni program KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.35 Anketa 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje 10.00 Kam danes 10.30 Tema denva 11.30 Uganka RGL 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Šport in rekreacija 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Pozdrav domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam- bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Jutranja aktualna tema 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 9.30 Odkrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasbeni gost 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv pisma 20.30 Karavana prijateljstva 22.00 Mozaik dneva 22.25 Pozdrav domovini 22.30 Ponovitev dopoldanske oddaje Doživetja gora in narave 23.30 Nočni glasbeni program KINO Petek, 18. januarja KINO CENTERavant. pustol. GOSPODAR PRSTANOV - BRATOVŠČINA PRSTANA ob 16., 19. in 22.15 uri STORŽIČ akcij, triler/drama UBIJTE CARTERJA ob 16.30 uri, belg. bos. franc. slo. ital. vojna tragi kom. NIKOGARŠNJA ZEMLJA ob 18.30 uri, avant. pustol. GOSPODAR PRSTANOV - BRATOVŠČINA PRSTANA ob 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA lutke, ljudska Deklica - LASTOVICA, Teater za vse Jesenice ob 17. uri (za lutkovno - igrani abonma in izven, prodaja vstopnic po 600 SIT in v TD in 1 uro pred predstavo pri blagajni LD), rom. kom. KAJ ŽENSKE LJUBIJO ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. BLONDINKA S HARVAR-DAob 18. in 20. uri ŽELEZAR JESENICE kom. JE SPLOH LAHKO ŠE SLABŠE ob 18. uri, kom. KAJ ŽENSKE LJUBIJO ob 20. uri DOVJE vojna drama NIKOGARŠNJA ZEMLJA ob 19. uri Sobota, 19. januarja_ CENTER avant. pustol. GOSPODAR PRSTANOV - BRATOVŠČINA PRSTANA ob 15., 18. in 21.15 uri STORŽIČ amer. kom. PRINCESKIN DNEVNIK ob 16. uri, akcij, triler/drama UBIJTE CARTERJA ob 18. uri, avant. pustol. GOSPODAR PRSTANOV - BRATOVŠČINA PRSTANA ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA ak- cij, krim. OBRAČUN ob 18. uri, akcij, krim. OBRAČUN ob 20.15 uri ŠKOFJA LOKA am. vojni film NIKOGARŠNJA ZEMLJA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR JESENICE kom. JE SPLOH LAHKO ŠE SLABŠE ob 18. uri, kom. KAJ ŽENSKE LJUBIJO ob 20. uri ŽIRI am. rom. drama CORELLIJEVA MANDOLINA ob 20. uri Nedelja. 20. januarja_ CENTER avant. pustol. GOSPODAR PRSTANOV - BRATOVŠČINA PRSTANA ob 15., 18. in 21.15 uri STORŽIČ amer. kom. PRINCESKIN DNEVNIK ob 16. uri, akcij, triler/drama UBIJTE CARTERJA ob 18. uri, avant. pustol. GOSPODAR PRSTANOV - BRATOVŠČINA PRSTANA ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA rom. kom. KAJ ŽENSKE LJUBIJO ob 18. in 20.15 uri ŠKOFJA LOKA am. kom. BLONDINKA S HARVARDA ob 18. uri, am. vojni film NIKOGARŠNJA ZEMLJA ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE kom. JE SPLOH LAHKO ŠE SLABŠE ob 18. uri, kom. KAJ ŽENSKE LJUBIJO ob 20. uri ŽIRI am. rom. drama CORELIJEVA MANDOLINA ob 17. in 20. uri Ponedeljek, 21. januarja CENTER avant. pustol. GOSPODAR PRSTANOV - BRATOVŠČINA PRSTANA ob 17. in 20.15 uri STORŽIČ akcij, triler/drama UBIJTE CARTERJA ob 17. in 21. uri, bel. bos. franc. slov. ital. vojna tragi kom. NIKOGARŠNJA ZEMLJA ob 19. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA gledališče, komedija Marjetka, str. 89, Gledališče Ruj (za gledališče abonma in izven. Prodaja vstopnic po 2000 SIT v TD in 1 uro pred predstavo pri blagajni LD) Torek, 22. januarja_ CENTER avant. pustol. GOSPODAR PRSTANOV - BRATOVŠČINA PRSTANA ob 17. in 20.15 uri STORŽIČ akcij, triler/drama UBIJTE CARTERJA ob 17. in 21. uri, bel. bos. franc. slov. ital. vojna tragi kom. NIKOGARŠNJA ZEMLJA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA srhljiv-ka NITI BESEDE ob 20. uri Sreda, 23. januarja_ CENTER avant. pustol. GOSPODAR PRSTANOV - BRATOVŠČINA PRSTANA ob 17. in 20.15 uri STORŽIČ akcij, triler/drama UBIJTE CARTERJA, belg. bos. franc. slov. ital. vojna tragi kom. NIKOGARŠNJA ZEMUA ob 19. in 21. uri ŠKOFJA LOKA pustol. HARRY POTTER ob 20. uri Četrtek, 24. januarja_ RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA rom. film SLADKE SANJE ob 20. uri - filmsko gledališče ŠKOFJA LOKA srhljivka NITI BESEDE ob 20. KUHAJMO Z DANICO DOLENC Skuhajmo nedeljsko kosilo Goveja juha z žličniki iz skute in zelišč, dunajski zrezki, prazen krompir, zeljnata solata s fižolom Nedeljska sladica: jabolčni kolač Goveja juha z žličniki iz skute in zelišč Skuhamo močno govejo juho iz pol kilograma govedine in 2 moz-govih kosti, dodamo še kos ali dva perutnine ter vso jušno zelenjavo in 1 paradižnik. Kuhamo 2 uri. Za žličnike potrebujemo: 25 dag puste, suhe, manj mastne skute (10 %), 2 jajci, 10 dag moke, sol, poper, muškatni orešček, drob-njak in zelen peteršilj, lahko tudi malo sveže bazilike. Zelišča drobno sesekljamo (če imamo zamrznjena, jih samo z vilico spraskamo iz posode). Tretjino jih pustimo za potrositi po juhi, dve tretjini pa jih uporabimo za žličnike. Vse sestavine, skuto, jajci, moko, sol, poper in dišave ter zelišča dobro penasto umeša-mo in pustimo 2 minuti stati. Nato oblikujemo žličnike in jih 15 minut kuhamo v slani vodi. Govejo juho zavremo in prelijemo z njo žličnike, ki smo jih že od-cedili in porazdelili po krožnikih, potresemo s preostalim drobnja-kom in peteršiljem ter ponudimo. Pa še to: Ne zavrzite vode, v kateri ste kuhali žličnike; uporabite jo za prvo zelenjavno juho. Dunajski zrezki Za 4 osebe potrebujemo: 4 telečje ali svinjske zrezke (70 do 80 dag), 2 do 3 jajca, moka, sol, bele drobtine, maščoba za cvre-nje. Zrezke potolčemo, solimo, jim porežemo žilice, da jih pri cvrenju ne bo vleklo skupaj. Najprej jih povaljamo v moki, nato v stepenih jajcih, na koncu pa v drobti-nah. Zrezke cvremo v vroči maščobi, navadno v olju. Ne sme biti prevroče, da se zrezki ne zažgejo oz. ne porjavijo, in ne premalo vroče, sicer se bodo preveč napili maščobe. Ocvrti morajo biti lepo zlato rumeni. Na že ocvrte, a še vroče, potresemo nekaj kosmičev masla, da bo okus polnejši. Ko jih serviramo, ponudimo zraven rezino limone. Pa še to: Nekatere gospodinje imajo za vse vrste cvrenja električne cvrtnjake, kjer so vse stvari zelo preproste; nastavimo želeno temperaturo in cvremo pri njej. Če pa te priprave nimamo, je za cvrenje najbolj pripravna posebna, visoka posoda z visokimi ročaji, ki ima mrežico oz. košarico, tudi z ročaji, in ki se lepo prilega posodi. Vanjo zložimo panirano meso in varno spustimo v vroče olje. In ko skušamo izvedeti, kdaj bo meso ocvrto, le privzdignemo mrežico in ugotovimo, če je meso že gotovo ali ne. Paniran zrezek previdno spustimo v vročo maščobo, da se ne popečemo. In še nekaj, na kar moramo izredno paziti: preveč segreto olje se rado vname in lahko se hudo opečemo, celo do ognja lahko pride. Zato za cvrenje uporabimo vedno posodo z dovolj velikim dnom, da pokrije vso električno ploščo oz. plinski ogenj. Kozico napolnimo z oljem le do tretjine. Živila, ki jih bomo cvrli, morajo biti kar najbolj suha, da se maščoba ne peni in ne brizga na vse strani. Če bi pa le prišlo do vnetja, takoj izključimo elektriko oz. plin, posodo z maščobo pa pokrijemo s pokrovko, širokim pekačem, z debelo brisačo ali kar z odejo, da pogasimo ogenj. Nikoli si ne pomagamo z vodo, ker bo sicer še huje. Če bi se ogenj širil, uporabimo gasilni aparat. Sladica za nedeljsko popoldne Jabolčni kolač iz listnatega testa ar *9 6 MHt Tel.t 07/33*-33-OO SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/332-40-X4 Radio Sraka, d.o.o. Valantičevo 17 SOOO Novo Mesto Za 6 kosov: 25 dag listnatega testa (globoko zamrznjenega), 3 velika ali 5 srednje velikih kislih jabolk, cimet, 1 zavojček vanilije-vega sladkorja, marelično marmelado, 1 žlico ruma. Jabolka olupimo, razdelimo na četrtine, jih očistimo pečka in zre-žemo na tanke lističe. Listnato testo odtopimo in na pomokani površini razvaljamo v krog s premerom 25 cm. Nato ga položimo na okrogel pekač enakega premera. Zdaj testo obložimo / jabolčnimi rezinami - zložimo jih lepo v krogu, da se prekrivajo - te potresemo s cimetom in vanilijevim sladkor jem. Damo v pečico in pečemo pri 190 stopinjah C. Medlem marelično marmelado razredčimo z nekoliko ruma ali vode in zavremo. Po 15 minutah peke jabolka premažemo z razredčeno in prekuhano marelično marmelado in pečemo še naslednjih 30 minut. Pa še to: Tovrstnega jabolčnega kolača lahko pripravimo več, lahko za cel pekač, pa ga razrežemo in damo zamrznit za prihodnjič. Ko si ga bomo zaželeli, bomo kar zamrznjenega vrgli na pekač in porinili v pečico, le čas pečenju bo Za približno 5 minut daljši. Če pa zamrznemo že pečen jabolčni kolač, ga odlalimo in "spe-Cemo" v mikrovalovki. Drobiž za najdragocenejši drobižek sveta Namesto da nam drobiž obleži v žepih, ga lahko darujemo za otroke sveta, za njihovo izobrazbo, zdravje... Pomagali so več družinam v stiski Območno združenje Rdečega križa v Skofji Loki je v zadnjih mesecih pomagala več družinam, ki so prosile za pomoč. Za obnovo kopalnice pri družini Frlic v Suši, kije ostala brez očeta, so ljudje prispevali 127.000 tolarjev, sosednje in okoličani pa so pomagali tudi drugače. Družina s Florjana nad Zmincem, ki ima gibalno težko prizadeto hčerko, je gradila dovoz k hiši, da bodo otroka iz nje lažje vozili do avtomobila in z njim v šolo. Rdeči križ je prispeval 70 tisočakov, pomagali pa so tudi pri Karitas. Stržinarjevi iz Žetine, ki jim je lani pogorela kuhinja, so škodo iz požara že odpravili, na računu škofjeloškega Rdečega križa pa se je zanje zbralo 187 tisočakov pomoči. Nekaj denarja so v skupni akciji 58 območnih organizacij RK iz vse Slovenije prispevali tudi za družino Strajhar iz Kamnika, ki jo je prav tako prizadel požar. V svojem okolju pa ta čas pomagajo družini z enoletnim otrokom, ki mora hudo bolan na jetrih na operacijo v tujino. • D.Z. Dobrodelni koncert v Komendi Udeleženci Unicefove prireditve so v zrak spustili grozd balonov. Akcijo, imenovano Za drobiž sveta, pri nas vodi Slovenski odbor za UNICEF, pretekli teden pa jo je predstavil na prireditvi v prostorih Nove Ljubljanske banke. Darovalci lahko za otroke po svetu prispevajo bankovce in kovance v tolarjih in tujih valutah. Ključna partnerja v akciji sta NLB in Adria Airways, ki organizirata zbiranje drobiža v svojih poslovalnicah in na letalih. Zbiranje drobiža za Unicefove programe pomoči otrokom v partnerstvu z banko in letalskim prevoznikom je v svetu že znano pod imenom Change for good, posebnost te akcije pa je že desetletje zbiranje kovancev v tujih valutah. Večina z njimi nima kaj početi, v domovini niso vnovčljivi, banke jih ne sprejemajo in navadno končajo v predalih. Največkrat gre za manjše vsote, ki ljudem ne pomenijo veliko, Unicef pa jih uporabi za boj proti podhranjenosti otrok, zdravstveno varstvo, pitno vodo, programe izobraževanja, zaščito otrok v posebno hudih okoliščinah, kot so denimo spolne zlorabe, žrtve vojn, otroško delo. Akcijo je na prireditvi predstavila izvršna direktorica Slovenskega odbora za Unicef mag. Maja Vojnovič, razloge za sodelovanju Otroški zbor osnovne šole iz Cerkelj z Irmo Močnik. Z nacionalno ambasadorsko Unicefa Mileno Zupančič. v akciji sta navedla tudi predsednika uprav podjetij, ki sta partnerja v akciji, mag. Marko Voljč iz NLB in Branko Lučovnik iz Adrie Airvvavs. Slednji je na prireditev prinesel 20 kilogramov tujih kovancev, ki jih letalski prevoznik podarja Unicefu. Pred koncem leta so bili ljudje nemara še bolj darežljivi s tujim drobižem, saj se valute 12 evropskih držav spreminjajo v evro, namesto menjave drobiža pa so ga raje prispevali za dober namen. Že decembra je Slovenski odbor Vsak najmanjši kovanec je dragocen. za Unicef pozval otroke k zbiranju drobiža in mnoge med njimi so se že odzvale, med njimi tudi "Unicefova pomočnica". Osnovna šola Davorina Jenka iz Cerkelj. Tamkajšnji otroci, člani Uni-cefovega krožka, so se skupaj z otroškim zborčkom udeležili prireditve, razen njih pa še učenci petih slovenskih šol. Prišla je tudi ambasadorka Unicefa, igralka Milena Zupančič, kije povedala, daje zelo ponosna na naše otroke, ki so tudi tokrat pokazali veliko mero solidarnosti s svojimi vrstniki po svetu. Na prireditvi sta sodelovali tudi pevka Vita Mavric in povezovalka programa Mojca Mavec, otroški zbor iz cerkljanske šole pa je pod taktirko Irme Močnik in ob klavirski spremljavi Damijane Božič Močnik zapel tudi pesem Odpri svojo dlan, ki jo je Irma Močnik napisala posebej za Unicef. Otroci iz šole v Cerkljah so zelo aktivni v Unicefovem krožku, dobre stike imajo z Mileno Zupančič, ki so ji pisali za rojstni dan in novo leto, za kar se jim je ob tej priložnosti tudi zahvalila, drobiž pa so večidel darovali že novembra na Unicefovem koncertu. Tokrat so prinesli 2 kilograma drobiža, ki so ga zbrali večinoma učitelji, svoj delež pa dodali tudi učenci 3.a razreda. Otroci se zavedajo stiske svojih vrstnikov po svetu, zato so z veseljem zbirali drobiž za najdragocenejši drobižek sveta. Kaj lahko stori drobiž, zelo slikovito prikazuje Unicefova zloženka, na kateri pod sloganom Kovancev pet nahrani svet piše, koliko denarja je potrebnega za knjige, učne pripomočke, zdravila, čiščenje vode. En funt zadostuje za očiščenje 40 litrov vode v pitno vodo, pet francoskih frankov za nakup 50 svinčnikov, pet nemških mark je dovolj za knjige in učne pripomočke za polovico razreda, 10 slovenskih tolarjev pa zadostuje za eno kapsulo vitamina A. • Danica Zavrl Zlebir, foto: Gorazd Kavčič Komenda - Ustanova Petra Pavla Glavarja v Komendi je v petek, 11. januarja, pripravila v dvorani v Komendi dobrodelni koncert Ansambla Gašperji. Izkupiček od prireditve so namenili za štipendiranje nadarjenih, socialno šibkih občanov in za pomoč pomoči potrebnim v občini. Ansambel Gašperji je navdušil občinstvo v dvorani, koncert pa je bil ob dobrodelnem namenu tudi prijetna ponovoletna prireditev v občini Komenda. • A. Z. Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822. IV131 115 1111*11 ilftCt IlIIlAll »SI ISts* ftilltSll llllli CtlllU 16 tiltl £tC*llJES« Medijski sponzorji: Delo, Dnevnik, Gorenjski glas. Piše Milena Miklavčič Usode 315 Saj ni nič drugače Če le moreni, ustavljam štopiujeni. ki jih je vsakič za cel regiment pred občino v Škof j i h>ki. Vsakič, ko jih zagledam, pomislim, kje so tisti časi, ko smo se dremali na avtobusih, sklepali prijateljstva in uživali v "norih " vožnjah prekaljenih starih mačkov, ki so nas spretno in vešče vozili tako proti Kranju kot Ljubljani. Čakanje v mrazu, dežju, vetru in na pripe-kajočem soncu nas je zbližalo in vsaj na videz smo se vsi poznali med seboj. Danes na poti v službo srečujem na pol prazne avtobuse, kajti redki so sposobni plačevati drage vozovnice, kajti z lučjo ob belem dnevu bi bilo treba iskati tiste, ki imajo štipendije in se lahko skozi študij prebijajo sami. Kje so tisti časi. ko so nas tovarne kar same vabile na poletno počitniško delo in ko nam je denar, ki smo si ga zaslužili. dvignil samozavest? Danes je drugače. Veliko mladih s podeželja bi bilo prikrajšanih z.a študij, če se ne bi znašli. '/. dvignjenim palcem prihranimo vsaj peldesettisočakov na mesec, pravi Boštjan. "Zadnjič, ko je bila poleđini, nam je šlo pošteno z.a nohte. " pravi. "Vozniki so se bali ustavljati in šele po ver kot uri in pol se me je usniilil prvi in me potem potegnil "samo" do Gore nje vasi. Tam sem bil šele na pol poti. V avtomobilu sem se komaj dobro ogrel, da nisem več šklepetal z zobmi, potem pa sem spet stal ob cesti. Domov sem prišel v trdi temi. Sprva sem mislil prespali kar pri teti, pri kateri pustim motor, s katerim se pripeljem od doma. 'Toda naslednji dan smo pisali kontrolko, pa sem se moral še malo učiti. Stric me je hotel peljati del poti, vendar ni šlo, ker je bil na cesti sam led. Spet sem pešačil dobro uro, preden sem prišel do doma. Pa še baterije nisem imel, da sem hodil bolj kot ne po spominu! Še dobro, da me je mama čakala z vročim čajem, kajti bil sem prezebel do kosti. Naslednje jutro sem vstal ob štirih, oče me je "zategnil" do avtobusne postaje. " Boštjan govori resno in zbrano in še kako se zaveda, da si bo do takrat, ko ho končal srednjo šolo, nabral še veliko izkušenj. Med počitnicami je delal v Cerkem, kjer je zaslužil dovolj, da se je oblekel od nog do glave in si na bolšjem trgu v Križankah kupil knjige. "Na morju nisem bil že več kot pet let. Zadnjikrat v koloniji v Pineti, pa sem bil še osnovnošolec in mi je bilo tako dolgčas, da sem že po tretjem dnevu hotel z.bež.ati domov, " se zasmeje poredno, kot bi mu spomini na otroške vragolije pogosto krajšale čas. Saj doma nismo revni, še zdaleč ne. Mama je gospodinja, oče pa hodi delat v tovarno. Brat je že na fakulteti in se je do lani, ko se je poročil (Boštjan je pred dvema tednoma postal stric) preživljal sam. Toda poroka, rojstvo hčerke in iskanje novega stanovanja so izpraznili denarnico Boštjanovih staršev do konca. Sestrica je še v osnovni šoli, z njo si Boštjan deli sobo. "Na srečo še zmeraj večino noči prespi pri mami in očetu v njuni spalnici, zato se lahko zvečer učim v svoji sobi, kjer imam mir," nadaljuje in mi skuša najti odgovor na vsako zastavljeno vprašanje. Ko ga vprašam, s koliko denarja se preživi skozi mesec, nekaj časa razmišlja, ker pač računa, sešteva in odšteva velike in majhne izdatke. "Če najdem štop vse do Ljubljane, potem si lahko privoščim dobro malico, " reče. Dobro se spomnim prvega tedna v prvem letniku. Doma sem si pripravil metin čaj, ki ga imam najraje in si ga nalil v termovko. Pa sendvič, s sirom in salamo ali z medom. Različno, odvisno od tega, kako mije tisti dan "cuker dol padu " (se zasmeje in pove, da mu še zmeraj "vleče " na sladkarije). Med odmorom sem si na mizi pogrnil prti-ček, tako kot sem bil vajen iz osnovne šole. Sošolci so nekaj časa gledali, potem pa so se nekateri'začeli iz. mene norčevati, kakšen kmet da sem. Počutil sem se kot kreten. Zbadljivke na moj račun so padale še vse leto in od takrat naprej sem bil raje lačen. " Kljub naporni vožnji je Boštjan priden učenec. V treh letih, kar obiskuje gimnazijo, se je veliko naučil o ljudeh. Rad se pogovarja z vozniki, ki mu ustavijo. Včasih gre s prijatelji v disco na Trebiji. "Nimam denarja, pa pravijo, da sem skopuh, kar sploh ni res. Starši mi na mesec dajo 20.000 tolarjev in s tem denarjem si moram plačevati avtobus, malico in druge šolske obveznosti, ki jih ni malo. Včasih bi rad povabil punco v kino, pa sva oba bolj "kratka". Na srečo me razume, drugače bi me že zdavnaj pustila. Ko ga vprašam, ali je že kdaj imel neprijetnosti pri stopanju, je bil v zadregi.. Eden je bil, ki me je vabil, naj grem z njim v Medno, pa sem takoj vedel, kaj hoče. Drugače pa ne, saj ustavljajo tisti vozniki, ki se jim štoparji "smilimo " ali pa zaradi družbe." V šoli je čutiti velike razlike med tistimi, ki imajo denar in onimi, ki ga nimajo. Kaj vse si lahko privoščijo, je zavzdihnil in čez čas priznal, da ga, sem ter tja, muči "fovšarija". "Med počitnicami jim ni treba delati, potujejo po svetu, če jim zaškriplje, jim starši plačajo instrukcije, pa tudi s profesorji se nekateri poznajo. Vsak ponedeljek govorijo o žurih. Jaz moram doma delat, bi mi oče takoj "posvetil", če bi hotel lenobo past. Edinole učenje je zanj zadosten razlog, da me pusti pri miru. " Pa si priden v šoli? "V osnovni šoli sem bil prav dober, sedaj sem pa dober. Slovenski jezik mi dela probleme. Največ zaradi narečja, saj imam občutek, da se profesorica iz mene norčuje, ko sem vprašan." Povedal mije še, kako je kot otrok rad poslušal starega očeta, kije pripovedoval zgodbe iz svojega otroštva. "Danes nimate pojma, kaj je življenje, je zmeraj dejal, ko nam je s solzami v očeh govoril o kmetu in njegovih surovostih, ko je pri njemu kot otrok pasel živino. Toda, če malo pomislim, se mi zdi, da je danes sicer malo drugače, vendar ne tako lepo, kot nam starejši "očitajo". Šele dobrih sedemnajst let mi je, pa vsak dan naredim več kot osemurni 'šight', doma še enega, prostega časa imam malo, denarja nobenega, o prihodnosti pa raje ne razmišljam, ker se že danes bojim, da ne bo ne službe, ne denarja. " _•••••• ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Nogometaši Živil Triglava so začeli s pripravami na spomladanski del sezone Vse za obstanek v ligi Ekipo kranjskega nogometnega prvoligaša bo v spomladanskem delu prvenstva okrepilo najmanj sedem novincev, ki naj bi moštvu pomagali zagotoviti obstanek v družbi najboljših. HOKEJ Kranj - Hrvatje Vedran Ivankovič, Božidar Matic in Igor Mitro-vić, Italijan Masimmo del Degan (zadnjo sezono je igral pri Karntnu v Avstriji) ter Slovenci Vanja Starčevič, Darjan Matic in vratar Jasmin Handanovič so (zaenkrat) novinci v moštvo kranjskega prvoligaša Živil Triglava. Novi igralci so bili v Kranju potrebni, saj so klub v zadnjem mesecu zapustili Ilir Silo, Aleš l\irk, Andrej Tasič, Zlatko Če-rimovič, Jure Žagar, Dragan Ovčina in Robert Marušič, prav tako pa se trener Boris Gros ubada z nekaj poškodovanimi igralci. Tako najbrž v tej sezoni ne bo več mogel računati na Dejana Mark-lja, trenutno je poškodovan tudi Janez Aljančič, po bolezni pa se je ekipi te dni na treningih že pridružil Klemen Bingo. "V klubu se trenutno še pogovarjajo z dvema igralcema, saj bi rabili še dobrega igralca v konici napada in obrambnega igralca z izkušnjami," je na sredini tiskovni konferenci poudaril direktor kranjskega kluba Boris Sirk, ki je tudi zagotovil, da so se z vsemi igralci razšli sporazumno. Kot je ob predstavitvi novincev poudaril predsednik kluba Iztok Krašovec, je cilj ekipe Živil Triglava, da obstane v prvoligaški druščini in da vedno polne tribune gledalcev domača ekipa nagradi z dobrimi igrami. Zato so se povezali z agencijo Tomarex sport tra-de in Petrom Hreščakom, ki je v Kranj pripeljal novince, ki so sicer večina mladi igralci, a so se po domačih in tujih klubih že izkazali s prodorno igro. Večina so v Kranj prišli za pol leta, mladi Vedran Ivankovič in Božidar Matic, ki sta prišla iz Munchna, pa naj bi ostala v Kranju do konca sezone 2003. "Že prve dneve treningov sem ugotovik da fantje, ki so prišli v Kranj, skupaj z ostalimi igralci, ki so tu ostali, trdo delajo in so prepričani, da se bodo lahko dobro borili za obstanek v ligi. Trenutno treniramo predvsem na vzdržljivosti, konec tedna pa za tri dni odhajamo na priprave v Ankaran, kjer bomo imeli ob treningih tudi tri lažje tekme. Nato pa se za nas začenja drugi del priprav, ko se bomo za nekaj časa preselili v toplejše kraje in odigrali nekaj močnejših pripravljanih tekem. Poudarek bo na uigravanju moštva ter taktiki in tehniki. Zadnjih štirinajst dni pred nadaljevanjem prvenstva se bomo že pripravljali na svojega prvega nasprotnika v ligi Si.mobil. To bo ekipa Primorja, ki 24. februarja prihaja v Kranj," pravi trener Boris Gros, ki ima trenutno na seznamu naslednje nogometaše: vratarje Damjana Vidmarja, Andreja Troho, Jasmina Handanoviča in mladega Branka Bučarja ter igralce: Janeza Aljančiča, Bojana Jamino, Božidarja Matica, Gregorja Feligla, Dejana Plastovskega, Jaka Zaletela, Igorja Perkoviča, Vanjo Starče- Direktor Živil Triglava Boris Sirk je novincem že izročil drese kranjskega prvoligaša. Mladi Vedran Ivankovič bo nosil številko 18. viča, Suvada Grabusa, Vedrana Ivankoviča, Masimma del Dega-na, Igorja Mitroviča, Aleša Meja-ča, Erika Kržišnika, Dejana Mar-klja, Klemena Binga, Dejana Ro- bnika in Darjana Martiča. Tako je v moštvu sedaj pet tujcev, na seznamu za posamezno tekmo pa so lahko največ trije. • Vilma Stanovnik Jeseniški Slovak že vadi v Podmežakli Jesenice, Kranj - Minuli torek so hokejisti v Mednarodni ligi odigrali 12. krog. V boju za prva štiri mesta, ki vodijo v nadaljevanje tekmovanja, sta obe slovenski moštvi zmagali. Ekipa Olimpije je doma premagala Dunaferr 2:1 (1:0, 0:1, 1:0), ekipa Acroni Jesenic pa je 2:3 (1:1, 1:1, 0:1) zmagala v Novem Sadu pri Vojvodini. Ekipa Slavije M Optime je zmagala v Zagrebu 2:7 (2:3, 0:2, 0:2). Vodi še vedno Alba Volan s 30 točkami, sledi Dunaffer s 26 točkami, na tretjem in četrtem mestu pa sta s po 23 točkami Spartak in Acroni Jesenice. Olimpija ima na petem mestu 21 točk. Predzadnji krog bo na sporedu v torek, Jeseničani pa že v nedeljo gostujejo pri Spartaku. Danes pa se bo nadaljevalo državno prvenstvo za moške in ženske. V jeseniškem moštvu bo prvič nastopil novinec (prestopni rok za registracijo je potekel v torek) Slovak Jan Šimko (pred Spartak). V Podmežakli so registrirali še dva tujca, Japonca Kevina Kimuro, ki je zaenkrat še v Zagrebu pri Medveščaku in Kanadčana Michaela Mau-rica, ki igra v nemškem Hassfurtu. Ta dva naj bi se ekipi pridružila v naslednjih dneh. Sicer pa se bodo danes hokejisti Acroni Jesenic za točke DP pomerili v Zalogu s Slavijo M Optimo, v Podmežaklji pa bo ekipa Hit Casinoja Kranjska gora ob 19. uri gostila Olimpijo. Ekipa Triglava bo ob 18. uri igrala z ekipo Marc Interierim, Bled pa se bo doma pomeril z Mariborom. V ženski Erima ligi bo ekipa Jesenic v nedeljo ob 16.30 uri gostila Triglav, ekipa Blejskih levinj se bo pomerila s Termami Maribor, tretji par pa je Olimpija - Celje. • Vilma Stanovnik VATERPOLO_ Štirn znova selektor vaterpolske reprezentance Kranj - Po odhodu trenerja Ozrena Bonačiča iz Kranja je bila slovenska vaterpolska reprezentanca nekaj mesecev brez selektorja, ta teden pa je Vaterpolo zveza Slovenije izbrala novo strokovno vodstvo. Tako bo vodenje članske reprezentance znova prevzel Kranjčan Igor Štirn, ki je hkrati tudi trener Olimpije, njegov pomočnik pa bo sedanji trener Triglava Živil in njegov nekdanji pomočnik, Tomo Balder-man. Trener ženske reprezentance bo Dušan Lončarevič. Vse skupaj v naslednjih mesecih in letih čaka dosti dela, saj sta tako moška kot ženska reprezentanca kot gostitelja že uvrščeni na Evropsko prvenstvo, ki bo junija 2003 v Kranju in Ljubljani. Če bo vse po sreči čaka moško vrsto tudi nastop na SP 2003, kot je povedal generalni sekretar Marko Troppan, pa naj bi trenerji ostali na svojih mestih vsaj v tem olimpijskem ciklusu, kar pomeni do olimpijskih iger leta 2004 v Atenah. Sicer pa se ta konec tedna nadaljuje letošnje državno prvenstvo za člane. V 2. krogu bosta jutri v Kranju dve^ tekmi. Ekipa Kokre bo ob 18.45 uri gostila Kamnik, ekipa Triglava Živil pa v derbiju kroga ob 20. uri ekipo Olimpije. V Mariboru se bosta pomerila Branik in Koper. • Vilma Stanovnik Vabila, prireditve S TD Dovje - Mojstrana v Kitzbuhel - Turistično društvo Dovje -Mojstrana bo to nedeljo, 20. janaurja, organiziralo ogled smučarske tekme v avstrijskem Kitzbuehlu, kjer bodo ljubitelji smučanja lahko navijali tudi za domača olimpijca, Jureta Koširja in Uroša Pavlovčiča. Odhod avtobusa bo v nedeljo ob 4. uri zjutraj, cena prevoza je 3 tisoč tolarjev, vstopnice pa 15 evrov. Prijave sprejemajo pri TD Dovje Mojstrana tel./fax: 5891-320 ali 5891-284. Odprto prvenstvo Jelendola v sankanju - Športno društvo Jelendol - Dolina bo jutri, 19. januarja, organizator odprtega prvenstva Jelendola v sankanju z navadnimi sanmi. Start bo ob 14. uri, tekmujejo pa lahko tekmovalci stari od 15 let naprej. Tekmovalci bodo razdeljeni po kategorijah, tekmovanje pa se bo upoštevalo v točkovanju za delavske športne igre. Dodatne informacije po telefonu 031 375 306 pri Leopoldu Steinerju. Z gibanjem do zdravja - Zavod za šport in Športna zveza Škofja Loka vabita občane in občanke, da se prijavijo na tekmovanja namenjena rekreativcem, ki bodo potekalo ob vikendih: odbojka, mali nogomet, kegljanje dvojic in košarka. Hkrati vabijo na začetni plavalni tečaj za odrasle, ki bo potekal v bazenu Centra slepih. Prav tako so posamezniki in družine vabljeni na igranje badmintona vsak četrtek zvečer med 21.30 in 22.30 uro v OŠ Ivana Groharja v Podlubniku. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 515-70-71, kjer do prihodnjega petka, 25. januarja, zbirajo prijave. Bobekov Prešernov maraton - Bobek in SOL bo tudi letos, 8. februarja, organizator Prešernovega malega maratona na progi Kranj - Vrba. Start bo ob 10. uri na Zlatem polju v Kranju, cilj pa v Vrbi med 12. in 12.30 uro. Informacije po tel./fax: 02 / 420 75 17 ali 041 729 280. Odbojkarski spored - Jutri oba gorenjska prvoligaša gostujeta - Merkur Lip Bled v Slovenski Bistrici, Calcit Kamnik pa v Murski Soboti. V 2.DOL igra Astec Triglav ob 18. uri v OŠ F. Prešerna v Kranju z Braslovčami. težje delo pa bo imela ekipa Termo Lubnika, ki se bo ob 19.30 uri v OŠ Škofja Loka - mesto pomerila z ekipo Mislinje. V 2.SOL bo ekipa Mladi Jesenice ob 19. uri gostila Benedikt, v goste k 3S Kamniku ob 18. uri prihaja ekipa Mislinje, Blejke pa gostujejo v Mežici. V 3.DOL v ženski konkurenci doma igrajo Pizzerija Morena - Interval A. Izola (OŠ Žirovnica ob 17. uri), Bohinj - Magro MZG Grosuplje (OŠ B. Bistrica ob 17. uri) in ŽOK Partizan Škofja Loka -Italijanska skupnost (OŠ Škofja Loka mesto ob 17. uri). Rokometni spored - Ta konec tedna se bo nadaljevalo državno prvenstvo za rokometašice in mlade kategorije. V l.A državni ligi za ženske bo ekipa Save jutri, v soboto, ob 16. uri doma gostila ekipo Burje, ekipa Jelovice pa bo gostovala pri Škocjanu. V Medvodah tekaški maraton - Dobre snežne razmere v okolici Medvod so opogumile člane TSK Olimpija, da v soboto, 19. januarja, pripravijo prvi "Medvoški maraton". Ob 10. uri bodo najprej na Bo-novcu otroški teki, ki štejejo tudi za odprto občinsko prvenstvo, ob 11.00 uri pa še skupinski start maratona na 18 km dolgi progi. Prijave zbirajo uro pred startom, startnina 1000 tolarjev. Informacija 041-710 795. «V.S. KOŠARKA LOKA KAVA TCG • KRAŠKI ZIDAR SOBOTA, 19. 1. 2002, ob 20. uri AKROBATSKO SMUČANJE Olimpijec Miha bo še pogrešal Katjo Kranj - Te dni smo iz Kanade, natančneje iz Mont Tremblanta, dobili razveseljive vesti o novi dobri uvrstitvi našega olimpijca Miha Galeta. Akrobatski smučarji so se namreč pomerili na tretji letošnji tekmi za svetovni pokal, kot je sporočil pomočnik direktorja reprezentanc Kranjčan Marko Klančar, pa je Miha s 16. mestom znova potrdil olimpijsko normo. Letos izvaja tudi nov skok, trojno salto s tremi vijaki, kjer je v drugi salti dvojni vijak. Čeprav je Miha tokrat tekmoval z bolečinami v levem kolenu in čeprav si s tem skokom šele nabira izkušnje, pa je skok opravil brez večjih napak, kar mu daje veliko možnosti tudi za dober nastop na olimpijskih igrah. Sicer pa Miha do nastopa v Salt Lake Citvju čakajo ta teden še tekme v Lake Placidu, nato pa potuje v Vancover, kjer bodo tekme na smučišču v Blackcombu. Tako bo čez lužo ostal kar dva meseca, čeprav menda že sedaj malce pogreša svojo Katjo, ki ga čaka v Stražišču. • V.S." Belvi Hrani »B JI MHz Glasbene želje 04 231 00 00 SMS box 031 383 383 Marketing 041 713 972 Rad« BeM d o o '«.*►»•», fi «000 Ki« KOŠARKA Nov poraz Radovljičanov Radovljica - Minulo sredo so košarkarji v l.B ligi odigrali 16. krog. Ekipa Radovljice, ki je doma gostila Maribor Branik, je znova izgubila. Rezultat je bil 74:88 (17:18, 40:41. 51:72). Jutri bo na sporedu nov krog v Hypo ligi. Ekipa Triglava bo ob 20.15 uri doma gostila Llektro, Loka kava TCG se bo ob 20. uri pomerila s Kraškim Zidarjem, ekipa Heliosa pa ob 19.30 uri z. ekipo Savinjskih Hopsov. • V.S. Sankači se bodo pred finalom na Soriški planini pomerili še v Avstriji Z več treninga večkrat med deseterico Naši sankači na naravnih progah so pred dnevi dobili novo progo na Soriški planini, kjer so ta teden že pridno trenirali in se pripravljali na nove tekme svetovnega pokala. Železniki - December, januar in februar so za sankače na naravnih progah najnapornejši meseci. Tekmovanja si sledijo drugo za drugim, vmes pa ostane le malo časa za treninge. Naši tekmovalci pa so še v teh redkih prostih trenutkih morali na treninge v tujino, saj doma ni bilo prave tekmovalne proge, ki bi jo v zadnjih s snegom revnih zimah, lahko usposobili. Zato so se prejšnji teden še toliko bolj razveselili odprtja nove proge na Soriški planini, kjer so te dni že trenirali, naslednji konec tedna pa ji bodo dobro preizkusili tudi najboljši sankači na svetu, saj bosta Sankaška zveza Slovenije in Sankaško društvo Domel na njej pripravila letošnjo šesto in hkrati finalno tekmovanje za svetovni pokal. Sicer pa so konec minulega tedna naši najboljši reprezen-tantje nastopili na 4. tekmi za svetovni pokal v Umhausnu v Avstriji, kjer pa so tekmovali po traže jutri in v nedeljo bo v Savskih jamah nad Jesenicami potekalo tekmovanje sankačev na naravnih progah za Celinski pokal. Na njem bodo nastopili predvsem mlajši tekmovalci, med njimi tudi Mateja Kralj, Živa Jane in Ervin Marn (vsi SAK Podljubelj), ki so se minuli konec tedna že izkazali na tekmi celinskega pokala v Kinderbergu v Avstriji. Mateja in Ervin sta bila tretja, Živa pa peta. diciji, saj so se uvrščali okoli pel-najsterice. Tokrat je bil nas rut j boljši Podljubeljčan Borut Kralj (Sankaški klub Podljubel), ki se je uvrstil na 14. mesto. Tik za njim sta bila uvrščena Jeseničan Grega Naša moška sankaška reprezentanca. Spredaj čepita Gašper Benedik in Grega Špendov, stojijo pa (od leve proti desni) trener France Pohleven, Borut Kralj, Jure Pohleven, Boštjan Vizjak in Borut Fejtar. Špendov (Sankaški klub Jesenice) in Gašper Benedik iz Selc (Sankaško društvo Domel Železniki). Na 19. mesto se je uvrstil Borut Fejfar (Sankaško društvo Domel Železniki), na 22. pa naš najmlajši reprezentant Jure Pohleven iz Selc (Sankaško društvo Domel Železniki). "Po nesoglasjih v Sankaški zvezi in po težavah s treningi, saj nismo imeli svoje proge, ki bi bila usposobljena za treniranje upam, da bo sedaj bolje in da se bo to kmalu poznalo tudi pri naših rezultati. Čim pogosteje se želimo uvrščati med najboljših deset na svetu in želim si, da nam MALI NOGOMET bi to uspelo že letos na domači tekmi na Soriški planini," pravi naš trenutno najboljši v skupnem točkovanju svetovnega pokala Gašper Benedik, ki je pred tekmo v Huettau in pred finalom v Železnikih trenutno na 12. mestu in je bil pred dvema letoma na tekmi za svetovni pokal v Dolenji vasi že odličen osmi. Več kot osmo mesto namreč našim sankačem do sedaj v svetovnem pokalu še ni uspelo. Morda bo priložnost za to že konec tedna v Huettau ali pa res naslednji konec tedna na Soriški planini. • Vilma Stanovnik Najboljša ekipa Baco Radovljica - V dvorani srednje gostinske šole v Radovljici je Športna zveza Radovljica pripravila tradicionalni turnir v malem nogometu. Med šestnajstimi moštvi je zmagala ekipa Baco, d.o.o., ki je v finalu ugnala ekipo Kašarija team. Tretje mesto je zasedla ekipa ŠD Mošnje, četrto pa SD Lancovo. • V.S. Zamaskirana roparja pri Fajanovih v Naklem Gospodar in sinova so se uprli Kriminalisti svetujejo, da se roparjem ni pametno postavljati po robu, saj nikoli ne veš, kakšnih dejanj so sposobni. Janez Fajan in njegova sinova pa so v sredo okrog pol petih zjutraj drzna roparja vendarle pregnali iz hiše v ulici Toma Zupana. Kranj - Urni kazalec je bil blizu pol pete, ko sta se še vedno neznana zamaskirana moška pred Fajanovo hišo v Naklem polotila vseh treh parkiranih osebnih avtomobilov. Na potnikovi strani sta razbila stekla in vlomila v BMW, Renaultovo laguno in Oplovo omego, vendar v avtih očitno nista našla nič "pametnega". Nato sta vlomila v garažo in zatem še v klet, od koder so se jima odprla vrata v stanovanjske prostore. vendar pogumni mož ključev kljub temu ni dal. Galama je v sosednjih sobah prebudila tudi sinova Roka in An-dija, stara 30 in 29 let, ki sta se ob očetu postavila v bran nevarnima vsiljivcema. Med prerivanjem in močnejše, atletske postave, visoka približno 180 oziroma 185 centimetrov. Oblečena sta bila v zeleni vetrovki iz velurja, obuta pa v športne copate. Fajanovo hišo v Naklem sta si za tarčo po vsej verjetnosti izbrala naključno, ker sta domnevala, da bo plen bogat, in ne zaradi kakšnih posebnih ozadij. V Naklem so na splošno dokaj pogosti vlomi v hiše in kraje, tudi vozil. • Helena Jelovčan, foto: A. K. Dodatno nadziranje letalskih motorjev Nadzorni svet slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways je po dveh okvarah na letalskih motorjih dveh airbusov A-320, na svoji seji v četrtek, 10. januarja, obravnaval delovanje in vzdrževanje letal v floti. Posebej so se dotaknili doslednega izvajanja vseh potrebnih preventivnih ukrepov za zagotovitev najvišjih varnostnih standardov in poslovnih interesov podjetja. Nadzorni svet in uprava sta določila dodatne ukrepe na podlagi priporočil Adriinih strokovnjakov. Uprave RS za letalstvo, proizvajalca in vzdrževalca motorjev na letalih airbus A-320 (konzorcij International Aero Engines iz ZDA in nemški MTU Maintenance) ter proizvajalca letal Airbus Industrie. Ko bodo v Adrii dobili izsledke pregleda obeh nedavnih okvar, bo slovenski letalski prevoznik v skladu s prakso v mednarodnem komercialnem letalstvu prilagodil režim vzdrževanja in letenja. Sicer pa so pri Adrii v petek popoldne že poslali v promet drugega airbusa, ki mu je 6. januarja odpovedal motor zaradi podobne okvare kot v prvem primeru konec lanskega leta. S tem naj bi bilo tudi konec zamud in morebitnih odpovedi poletov. • M.G. Vnela se je plastična posoda Lesce - Na Alpski cesti v Lescah je v ponedeljek okrog osmih zvečer zagorela lesena baraka oziroma garaža. Ogenj so pogasili leski in radovljiški prostovoljni gasilci. Policisti pa so v poročilo zapisali, da se je najprej vnela plastična posoda za smeti na dvorišču, v katero naj bi stanovalec stresel pepel s še nekaj žerjavice. Ogenj se je prek lesene ograje razširil na garažo. Škode je po nestrokovni oceni za 50.000 tolarjev. • H. J. Novi spoti za voznike Na gorenjskih cestah ta teden ni bilo hujših nesreč. To gre pripisati predvsem sneženju, saj v slabih voznih razmerah vozniki dokazano vozijo počasneje in previdneje. Roparja, ki sta imela na glavah maskirni kapi z izrezoma za oči, sta v kleti poiskala orodje, s katerim sta skušala odpreti 800-kilo-gramsko blagajno v garaži. Vrata blagajne niso hotela popustiti, zato sta se podala za plenom v stanovanje. Pregledala sta denar- nice, vzela nekaj gotovine in bančne kartice. Predrzneža sta stopila tudi v spalnico, kjer je spal gospodar Janez Fajan. Posvetila sta mu v obraz, ga zbudila in od njega terjala ključe blagajne. Eden od njinu ga je celo večkrat udaril in davil. ruvanjem na hodniku je eden od roparjev s kovinskim predmetom Roka udaril po roki in mu pretrgal arterijo, drugi pa je iz pištole izstrelil v strop. Zatem sta zbežala. Policija, ki je v sredo zjutraj tako rekoč preplavila Naklo, roparja še išče. Po opisu naj bi bila Kranj - Sicer pa so v pičlih dveh tednih tega leta slovenske ceste vzele kar trinajst življenj, med njimi eno tudi na Gorenjskem. Spomnimo se Jeseničanke, ki je v jutru novega leta umrla v razbitinah škode favorit na avtocesti pred Vrbo. O visokem prometnem krvnem davku je ta teden razpravljal tudi ožji kolegij ministra dr. Rada Bohinca za področje policije. Policisti namreč ugotavljajo, da sta bila najpogostejši vzrok prometnih nesreč v zadnjem času neprilagojena hitrost in alkohol. Kolegij ministra je zato sklenil, da čimprej pripravi sestanek z zastopniki ministrstva za promet in KRIMINAL Čokolada vredna brc? Radovljica - Precej nenavadno sta se obnašala v radovljiški trgovini 199 na Kranjski cesti. Eden od njiju je namreč spravil v žep stogramsko čokolado. Prodajalka je krajo opazila in zahtevala, da čokolado vrne, neznanca pa stajo namesto tega žalila in vpila nanjo, češ kaj se "usaja". Ko jima je obrnila hrbet in stopila proti telefonu pri blagajni, da bi poklicala policijo, sta jo podrla na tla. Eden od njiju jo je brcnil v glavo, ko je poskušala vstati, jo je z roko pritisnil k tlom, ji pri tem strgal trgovsko haljo, nakar je dobila še dva udarca v hrbet. Po besedah prodajalke, ki so jo zaradi poškodb glave in hrbta poslali v radovljiški zdravstveni dom, sta fanta stara osemnajst, devetnajst let. Prvi je visok okrog 180 centimetrov, vitek, kratkih rjavih las, postriženih na "ježka", nosi očala z manjšo dioptrijo, oblečen pa je bil v jakno sive barve. Na rokah je imel rokavice. Drugi fant je kakšnih deset centimetrov nižji od prvega, prav tako vitek, kratkih rjavih las, oblečen je bil v temno zeleno jakno. Oba sta govorila slovensko z. gorenjskim narečjem. Nič več popuščanja dolžnikom Jesenice - V trgovskem podjetju Lubricants Commerce, ki sodi pod okrilje Intereurope Jesenice, so se očitno odločili, da stopijo na prste nepopravljivim dolžnikom. Policisti bodo kaznivega dejanja poslovne g R. in D. K poslovne goljufije ovadil ga dcjai ili J. C., B. 76-lelni J. Č. iz okolice Naklega naj bi jeseniškemu podjetju od januarja lani dolgoval 189.888 tolarjev za štiri savske pnevmatike. 38-letni Žirovničan B. R. že od junija 2000 dobrih 96 tisočakov za 208 litrov motornega olja, 36-letni Ptujčan D. K. pa od decembra 2000 in lanskega januarja 1,8 milijona tolarjev za 2050 litrov hidravličnega olja HD 46, 24 pnevmatik dunlop, matador in protect ter sto kilogramov masti mobil-grease. Mladoletnik z mobiteloma Kranj - Potem ko se je v trafiki 3dva v Tavčarjevi ulici sprožil alarm, so policisti v ponedeljek okrog treh zjutraj v bližini ustavili mladoletnika iz Kranja, ki je imel pri sebi mobilna telefona no-kia in motorola, vredna okroglih 70 tisočakov. Telefona so mu zasegli, zaradi očitnega vloma v trafiko pa ga čaka kazenska ovadba. Izkoristil prodajalkino prijaznost Lesce - Moški, ki je prišel v Mercatorjevo trgovino v Lescah, je prodajalko prosil za nekaj kartonskih škatel. Prijazna prodajalka ga je popeljala v skladišče in mu dala škatle, nato pa se vrnila k blagajni. Neznanec ji je medtem ukradel torbico z dokumenti, ključi in nekaj gotovine. Skril jo je v eno od škatel in odšel. Gre za moškega, starega 25 do 30 let, visokega približno 180 centimetrov, srednje postave in temnih, do ušes segajoči!) neme jenih las s sredinsko prečko. Bil naj bi nekoliko temnejše polti z več praskami okrog nosu in brade, nosil pa je modre kavbojke in siv pulover. Govoril je s štajerskim naglasom in vozil svetlo modro "katrco". Jezen zbrcal avto Z Labor Radovljica - Med vožnjo v strnjeni koloni po glavni cesti od Lesc proti Črnivcu je prihajalo tudi do občasnih zastojev. V takšnih polžjih razmerah je 41-letnega Ljubljančana A. G. prehitel voznik VW passata in zapeljal pre-denj. Ljubljančana je to tako razjezilo, daje ob prvem naslednjem zastoju kolone s prednjim delom svojega avta najprej rahlo zadel v zadek passata, nato pa izstopil, da bi se "pogovoril" z voznikom. Ta se je zaklenil, zato se je A. G. z brco znesel nad zadnjimi vrati, ki so se vdrla, ter se vrnil v svoj avto. Voznik passata je ustavil na bencinskem servisu v Radovljici, očitno je pričakoval, da bo za njim pripeljal tudi A. G. in da bosta izpolnila obrazec poročila o nesreči, vendar A. G. ni počakal. Patrulja prometne postaje ga je ustavila na počivališču v Podtabo-ru, kjer je dejanje, s katerim je na passatu povzročil za 30.000 tolarjev škode, očitno obžaloval. Oskubljena "petka'' Kranj - V torek okrog osmih zjutraj je nekdo vlomil v R 5, parkiran pred stanovanjsko hišo v Kranju. Skozi razbito zadnje steklo je segel v avto, odprl vrata in iz njega ukradel avtoradio pione-er, usnjeno polico z zvočniki iste znamke ter štirinajst zgoščenk. "Petko" je oskubil za približno 150.000 tolarjev. odpeljal BMW Kranj - Alpetourjev center rabljenih vozil Renome na Laborah je imel v soboto zvečer spet nepovabljenega gosta. Tokrat pa se je tat ujel. 27-letni M. M. iz kamniške občine naj bi s še neznanim pomočnikom vlomil v Renome okrog 21.15. Za tarčo sta vzela temno moder osebni avto BMW 528 i brez registrskih tablic. V vozilu je bila na armaturni plošči zataknjena škatla, v kateri so bili zaklenjeni ključi. Tatova sta razbila steklo, vzela ključe, nakar se je neznani pomočnik z avtom odpeljal. Kriminalisti s kranjske postaje so v bližini prijeli le M. M. ter ga pridržali, medtem ko pobeglega neznanca z BMW še vedno iščejo. Tat z načrtom Škofja Loka - Iz športne dvorane Poden v Podlubniku je nekdo v ponedeljek zmaknil pet mobilnih telefonskih aparatov siemens, no-kia in motorola, vrednih skupaj okrog 140.000 tolarjev. Tat je očitno imel načrt. V prazno garderobo dvorane naj bi namreč prišel že dopoldne in z zunanjih vrat snel kljuko ter ključavnico s kovinsko bunko za zaklepanje vrat. Vrnil naj bi se okrog enajstih, ko je s kljuko, ki jo je prej vzel, odprl vhodna vrata. Do pol enih je v garderobi preiskal oblačila ter pobral mobilne telefone. • H. J. Na cesti nisi sam. - Foto: arhiv GG zveze ter prouči nekatere predloge za izboljšanje prometne varnosti. Kot sporoča Vesna Drole, so se člani kolegija prav tako zavzeli za čimprejšnjo javno predstavitev Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu. Tega naj bi najprej obravnaval razširjeni kolegij generalnega direktorja policije, sledile pa naj bi številne predstavitve po posameznih pokrajinah. Policija bo za večjo ozaveščenost voznikov v kratkem pripravila nove televizijske spote, ki bodo opozarjali na njihovo odgovornost za lastna življenja in usode drugih. -H. J. Sneg fiSl^L® 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Radio Cerkno, d.o.o.. lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel,: 05/373-47-77 Kranj - Medtem ko seje Gorenjska v ponedeljek spet zbudila z novim snegom, se še prejšnji zaradi trdovratnega mraza dobro drži. Ponekod je nevarno obvisel s streh in kot kaže naš petkov posnetek iz Kranja, bi utegnil pasti na avto ali pešca. Zgolj v opozorilo: za škodo zaradi snega ali ledenih sveč odgovarjajo lastniki stavb. • H. J., foto: Gorazd Kavčič ••••••• ODPRTE STRANI / info@g-glas.si Pri upokojevanju ne računamo, pač pa šahiramo Tako pravi Vinko Šimnovec, direktor enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Kranju, ko govori o ugotavljanju pogojev za upokojevanje. Starost, delovna doba, možni dokupi let, bonitete zaradi starševstva ali dela pred 18. letom starosti in še kaj, so kombinacije, iz katerih lahko na koncu za vsakega zavarovanca posebej izračunajo, kdaj se lahko upokoji. Z zakonodajo, ki je začela veljati leta 2000, so se okoliščine upokojevanja precej spremenile. S sogovornikom je bila beseda predvsem o tem, pod kakšnimi pogoji se ljudje upokojujejo letos. Leta 2000 je začel veljati nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z novimi, ostrejšimi pogoji za upokojitev. Ko po zakonu lista laik, se mu zdi zelo zapleten in nepregleden. Kakšen pa je v očeh strokovnjakov, ki se ukvarjate s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem? "Zakon se tudi nam zdi zapleten, to pa zato, ker se spremembe uveljavljajo postopoma in v prehodnem obdobju, ki v različnih primerih traja različno dolgo, vsako leto veljajo drugačni pogoji za pridobitev in odmero posameznih pravic. Zato se skušamo osredotočiti na tisto, kar velja v aktualnem letu. Ljudje k nam prihajajo po informacije, kdaj in kako v pokoj, tudi nekaj let prej, preden dosežejo pogoje. Tako iščemo možnosti, kdaj bodo lahko šli v pokoj in računamo različne kombinacije (starost, delovna doba, morebitni dokupi, uveljavljanje bonitet), ki pripeljejo h končnemu datumu upokojitve. V šali radi rečemo, da pri tem ne gre za računanje, pač pa za šahiranje, ker je v igri toliko različnih kombinacij." Postopoma k ostrejšim pogojem Osredotočimo se torej na leto 2002. Kakšni so letos pogoji za upokojitev? "Spremenjeni starostni pogoji za upokojitev veljajo za ženske. Tako se bo za upokojitev potrebna starost polagoma približevala starosti moškega. Za ženske se starost postopoma povečuje za 4 mesece na leto. Ženska mora biti za polno pokojnino letos stara 54 let (po starem je bil ta pogoj 53 let), prvič pa se je letos povečala tudi potrebna doba. Prej je bila 35 let, letos mora ženska napolniti že 35 let in 3 mesece delovne dobe. Če so ženske dopolnile 59 let starosti in imajo najmanj 20 let pokojninske dobe, ali če so stare 61 let in imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe, letos prav tako izpolnijo pogoje za upokojitev." Se v dveh letih, kar velja novi zakon z ostrejšimi pogoji upokojevanja, že kaj pozna? Se je intenzivnost upokojevanja v primerjavi s prejšnjimi leti kaj zmanjšala? "Zagotovo se to nekoliko pozna, saj je ob ostrejših pogojih vselej takšen učinek. Na začetku pa se pozna še zelo malo, kajti zakon ni le strožji, pač pa po drugi plati prinaša tudi nekaj olajšanja. Pri ženski se denimo starostni pogoj , za upokojitev polagoma zvišuje, hkrati pa ji isti zakon prinaša tudi olajšave za primer, da ima otroka ali dva. To se ji olajša le do starih pogojev (53 let), nižje pa ne. Sicer pa naj omenim še pravico do uveljavljanja starševstva, ki je lani mnogim omogočila, da so si približali pogoje za upokojitev in se tudi upokojili. Gre za to, da se materam ali očetom za vsakega otroka prizna eno leto pokojninske dobe, Če v prvem letu po otrokovem rojstvu še ni bil(a) zaposlena) in torej tega leta ni imel(a) priznanega v zavarovalni dobi. Lani pa je zakon omogočil, da uveljavljajo to dobo. Na ta račun smo imeli zelo veliko zahtevkov in na ta račun so šli nekateri lahko tudi nekaj prej v pokoj. Ta zakon je torej ob strožjih novostih prinesel, tudi marsikatero ugodnost, starševstvo je le ena od bonitet. Starost pa se materam tudi sicer ne pozna tako zelo, ker lahko za vsakega otroka uveljavlja boniteto: za enega je to v letu 2002 mesec in 15 dni, za dva otroka 3 mesece in 23 dni, za 3 otroke 6 mesecev in 23 dni... Starostni pogoj se res povečuje, tudi zahtevana doba, toda so tudi omenjene olajšave. Ena od njih so otroci, druga pa pri ženskah zahtevano starost zniža v primeru, da so bile zaposlene in pokojninsko zavarovane med 15. in 18. letom starosti. Te olajšave je zakon prinesel zato, da ženske že v začetku uveljavitve zakona ne bi občutneje dlje čakale na upokojitev kot prej." Se hkrati s pogoji upokojitve tudi bonitete vsako leto spreminjajo? "Tudi. Prvo leto, ko je bil uveljavljen novi pokojninski zakon, je bila boniteta za enega otroka pol meseca, lani že mesec dni, sedaj že mesec in pol. V letu 2015, ko bodo docela uveljavljena določila zakona, bo ta boniteta že 8 mesecev. Prehodne določbe nas bodo vseskozi "begale", zato je pomembno, da ljudem natanko predočimo, kateri pogoji veljajo v tekočem letu, oziroma tistem, v katerem jih zanima upokojitev, kateri pa tedaj, ko bo prehodno obdobje že mimo in bodo zakonska določila že v polni veljavi." Večina novosti za ženske Večina sprememb v pokojninskem sistemu so doletele ženske. Kaj pa moške? "Pogoji so ostali enaki. Polna pokojninska starost je pri najmanj 58 letu starosti in 40 leti pokojninske dobe. To so minimalni pogoji za upokojitev. Za ženske pa se je takoj z uvedbo zakona 1. 1. 2000 začelo spreminjati pri starostnih pogojih in se je do danes spremenilo 3-krat po 4 mesece, pokojninska doba pa se je začela letos povečevati za 3 mesece. To približevanje moškim pogojem upokojitve se bo končalo tako, da bo ženska morala biti stara 58 let, njena delovna doba pa bo 38 let. To bo stopilo v veljavo leta 2014. leta. Takrat se končuje tudi prehodno obdobje, leto dni pozneje tudi prehodno obdobje za otroke, za nekatere določbe pa se bo prehodno obdobje končalo leta 2023." Ljudi, ki jim do pokoja ne manjka več veliko, zanima veliko s tem povezanih vprašanj. Eno od teh je tudi, v kakšnem primeru se upoštevajo odbitki od pokojnine? "Odbitek se upošteva, če ni dopolnjena polna starost. V tem primeru se odbija 0,3 odstotka za vsak manjkajoči mesec. Velja pa seveda tudi obratno: če se upokojiš starejši, kot je potrebno, pa se pokojnina v določenem odstotku poviša. Gre za različne odstotke, odvisno od starosti. Te odbitke prikažemo individualno vsakomur posebej." Zanimajo jih tudi razlike med pokojninsko, zavarovalno, delovno dobo? "Pokojninska doba je tista, za katero so plačani prispevki. Gre za zavarovalno in posebno dobo. Na katero se ugotavljajo pravice do pokojnine in na katero se določi tudi odstotek za odmero pokojnine. Zavarovalna doba je doba, koje bil človek vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in so bili za to obdobje plačani tudi prispevki, ne glede na to, ali jih je plačal sam ali delodajalec. Posebna doba je denimo obdobje v času NOB, skratka obdobja zunaj delovnega razmerja, ki se ljudem priznajo v pokojnino. Delovna doba pa je enaka zavarovalni dobi, ko je nekdo v delovnem razmerju in so plačani prispevki (brez upoštevanja dokupljene dobe študija, vojaškega roka ter dodane dobe). V pokojninski dobi imamo lahko vključene tudi razne dokupe, med njimi je tudi študijska doba, vojska, kar je bilo v začetku mogoče dokupiti zelo ugodno, sedaj pa so pogoji dokupa že precej komercialni." Kaj pa je dodana doba za izpolnitev pogojev za pridobitev starostne pokojnine? "Letos je mogoče manjkajočo pokojninsko dobo za pridobitev pravice do starostne pokojnine prvič dopolniti z dodano dobo. Ta obsega: leta zaključenega študija na dodiplomskem ali podiplomskem študiju, dejanski čas obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas usposabljanja za rezervni sestav policije, čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba. Ta doba velja le v primerih, ko ni bila všteta v pokojninsko dobo. V letu 2002 se lahko upravičencu za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upošteva en mesec za posamezno leto obdobij, ki se štejejo v dodano dobo. Slednja vpliva le na izpolnitev pogojev za upokojitev, ne pa tudi na višino pokojnine. Odstotek odmere te se določi brez dodane dobe, slednja pa se ne šteje niti v delovno dobo." Po prejšnjem zakonu je veljalo, da se pokojnina odmeri od plač v najugodnejšem desetletju zavarovančeve delovne dobe. Sedaj se to obdobje za odmero prav tako počasi povečuje. Kolikšno velja letos? "V letu 2002 se pokojninska osnova izračunava na podlagi plač iz katerihkoli zaporednih najugodnejših 12 let zavarovanja. Lani je štelo še 11 let, prihodnje leto 13 in tako naprej do 18 let, kolikor bo v končnj veljavi zako7 na." Zaradi prehodnega obdobja vsako leto postreže s kakim novim presenečenjem. Kaj je bilo značilno za leto 2001? "Če bi govorili o značilnosti leta 2001, bi omenil naslednje: bilo je veliko več zahtevkov, dati smo kih k vdovski pokojnini, a o tem posebej. Pri uveljavljanju starševstva smo večidel že uredili glavnino in upokojili ljudi, ki so uveljavljali te bonitete." Kaj je vdovska pokojnina? "Gre za nekaj podobnega prej družinski pokojnini. Družinsko pokojnino so prejemali vdova in otroci po umrlem, sedaj pa otroci prejemajo družinsko, vdova ali vdovec pa vdovsko pokojnino. Starostni pogoji za vdove so nekoliko strožji, za vdovce pa blažji, čez nekaj let pa se bodo "srečali". Prej je bil starostni pogoj za prejemanje družinske pokojnine za ženske 50, za moške pa 55 let, letos pa vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko je stara 51 let in 6 mesecev, moški pa 53 let in 6 mesecev. Če te starosti ni dopolnila, pač pa je dopolnila 46 let in 6 mesecev, bo pravico do vdovske pokojnine pridobila, ko bo dosegla 51 let in 6 mesecev starosti. Vdova, ki ob partnerjevi smrti ni imela statusa zavarovanke, pa pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je ob smrti partnerja dopolnila 46 let in 6 mesecev starosti. Pri moškem, ki ob smrti partnerke ni dopolnil 53 let in 6 mesecev, pač pa 48 let in 6 mesecev, bo pravico do vdovske pokojnine pridobil po izteku čakalne dobe, ko bo izpolnil prej omenjeno starost. Pri vdovskih pokojninah pa gre za bistveno novost: zakon je določil, da imata vdova ali vdovec pravico do svoje in tudi do vdovske pokojnine. Pri tem pa ne gre niti za seštevanje niti za izbiro, pač pa se v primeru, ko je to ugodneje, človeku poleg lastne iz- morali veliko več informacij, oboje pa zaradi na novo uveljavljenih vdovskih pokojnin in vdovskih dodatkov, državnih pokojnin (lani je bilo tisto leto, ko so slednjo lahko uveljavljali vsi, ki so bili stari 70 let), tretja stvar, ki nam je dala največ dela, pa je bilo uveljavljanje starševstva. Še vedno imamo pisarne nabite z nerešenimi zadevami, ki jih postopoma rešujemo in računamo, da jih bomo v naslednjega pol leta rešili. V vseh primerih seveda zahtevki niso ugodno rešeni, denimo pri dodat- plačuje tudi del vodovske pokojnine. Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine je omejeno, letos je mejni znesek 89.969 tolarjev (zneska povprečne pokojnine lanskega leta). Če ima denimo vdova svojo pokojnino manjšo, ima pravico, da uveljavi določen vdovski dodatek. To pa gre spet postopoma: lani je šlo za 2,5 odstotka, letos za 5 odstotkov, ob polni uveljavitvi zakona bo 15 odstotkov. V primerih vdovskih pokojnin rešujemo primere /a nazaj: imamo denimo primere, ko žen- ske niso niti uveljavljale pravice do svoje pokojnine, pač pa do družinske, sedaj pa so denimo izpolnile starostne pogoje za svojo pokojnine. Sedaj ji odmerimo njeno pokojnino in ob tem je treba oceniti, ali je njena večja ali je večja vdovska. Če je večja njena, ji pač damo njeno, v večini primerov pa to ne drži, saj so vdove ravno zaradi tega uveljavile pokojnino po pokojnem možu, sicer bi delale še naprej, če bi pričakovale večjo svojo pokojnino. Ti postopki zahtevajo veliko dela celo v primerih, ko na novo računamo pokojnino, kaj šele tedaj, ko to računamo za 20 let nazaj. Stari predpisi so še dodatna ovira. Razen tega pa se pojavlja vrsta drugih posebnosti, ko računamo vdovske dodatke, kot denimo pravica do najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, pravico do varstvenega dodatka, kar spet odpira kup možnosti in zahteva veliko preračunavanj, efekt je dostikrat zelo nizek. Precej vlog je tudi negativno rešenih, ko ugotovimo, da je že pokojnina višja od 89.969 tolarjev (lani je bilo to 82.400) in potem ljudje nimajo pravice do prej omenjenega dodatka. Ob tem pa se jezijo, češ enim daste, drugim ne, kar pa ne drži, saj nas vežejo različni predpisi. V Kranju imamo le za te primere okoli 1200 nerešenih zadev, približno toliko pa smo jih že rešili." Novost državna pokojnina Lani vam je veliko dela povzročila tudi državna pokojnina. Kdo ima pravico do te? "Lani smo reševali vse tiste zadeve za ljudi, ki so bili stari 70 let in več, ob ostalih pogojih. Lani je bilo izredno veliko zahtevkov, kar nas je nekoliko presenetilo. Pravico do državne pokojnine ima oseba s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki nima druge pokojnine in njeni dohodki ne presegajo določenega premoženjskega cenzusa. Pravico do državne pokojnine si je lani pridobila oseba, ki je dopolnila 70 let starosti in je v starosti od 15. do 65. leta najmanj 30 let prebivala v Sloveniji. Te tri pogoje moramo ugotavljati pri prosilcih. Prvo leto jih je bilo prosilcev zelo malo, ker so dobili pravico starejši od 65 let in na centru za socialno delo imeli edino denarno pomoč. Lani pa je bilo prosilcev ogromno, letos pa spet manj, ker letos na novo pridobijo pravico tisti, ki so stari 69 let. Državna pokojnina je 33,3 odstotka najnižje pokojninske osnove (slednja je letos 85.268,48 SIT), torej 28.394,40 tolarjev." ljudi še vedno zelo zanimajo možnosti upokojitve prek zavoda za zaposlovanje. Je to še vedno mogoče in kako? "Predčasnega upokojevanja ni več. Upokojujemo še tiste, ki so bili pred uvedbo zakona na zavodu prijavljeni kot brezposelni. Gre /a presežne delavce, ki so jih pod jetja dala na čakanje in so potem na zavodu čakali, da so izpolnili pogoje za upokojitev. Te upokojujemo še po starih predpisih. Sedaj pa so se ti pogoji zaostrili, Gre za določbe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Vprašanja o pogojih upokojitve s čakanjem na zavodu nam zastavi vsak drugi zavarovanec. Ker te zadeve poznamo le načelno, jih po verodostojne informacije pošljemo kar na zavod za za poslovanje." • Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič Vmesna postaja k upokojitvi: zavod za zaposlovanje Ko smo dovolj dolgo delali in dosežemo določeno starost, smo izpolnili pogoje, da se lahko upokojimo. Tako bi najbolj enostavno označili individualni življenjski projekt, ki doleti praviloma vsakogar med nami in se mu reče upokojitev. V resničnem življenju pa ni vedno tako enostavno. V minulem desetletju upokojitev ni bila vselej le mirni in logični zaključek zaokrožene delovne dobe, pač pa velikokrat tudi najbolj mehka različica "čiščenja" presežnih delavcev v podjetjih, ki so racionalizirala poslovanje. Vmesna postaja med podjetjem in upokojitvijo pa je bil zavod za zaposlovanje. V preteklem desetletju seje na ta način na Gorenjskem upokojilo 2696 ljudi, vedo povedati na kranjski območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje. To število se je vsako leto stopnjevalo: prvi "presežki" so pogoje za upokojitev dočakali leta 1994. teh je bilo 63. Leta 1995 se je tako upokojilo 170 ljudi, 1996 že 288 ljudi, naslednje leto 214, leta 1998 238, leta 1999 305, leta 2000 606 in lani 812. Letos bo šlo z zavoda v pokoj po starem še 720 ljudi, prihodnje leto 441 in leta 2004 še 104. Na upokojitev po starem čaka še 1300 ljudi "Za presežne delavce so se delodajalci v preteklosti velikokrat posluževali tako imenovane mehke variante, po kateri so delavce kot presežke poslali na zavod za zaposlovanje, kjer so lahko do pet let čakali na upokojitev. Šlo je za varianto 2 plus 3, ko so prvotni dve leti na zavodu podaljšali še za tri leta, dokler niso izpolnili pogojev za upokojitev, ves ta čas pa so za brezposelnost dobivali nadomestilo, tekla pa jim je zavarovalna doba, saj je država za vse to obdobje plačevala prispevke. Po oktobru leta 1998 pa se je z novelo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti to spremenilo. Če po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev manjkajo človeku največ tri leta, potem mu zavod plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če ne presega cenzusa 80 odstotkov zajamčene plače, lahko uveljavlja pravico do denarne pomoči, v nasprotnem primeru pa jim zavod plačuje samo prispevke," pravi direktorica območne enote Lučka Žižek. "Po stari varianti čaka na našem zavodu na upokojitev še približno 1300 brezposelnih oseb. Zanje pričakujemo, da se bodo upokojili do leta 2004. Po novem načinu pa na zavodu čaka na pokojnino nekaj čez sto ljudi ali natančneje: 76 je takšnih, ki jim plačujemo le prispevke, 30 pa tudi denarno pomoč (slednja ta čas znaša 27 tisoč tolarjev)." Čeprav je upokojevanje po načelu 2 plus 3 veljalo za ugodno, pa se je gmotni položaj ljudem v času, ko so čakali na upokojitev, vendarle poslabšal. Nadomestilo za brezposelnost je spočetka znašalo 70 odstotkov povprečne plače, nato še 60 odstotkov. Na zavodu največ dve leti "Tudi sedaj je to še enako, le osnova za odmero ni več trimesečna plača, pač pa celoletna, še vedno pa je nadomestilo do četrtega meseca 70-odstotno, naprej pa 60-odstotno, ^krajšal pa se je tudi čas prejemanja nadomestila," pove vodja oddelka za izvajanje zavarovanj na območni enoti Branko Bukovnik. "Dve leti prejema nadomestilo na zavodu le tisti, ki ima 25 ali več let zavarovalne dobe inje star 55 let in več. Sicer pa velja, da ljudje z do pet let zavarovalne dobe prejemajo nadomestilo na zavodu 3 mesece, od 5 do 15 let dobe 6 mesecev, od 15 do 25 let 9 mesecev in za več kot 25 let 12 mesecev. Veljata pa še kombinaciji: za več kot 25 let zavarovalne dobe in starost nad 50 let 18 mesecev in prej omenjena starost 55 let in več ter zavarovalna doba 25 let in več. Denarna pomoč pa se izplačuje, potem ko nadomestilo usahne, če seveda oseba izpolnjuje prej omenjeni cenzus, še 15 mesecev." Pretekla izkušnja zavoda za zaposlovanje na Gorenjskem kaže, da sta bila največja vala presežnih delavcev, ki so prešli na zavod, v Spremenjeni pogoji za upokojitev v letu 2002 Ženske - pravica do starostne pokojnine - starost 54 let in 35 let in 3 mesece pokojninske dobe - starost 59 let in najmanj 20 let pokojninske dobe - starost 61 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe Moški - pravica do starostne pokojnine - starost 59 let in 6 mesecev, 40 let pokojninske dobe Znižanje upokojitvene starosti zaradi vzgoje otrok - za enega otroka 1 mesec in 15 dni - za dva otroka 3 mesece in 23 dni - za tri otroke 6 mesecev in 23 dni - za vsakega naslednjega otroka 3 mesece in 23 dni (za vsakega otroka lahko pravico izkoristi en roditelj) Znižanje za čas obveznega zavarovanja pred 18. letom - samo za ženske, če se upokojijo pri 54 letih + mesecih starosti in 35 letih + 3 mesecih pokojninske dobe (vsako leto 1 mesec; manj kot leto 1/12 časa), vendar ne pod 53 let za ženske in 58 let za moške - za vsako leto študija, vojaščine ali brezposelnosti en mesec Pokojninska osnova - najboljših zaporednih 12 let po letu 1970 ugotovljenih iz plač, oz. zavarovalnih osnov Državna pokojnina - 69 let, 30 let prijavljenega stalnega bivališča v Sloveniji, brez drugih dohodkov VDOVSKA POKOJNINA ženske 51 let + 6 mesecev - moški 53 let + 6 mesecev ČAKALNA DOBA OD 46 let + 6 mesecev ženske 48 let + 6 mesecev moški Čakajoči na upokojitev. letih 1992 in 1998. Sodeč po napovedih podjetij se za leto 2002 bliža še en val. Lučka Žižek pravi: "Val presežkov bo sicer šibkejši, kot sta bila prejšnja dva, vendar do poletja zlasti na račun prisilnih poravnav pričakujemo na zavod priliva za kakih tisoč ljudi. Stečajev, kakršnim smo bili priča v preteklosti, sicer ne pričakujemo, zato pa je več primerov prisilne poravnave, kot denimo Peko, Vezenine, Intes MKD, od večjih Železarna Jesenice in tamkajšnji CPK, je pa še več manjših, ki tudi napovedujejo presežke. Z novim vaiom presežkov se bo spet poslabšala slika glede brezposelnosti na Gorenjskem, ki seje od leta 2000 kar lepo popravljala. Takrat je delo na Gorenjskem iskalo 8472 ljudi, konec leta 2001 jih je bilo 7638, medtem ko je bilo lansko poletje še posebej ugodno, saj smo imeli evidentiranih 7100 iskalcev zaposlitve. Stopnja brezposelnosti na Gorenjskem pa je vseskozi ugodnejša od slovenske (gorenjska 8,6 odstotka, slovenska 11,3 odstotka). V dveh kazalcih pa podoba ni tako ugodna: Gorenjska ima v Sloveniji najvišji delež denarnih pomoči, kar je odraz socialnega stanja na Gorenjskem in posledica preteklih gibanj na trgu delovne sile. Zaradi prisilnih poravnav, stečajev, prestrukturiranja, sprememb v tekstilni in čevljarski industriji in drugih delovno intenzivnih panogah, so se med brezposelnimi znašli ljudje s prej nizkimi osebnimi dohodki, ki izpolnjujejo pogoje za denarno nadomestilo. Druga posebnost pa je dejstvo, da ima Gorenjska tudi največji delež iskalcev zaposlitve. Starejših od 50 let, kar 34,8 odstotka. Nadaljnjih 23 odstotkov brezposelnih pa je starih med 40 in 50 let, torej je več kot polovica iskalcev dela starejša od 40 let in je zanje posredovanje dela precej težko. Pričakovanja današnjih delodajalcev so povezana z mlajšimi delavci, zato je najpogostejša rešitev za starejše zaposlitev v javnih delih, da si vsaj ohranijo delovno kondicijo, če že ne najdejo trajnejše zaposlitve." Prestari za delo, premladi za v pokoj Tragika delavcev, ki veljajo za "starejše" pa je v tem, da so za večino delodajalcev že prestari, za upokojitev po novih merilih pa še premladi. Tudi v podjetjih, ki napovedujejo odvečne delavce, je že malo zaposlenih, ki bi jih lahko rešili z bližnjo upokojitvijo. Te so v glavnem v firmah že "počistili", tako da po izkušnjah zavoda za zaposlovanje sedaj mlajši odvečni delavci prehajajo v odkrito brezposelnost. Če so na začetku in proti koncu devetdesetih let delodajalci s starejšimi delavci še lahko urejali razmerja tako, da so jih poslali čakat na upokojitev na zavod, pa je sedaj teh ugodnosti veliko manj. Takrat so delodajalci lahko svoje breme prevalili na državo: ta je e za odvečne delavce skrbela z nadomestili za brezposelnost in s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zatem so (mnogi še razmeroma mladi in delovno sposobni) odšli v pokoj. Nič čudnega, da je val množičnih upokojevanj porušil razmerje med aktivnim in upokojenim prebivalstvom in je bila tudi pokojninska blagajna (ki se polni sproti s prispevki aktivne populacije) vse bolj prazna. Tudi ti razlogi so pripomogli k pokojninski reformi, ki sedaj pod ostrejšimi pogoji odhajajo v pokoj, strožja pa so tudi določila za uživanje pravic na zavodu za zaposlovanje. Mehkih variant ni več "V preteklosti je šlo veliko ljudi, ki so bili v podjetjih odveč, najprej na zavod in od tam v pokoj, sedaj pa je mehkih načinov vse manj," razmišlja sekretarka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko Milena Sitar. "Upokojevanje je individualno, prezgodnje je sankcioniranje z odbitki, razen tega se pogoji tudi vse bolj zaostrujejo. Podjetja, ki želijo zmanjšati zaposlenost, sedaj delavcev ponujajo ugodne odpravnine, če so seveda gospodarsko dovolj močna. Drugi način, po katerem se podjetja znebijo odvečnih delavcev, pa je precej manj prijazen. Gre za prisilne poravnave, kjer se lahko znebijo vsega "balasta", slednjega pa za mnoge delodajalce predstavljajo manj učinkoviti delavci, takšni, ki so pogosto na bolniški, invalidi... Nekateri v takšnih primerih zagotovijo vsaj odpravnine, ki pa so ponekod prav minimalne. Tudi v primerih, ko delodajalci ponudijo visoko odpravnino, morajo delavci preračunati, kaj ta pomeni. Jim bo lahko nadomestila plačo, ki bi jo dobivali, če ne bi izgubili dela? Je bo dovolj, da bodo lahko plačevali prispevke za pokojninsko dobo na zavodu? Koliko časa (do upokojitve) jim bo ta vsota morala zadoščati?" Kaj pa visoka odpravnina? Tudi v Svetu kranjskih sindikatih sumijo, da se letos bliža boom, kar zadeva odpuščanje delavcev. Kot pravi Jože Lakota, je bilo tovrstnih napovedi lani malo, se pa v posameznih podjetjih šušlja o teh možnostih in kakor kažejo pretekle izkušnje, so se pričakovanja pozneje skoraj vselej izkazala kot resnica. njem, po ustni napovedi direktorja na izvršnem odboru sindikata pa naj bi bili odvečni delavci tudi v Iskri Ero. Slednje se nam v sindikatih ne zdi razumljivo, saj zadnjih pet let podjetje, prej SRD-ova družba, dobro posluje. Dobro stoječa podjetja bi morala dejavnost širiti in ne obratno. V preteklosti smo ravno v iskri Ero dosegli, da so zaposlitve ljudem za določen čas spremenili v nedoločen čas," ocenjuje Jože Lakota letošnja pričakovanja glede odvečnih delavcev. "V minulem desetletju so v podjetjih dvakrat ali trikrat "čistili" presežke po mehkih variantah. Sedaj je v podjetjih že zelo malo ljudi, ki bi bili zreli za upokojitev. Kar dva zakona sta poslabšala možnosti, po katerih je bilo prej mogoče najprej na zavod, nato pa v pokoj: zakon za zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti leta 1998 in zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju leta 2000. Prej so starejši delavci lahko na zavodu čakali po varianti 2 plus 3 in vseh pet let prejemali nadomestilo za brezposelnost, sedaj imaš nadomestilo največ dve leti, pa še to le v primerih, da v petih letih dosežeš pogoje za upokojitev. Ostali čas si moraš plačevati sam. Ta varianta zato za ljudi ni več zanimiva, saj so v primerjavi s prejšnjim ugodnim načinom sedaj tri leta brez dohodka. Zato pristajajo na ponudbe delodajalcev o odpravninah. Dobra podjetja so zmožna dati višje odpravnine, ki jih ljudje Zavod za zaposlovanje: prestari za delo, premladi za v pokoj. "Od podjetij, v katerih so zaposleni člani vključeni v naš sindikat, so nekaj presežkov napovedali v Filtravto, odvečni delavci so bili v Gradnjah zaradi prisilne poravnave, pred novim letom je 60 odstotkov presežkov napovedal tudi Intec MKD, pozneje pa seje ta številka spremenila v 85 odstotkov odvečnih delavcev. Kranjska Planika se rešuje brez programa presežkov, pač pa s prerazporeja- lahko naložijo v svojo socialno varnost do upokojitve. Visoki zneski so sicer videti mikavni, ljudje so navdušeni nad velikim zneskom, vendar morajo vedeti, da bodo morali s tem denarjem v naslednjih letih do upokojitve živeti in še plačevati prispevke. Drugače je seveda za tiste, ki imajo cilj odpravnino vložiti v neko dejavnost in živeti od nje." . • Danica Zavrl Žlebir Kdaj se bom lahko upokojil? Na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje imajo računalniški program, po katerem zelo hitro lahko izračunajo, kdaj se lahko upokoji tisti, ki se za to zanima. Kdaj bo šla lahko v pokoj 55-letna ženska, ki ima skoraj 32 let delovne dobe (na zavodu jo upoštevajo do dneva natančno) in enega otroka? Do dneva natančno izračunajo tudi čas odhoda v pokoj. Dotična ženska se bo lahko upokojila 4. aprila leta 2006, ko bo stara 58 let in pol, imela pa bo 36 let in 3 mesece delovne dobe. Kako dolgo pa mora na pokoj čakati moški, star 58 let, ki ima 35 let in 2 meseca delovne dobe (vključno z dokupljeno)? To se bo zgodilo 22. septembra 2006, ko bo star 63 let in bo imel 39 let in 9 mesecev dobe. Če bi imel dovolj zavarovalne dobe, bi se lahko upokojil že pri 61 letu starosti, do nje pa lahko pride le z dokupom, če ga seveda ni že v celoti izkoristil. Upokojitev pa lahko izračunajo tudi za ljudi, ki nas čaka še zajetno delovno obdobje. Kdaj se bo lahko upokojila ženska, ki bo konec tega leta stara 45 let in bo imela 21 let delovne dobe, uveljavljala pa bi tudi starševstvo za dva otroka? Šele 24. februarja leta 2017, ko bo izpolnila takrat veljavni starostni pogoj, 59 let in 4 mesece, imela pa bo 35 let in pol delovne dobe. Takrat se bo pokojninska osnova odmerjala od 17-letnega zaporednega povprečja plač, pri letošnjih upokojencih se denimo od 12-letnega. ••••••• REPORTAŽA / info@g-glas.si Boleči križ pogosta nadloga Hrbtenične težave in bolečine v križu spadajo med bolezni moderne dobe in so krivec skoraj polovice zahtevkov za invalidsko upokojitev. Kranj - Profesor doktor Janko Popovič je v svoji knjigi Bolečine v križu in išias zapisal, da skoraj ni več človeka, ki ga vsaj enkrat v življenju ne bi zabolelo v križu. Težave so najpogostejše med 30. in 50. letom starosti in kar četrtina bolnikov, ki obišče ortopeda, toži zaradi bolečega križa. V Sloveniji je zaradi hrbteničnih težav dnevno v bolniškem staležu več tisoč ljudi, čedalje večje je tudi število ho-spitalizacij, kar potrjuje tudi ortoped Peter Ješe, dr. med., z jeseniške bolnišnice, ortopedsko ambulanto ima tudi v kranjskem zdravstvenem domu, zato imajo ortopedi zadnja leta čedalje več dela. Vsaj četrtina bolnikov, ki išče pomoč pri ortopedu, toži zaradi bolečin v križu. Zakaj je danes toliko hrbteničnih obolenj? "Evropska in svetovna združenja so obdobje med letoma 2000 in 2010 razglasila za desetletje obolenja gibal, mišic in sklepov, kar potrjuje pomembnost teh zdravstvenih težav. Obolenj gibal je čedalje več, kar je posledica staranja prebivalstva in obremenitev ter načina življenja na delovnem mestu, prisilnih drž, poleg tega je veliko tudi športnega travmah zrna, ki lahko vodi v težave z gibali. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji med invalidsko upokojenimi osebami kar 32 odstotkov oseb z boleznijo gibal. Dnevno je pri nas zaradi omenjenih težav v bolniškem staležu priblfžno 7700 delavcev, kar je 1 odstotek vseh zaposlenih, število hospitalizacij pa se je v zadnjem desetletju povečalo kar za 21 odstotkov." Kaj je vzrok bolečin v križu? "Bolečine v križu imajo različne vzroke. V mladosti je veliko preobremenitev mišično vezivnih struktur povezanih z aktivnostmi npr. športnimi dejavnostmi in poškodbami, sledijo razvojne nepravilnosti hrbtenice: nepravilnosti na vretencih, nepravilna ukrivljenost hrbtenice. Hrbtenična medvretenčna ploščica se začne stara- ti po 20. letu, ko se lahko pojavijo težave, ki so posledica degenerativnih sprememb in obremenitev vezanih na delovno mesto (dviganje težjih bremen, dolgotrajna prisilna drža z vsiljenim ritmom dela), ki so pogosto nefiziološke in predolge. Ne smemo pozabiti tudi drugih vzrokov bolečin: različna revmatska obolenja, ginekološke težave, bolezni trebušnih organov, tumorske spremembe in metastaze rakavega obolenja drugih organov (pljuč, ledvic, ščitnice, prebavnega sistema, prostate, dojke), iz katerih se tumorji lahko razširijo v kosti. Poleg tega moramo pomisliti tudi na metabolno obolenje povezano z akutno bolečino v hrbtenici, ki je pri ženskah pogosto posledica spontanega zloma vretenca zaradi osteoporo-ze. Ali so hrbtenične težave spremljajoč pojav staranja? "Mislim, da te težave prizadenejo vsaj 80 odstotkov ljudi, kar je posledica degenerativnih sprememb in dejstva, da človek hodi po dveh nogah. Hrbtenica je do določene mere sicer prilagojena pokončni drži, vendar so obremenitve vseeno drugačne kot pri živalih, ki hodijo po štirih, zato se v spodnjem ledvenem delu koncentrirajo največje obremenitve, ki porajajo bolezenska stanja." Peter Ješe, dr. med., specialist ortoped. Katere okvare hrbtenice so najpogostejše? "V kranjsko ortopedsko ambulanto prihajajo osebe z degenerativnimi spremembami, kajti tiste z revmatskimi že splošni zdravnik ponavadi usmeri k revmatologu. Največ težav je posledica "lahkih" poklicev, ki so povezani z dolgotrajnim sedenjem, prisilno držo, ponavljajočimi se gibi in vsiljenim ritmom dela. Kažejo se v bolečinah vratnega dela hrbtenice: v ramenih, rokah, kolkih, nogah, v bolečinah v križu in v glavobolih. Pri otrocih pa so težave povezane z razvojnimi nepravilnostmi hrbtenice, nepravilnimi zaraščanji vretenc, ukrivljeno hrbtenico, s športnimi preobremenitvami ter tumorji." Ortopedi priporočate vsakodnevno gibanje in nenehno opozarjate na pomen pravilnega sedenja in dviganja bremen. Kakšno je pravilno dviganje in na kaj moramo biti pozorni pri sedenju? "V glavnem vsi sedimo zelo nepravilno. Pri pravilnem mora biti stol čvrsto oblazinjen, ledveni del mora biti primerno podprt, trup proti stegnom naj bo v pravem kotu, stopali pa na podlagi. Sedeti moramo vzravnano, kar dosežemo s trebušnimi in prsnimi mišicami. Otrokom s krivo hrbtenico priporočamo sedenje na terapevtskih žogah, saj na njih ne morejo "grdo" sedeti, kajti nenehno morajo loviti ravnotežje, mišice delujejo in vzdržujejo pravilno držo. Pri dviganju bremen iz predklona so ročice sile, ki delujejo na hrbtenico zelo velike, zato breme čimbolj pritisnemo k trupu, dvigati ne smemo iz predklona, ampak iz počepa. Pri tem je potrebna disciplina, da se navadimo pravilno dvigati." Katere športi so pri hrbteničnih težavah priporočljivi in katere odsvetujete? "Takim osebam priporočam bolj individualne športe in odsvetujem kontaktne, kjer sta prisotna žoga in soigralec. Priporočljivi so hoja, tek, plavanje, kolesarjenje, smučanje, smučarski tek, fitnes, kjer lahko pacient sam dozira obremenitev. Pri košarki, odbojki, nogometu pa so prisotni nepredvidljivi gibi, ki včasih niso najboljši za okvarjeno hrbtenico in lahko povzročijo težave. Noben šport sicer ni prepovedan, le nekateri so primernejši." Ali lahko tudi v starosti ohranimo zdravo hrbtenico in ali velja rek, da smo stari toliko, kolikor je "stara" naša hrbtenica? "Način zdravega življenja si moramo pridobiti tedaj, Jco še nimamo težav s hrbtenico, kar pomeni, da zanjo začnemo skrbeti že po 20. letu npr. s hojo, tekom in ostalimi športi, zelo priporočljive pa so tudi raztezno-sprostilne vaje hrbtenice. Zjutraj, ko vstanemo, si pretegnemo hrbtenico in jo pripravimo na dnevne obremenitve, vsaj dvakrat tedensko pa naj bi naredili še vaje za krepitev mišic. Starejši naj bi bolj vzdrževali gibljivost in manj mišično moč. Človek je star toliko, kolikor se počuti, kajti eno je biološka, drugo pa kronološka starost. So vitalni sedemdesetletniki, kljub spremembam na hrbtenici, številni mladi ljudje, ki še nimajo tovrstnih okvar, pa se lahko slabo počutijo in so brezvoljni ter nezadovoljni s svojim življenjem, zato tega pregovora ne bi vzel kot čisto zlatoj' • Renata Škrjanc, foto: R. S. Večje članstvo kranjskega CVB Kranj - Lani ustanovljeni kranjski Klub bolnikov s cerebrovaskular-no boleznijo (CVB) spada med klube, ki se jim članstvo zelo hitro povečuje. V njem je trenutno že več kot 40 bolnikov po možganski kapi in njegov predsednik Franci Rebec ne skriva zadovoljstva, daje čedalje več bolnikov dejavnih v klubu. Poleg kranjskega sta gorenjska kluba tudi na Bledu in v Tržiču, vendar je kranjski najštevilnejši, skupaj pa je v gorenjskih klubih že okoli 100 članov, kar je petina vsega članstva v Združenju bolnikov s CVB. O možganski kapi, ki letno prizadene okoli 4000 bolnikov, se bo veliko govorili 15. maja, ob svetovnem dnevu bolnikov po možganski kapi, na januarskem srečanju kranjskega kluba pa bodo predstavili letošnji program dejavnosti. Poleg izletov bodo poskrbeli za pomoč članom pri ublažitvi invalidnosti kot posledici možganske kapi, primarij dr. Ruža Ačimovič - Janežič pa je na prednovoletnem srečanju povedala, naj bi letos Združenje napotilo v toplice okoli 60 bolnikov po možganski kapi. • R. Š. Razvoju žičnic bo morala slediti tudi cesta Izrednemu razmahu smučarskega centra Cerkno na Črnem vrhu bo morala slediti tudi obnovitev ceste skozi Davčo. Črni vrh - V ponedeljek je poslanec državnega zbora Janez Podobnik v restavraciji na Črnem vrhu sklical pogovor o sedanjosti in prihodnosti državnih cest na območju občin Cerkno in Železniki. Nenavadno? Morda, vendar ne, če je postala ena najhujših ovir za razvoj smučarskega centra prav njegova dostopnost po cestah. Ugotovili so, da bo potrebno ob pripravah na rekonstrukcijo ceste po Davči misliti na ureditev hudourniškega potoka, za denar pa poskusiti kandidirati tudi za tuja sredstva. Čeprav je bilo na vabilu na pogovor o državnih cestah v občinah Cerkno in Železnikih na vr hu Črnega vrha poudarjeno, da je zaželena smučarska oprema, pa smo med udeleženci opazili kar nekaj takih, ki so prišli v kravatah. Sklican je bil namreč kar širok krog: od županov, predstavnikov ministrstva za promet, direkcije za ceste, do predstavnikov cestnih podjetij in vodstva Hotela Cerkno, ki upravlja tudi smučarski center. Čeprav je naslov sicer vsakoletnega, torej tradicionalnega srečanja o cestni problematiki na tej meji med Gorenjsko in Primorsko obetal širši pogovor, pa seje razprava več ali manj omejila na problematiko dostopa do smučarskega centra Cerkno, torej predvsem od Železnikov oziroma Zalega Loga skozi Davčo. Kot je znano, se je uspel smučarski center Cerkno v zadnjih letih izredno razviti, saj so v dveh letih z. novimi večsedež-nicami skoraj potrojili žičniške zmogljivosti, predvsem pa se obrestuje obsežen sistem zasneževa-nja. Prav na ponedeljkovem pogovoru je bilo ugotovljeno, daje zelo malo smučarskih centrov, ki se lahko po enem mesecu zime, ki je tako skopa s snegom, pohvalijo z izredno uspešno smučarsko sezono. Direktor Hotela Cerkno je na- mreč povedal, da znaša povprečni obisk 1.700 smučarjev na dan, ob koncih tedna pa so zabeležili obisk med 2.700 in 4.000 smučarji. Cesta po Davči je predvsem turistična Glavna težava smučarskega centra Cerkno je tako njegova dostopnost, pa čeprav je njegova lega na meji med Gorenjsko in Primorsko posebna vrednost. Če je bilo v preteklih nekaj letih kar nekaj storjenega na cestah na primorski strani, pa slej ko prej ostaja problem dostopa tako iz Poljanske, kot tudi iz Selške doline. Prometni tokovi so pokazali, da je prebivalcem Gorenjske in osrednje Slovenije - teh pa je največ med uporabniki, najprimernejša in najkrajša pot na Črni vrh po Selški doiini in dolini Davče, prav slednja, še pred tremi leti le lokalna cesta, pa je ozko grlo. Na pogovoru smo slišali, da so na direkciji za ceste že pripravili idejne projekte za rekonstrukcijo te ceste, ki pa je tesno povezana z urejevanjem hudourniškega potoka Davče, ki cesto "spremlja" skoraj po celi dolžini in je to cesto v preteklih letih tudi nekajkrat hudo poškodoval. Cesta, ki je bila zgrajena v 80. letih predvsem z veli- Župana občin Železniki in Cerkno, Mihael Prevc in Jurij Kavčič, na pogovoru o cestah. kim prizadevanjem prebivalcev Davče in nekdanje občine Škofja Loka z namenom, da največjo slovensko vas sploh odpre s cestno povezavo v svet, je seveda tako povečanemu prometu zelo težko kos, prizadevanja države, ki je prevzela cesto v upravljanje, pa so bila v preteklih treh letih usmerjena predvsem v sanacijo hudih poplavnih poškodb. Prvi predračuni za rekonstrukcijo 7 kilometrov kažejo na to, da bosta potrebni kar dve milijardi tolarjev, približno 600 milijonov za ureditev potoka in 1,6 milijarde za samo cesto. Ker je urejevanje vodotokov v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor, je bilo v ponedeljek ocenjeno, da bo odločil no za začetek teh del uspešno usklajevanje med tem in prometnim ministrstvom. Kako tudi do tujih sredstev Ob poudarku, da je cesta po dolini Davče bila prevzeta v državno upravljanje predvsem kot turistična cesta, da pa ni mogoče računati na več kot po 200 milijonov na leto, kar bi pomenilo, da bi cesto rekonstruirali 10 let, je bilo sproženo vprašanje še drugim možnih virov. Našteti so bili skladi za regionalni razvoj, predpristopni skladi Evropske unije in nenazadnje tudi sodelovanja oziroma so-vlaganja samega smučarskega centra ter uspešne tovarne Eta Cerkno, za katero je znano, da stoji za tem centrom. Janez Podobnik, poslanec državnega zbora se je obvezal, da bo navezal stike in zbral potrebne osnovne informacije o tem, kolikšne so možnosti v tehj smereh. Bolj za šalo, kot za res, je bilo ugotovljeno, da se utegne državni prevzem te ceste celo maščevati, saj evropski skladi podpirajo medobčinske in regionalne projekte. Prisotni so bili soglasni, da je potrebno najti rešitve, ki naj bi omogočili, da se cesta po Davči preuredi v 5 letih. Sovodenj bo moral počakati na odločitev o tunelu Problematika ostalih cest, ki sicer tudi vodijo do Cerknega, je bila omenjena bolj ob robu. Slišali smo potrditev, da bo letos državni proračun predvsem plačal dolgove za rekonstrukcijo ceste skozi Selca, skozi Dolenjo vas in predvsem velika vlaganja na cesti Podrošt - Petrovo Brdo. Letos jeseni naj bi začeli z rekonstrukcijo odseka selške ceste na Trnju v Železnikih, prihodnje leto pa drugo etapo skozi Selca in urejevati križišče na Češnjici. Bolj nedoločen je bil odgovor za "čez hrib" v Poljanski dolini, kjer čaka na rekonstrukcijo skoraj 10 kilometrov od Hotavelj do Sovodnja. Janez Podobnik je na naš izziv, da je očitno pozabil, kje vodi po Poljanski dolini cesta v Cerkno, razložil, da pri svojih prizadevanjih za ureditev te ceste ni imel dovolj podpore pri kolegih poslancih izvoljenih v Skot j i Loki, zato bo v kratkem sklical klub gorenjskih poslancev prav v Gorenji vasi, in obljubo ima, da si bodo skupaj s ministrom za promet ogledali to cesto in poskušali najti sprejemljive rešitve. "Sicer pa se je eden od bratov Podobnik ogromno angažiral za to, da so se pripravile vsaj osnovne študije za boljši dostop do Cerknega, in bojim se, da bo po njegovem odhodu iz politike, vse to zaspalo, kar bo velika škoda," je dejal Janez Podobnik. Precej bolj vehementno pa je ob tem problemu spregovorila Ljuba Brank iz direkcije za ceste, ki je zastoj na odseku med Hotavljami in Trebijo pripisala dejstvu, da ni sporazuma o potrebnih zemljiščih: "Ko bodo ljudje spoznali, da so zemljišča nujna, se bo našel tudi denar". Za cesto Trebija Sovodenj pa obstajajo po njenih besedah idejni projekti, ki pa so v neskladju z željo po predoru. O predoru sta bili izdelani že dve varianti, ki pa nista zadoščali, zato je naročena še tretja. Ker gre za kapitalne investicije - noben od predorov ni krajši od 2,5 kilometra, kar pomeni milijardna vlaganja, je potreben temeljit premislek, in cesta na Sovodenj bo morala počakati na te odločitve. Do tedaj pa pridejo v poštev le nujna vzdrževalna dela. • Štefan Žargi 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RGL studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433 Kakršna pogajalka, takšna članica Dr. Janez Potočnik, vodja pogajalske skupine za pristop Slovenije k Evropski uniji, ki je bil ta teden gost Evropske srede v Centru Evropa, je govoril o dosedanjih dosežkih Slovenije v pogajanjih z Evropsko unijo. Ljubljana - Pred tem je kot kandidat za novega ministra za evropske zadeve prestal tudi dve "zaslišanji" na dveh parlamentarnih telesih (komisija DZ za evropske zadeve in odbor za zunanjo politiko), tako da mu ni bilo težko odgovarjati na vprašanja občinstva, saj seje te zadeve po lastnih besedah "naučil že na pamet". Tako je tudi publiki v Centru Evropa predstavil dosedanja pogajanja z Evropsko unijo, po katerih je Sloveniji še pred iztekom leta 2001 uspelo zapreti 26 poglavij evropskega pravnega reda. Pravzaprav 26 in pol, saj so zadnje dni leta 2001 naši pogajalci uspešno zaokrožili tudi nefinančni del poglavja o kmetijski politiki, ki zadevajo veterino in fitosanitarna pravila. Slovenija je na dobri poti, da uresniči vse zastavljene cilje, je poudaril dr. Janez Potočnik, ki ga po treh uspešnih pogajalskih letih ni strah sprejeti še ministrske funkcije. Nalogi glavnega pogajalca in ministra se ne izključujeta, njegova vloga vodje pogajalske ekipe je sicer bolj tehnične narave, ministrska pa politična, načeloma pa se bo za pogajalsko mizo srečeval večinoma z istimi ljudmi. z evropsko zvezo. Sedaj pa je s 26 zaključenimi poglavji prehitela Ciper, Češko in Madžarsko, ki so jih zaprle po 24, Litvo, Latvijo, Slovaško, Malto, Poljsko in Estonijo. Doslej svoje prednosti nismo poudarjali, povedati pa je potrebno, da smo v pogajanjih tako daleč zaradi več razlogov. Eden od teh je dejstvo, daje Slovenija dobro razvita in ima nemara zato boljše možnosti v približevanju evropskim standardom. Zanemariti pa ne gre tudi političnega konsenza in javnomnenjske podpore pridružitvi. Naklonjenost javnosti sodeč po raziskavah niha in se ta čas giblje nekaj nad polovico, od leta 1999 pa je tudi upadla, vendar glavnega pogajalca to ne skrbi. Ljudje o prihodnjem članstvu v uniji pač razmišljajo, pojavljajo se različni parcialni interesi, dvomi pa se porajajo tudi zaradi pojava BSE in podobnih pojavov v Evropi, pa tudi zaradi prehodnih obdobij, ki jih je EU zahtevala za uveljavitev nekaterih področij, denimo prostega pretoka delovne sile. Glavni pogajalec in kandidat za ministra dr. Potočnik je ocenil, da je Slovenija v dosedanjem procesu pogajanj pokazala dovolj konstruktivnosti in učinkovitosti, da Slovenija s pozitivnim imidžem Slovenija je edina od držav kandidatk izpolnila pogajalsko strategijo, sprejeto na vrhu v Niči. Leta 1998 nam je v pogajanjih z Evropo uspelo zapreti prva tri poglavja evrospkega pravnega reda, naslednje leto šest, leta 2000 pet in v minulem najbolj intenzivnem letu kar 12. Sloje sicer za vzporedna pogajanja, vendar je zadnjih ducat najtežjih in so priprave nanje trajale vsa štiri leta. Najzahtevnejši pa je finančni paket, ki zadeva zadnja tri pogajalska področja: kmetijstvo, regionalno politiko in proračun. Doslej Slovenija ni nikoli vodila pri zapiranju poglavij je s tem oblikovala pozitivni imidž, prihodnje države članice. Tudi majhne države v evropski zvezi lahko ustvarijo pomemben položaj in ni redko, da so ravno one jeziček na tehtnici odločitev. Kakšna bo dinamika letošnjih pogajanj? Evropska komisija bo do konca januarja postavila okvire, kako bodo potekala pogajanja o treh za Slovenijo preostalih poglavjih, marca pričakujejo osnutek skupnih izhodišč, do sredine leta pa naj bi potekala notranja diskusija držav članic. Težišče usklajevanja pogajalskih izhodišč je na prvi polovici leta, koje možnost vpliva največja, pozneje je že prepozno. Zato je po Potočnikovem mnenju sedaj pravi čas, da se znotraj uskladimo glede svojih stališč in zunaj uspešno zlobira-mo. Slovenija: neto plačnica ali neto prejemnica evropskih sredstev? Kmetijstvo, regionalna politika in proračun so torej poglavja, ki jih moramo zapreti letos. Kmetij- sko poglavje zadeva določitev kvot in referenčnih količin za predelavo ter kompenzacijska plačila, ki nam jih bo namenjala Evropska unija. Pri regionalni politiki se bomo morali v Sloveniji sami zmeniti, kako bomo razčlenili državo, Evropo pa moramo prepričati, zakaj je potrebna regionalizacija tako majhne države, ki jo EU pojmuje kot eno samo regi- jo. Gre namreč za to, da Slovenija v pogledu gospodarske razvitosti dosega približno 72 odstotkov evropskega povprečja. 75 odstotkov pa je meja, do katere so države upravičene do sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Ko se bo Evropska unija razširila z novimi 10 državami, med katerimi bodo tudi precej manj razvite od Slovenije (nekatere dosegajo komaj tretjino evropskega povprečja), bo Slovenija presegla mejo treh četrtin evropske razvitosti in tako lahko izpade iz tako imenovanega "cilja 1". Posebno pogajalsko poglavje pa predstavlja proračun, od katerega je odvisno, ali bo Slovenija v razširjeni združbi evropskih držav neto plačnica ali neto prejemnica evropskih sredstev. Do izteka tekočega finančnega obdobja EU, torej do leta 2006, bo Slovenija najverjetneje neto prejemnica sredstev iz skupne blagajne, dobro pa bi bilo, ko bi si takšen položaj lahko zagotovila tudi v naslednjem sedemletnem finančnem obdobju. • Danica Zavrl Žlebir Foto: Gorazd Kavčič DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA SI. KANAL LUBNIK 02.02.02 Vsi mislimo, vsi delamo V jeseniškem Acroniju so v zadnjih dveh letih spet okrepili inovacijsko dejavnost. Rezultati so spodbudni, saj so po številu inovacijskih predlogov šestkratno presegli dolgoletno povprečje. Jesenice - V Acroniju so lanski december razglasili za mesec inovacij, v katerem so tudi javnosti predstavili, da inovacijska dejavnost niso le prazne besede, ampak potreba za preživetje. Odprli so razstavo dosežkov inovacijske dejavnosti, na kateri so predstavili tudi delo prvega znanega inovatorja, viteza Lam-berta Pantza, ki je z odkritjem izdelave feromangana v plavžu 1872. leta ponesel slavo gorenjskega železarja po vsem svetu in po katerem so v Železarni tudi poimenovali prestižno nagrado za življenjsko delo v železarstvu. Na dan Acronijevih inovatorjev so si inovatorji iz nekaterih slovenskih podjetij ogledali železarski muzej in proizvodnjo, osrednji dogodek pa je bil pogovor z delovnim naslovom Vsi mislimo, vsi delamo (misel prof. Matjaža Muleja). Po pogovoru so najuspešnejšim Acronijevim inovatorjem podelili priznanja in praktične nagrade. Priznanje za najbolj plodnega inovatorja je dobil Janez Černe, avtor kar sedemnajstih inovacijskih predlogov, za ekonomsko najdonosnejšo izboljšavo Mihael Peternel, za najboljšo inovacijo na področju varstva in zdravja pri delu Vojko Mikolič, za najučinkovitejšo izboljšavo s področja varstva okolja Donče Nikolov, za najbolj inovativno delovno skupino Procesna avtomatika in za največ predlogov na sto zaposle- nih profitni center Hladna predelava. Na pogovoru, ki gaje vodil Avgust Novšak, vodja službe za inovacijske de-Avgust Novšak javnosti v Acroniju, udeležili pa so se ga tudi predstavniki Cimo-sa, Colorja, Iskraemeca, Vogt electronica, Gospodarske zbornice Slovenije in drugi, so kot zaključno misel oblikovali sporočilo slovenskim menedžerjem: "Če vam kazalci uspešnosti kažejo, da morate odpustiti deset delavcev, se raje vprašajte, kako jih dodatno zaposliti, da boste s povečano dodano vrednostjo lahko odprli vsaj eno novo delovno mesto." Inovacije za enomesečno plačo Kot so ugotavljali na pogovoru, Acroni podobno kot večina gospodarskih družb tradicionalne industrije preživlja gospodarsko preobrazbo v nekakšnih valovih. V prvem, za delavce najtežjem, so odpuščali tehnološke presežke, v drugem, za zaposlene neprimerno lažjem, so veliko vlagali v posodobitev tehnološke opreme, v tretjem spet dajejo velik poudarek izrabi človeških virov, ki ima svoje korenine v množični inovacijski dejavnosti. V Acroniju so pred dvema letoma spodbudili tovrstno dejavnost. Rezultati so dokaj spodbudni, saj so po številu inovacijskih predlogov šestkratno presegli dolgoletno povprečje, z njimi pa so predlani stroške poslovanja zmanjšali za znesek enomesečne plače za vse zaposlene. Podjetja so v bitki za preživetje prisiljena vlagati v lasten razvoj. Acroni je kljub težavam v preteklosti ohranil svoj razvojni oddelek, v katerem je skupaj z administracijo in pomožnim osebjem zaposlenih 25 delavcev, od tega jih ima devet status raziskovalca. V oddelku se ukvarjajo z razvojem novih jekel z dodano vrednostjo in izboljševanjem kakovosti izdelkov. Lani so delali na enajstih raziskovalnih nalogah. V štirih so si postavili za cilj izdelavo novega tehnološkega izdelka, v ostalih pa izboljšavo izdelka ali tehnološkega postopka. Pri tehničnem razvoju je pomembna tudi dejavnost oddelka Procesna avtomatika, ki se med drugim lahko pohvali s tem, da je dokončal posodobitev vroče valjarne in rešil probleme, ki so jih pustili tuji partnerji. Malo zanimanja za študij metalurgije Ker konkurenčnost slovenskih podjetij v primerjavi z azijskimi in vzhodnoevropskimi zmanjšuje dokaj visoka cena dela (več kot 14 mark na uro), bo zaposlene treba stalno izobraževati in .usposabljati, da bi lahko še več prispevali k povečevanju dodane vrednosti. Industrijska podjetja bodo za svoj razvoj potrebovala visoke usposobljene strokovnjake, predvsem diplomante tehničnih fakultet. Gospodarstveniki z njihovo usposobljenostjo niso vedno najbolj zadovoljni, še bolj pa jih skrbi, da se je v lanskem študijskem letu za študij metalurgije kljub zelo spodbudnim štipendijam odločilo le dvanajst študentov. Se pred desetimi leti je bila na tehniške šole vpisana dobra Četrtina študentov, v lani končanem šolskem letu je bil ta delež samo še 18-odstotni. Pa ne le to! Ob tem, ko se je zaustavil beg možganov v tujino, se je povečal beg v državno upravo in v negospodarstvo. Od 16.985 zaposlenih strokovnjakov elektro in strojne stroke jih je decembra predlani v industriji delalo le 35 odstotkov, med njimi le vsak petnajsti doktor znanost in le'vsak peti magister. • Cveto Zaplotnik Petro! cf.d., Ijubijaru > <„..,,*., i«U 50. 1527 Ijublja Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... ... in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 , Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov. Odpiramo vrata znanju in izkušnjam V evropske programe izobraževanja Leonardo da Vinci se zadnja leta vključuje tudi Slovenija. V Centru Evropa sta naše projekte predstavili koordinatorici s centra za poklicno izobraževanje mag. Alenka Flander in Marja Medved. Kdaj bo tudi Slovenija uvedla evro? Evropska komisija ima na področju izobraževanja troje programov, Socrates, Leonardo da Vinci in Mladina. Leonardo zadeva zlasti strokovno in poklicno izobraževanje, kar pa ne pomeni, da se lahko vanj vključijo le srednje šole, temveč je odprt za vrsto institucij, ki imajo interes na področju izobraževanja. Projekti pokrivajo širok spekter področij in dejavnosti od praktičnega usposabljanja dijakov, študentov, mladih delavcev, diplomantov in mentorjev v izobraževalnih centrih in drugih ustanovah evropskih držav. Ti so vključeni v projekte mobilnosti (namestitev in izmenjav) s ciljem, da si v tujini naberejo novih znanj, spoznanj in izkušenj, preizkusijo svoje znanje in prilagodljivost v novem okolju ter si tako izboljšajo tudi možnosti doma. Takšen projekt po besedah Marje Medved prijavi pravna ose- ba (šola, fakulteta, študentska organizacija), poiskati je treba partnerja v tujini, in sicer v državi Evropske unije (baza podatkov o tem je dosegljiva na internetu), izpolniti precej obsežno prijavo (v njej je treba navesti tudi predvidene stroške tovrstne namestitve ali izmenjave), nato pa počakati na izid razpisa. Zanimanja je veliko, pravita koordinatorici programa Leonardo da Vinci, ravno danes, 18. januarja, pa se izteka eden od dveh letnih razpisnih rokov. Dijaki, študentje, mladi delavci, mentorji Čas namestitev za dijake traja od 3 tednov do 9 mesecev, za študente od 3 do 12 mesecev, za mlade delavce in diplomante od 2 do 12 mesecev, programi izmenjave za mentorje pa od 1 do 6 tednov. Programe sofinancira Evropa prek organizacije, ki prijavi posameznike v določen projekt. Znatne enkratne podpore so deležna tudi mala in srednja podjetja, ki se vključujejo v te programe. Razmerje med stroški, ki jih udeleženci pokrijejo sami, in tistimi, ki jih dobijo kot pomoč, je 25 proti 75 odstotkov. Lani je na treh razpisnih rokih uspelo 50 projektov s skupaj 300 udeleženci. Med njimi je bilo 70 dijakov, 50 študentov, 30 mladih delavcev in 130 mentorjev. Za te projekte so dobili 480 tisoč evrov evropske pomoči, največ projektov mobilnosti pa so prijavile šole, nekatere pa tudi podjetja, zbornica, uradi in študentske organizacije. Navedimo le enega od primerov namestitev: 7 dijakov Srednje mlekarske in kmetijske šole iz Kranja je sodelovalo z Umbria Training centrom v Perugii v Italiji, kjer so poglabljali znanja s področja živilske tehnologije. Odločili so se za ožje področje pekarstva, testeninarstva in proizvodnje mesnih izdelkov, saj so to vsebine, ki jih lahko posameznik s pridom uporabi pri iskanju zaposlitve pri manjših proizvajalcih ali pri morebitni samozaposlitvi v kmečkem turizmu, so zapisali v poročilo za zbornik projektov Leonardo. Eden od ciljev tega programa je tudi izboljšati zaposlji-vost, te možnosti pa se s širšim obzorjem znanj zagotovo povečajo. V okviru programa Leonardo da Vinci pa je bilo izbranih tudi nekaj pilotskih projektov. V letu 2000 je bil iz Slovenije en sam, lani pa že trije. Tudi za te primere velja, da udeleženci sami predlagajo idejo in se nato povežejo z najmanj tremi državami (ena od njih mora biti članica EU), s katerimi skupaj dodelujejo skupni projekt. Tako so denimo pri edinem predlani izbranem projektu, ki ga je prijavila Ekonomska fakulteta iz Ljubljane in je bil vreden 600 tisoč evrov, poleg Slovenije sodelovale še Grčija, Španija, Portugalska, Češka in Latvija. Iz omenjenih projektov naši udeleženci ne pridobivajo le tujega znanja, pač pa posredujejo tudi svoje, saj imamo po besedah koordinatorje projekta tudi v Sloveniji kaj ponuditi Evropi. • Danica Zavrl Žlebir Prvo navdušenje ob uvedbi nove skupne evropske valute v 12 državah Evropske unije se je poleglo, ljudje o tem že marsikaj vedo, saj so imeli na voljo veliko informacij še pred 1. januarjem 2002, ko je evro postal zakonito plačilno sredstvo dvanajsterice. Pri nas so evri zaenkrat šele predmet deviznega varčevanja in menjave, ko odhajamo po nakupih in potovanjih v države EU. Veliko ljudi pa še čaka zadnji rok, 28. februar, ko je v večini teh držav v obdobju dvojnega obtoka še mogoče plačevati v prejšnji nacionalni valuti. Kdaj pa bomo tudi Slovenci del evropske gospodarske in denarne Zadnji odgovor? Zadnji - za 300.000 SIT. Ford, letnik 2001, res se splača. Če bi bil v nedeljo referendum... Mesečne meritve Evrobarometra sproti ugotavljajo našo naklonjenost do pridružitve Evropski uniji. Na vprašanje, ali bi bili za ali proti, če bi bil v nedeljo referendum za priključitev EU, je 53,2 odstotlca vprašanih odgovorilo pritrdilno, 27,5 odstotka pa negativno, medtem ko 19,3 odstotka anketiranih še ni opredeljenih. V novembrski raziskavi se je za vključitev v EU ogrevalo 53,6 odstotka vprašanih, proti 27 odstotkov, 19,4 odstotka pa jih ni vedelo, kako bi glasovali v primeru referenduma. Če bi na referendumu za EU glasovalo več kot polovica slovenskih državljanov, pa jih je manj kot polovica prepričanih, da bo članstvo v uniji Sloveniji koristilo. 47,7 odstotka anketirancev meni, da bi ji koristilo, 29,9 odstotka pa, da ji ne bi. 22,7 odstotka ljudi ostaja pri tem vprašanju neopredeljenih. V primerjavi z mesecem prej so simpatije manjše, saj je tedaj na isto vprašanje pritrdilno odgovorilo 49,4 odstotka ljudi, odklonilno 27,9 odstotka, opredelilo pa se ni 22,6 odstotka vprašanih. Od leta 1999 je podpora Slovencev EU precej padla, kar poznavalci pripisujejo več vzrokom. Med njimi so tudi pojavi, kakršna je bolezen BSE, zaradi česar se med ljudmi pojavlja dvom v prihodnje skupno bivanje. Sicer pa velja, da kolikor bližje smo odločitvi, realnejši je naš odnos do EU. unije, kdaj bo tudi pri nas evro postal edina zveličavna valuta? To zanima veliko ljudi, nekatere manj poučene je pred novim letom celo skrbelo, da se to ne bo zgodilo že 1. januarja 2002. Naša država pa lahko evro uvede najprej po dveh letih po vstopu v EU, saj mora dve leti sodelovati v mehanizmu menjalnih tečajev, ob tem pa izpolnjevati konvergenčne kriterije za vstop v gospodarsko in denarno unijo. Kako blizu je Slovenija pri izpolnjevanju teh meril? Vsaka posamezna država mora za vstop v denarno unijo izpolnjevati štiri merila. Slovenija je od dveh še precej daleč, saj tako inflacijska stopnja kot dolgoročna obrestna mera presegata prag vstopa v gospodarsko in denarno unijo. Izpolnjuje pa dve fiskalni merili, in sicer proračunski primanjkljaj, ki znaša 2,3 odstotka bruto domačega proizvoda, javni dolg pa je 25.8 odstotka BDP. EU pred desetimi leti priznala Slovenijo Pred desetimi leti, 15. januarja 1992, je Evropska unija, oziroma takratna dvanajstčlanska Evropska skupnost priznala Slovenijo kot samostojno državo. Nova država je tako v svetu postala uradno sprejeto dejstvo. Šlo je za skupno dejanje povezave, potem ko je slab mesec pred tem samostojno slovensko državo na čelu peščice zahodnoevropskih držav kot edina članica Evropske skupnosti priznala že Nemčija. Evropska skupnost jcbila sprva do mlade države zelo zadržana, ob močnih nemških prizadevanjih pa je kmalu sprejela sklep o tem, da dvanajsterica prizna Slovenijo in Hrvaško. Zadnji odgovor? Zadnji - za 300.000 SIT. Ford, letnik 2001, res se splača. Nič dohodnine, dokler ni e-dohodnine V teh dneh mineva eno leto, odkar je začelo z delom ministrstvo za informacijsko družbo. V torek je odprlo klepetalnico. Pretekli teden je minilo leto dni, odkar je dr. Pavel Gantar prisegel kot minister za informacijsko družbo. Na spletni strani ministrstva lahko preberemo, s čim so se ukvarjali v tem letu, v torek pa so imeli minister in državna sekretarja odprto spletno klepetalnico, ki je pokazala, da je na tem področju še ogromno dela. Vsekakor je mogoče pozdraviti, da so prav na ministrstvu za informacijsko družbo našli čas za to, da so "položili račune" za svoje enoletno delo, in kar samoumevno seveda je, daje to storjeno prav preko spleta. Ob poročilu, ali bolje pregledu aktivnosti v prvem letu delovanja ministrstva, se seveda ni mogoče znebiti vtisa, da se je ministrstvo največ ukvarjalo s telekomunikacijsko infrastrukturo, od prizadevanj za sprejem novega zakona o telekomunikacijah, do številnih zadev predvsem v povezavi s Telekomom. Kar trikrat so se ukvarjali v preteklem letu, če izvzamemo poštne, s spremembami cen telekomunikacijski storitev in sredi preteklega leta ustanovili Agencijo za telekomunikacije in radiodifuzijo, ki naj bi v prihodnje strokovno analizirala in pripravljala osnove za politiko na tem področju. V zvezi s Telekomom je začet tudi izredno zahtevno projekt njegove privatizacije, najbolj odmevno pa je bilo lani zagotovo podeljevanje koncesije za tretjo generacijo mobilne telefonije - UMTS, ki se je po vseh zapletih tik pred koncem leta le zaključilo s podelitvijo koncesije Mobitelu. Modra pa so za uveljavljanje informacijske družbe bolj pomemb- Tekma se nadaljuje Ko smo pred nekaj tedni pisali o najnovejših računalniških procesorjih, ni bilo težko napovedati, da bo letos prav na tem področju, kjer velja na svetovnih trgih izredna konkurenca, še veliko novega. Tako so v teh dneh pri enem od najbolj uveljavljenih proizvajalcev računalniških čipov Advance Micro Devices (AMD) napovedali, da bodo računalniki / najnovejšim procesorjem Athlon XP 20(K)+ že v kratkem na voljo kupcem Compaqove računalniške opreme, ostali ameriški proizvajalci računalnikov, vključno s Hellwett- Packardom pa naj bi Compaqu sledili v kratkem. Procesor Athlon XP je izdelan z 0,18 mikronsko tehnologijo in zgrajen na QuantiSpeed arhitekturi. Ima 384 kB vmesnega pomnilnika, v prodaji na debelo (svežnji po 1000 kosov) pa bo cena 339 dolarjev. Največji proizvajalec računalniških procesorjev Intel pa ob tem izzivu ni miroval: sporočili so, da proizvajalcem računalnikov že dobavljajo procesorje Pentium 4 s taktom 2,2 GHz, kar pomeni, da tak procesor, ki je namenjen predvsem zahtevnim multimedijskim računalnikom in delovnim postajam za zelo zahtevne uporabnike, izvede 2,2 milijarde operacij na sekundo. Intel uporablja pri njihovi proizvodnji 0,13 mikronsko tehnologijo, s katero lahko serijsko proizvajajo čipe z najhitrejšimi in najmanjšimi tranzistorji velikosti 60 na-nometrov. Tak procesorje seveda dražji: z 512 kB vmesnega spomina stane v svežnju 562 dolarjev, procesor s taktom 2,0 GHz in enako obsežnim pomnilnikom pa 364 dolarjev. • Š. Ž. na prizadevanja in vlaganja ministrstva v izredno številne projekte na področju informacijske tehnologije, saj je ministrstvo objavilo številne razpise na tem področju. Zlasti pa kaže pozdraviti prizadevanja za uveljavljanje e-države, pri čemer so bili v preteklem letu napravljeni nekateri pomembni koraki. Ne samo pri tem, da je potrebno pohvalili vedno širšo dostopnost do informacij o delu državnih organov na čelu s slovensko vlado, dostopnost do zakonodaje, odpirajo se tudi spletna mesta (portali), kjer lahko državljani opravimo nekatere zadeve brez. stanja pred okenci državne uprave. Smo med redkimi državami, kjer je bilo urejeno področje elektronske identifikacije, v ospredje pa tako stopa vprašanje dostopnosti, razvoja, znanja in razširjenosti tovrstne tehnologije. Ministrstvo za informacijsko družbo se je zato načrtno lotilo spremljanja "indikatorjev informacijske družbe" (o tem smo pisali pretekli teden) ter odprlo vprašanje javne dostopnosti te tehnologije. Odprtje desetih tako imenovanih e-šol je seveda pomembno, pa čeprav glede na potrebe simbolično, pomembnejše Zadnji odgovor? Zadnji - za 300.000 SIT. Ford, letnik 2001, res se splača. bo, če bo ministrstvo uspelo spremeniti nekatere omejitvene dejavnike, ki zavirajo uveljavljanje informacijske tehnologije. Kaj najbolj žuli državljane na področju informacijske družbe je jasno pokazala torkova klepetalni-ca na spletnih straneh ministrstva za informacijsko družbo, v kateri sta sodelovala minister dr. Pavle Gantar in oba državna sekretarja, na eni strani, ter več kot 30 udeležencev, na drugi strani. Čeprav je bil prvotno predviden enoumi "klepet" preko spleta, je to trajalo kar skoraj 3 ure, in ni se enostavno prebiti skozi 25 strani njegovega zapisa. Sodelujoče, po odzivih sodeč, najbolj motijo cene telekomunikacijski storitev, kot posledice monopola Telekoma. Številna so bila opozorila na to, da je zahteva po ISDN priključku, kot pogoju za ADSL, neupravičena, prav tako pa tudi na nesprejemljivost stanja, v katerem je SiOL edini internem] ponudnik. Veliko opozoril je bilo tudi ob dejstvu, da država pri uveljavljanju informacijske tehnologije v šole v bistvu podpira Mircosoft in da bi bil že čas, da podpre slovenjenje operacijskih sistemov in programov z odprto kodo in morda ubere drugačne poti (programe) tudi pri evropskem računalniškem spričevalu. Sodelujoči seveda še zdaleč niso bili prepričani, da je zadosti napravljeno na področju e-uprave, uveljavljanja informatike v šolstvo, mnoge moti, da ni omogočeno e-poslovanje preko študentskih servisov. Zelo odločno se je večkrat odprlo vprašanje skladnega regionalnega razvoja, pri čemer se tudi pri tako konkretnih vprašanjih, kot je razvoj kabelskih omrežij in možnosti ADSL povezav, na vzhodnem delu države čutijo občutno prikrajšane. Ob upoštevanju, da so sodelovali predvsem tisti, ki že imajo, znajo in uporabljajo internet, je bilo veliko vprašanj in predlogov za nadaljnji razvoj e-države, od bolj sodobnih osebnih izkaznic v obliki pametne kartice, združeno z možnostjo elektronskega podpisa in morda združevanja / (že "pametno") zdravstveno izkaznico. Zapis sicer kaže vso "blišč in bedo" tovrstnega komuniciranja v živo in brez moderiranja, niso pa manjkali niti optimisti, ki bi si želeli, da bi bilo tako srečanje tudi z videom. Iz zaključnih sporočil pa je le mogoče povzeti zadovoljstvo sodelujočih nad to novo obliko pogovora z državo. Manjkalo tudi ni opozorilo, da obljubljene možnosti dohodninske napovedi preko spleta lani ni bilo, pa tudi za letos še ne kaže v tej smeri. Zato smo lahko prebrali zgovoren poziv: "Nič dohodnine, dokler ni e-dohodnine..." • Štefan Žargi DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA 51. KANAL LUBNIK 02.02.02 Novosti pri Mobitelu Iz. družbe Mobitel so sporočili, da so sklenili strateško partner stvo s korporacijo Microsoft pri nadaljnjem razvoju programske opreme Mobile Information Ser-ver, ki omogoča, da uporabniki preko svojih mobilnikov, brez. posebnih drugih naprav, dostopajo do elektronske pošte. Danes ima Mobitel že 604 delujočih GSM baznih postaj, ki delujejo na frekvenci 900 MHz, in 42 postaj s frekvenco 1800 MHz, pokritost prebivalstva pa je že 99-odsiotna. Za minulo leto ugotavljajo, da je bilo le 0,7 odstotka neuspešnih poskusov vzpostavitve zvez, kar je kar 7-krat manj, kot jih zavezuje koncesijska pogodba. K dobremu izkoristku omrežja bo seveda prispevala tudi podpisana pogodim / družbo Vv'estern VVireless International o nacionalnem roa-mingu za uporabnike mobilnikov v sistemu Vega. V letu 2001 so uvedli celo vrsto novih storitev: Gostovanje za Mo-biuporabnike. Moneta, Mobitelo- vo poslovno omrežje, Glasovni SMS, mobilna klepetalnica, kviz Mobilni milijonar in tri nove načine za polnjenje mobi računov. Oprli pa so tudi Web postajo Pinkponk, na področju izobraževanja pa tudi zaposlovanja pa izvedli uspešno Mobitelovo akademijo. V enem letu se je številb uporabnikov povečalo za skoraj 230 tisoč, leto 2002 pa bo v veliki meri namenjen pripravam na novo tehnologijo tretje generacije UMTS. • Š. Z. OMV Istrabenz vse bolj na Gorenjskem Po odprtju servisa v Komendi zdaj tudi v Lescah Kranj - OMV Istrabenz največja med enajstimi družbami v skupini Istrabenz in se poleg z naftno ukvarja tudi s finančno in plinsko dejavnostjo, informatiko in navtičnim turizmom. Po prihodkih pa je Skupina Istrabenz peta poslovna skupina v Sloveniji. na tudi njihova blagovna znamka za avtokozmetiko Lesk, ki vključuje številna sredstva za nego vozil. OMV Istrabenz ima danes dovoljenj za gradnjo. Zato upajo, da bodo še posebej v Kranju to težavo kmalu premostili in k sedanjim štirim na Gorenjskem zgradili nov peti bencinski servis. Prepričani so, da bodo na Gorenjskem v Istrabenzu s širitvijo mreže prispevali k večji-konku- renčnosti in večji kakovosti tovrstnih storitev nasploh. Sicer pa se Istrabenz na območjih, kjer deluje, tudi dejavno vključuje v lokalna dogajanja. Družbena in okolj-ska odgovornost je namreč že ves čas delovanja eno temeljnih načel OMV Istrabenza. Podjetje OMV Istrabenz je tudi med prvimi v Sloveniji začelo razvijati partnersko upravljanje kot obliko franšizinga v poslovanju svojih bencinskih servisov. Tako delujejo tudi vsi štirje njihovi sedanji servisi na Gorenjskem. • Andrej Zalar Diagnostični center Bled bi se rad širil Ob Vili Bogatin želijo zgraditi prizidek, v katerem bi uredili ambulante in sobe. Bled - Diagnostični center Bled, ki že devet let deluje v prostorih Vile Bogatin sredi Bleda, bi se rad razširil. Zgradili bi radi prizidek, v katerem bi pridobili prostore za ambulante in več enoposteljnih sob. Blejski občinski svet je na zadnji seji prižgal zeleno luč za začetek sprememb prostorsko ureditvenih pogojev za središče Bleda, kajti sedanji dokumenti take širitve ne dopuščajo. Postopek sprememb je dolgotrajen in bo trajal vsak nekaj mesecev. Danes so Istrabenzovi bencinski servisi sodobna postajališča, ki so opremljena po ekoloških standardih. Na njih se vozniki lahko oskr-bijo poleg goriva tudi z nakupi v samopostrežnih trgovinah. Na njih pa imajo tudi še druge storitve, kot so menjalnica, bistro ali bar, avtopralnica, vulkanizer, pro- daja plina, telefonska govorilnica in bankomat. Istrabenz ima v Postojni skladišče maziv in goriv, od koder se oskrbujejo vsi bencinski servisi OMV Istrabenza po Sloveniji in dve skladišči na Hrvaškem. Poznani so tudi kot hitri dobavitelji lahkega kurilnega olja za gospodinjstva. Vse bolj pa je pozna- Konkurenca, manj malih podjetij Kranj - Devetdeseta leta so bila uspešna za mala in srednje velika podjetja, saj se je njihovo število od leta 1990 do 1998 povečalo z dobrih 15 tisoč na 117 tisoč, kar je bilo tedaj več kot 99 odstotkov vseh podjetij v državi. Hitrost ustanavljanja majhnih in srednjih podjetij se je v drugi polovici 90. let zmanjšala, slabši so bili tudi poslovni rezultati. Zadnja leta komaj tretjina slovenskih majhnih podjetij posluje z dobičkom, slaba polovica ima likvidnostne težave, podjetništvo pa predstavlja le 18 odstotkov izvoza. Po podatkih evropskega poročila, ki zajema več sto ukrepov za spodbujanje podjetništva, tudi dohodki slovenskih majhnih in srednjih podjetij zaostajajo za podobnimi v Evropski uniji, saj so od dva do štirikrat nižji. Veliko časa slovenskemu podjetniku še vedno vzamejo številna administrativna opravila, saj zanje tedensko-porabi več kot šest ur. Vlada je že pred dobrima dvema letoma pripravila protibirokratski program, ki naj bi zmanjšal število upravnih postopkov in skrajšal čas za registracijo podjetja ter zmanjšal stroške njihovega ustanavljanja. Na počasnejšo rast števila majhnih in srednjih podjetij poleg hude konkurence vplivajo zapleteni in dolgotrajni upravni postopki, težak pa je tudi dostop do virov financiranja. • R. Š. razvejano maloprodajno mrežo. Svoje poslovne centre ima v večjih mestih in na celotnem slovenskem prostoru je okrog sto bencinskih servisov. Na Gorenjskem ima OMV Istrabenz trenutno štiri bencinske servise in sicer v Kamniku, v Komendi, Škofji Loki in v Lescah. Bencinski servis v Lescah je začel poslovati pred koncem minulega leta in so ga zgradili v izredno kratkem času. OMV Istrabenz pa ima v načrtu nadaljnje širjenje mreže na Gorenjskem. Zanje obetavne poslovne priložnosti so še posebej na območju mesta Kranj. Pravijo, da je razlog za nekaj slabšo pokritost Gorenjske z njihovimi servisi v težavnem pridobivanju potrebnih Diagnostični center Bled je po pojasnilu direktorice Marije Go-renšek Moškon leta 1992 odkupil Vilo Bogatin in v njej uredil ambulante in bolniške sobe višjega razreda. Do danes pa so se zahteve pacientov spremenile, saj ti pričakujejo višjo kakovost storitev, zlasti večje udobje bivanja. Hkrati so se zaostrili predpisi in sedanjih prostorov ni več mogoče prilagoditi zahtevanim standardom, je pojasnila Gorenšek - Moškonova. "Struktura naših pacientov je takšna, da sedanji prostori ne zadoščajo več, k nam prihajajo vrhovi slovenske politike in različni ugledni ljudje iz tujine," je poudarila. Zato so se odločili za gradnjo prizidka in v ta namen tudi že od- kupili zemljišče ob Vili Bogatin ter restavracijo v Vili Labod. Slednja je že nekaj let prazna in zanemarjena, V prizidku naj bi uredili nove ambulante in več enoposteljnih sob. Po zatrjevanju direktorice to ne pomeni, da bodo še povečali svoje zmogljivosti, temveč bodo zgolj izboljšali standard. Mnoge na Bledu namreč skrbi, da bi večje število pacientov pomenilo še večjo obremenitev infrastrukture, zlasti parkirišč. Zato so občinski svetniki tudi zahtevali, da diagnostični center mora zagotoviti parkirna mesta za svoje obiskovalce. Po zatrjevanju direktorice gradnja prizidka tudi ne bo ogrozila zdraviliškega parka, kar je najbolj skrbelo blejske občinske svetnike in so tudi zahtevali, da ob posegu nikakor ne smejo poseči v park. Po besedah Gorenšek - Moškonove bi z gradnjo radi pričeli čim prej, upajo, da bodo do aprila pridobljeni vsi potrebni dokumenti in da bi lahko začeli s pripravljalnimi deli. Vendar pa bo še prej potrebna javna razgrnitev in javna obravnava prostorskih dokumentov, o katerih bodo še dvakrat odločali tudi občinski svetniki. V primeru, da ne bodo mogli graditi, pa v Diagnostičnem centru Bled pravijo, da se bodo preselili v Ljubljano, kjer naj bi že imeli zemljišče... • U. P. Ugodna organizacijska klima podjetij Zaposleni v 26 podjetjih se zavedajo odgovornosti za kakovost in rezultate svojega dela, lojalnost zaposlenih pa se spreminja z višino plač. Več prijav gostinskih storitev Kranj - Častno sodišče pri Obrtni zbornici Slovenije deluje že dobrih sedem let. Skrbi za kršitve ter sodeluje tudi pri sprejemanju aktov o dobrih poslovnih običajih in kodeksov poslovanja. Dobri poslovni običaji so kršeni tedaj, ko s poslovanjem kršijo predpise in povzročajo škodo drugim podjetjem ali posameznikom. Častno sodišče lahko člana obrtne zbornice opozori na kršitve ali objavi javni opomin v sekciji, kjer kršitelj deluje, konča pa se lahko z odvzemom obrtnega do- _ voljenja in izbrisom iz obrtnega registra. Stroški poravnave znašajo od 17 tisoč do 27 tisoč tolarjev. Častno sodišče dobi letno približno 20 prijav strank, čedalje več pa je prijav s področja gostinstva, lani jih je bilo več kot 70. • R. S. ABANKA Obiščite prenovljene spletne strani WWW.ABANKA.SI Srečne čaka nagrada! Ljubljana - To je le ena od ugotovitev projektne študije, ki so jo pripravili na pobudo slovenskih podjetij in pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije. Skupina svetovalnih podjetij: TMI Slovenija, ITEO- Svetovanje, Profil, Racio, Biro Praxis in RM PLUS, je raziskala organizacijsko klimo v slovenskih organizacijah, raziskavo pa so poimenovali SiOK (slovenska organizacijska klima). Namen študije je bilo primerjalno raziskovanje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. V lanskem projektu je sodelovalo 26 podjetij, prihodnje leto naj bi jih 50, leta 2003 pa'kar 80. Med šestindvajsetimi uspešnimi slovenskimi podjetji je bilo tudi 6 gorenjskih: Domel, d.d., iz Železnikov, Iskra mehanizmi, d.d., Lipnica in Iskraemeeo, d.d., Kranj, Merkur, d.d., Sava, d.d., in Planika Kranj, d.d. Vprašal nik je meril zadovoljstvo posameznika /. različnimi vidiki njegovega dela: z delom, ki ga opravlja, z vodstvom podjetja, s sodelavci, z nadrejenimi, z možnostmi napredovanja, s plačo, s statusom v podjetju, z delovnimi pogoji (opremo, prostori) ter z možnostmi izobraževanja in stalnostjo zaposlitve. V vsakem podjetju je bilo vključenih okoli 100 anketirancev, v celotni raziskavi SiOK pa je sodelovalo več kot 2600 zaposlenih. Ugotovili so, da imajo zaposleni večinoma pozitiven odnos do dela in odgovornost za kakovost in rezultate dela, ki ga opravljajo, prizadevajo si za izpolnitev ciljev in so se pripravljeni izobraževati. Podjetja imajo velik ugled v svojem okolju, lojalnost zaposlenih pa je vprašljiva tedaj, ko plače niso vsaj enake ravni plač na tr- žišču, ali ko bi jih zaposlenim zaradi poslovnih težav zmanjšali. Odnosi med zaposlenimi in vodstvom niso najboljši in vodje le redko o ciljih odločajo z zaposlenimi. Vodstvo premalo spodbuja samostojnost zaposlenih. Dobri delovni rezultati se v večini podjetij le redko opazijo, neustrezna pa so tudi razmerja med plačami zaposlenih. • Renata Škrjanc Zgornje Bitnje 1 4209 Žabnica 04/231 57 00 trgovina 04/231 56 90 servis WWW.GITAS.SI KHRCHER ČISTILNA TEHNIKA 110 BAR 40° C 1.700 W Na lokaciji komunalne cone Primskovo v Kranju (v bližini krožnega križišča) gradimo nov trgovski center, skupne velikosti preko 13.000 m2. V sklopu centra je predvidena tudi izgradnja manjših trgovskih lokalov, ki jih oddajamo v najem. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo V lokalih je predvideno opravljanje dopolnilnih dejavnosti centra, kot so gostinska dejavnost (lokal 3), prodaja tekstilnih izdelkov, obutve, prodaja igrač, cvetličarna, kozmetika, papirnica, servisne dejavnosti, . . . Lokali bodo Izdelani do sledeče faze: • stene lokala v montažni mavčno kartonski oz. stekleni izvedbi, • tlak granitokeramika, • električni priključek • priključek na sistem ogrevanja, ventilacije, hlajenja, • oprema ni predmet obdelave. Vse ostale informacije o najemu poslovnih prostorov pri g. Žibertu, telefonska številka 04 20 66-500. Površina lokalov: • lokal 1 - pritličje • lokal 2 - pritličje • gostinski lokal 3 - pritličje velikosti 54 m2, velikosti 26 m2 velikosti 172 m2. Pogoji za oddajo poslovnega prostora - lokala v najem • Pisna ponudba mora vsebovati točen naslov ponudnika, ponudnikove reference, opis dejavnosti, ki bi jo v najetem prostoru opravljal, višino ponujene mesečne najemnine z navedbo oznake in velikosti lokala. • Pisne ponudbe pošljite na naslov: MERKUR, d. d., Storitve, Gregorčičeva ul. 8, 4501 Kranj. • Oglaševalec na podlagi tega oglasa ni zavezan skleniti pogodbe o oddaji poslovnega prostora v najem s katerimkoli ponudnikom. Odprtje trgovskega centra je predvideno v juniju 2002. "Poskočni" Banka Koper in Pivovarna Union Na Ljubljanski borzi sb lani zabeležili rekordni promet v zgodovini borze - 349 milijard tolarjev ali za 79 milijard tolarjev več kot leto prej. Najbolj so v letu dni "poskočile" delnice Banke Koper in Pivovarne Union. Kranj - Rekorden je bil tudi december, ko je bilo na vseh trgih za nekaj manj kot 47 milijard tolarjev prometa, od tega dobre tri petine z delnicami gospodarskih družb, več kot petino z obveznicami, ostalo pa z delnicami pooblaščenih investicijskih družb (PID-ov), kratkoročnimi vrednostnimi papirji in pokojninskimi boni. Med delnicami so decembra na borzi največ trgovali z delnicami Leka, Krke, Pivovarne Union, Pivovarne Laške in Etola, s katerimi je bilo skoraj četrtino celotnega borznega prometa. Pri obveznicah so po prometu izstopale obveznice 14. izdaje Republike Slovenije in 2. izdaje Slovenske odškodninske družbe, pri delnicah PID-ov pa je bilo največ prometa z delnicami Infond Zlat in Triglav steber Hrvaška uredba ogroža slovenske izvoznike Kranj - Hrvaško ministrstvo za notranje zadeve je 8. januarja objavilo v uradnem listu dodatek k pravilniku o cestnem prevozu nevarnih snovi, ki dovoljuje tranzit nafte in naftnih derivatov preko hrvaškega ozemlja samo po naftovodu, železnici ter po morskih in rečnih poteh. Če bo Hrvaška vztrajala pri tem predpisu, nafte in naftnih derivatov ne bo več mogoče prevažati po cestah, kar bi še posebej prizadelo slovenske in ostale izvoznike nafte, ki na poti v Bosni in Hercegovino ter v druge države uporabljajo tudi hrvaške ceste. V Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo ukrep hrvaške vlade kot protekcionizem, ki ni v skladu z načeli mednarodne trgovine, zato pozivajo hrvaško zbornico, naj vpliva na vlado za ponovni premislek o sprejetem sklepu. Ker se po hrvaških cestah prevažajo tudi veliko nevarnejše snovi, kot so nafta in naftni derivati (solna kislina), o katerih uredba ne govori, so v zbornici zaskrbljeni, da je ozadje ukrepa drugačno. Čeprav spoštujejo in razumejo skrb hrvaške vlade za zaščito okolja, se jim zdi sprejeti ukrep zelo oster in še posebej krivičen do tistih prevoznikov, ki opravljajo svoje delo po najvišjih evropskih varnostnih standardih. Preusmeritev na železnico je zaradi višjih stroškov in slabo delujoče železniške infrastrukture v Bosni in Hercegovini praktično nemogoča. Slovenija je lani v Bosno in Hercegovino izvozila za šest do sedem milijonov dolarjev motornih bencinov in ostalih naftnih derivatov, po podatkih statističnega urada pa se je s prodajo iia ta trg lani ukvarjalo okrog petdeset slovenskih izvoznikov. • C.Z. 1. Največ prometa je na borzi ustvarila Abanka, sledile pa so ji Banka Vipa, Factor banka, Pro-banka in Slovenska zadružna kmetijska banka. In kako so se gibali borzni indeksi? Ker se je rast delnic nadaljevala, so vsi trije vodilni borzni indeksi, to je borzni SBI20, indeks prostega trga IPT in indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX, decembra dosegli svoje lanske rekorde. Za vlagatelje so pomembni tudi podatki o letni donosnosti, ta je bila pri dvajsetih delnicah, ki sestavljajo indeks SBI20, 19-odstotna, pri delnicah prostega trga, ki so osnova za izračun indeksa IPT, 8,5-odstotna in pri delnicah PID-ov, ki sestavljajo indeks PIX, 4,4-odstotna. Iz statističnega poročila Ljubljanske borze je razvidno tudi to, kako so se decembra oz. lani gibale cene posameznih vrednostnih papirjev. Na uradnem trgu se je decembra triindvajsetim delnicam cena zvišala, šestnajstim pa znižala. Največ so na vrednosti pridobile delnice Nike (59,6 odstotka), Banke Vipa (40,8), Pivovarne Union (17,6), Tehnouniona (16) in Etola Celje (10,9), največ pa izgubile delnice Dela (6,5 odstotka), Živil (6,2), Mercatorja (4,7), Luke Koper (4,3) in Kolin-ske (2,6). Se boljšo primerjavo daje enoletno obdobje, v katerem so se v uradni kotaciji osemnajstim delnicam vrednosti zvišale, enajstim pa znižale. Delnice Banke Koper so se zvišale za 170,3 odstotka, Pivovarne Union za 120,8 odstotka, Istrabenza za 75,2 odstotka, več kot 40 odstotkov pa so na vrednosti pridobile še delnice Intereurope, Banke Vipa in Kolinske. Najbolj je lani cena padla delnicam Tehnouniona (za 54,5 odstotka) in SKB banke (za 34,2 odstotka). • Cveto Zaplotnik Soglasje o vseh stavkovnih zahtevah Ljubljana - Medtem ko uprava Slovenskih železnic in šest železni-čarskih sindikatov na prvih dveh pogajanjih po nedavni peturni opozorilni stavki niso dosegli soglasja o vseh stavlcovnih zahtevah, so se ponedeljkova pogajanja končala uspešno. Kot so sporočili, so dosegli kompromisni dogovor o vseh stavkovnih zahtevah. Uprava bo upoštevala določila kolektivne pogodbe o številu dovoljenih nadur in o koriščenju letnega dopusta. V letošnjem p'oslovnem načrtu bo predvidela minimalna, zakonsko določena plačila za dodatno pokojninsko zavarovanje. Pripravila bo predlog zmanjšanega obsega preventivnega aktivnega oddiha zaposlenih, izdelala bo nov predlog sistematizacije delovnih mest, upoštevala pa bo tudi določila kolektivne pogodbe, po katerih so delavci na mejnih postajah in progah sosednjih železnic upravičeni do dodatka za poznavanje in uporabo predpisov sosednjih železnic. • C.Z. d.d., Jesenice Na podlagi statuta delniške družbe Oniks, uprava in nadzorni svet sklicujeta 8. skupščino družbe Oniks, d.d., Jesenice, Spodnji Plavž 6 ki bo v sredo, 20. februarja 2002, ob 12.30 uri v prostorih sejne sobe družbe Oniks, Jesenice, Spodnji Plavž 6. DNEVNI RED S PREDLOGI SKLEPOV 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles PREDLOG SKLEPA: Za predsednika skupščine se imenuje g. Gregor KOZAMERNIK, za preštevalki glasov in zapisnik ga. Marina GABROVŠEK in ga. Jožica KLINAR. Skupščini prisostvuje notarka ga. Nada Svetina. 2. Obravnava letnega poročila za leto 2000 PREDLOG SKLEPA: Skupščina sprejme letno poročilo o poslovanju družbe ONIKS, d.d., Jesenice za leto 2000 skupaj z revizijskim poročilom. 3. Predlog razporeditve čistega dobička iz poslovnega leta 20Q0 PREDLOG SKLEPA: Čisti dobiček iz leta 2000 družbe Oniks, d.d., v višini 202.518.000,00 SIT se ne razdeli in ostane kot nerazporejen dobiček poslovnega leta. 4. Sprememba statuta PREDLOG SKLEPA: Točka Petič/a se spremeni tako, da se v celoti glasi: a) Nadzorni svet šteje 3 (tri) člane. Vsi člani nadzornega sveta družbe imajo enake pravice in dolžnosti, če ni s tem statutom določeno drugače. Točka Petič/b se spremeni tako, da se v celoti glasi: b) En član nadzornega sveta je predstavnik delavcev družbe, ki ga izvoli svet delavcev. Točka Petič/c se spremeni tako, da se v celoti glasi: c) Nadzorni svet imenuje skupščina delničarjev z navadno večino glasov navzočih delničarjev razen člana nadzornega sveta iz točke Petič b) tega statuta. Točka Petič/f se spremeni tako, da se v celoti glasi: f) Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča več kot polovica članov. Točka Petič/g se spremeni tako, da se v celoti glasi: g) Nadzorni svet sprejema sklepe z navadno večino prisotnih glasov, če ni z zakonom ali tem statutom drugače določeno. V primeru neodločenega izida glasovanja je odločilen glas predsednika nadzornega sveta. Točka Šestič/č se spremeni tako, da se v celoti glasi: č) Skupščina se skliče vsaj mesec dni pred sejo z objavo v Uradnem listu. V objavi se obvezno navede kraj in čas seje, dnevni red ter predlog sklepov za vsako točko dnevnega reda. 5. Čistopis statuta PREDLOG SKLEPA: V posledici sprememb statuta družbe Oniks, d.d., Jesenice se sprejme prečiščeno besedilo statuta. 6. Odpoklic in imenovanje članov nadzornega sveta PREDLOG SKLEPA: Dosedanji člani nadzornega sveta Tomaž Ramuš, Don Schoeff-mann, Marko Mulej se z dnem vpisa sprememb statuta v sodni register odpokličejo. V nadzorni svet se izvolita dva člana nadzornega sveta, ki zastopata interese delničarjev s štiriletnim mandatom, ki začne teči z dnem vpi- Vabljeni! sa sprememb statuta v sodni register: 1. g. Franc Tomažič, roj. 14. 6. 1943, stalno bivališče Gradnikove brigade 61, Nova Gorica, EMŠO 1406943500371 2. g. Dragan Valenčič, roj. 4. 9. 1952^ stalno bivališče Podmark 24, 5290 Šempeter pri Novi Gorici, EMSO 0409952500541. Skupščina se seznani z odpoklicem in imenovanjem člana nadzornega sveta - predstavnika delavcev. 7. Obravnava in določitev seinine za člane nadzornega sveta PREDLOG SKLEPA. Sejnina za udeležbo na sejah nadzornega sveta znaša: - za predsednika oz. predsedujočega 60.000,00 SIT neto za vsako sejo - za člana 50.000,00 SIT neto za vsako sejo Predsednik in člana nadzornega sveta so upravičeni do povračila potnih stroškov za udeležbo na seji. 8. Imenovanje revizorja računovodskih izkazov za poslovno leto 2001 PREDLOG SKLEPA: Skupščina imenuje revizijsko hišo IN revizija za pregled poslovanja družbe Oniks, d.d., njenih odvisnih družb ter konsolidirane bilance za leto 2001. Gradivo in nasprotni predlogi Gradivo za posamezne točke dnevnega reda, vključno s spremembami statuta oz. čistopisom statuta, bo delničarjem na vpogled na sedežu družbe, vsak delovni dan od objave sklica, od 7. do 15. ure. Razumno utemeljeni nasprotni predlogi delničarjev, posredovani upravi družbe v pisni obliki najpozneje v 7 dneh po objavi tega sklica bodo objavljeni na enak način kot ta objava, razen, če ne bodo v nasprotju z določili 2. in 3. odstavka 288. člena Zakona o gospodarskih družbah. Udeležba na skupščini Skupščine se lahko udeležijo delničarji, njihovi pooblaščenci ali zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno. Delničarje, njihove pooblaščence in zastopnike prosimo, da zaradi predhodnih organizacijskih in tehničnih priprav skupščine upravi najpozneje 3 dni pred dnem seje pisno prijavijo svojo udeležbo. Prostor, kjer bo potekala skupščina, bo odprt 1 uro pred začetkom seje. Udeležence prosimo, da ob prihodu prijavijo udeležbo, podpišejo seznam prisotnih delničarjev, pooblaščencev oz. zastopnikov. Navodilo za glasovanje Pri vseh točkah dnevnega reda je glasovanje javno. Vsaka delnica daje delničarju en glas. Sklepi se sprejemajo z navadno večino oddanih glasov, razen pod točko 4 in 5, kjer se sklep sprejme s 3/4 večino oddanih glasov. Pravico do glasovanja imajo delničarji oz. pooblaščenci, evidentirani na zadnjem izpisu delniške knjige na KDD pred skupščino. Nova seia Ce skupščina ob navedeni uri ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje istega dne ob 13. uri v istem prostoru. Skupščina bo v tem primeru veljavno sklepala in odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala družbe. Uprava družbe ONIKS, d.d. I KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 18. 01. 2002 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 CHF 1 USD 1 EUR HRANILNICA LON, d.d. Kranj 150,00 152,00 249,00 251,00 222,00 223,50 HIDA - tržnica Ljubljana 151,20 152,00 252,00 253,50 222,65 223,40 HRAM ROZCE Mengeš 150,00 151,80 248,00 250,00 222,70 223,55 ILIRIKA Jesenice 151,00 152,70 251,00 254,00 222,50 223,50 ILIRIKA Kranj 151,00 152,00 251,50 253,50 222,70 223,35 ILIRIKA Medvode 151,00 152,20 251,50 253,50 223,40 222,40 INVEST Škofja Loka 150,80 152,20 251,50 254,00 222,50 223.50 KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 150,75 152,41 251,46 254,24 ' 222,05 223,08 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 151,00 152,30 251,50 253,90 222,50 223,40 SUM Kranj 236 26 OO VOLKSBANK-LJUD. BANKA a .i Kranj 150,76 152,55 251,48 254,31 222,07 223,57 PBS D.D. (na vseh poštah) 150,75 152,55 251,46 254,45 222,05 223,20 SZKB Blag. mesto Žiri 150,89 152,33 251,70 254,10 222,27 223,51 TALON Škofja Loka 150,00 152,90 249,00 253,90 222,60 223,60 WILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18.h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 150,67 152,30 250,85 253,42 222,36 223,43 Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Športni objekt Fittop na dražbi Mengeš - Abanka je kot upnica javno objavila izvleček odredbe Okrajnega sodišča v Domžalah, kije odredilo, da se športni objekt Fittop Mengeš s pripadajočim zemljiščem in zunanjimi teniški igrišči proda na javni dražbi. Dražba bo 24. januarja v prostorih okrajnega sodišča, vrednost nepremičnin je 300 milijonov tolarjev, kar je tudi izklicna cena. Poslovna stavba je zasnovana kot teniška dvorana s pripadajočimi servisnimi prostori. V kleti so med drugim savna, prostor za fitnes, masažo in squash, garderoba in sanitarije, v pritličju štiri teniška igrišča in restavracija, zunaj pa sta še teniški igrišči. • C.Z. Aktiva DZU prodaja večinski delež Kranjska Gora - Aktiva DZU je v torek objavila ponudbo zaj>roda-jo 87.115 delnic oz. 79,48-odstotnega deleža v družbi RTC Žičnice Kranjska Gora. Delnice so naprodaj v paketu. Vsi, ki se zanimajo za nakup, morajo oddati ponudbo do 8. februarja in v njej navesti, koliko so pripravljeni plačati za delnico. Ponudniki, ki bodo uvrščeni v ožji krog, bodo lahko skrbno pregledali družbo, Aktiva pa bo odločitev o izbiri ponudnika sprejela do 22. februarja. • C.Z. Obrazci za dohodnino že v prodaji Kranj - V Sloveniji bomo letos enajsto leto zapored izpolnjevali napovedi za odmero dohodnine. Davčna uprava je že objavila javni poziv k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 2001. v prodaji pa so že tudi obrazci. Letos so modro vijolične barve, po vsebini se ne razlikujejo od lanskih, stanejo pa 53 tolarjev. Davčno napoved bo treba oddati do konca marca, a ker je letos 31. marca nedelja in 1. aprila velikonočni ponedeljek, jih bodo sprejemali še 2. aprila. • C.Z. Glej naprej, izkoristi popust za nazaj. ELANTRA TRfllET GALLOPER 180.000 sit popusta do 400.000 sit popusta do 300.000 sit popusta do 470.000 sit popusta 120.000 sit popusta MAT RIX SONATA SANTA FEfe HI do 360.000 sit popusta 150.000 sit popusta 180.000 sit popusta 150.000 sit popusta 200.000 sit popusta Ponudba vseh vozil letnika 2001. HYUflDRI jll ig 4208 ŠfiiKMi tel 00 avtoKADtvuc www.avtokadivec-jk.si OBVESTILO Člane društev RFD obveščamo, da organiziramo enodnevno posvetovanje za gospodarske družbe o sestavljanju zaključnega računa 2001 in otvoritvenih postavkah 1.1. 2002. Na posvetovanju bomo obravnavali: • navodila za sestavljanje zaključnega računa gospodarskih družb za leto 2001 in • prikaz rešitev, povezanih z otvoritvenimi postavkami 1.1. 2002 odvisnih od novih slovenskih računovodskih standardov, ki se začno uporabljati 1.1. 2002. Posvetovanje bo v sredo, 23. januarja 2002, ob 9.00 uri v dvorani 15 Mestne občine Kranj Posvetovanje bo vodil direktor Slovenskega inštituta za revizijo dr. Marjan Odar. Za udeležbo nakažite 20.000 SIT (z vračunanim 20-odstotnim DDV) na žiro račun DRFD Kranj, št.: 51500-678-80443. Ob prihodu na posvetovanje izročite, pri vhodu v dvorano, potrjen tretji del prenosnega naloga od Agencije... Za pravne osebe, ki so včlanjene v DRFD Kranj, je vstop prost. Vljudno vabljeni! Predsednik DRFD Vinko Perčič Nina Koder iz Lesc je pol leta preživela na Kitajskem Na Kitajskem je dobila celo sestro in brata Do vsega skupaj je pravzaprav prišlo, ker ni bila sprejeta na novinarstvo. Ko je dobila tisti zoprni odgovor s fakultete, da je pač nočejo, si je rekla: Treba bo najti nekaj, kjer bom sprejeta... In je v seznamu našla sinologijo, kjer je bilo še veliko prostora. Prva pot je bila nato do slovarja: Kaj to sploh je sinologija? Kitajščina?! Zakaj pa ne? In danes je Nina Koder iz Lesc ena najboljših študentk kitajščine na ljubljanski filozofski fakulteti, v okviru študija pa je lani kar pol leta preživela na Kitajskem. "Izbrali so me za Kitajsko, čeprav sem se prijavila za Tajvan," pripoveduje simpatična zgovorna Nina. Ljubljanska filozofska fakulteta namreč organizira izmenjavo študentov s pobratenim mestom Čengdu v provinci Seču-an. Običajno študentje na študiju kitajščine na tamkajšnji univerzi ostanejo leto dni, a Nina je dobila možnost le polletnega študija, kajti zamenjala je neko drugo študentko, ki se je domov vrnila že po pol leta. In tako seje februarja lani podala na daljno Kitajsko, prvič na tako dolgo pot, brez pravih popotniških izkušenj, če odštejemo maturantski izlet in nekaj dni v Londonu. Naselila se je v cam-pusu, v študentskem naselju, ki je urejen zelo po ameriškem zgledu, v njem pa imajo študentje na voljo vse, od restavracij, trgovin... "Prva dva tedna je bila katastrofa. Najprej, ko sem videla stanovanje... In potem jezpk. Prideš z devetkami, desetkami na faksu, tam pa tema! Razumela nisem čisto nič, groza!" V campusu je bivala skupaj s dvema Japonkama, sicer pa je bilo takrat na univerzi skupaj devet tujcev. "Imela sem velikansko srečo, da ravno takrat ni bilo nobenega pravi, da vaja pač dela mojstra in pisavo hitro osvojiš, če le vadiš. Pa dober spomin moraš imeti, še dodaja. Nina je v prostem času poučevala angleščino v vrtcu v Cengduju. V vrtcu je bilo 700 otrok, razdeljeni pa so bili v dvanajst razredov. Nina pravi, da so tamkajšnji otroci pravi srčki, veliko bolj pridni in ubogljivi kot pri nas, njo pa so kot učiteljico angleščine vsi zelo zelo spoštovali. Tudi plača je bila izvrstna, saj je za eno uro poučevanja zaslužila kar tri tisoč tolarjev. Cene so nasploh zelo nizke, pravi Nina, zato ne preseneča, da so bile njene po-tovalke ob prihodu domov mnogo bolj polne kot ob odhodu. Med drugim si je dala sešiti tradicionalno kitajsko obleko, si kupila kakih osemdeset CD-jev, kopico oblačil... Nina pravi, da bi na Kitajskem z lahkoto živela. Toda opazila je tri stvari, ki se jih ni in ni mogla privaditi. Prva je pljuvanje. Kitajci pljuvajo povsod, v restavraciji, na avtobusu, na ulici, povsod... In to še ni najhuje. Najbolj grozno je, da ženske pljuvajo celo huje kot moški... "Potem imajo grdo navado, da v restavraciji kosti mečejo kar na tla. Potem vsake toliko časa pride čistilec in pomete... In tretja stvar, ki jo težko preboliš - stranišča. Vsepovsod 'čučavci', nikjer školjk, niti v McDonald'su..." In če se bo kdaj res preselila na Kitajsko, bo v vsakem primeru imela navadno stranišče s školjko... Nina s svojimi najljubšimi tremi kitajskimi malčki v vrtcu, kjer je poučevala angleščino. drugega Slovenca, tako da pol leta nisem govorila slovensko." Družila se je zvečine z domačini in med njimi našla tudi prave prijatelje. "Kitajci so zelo zaprti, Nina je pravi strokovnjak v pripravi kitajske hrane, obvlada pa tudi uporabo kitajskih palčk. - Na Kitajskem je Nina imela kolo, a so ji ga že kmalu ukradli. Rabljeno kolo tam sicer stane 1500 tolarjev... - Na dan je Nina za hrano porabila le kakih 300 tolarjev. - Naučila se je veščine Tai Chi in dobila celo licenco. - V Prepovedanem mestu se je preoblekla v cesarico in doživela svojih pet minut slave... - V spominu ji je ostal izlet na goro Qing Cheng Shan, kamor so se pet ur vzpenjali po stopnicah. "Tega izleta ne bom nikoli pozabila. Naslednji dan nisem mogla niti vstati iz postelje..." - Z izleta na podeželje so ji v spominu ostali na posebne okvire nategnjeni zajci in kokoši, ki jih potem spečejo. dokler jih ne spoznaš. Ker si tujec, imajo predsodek. A ko jih spoznaš, bi zate naredili vse -temu bi lahko rekla poglobljeni prijateljski odnosi." Naj se sliši še tako neverjetno, a Nina je v Cengduju dobila sestro, brata in celo - moža. "Oni imajo zelo za-komplicirane medsebojne odnose. Ne gre za krvno sorodstvo, ampak če te nekdo proglasi za sestro, te mora imeti zelo rad in ti zelo zaupati," pojasnjuje Nina. Tako se je dan za dnem privajala drugačnemu načinu življenja in kmalu je začela prav uživati. "Hodili smo po parkih, v kara-oke bare, po templjih - res je bilo fenomenalno..." Kot pravi Nina, je Čengdu zelo zanimivo in tudi zgodovinsko zelo pomembno mesto. Ima devet milijonov prebivalcev, sodi pa v provinco Seču-an, ki je najbolj naseljena provinca na Kitajskem. Podnebje je sub-tropsko. Medtem ko je Peking, ki si ga je Nina ogledala pred odhodom domov, zelo turistično mesto, je v Cengduju tujcev veliko manj. Čengdu je poznan po naravnih lepotah, številnih templjih. ima največji rezervat pand, v provinci Sečuan pa je tudi. znan velikanski Buda v skali. Sečuan pa je znan tudi po hrani, in to nadvse pekoči. "To je hudo hudo pekoče. In en mesec sem imela hude prebavne težave... Če bo kdo od Slovencev šel v Sečuan, mu toplo svetujem, naj s seboj vzame medicinsko oglje..." A Nina se je navadila in zdaj je vse pekoče, tudi doma. Vselcakor pa je hrana izvrstna, pravi, čeprav ne poznajo kruha, ampak samo riž. Riž za zajtrk, kosilo in večerjo... Tudi nad študijem je bila Nina navdušena. V razredu so bili samo trije, neka Japonka, Francoz in ona. Tako je res veliko odnesla, tako v govoru kot tudi v pisavi. V izgovarjavi so največje težave naglasi, razlaga Nina, kajti Kitajci poznajo kar štiri naglase. Ena sama črka š ima denimo kar štiri različne naglase in s tem tudi pomene... Tudi učenje pismenk je na prvi pogled Sizifovo delo, a Nina Na Trgu nebeškega miru v Pekingu. Nina pravi, da bi z lahkoto živela na Kitajskem. Pravzaprav ima trden namen, da se tja vrne takoj, ko zbere dovolj denarja. Njen namen je, da bi med absolventskim Z japonskimi prijateljicami v tradicionalnih kitajskih oblačil stažem na Kitajskem preživela še leto dni. Po diplomi pa... Glede na to, da so možnosti za zaposlitev pri nas za diplomante kitajščine bolj pičle (doslej je diplomiralo le nekaj študentov, kajti katedra za sinologijo je mlada, Nina je šele v tretji generaciji študentov), Nina razmišlja celo o preselitvi na Kitajsko. "Mislim, da imam več možnosti na Kitajskem, ludi če bi tam učila angleščino. Imela bi denar, delala bi to, kar delam rada, pa še na Kitajskem bi bila!" Nina pripravlja tudi predavanja po osnovnih in srednjih šolah o študentskem življenju na Kitajskem in s tem skuša zaslužiti del denarja za čim prejšnjo vrnitev med kitajske prijatelje. Zdaj je v stiku z njimi prek pošte in pravi, da je - če pride pismo z daljne Kitajske na Gorenjsko - skoraj_za~ gotovo naslovnik Nina Koder, Lesce... • Urša Peternel ZIMSKI CARI do 17.02. 2002 3, 5, 7-dnevni paketi * v Hotelu Breza****«ud29.600,00sitdaije Cena vključuje: kopanje v vseh bazenih, uporabo fitness studia, posvet pri zdravniku, jakuzzi ali biserno kopel, savno, bogat animacijski program za vse generacije v apartmajih Aparthotela Rosa ali Vasi Upa1 ,*** že od 26.200,00 SIT dalje Cena vključuje: najem apartmaja, kopanje v vseh bazenih, uporabo fitness studia, posvet pri zdravniku, bogat animacijski program za vse generacije erme 1 i m i a Atomske toplice, d.d. Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek Telefon: 03/829 70 00 Fax: 03/5829 024 RECEPIJA, 03/582 009 UPRAVA info@terme-olimia.com www.terme-olimia.com Izkoristite nepozabne užitke belih smučin in termalne vode. Dobrodošli na Rogli in v Termah Zreče. ZIMSKO VESEUE na Rogli v terminu 19. 1. - 16. 2. 2002 Hotel Rogla ***: 56.700 SIT Hotel Planja ****: 72.800 SIT V ceni je vključeno: 7 x polpenzion, kopanje v bazenu na Rogli S SMUČIN V TERME v Termah Zreče v terminu od 13. 1. -16. 2. 2002 Vile Terme 48.900 SIT Hotel Dobrava 2000 **** 58.300 SIT 7-dnevni program vključuje: 7 x polpenzion, kopanje v Termah Zreče, aquaaerobika, prevoz na Roglo s ski busom, 20 % popust pri nakupu 5 ali 6-dnevne smučarske karte. Doplačila: turistična taksa, namestitev v enoposteljni sobi. Tel.: 03 757 6 000, 01 2 329 264 www.unior.si Malo koristi in veliko veselja Kranjski gojitelji kuncev, golobov in perutnine imajo vse boljše in lepše živali. I Kranj - Društvo gojiteljev malih živali Kranj je v 67. letu obstoja pripravilo minuli konec tedna na Gorenjskem sejmu v Kranju 42. društveno razstavo, na kateri je 33 članov društva predstavilo 423 kuncev, golobov, perutnine in morskih prašičkov. Zanimivost razstave je bilo kmečko dvorišče z racami in gosmi, prvi dan je bil na ogled tudi afriški noj. Gojitelji najbolje ocenjenih živali so prejeli pokale, po besedah predsednice društva Marije Bizjak iz Tupalič so jih podelili okrog petdeset. "Razstava je povsem uspela, saj je bila po številu in kakovosti živali med najboljšimi v Sloveniji. To ni samo moje mnenje, tako so povedali tudi sodniki, ki so ocenjevali živali," je v nedeljo zvečer, ko so že začeli pospravljati prireditveni prostor, zadovoljen pripovedoval podpredsednik društva in vodja razstave Stane Korošec iz Ore-hovelj, sicer tudi sam zavzet goji-telj kuncev in perutnine. Razstava je potrdila, da imajo gojitelji kranjskega društva vse boljše in lepše živali in da je tudi med ostalimi čedalje več zanimanja za gojenje malih živali. Prodali so kar lepo število živali, Božo Jerman Stane Korošec pridobili pa so tudi nekaj novih članov. Cena za belgijskega orjaka, ki tehta več kot osem kilogramov, je bila od enajst do dvanajst tisoč tolarjev, za štajersko kokoš štiri tisoč tolarjev, za pritlikave kokoši od dva do štiri tisoč tolarjev - in tako dalje. Jože Kadivnik z Drulovke, ki je član kranjskega društva šele eno leto, ljubiteljsko goji kunce že približno osem let, trenutno ima okrog petnajst velikih činčil ter še par pritlikavih kuncev. S činčila-mi dosega tudi lepe uspehe. Na razstavi v Gornji Radgoni je imel prvakinjo pasme in prvaka kolekcije, na kranjski razstavi pa prvaka pasme. Razstav v tujini se za Ocenjevanje kislega zelja in repe Zgornje Duplje - Kmetijska svetovalna služba vabi kmete, ki kisajo zelje in repo, v sredo ob pol štirih popoldne na turistično kmetijo Trnove v Zgornjih Dupljah na ocenjevanje vzorcev kislega zelja in repe. Vzorce bodo ocenjevali udeleženci sami, ocenjevanje pa bo vodil prof. dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete, ki bo pri vsakem vzorcu povedal kakovost zelja ali repe, napake pri vonju, okusu in barvi ter tudi tehnološke napotke za odpravo napak. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Milena Črv bo prijave za ocenjevanje sprejemala do torka na telefonski številki 23-42-411. Udeleženci bodo morali prinesti na ocenjevanje vsaj en kilogram kislega' zelja ali repe. • C.Z. V Selški dolini bodo zborovali Železniki - Članice Društva podeželskih žena Selške doline se bodo danes, v petek, ob sedmih zvečer zbrale v kulturnem domu v Železnikih na rednem letnem občnem zboru. Predsednica društva Anamarija Habjan bo poročala o dejavnosti društva v preteklem letu in predstavila letošnji izobraževalni program. Za kulturni program bodo poskrbeli folklorna skupina KUD Nemilje - Podblica, Jernačeva Micka in pevka Elica Frelih. Po uradnem delu bo še večerja. • C.Z. O obnovi travinja in krmnih dosevkih Lesce - Radovljiška enota kmetijske svetovalne službe vabi na predavanje Klemena Zabreta iz Semenarne Ljubljana o obnovi travinja, krmnih dosevkih v kolobarju in o ponudbi izdelkov Semenarne. Predavanje bo v četrtek ob 9. uri v sejni sobi kmetijsko gozdarske zadruge Sava v Lescah. • C.Z. AMZS d.d., Dunajska cesta 128 a, Ljubljana PE Kranj, Bleivveisova 36, Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. AVTOELEKTRIKARJA - 1 delovno mesto 2. POMOŽNEGA MEHANIKA -1 delovno mesto 3. REFERENTA TEHNIČNIH PREGLEDOV - 2 delovni mesti (za sklepanje zavarovanj in registracij motornih vozil) Od vas pričakujemo: Pod 1.: - IV. stopnjo izobrazbe avtoelektričarske smeri - 2 leti delovnih izkušenj - vozniški izpit B, C in E kat. - vestnost in zanesljivost Pod 2: - III. stopnjo izobrazbe - 2 leti delovnih izkušenj - vozniški izpit B, C in E kat. - vestnost in zanesljivost Pod 3: - V. stopnjo izobrazbe upravne, ekonomske ali splošne smeri - 2 leti delovnih izkušenj - usposobljenost za delo z računalnikom - zaželen opravljen preizkus znanja iz upravnega postopka - veselje do dela s strankami Delo bomo sklenili za določen čas enega leta, z možnostjo podaljšanja in z 1, 2 oz. 3-mesečnim poskusnim delom. Če izpolnjujete navedene pogoje, vas vabimo, da pošljete ponudbe z življenjepisom v 8 dneh po objavi na naš naslov: AMZS d.d., PE Kranj, Bleivveisova 36, 4000 Kranj O odločitvi vas bomo obvestili najpozneje v 15 dneh po izbiri. Jože Kadivnik s prvakom v naročju. zdaj še ne udeležuje, razmišlja pa tudi o tem. "Gojenje kuncev mi je predvsem v veliko veselje, malo pa je tudi koristi, saj tako pride- lam nekaj mesa," pravi Jože in dodaja, da mu pri gojenju pomaga žena, v času dopustov pa za živali poskrbi tašča. Božo Jerman iz Škofje Loke je nekdaj gojil ptice pevke, nato se je odločil za okrasne golobe, goji pa tudi bramanske rumene in jere-bičaste kokoši in kokinske pritlikave kokoši. Od golobov ima v glavnem angleške kinge, ki so v petih do osmih barvah, skoraj nič ne letijo, so krotki in se pustijo pobožati, pri njihovem parjenju pa je treba paziti tudi na to, katere barve se ujemajo. Pred nedavnim je kupil tudi angleške mondene, to je vrsto golobov, ki je podobna angleškemu kingu, le daje manjša in bolj pisana, s tremi ali štirimi različnimi barvami. Trenutno ima okrog petdeset golobov, spomladi in poleti pa se njihovo število povzpne čez sto. "Nič mi ne uidejo, lahko jih spustim ven, celo kuža se med njimi Na kmečkem dvorišču prosto sprehaja," je povedal Božo, ki redno sodeluje na društveni razstavi v Kranju, kot Belokranjca pa ga povabijo tudi na razstavo v Novo mesto. Na razstavi v Kranju je dobil štiri pokale za golobe in dva za perutnino. "Vse skupaj mi je v veselje in sprostitev po delu," pravi Jože in povsem resno poudarja: "Kdor misli, da bo pri ptičih zaslužil, se moti." • Cveto Zaplotnik Rejci drobnice ustanovili društvo Za prvega predsednika društva so izvolili Antona Šubica iz Žirovskega Vrha Sv. Urbana. Škofja Loka - Rejci drobnice iz občin Škofja Loka, Gorenja vas -Poljane, Železniki in Žiri so prejšnji četrtek najprej poslušali predavanje doktorja veterinarske medicine in predsednika društva ovc jezersko-solčavske pasme Primoža Murija o označevanju in registraciji drobnice ter še o nekaterih drugih rejskih vprašanjih, nato pa so ustanovili Društvo rejcev drobnica Škofja Loka, ki se bo zavzemalo za organizirano delovanje rejcev, medsebojno sodelovanje ter ustvarjanje pogojev za kakovostnejšo in smotrnejšo prirejo, predelavo in trženje izdelkov. Na ustanovnem zboru, na katerem se je v društvo včlanilo trideset rejcev, so sprejeli letošnji program dela ter za predsednika izvolili Antona Šubica, rejca koz iz Žirovskega Vrha Sv. Urbana. Letos načrtujejo predavanje o prehrani, ekonomiki in trženju, strokovno ekskurzijo, ogled radgonskega sejma ob dnevu drobnice, sodelovanju pri licenciranju ple-menjakov in na raznih prireditvah ter ozaveščanje potrošnikov o vključevanju ovčerejskih in kozje-rejskih izdelkov v prehrano. Za znak društva so izbrali štiriperes-no deteljico, ki simbolizira skup- Odločitev o BSE znana danes Ljubljana - Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na republiški veterinarski upravi so napovedali, da bodo v referenčnem laboratoriju v švicarskem Bernu v sredo potrdili ali ovrgli sum, ali je krava s Školibrove kmetije v bližini Ormoža dejansko zbolela za BSE, kot so že pokazali rezultati trikrat ponovljenega prionskega testa na Nacionalnem veterinarskem inštitutu. 1/. Berna v sredo še ni bilo rezultatov, ampak bodo znani danes, v petek. Kot je izjavil direktor republiške veterinarske uprave mag. Zoran Kovač, je razlog za zamudo v tem, da so v laboratoriju morali najprej pripraviti možgane "osumljene" krave za testiranje, šele potem so se lahko lotili preiskav. • C.Z. no delovanje rejcev iz štirih občin, določili pa so tudi, da bo letna članarina 1.500 tolarjev. Kot je povedala kmetijska svetovalka in strokovna tajnica društva Germana Pivk, je na območju škofjeloške upravne enote okrog petdeset rejcev z malo večjimi tropi oz. skupno 2.500 drobnice, od tega 1.350 ovc in 1.150 koz. Za rejo so dobre naravne možnosti. velik pa je tudi njen pomen pri preprečevanju zaraščanja. Veliko pove podatek, da na tem območju več kot dva tisoč hektarjev ali kar petino vseh zemljišč v kmetijski rabi predstavljajo ekstenzivni pašniki, za katere je največja nevarnost, da bi se brez paše drobnice zarasli. • Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič Kmetijsko ministrstvo obljublja pomoč SREDNJA BIOTEHNIŠKA SOLA KRANJ Smledniška c. 3 4000 KRANJ tel.: 04/280-57-00 fax: 04/280-57-18 e-mail:bts.kranj@guest.arnes.si razpisuje naslednja prosta delovna mesta. UČITELJA-ICO FIZIKE Nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Določen čas s polovičnim delovnim časom. Datum nastopa 13.02.2002 SVETOVALNI DELAVEC-KA univ. dipl. pedagog, prof. soc. Nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Določen čas s polnim delovnim časom. Datum nastopa po dogovoru. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v osmih dneh po objavi razpisa. Ljubljana - Ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok se je pred kratkim /, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Francem Butom pogovarjala o mreži srednjih in višjih kmetijskih šol, denacionalizaciji in naložbah. Dogovorila sla se, da ministrstvo za šolstvo v šolskem letu 2002/2003 ne bo bis tveno poseglo v mrežo kmetijskih srednjih šol, prav tako ne bo spreminjalo obstoječih izobraževalnih programov. Kmetijsko ministrstvo bo do 15. februarja pripravilo smernice za oblikovanje novih programov, ki jih bodo vključili v razpis za šolsko leto 2003/2004. Novi programi bodo upoštevali potrebe kmetijstva po uporabnem /nanju in pridobitvi ustrezne izobrazbe ali poklicne kvalifikacije za prevzem kmetije ali za dodelitev državnih podpor. Ministrstvo za kmetijstvo bo sodelovalo pri naložbah v kmetijske šole, to je pri izgradnji nove srednje bioteh-niške šole v Strahinju in pri ureditvi botaničnega vrta v Ljubljani. •C.Z. Javni razpisi že objavljeni Kranj - Agencija /a kmetijske trge in razvoj podeželja je v petkovi številki uradnega lista objavila javne razpise /a program Sapard. Za štiri ukrepe bo na razpolago če/ dve milijardi tolarjev denarja, od tega nekaj manj kot 690 milijonov tolarjev i/, državnega proračuna in blizu 1,4 milijarde tolarjev od Evropske unije. Za naložbe v kmetijska gospodarstva je namenjenih 731 milijonov tolarjev, /a naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških izdelkov skoraj 836 milijonov tolarjev, za dodatne in dopolnilne dejavnosti na kmetijah nekaj več kot 292 milijonov ter /a razvoj in izboljšanje gospodarske infrastrukture na podeželju 209 milijonov tolarjev. Vlogo /a dodelitev denarja je možno dobiti na agenciji in na območnih zavodih kmetijske svetovalne BluŽbe, informacije o ra/pisih pa dajejo na agenciji. • C.Z. GLOSA Mostovi smehljajev Če je človek prijazen, daleč pride... Nasmeh je pol zdravja... Kdor se s meji, petim odgovori... Prijaznost odpira vsa vrata... Take in podobne izreke in pregovore ne prebiramo samo mi, mali človečki in ponižni davkoplačevalci, ampak tudi kakšen vele-predstavnik ali predstavnica naše vlade. Kakšno nedeljsko popoldne, ko nima kaj početi, vzame v roke knjigo Zlata pravila življenja in si umno domisli, da bi bilo pa to dobro vplesti in vnesti tudi v javno upravo. Da bi se nam javna uprava malo nasmihala, ko že stojimo ko tupki pred uradnimi okenci in prosimo za usmiljenje in birokratsko milost. Javna uprava je javna uprava - tu in povsod po svetu. Javna uprava so mrki okomolčani uradniki in birokrati, ki te - preden si drzneš odpreti usta - urno pošljejo nekam ali pa te že tako pogledajo, da te mine vsakršna volja, da bi sploh kaj zinil. Ampak ne - le zakaj ne bi bili v Sloveniji svetla izjema in se šli kakšno akcijo, ki se konkretno imenuje Predlogi z razlogi in zajema odpravo administrativnih ovir oziroma projekt prenove javne uprave tako, da naj se javni uslužbenci smejijo in nam ustrežljivo služijo. Tistega, ki bo najbolj prijazen, bo izbral sam predsednik slovenske vlade in na koncu leta izbral še najbolj prijaznega usluž- benca leta. Za Slovenijo to ne bi smelo biti nič nenavadnega, saj smo obsedeni s "prijaznimi" akcijami. Najprej in vseskozi, od tod do večnosti, smo nekdaj poslušali, kako da smo turizem ljudje in se šli akcije režečih nasmehov in vljudnosti na mejah, pred trafikami, v menjalnicah, v slaščičarnicah in vrtnarijah. Se posebej na mejah smo čakali tujce odprtih in nasmejanih rok, kajti prvi vtis o deželi je bil najbolj pomemben. Če smo ga potem sračkali v odnosu do tujcev, so neprijaznost nekako že dol požrli, saj so bili pod nenehnim vtisom prijaznega prvega sprejema. Vse je šlo tako daleč, da so v prijaznosti začele tekmovati tudi policijske postaje: a ne le v prijaznosti, ampak tudi v urejenosti. Posebne komisije so ocenjevale rože na oknih policijskih postaj, kar je bilo tako lepo kot nenavadno. Če si se postavil v vsakdanjo prakso, si niti približno nisi mogel predstavljati dežurnega policista, ki § kanglico v roki zaliva rože na oknih, zraven pa operira še s folifertilom - kar je listno gnojilo za rože. V protibirokratski akciji, ki so si jo izmislili zdaj, vsaj s folifertilom ne bo zmede, kajti po pisarnah so večinoma zaposlene ženske in bodo med najbolj prijaznimi uslužbenci na upravnih enotah prevladovale ženske. Te imajo rože na oknih in tudi na pisarniških mizah ter rože vestno negujejo. Zanimivo je, da si je akcijo izmislila ženska predstavnica vlade in ta ženska predstavnica vlade je razglasila akcijo za najbolj prijazne- ga uslužbenca in ne najbolj prijazno uslužbenko. Ali bodo zdaj izbirali le med moškimi, ki so na upravnih enotah bele vrane? Kar slišim jih, uslužbenke in uslužbence, kako na upravnih enotah komentirajo to zadevo o mostu smehljajev izza uradniškega okenca. Odklonilno? Seveda. Kje pa ste že videli, da bi stimulirali nasmehe z izborom najbolj prijaznih - pa čeprav bodo menda tudi denarne nagrade? Človeku je prijaznost dana po naravi, po značaju, tako rekoč ima nasmeh in prijaznost v genih, zato bodo zmagovali samo tisti, ki so rojeni flegmati-ki. In tisti, ki se bodo delali, kako da so prijazni in oh in ah. Če se bo sploh komu ljubilo spakovati prijaznost - ob mizerni plači, ki jo dobivajo nižji nameščenci ali administracija v javni upravi. Tak razpis, ki prihaja z najvišjega državnega vrha, tudi na neki način žali javno upravo in upravne enote. S tem, ko nekaj spodbuja, tudi priznava, da tega ni. Torej je premalo nasmehov in prijaznosti ter ustrežljivo-sti. Že res, da kakšni stranki veliko pomeni, če je nekdo prijazen in ustrežljiv, a večini veliko, največ in vse pomeni, da na upravni enoti vse "zrihta". Čimprej in dokončno. Kaj bi s prijaznostjo, če moraš čakati v vrsti, če te z nasmehom pošiljajo od vrat do vrat, če vljudno zahtevajo takse in takse... Prijaznost je lepa čednost, a pri državni upravi se najbolj ceni učinkovitost, ne pa smehljaji in vzdihljaji... • Darinka Sedej AGENCIJA B.P. HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 t* ALEMARSs.p.,156 SIT/min Oven (21.3.-21.4.) Čas, ki prihaja, ni ravno pravšnji za večje denarne podvige. Večje nakupe raje prestavite za kasneje, tudi priložnosti bodo boljše. Izognite se prevelikemu premišljevanju in na čustvenem področju ne delajte svojih zaključkov - raje se pogovorite. Bik (22.4.-20.5.) Prejeli boste novice o možni zamenjavi službe. Te novice naj vas ne preplašijo. Vsekakor je vredno razmisleka. Za same spremembe imate zelo ugodno obdobje. Kar se tiče zdravja, ne bi bilo nič narobe, če sami sebe malo "pocrkljate". Dvojčka (21.5. - 21.6.) Čeprav je zunaj mraz in včasih zato ni nič kaj prijetno, se morate čimveč gibati na svežem zraku. Že sami ste prišli do spoznanja, da se potem veliko bolje počutite in ste polni energije. V ljubezni ste že skoraj obupali, tako da bo presenečenje še toliko večje. Rak (22.6. - 22.7.) Že dalj časa premišljujete o daljši poti, nikakor pa se ne morete odpraviti. Pojdite, saj se boste imeli vsestransko lepo. Ne bo vam žal! Kmalu se boste otresli denarnih težav, ki vam že kar nekaj časa ne dajo spati. Lev (23.7. - 23.8.) Prijatelj, ki vam vedno stoji ob strani, vas bo prosil za uslugo. Vzemite si čas zanj, saj vas bo resnično potreboval. To vam seveda ne bo težko, saj znate tuje težave veliko bolje reševati, kot pa svoje. Veseli boste novic o denarju. Devica (24.8.-23.9.) Kmalu boste izvedeli, kdo so vaši resnični prijatelji. Malo boste morda razočarani, pa nič zato - boste pa modrejši in odločnejši do sebe, kakor tudi do drugih. Od nasprotnega spola boste dobili darilo, ki vas bo spravilo v dobro voljo. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Pred vami je obdobje praznovanj in druženja z ljudmi, ki so vam tako in drugače pri srcu. Še dobro, vsaj ne boste toliko premišljevali o svojih malih - velikih težavah. Skrbi, ki si jih delate, niso nerešljive. Škorpijon (24.10.-22.11.) Dali si boste "duška" in na veliko zapravljali. Zakaj pa ne? Dolgo časa ste zategovali pas, tudi če to ni bilo ravno potrebno. Lahko si privoščite podaljšani vikend v toplicah ali pa v hribih in to brez kančka slabe vesti. Strelec (23.11. - 21.12.) V kratkem boste dobili novice, ki vas bodo prijetno razveselile. Obeta se vam dober poslovni sestanek. Odločno pokažite, kdo in kaj ste, skratka že na začetku dajte vedeti, s kom imajo opravka. Nekdo vas pričakuje.... Kozorog (22.12.-20.1.) Že dalj časa se odpravljate v tujino, tako da je že skrajni čas, da se vendarle odpravite. V naslednjem tednu se izogibajte resnim pogovorom, če pa že ne gre drugače - dovolite tudi drugim, da povedo svoje mnenje. Vodnar (21.1.- 19.2.) Zadnje čase ste preobremenjeni in napeti. Glejte, da ne povzročite spora pri ljudeh, ki jih imate radi. Res, da se kasneje lahko opravičite, a hude izrečene besede je težko vzeti nazaj. Ribi (20.2. -20.3.) Včasih pride obdobje, ko se je treba komu zaupati. Morda to ne reši trenutnega problema, a velikokrat zadošča že to, da nas nekdo posluša. Ne bojte se lastnih besed in tihih misli. JODLGATOR Ja Enrique ane Lahko bi napisali celo Andreja + Enrique, če bi bili malo poniglavi, pa nismo zato tega ne bomo zapisali (ups, ali pa vendarle). Poznam Andrejo, ki ji je fant zelo, zelo ampak res zelo všeč. Nič čudnega, saj je prav simpatičen fantina, tako kot je bil svoj čas oče Julio, na katerega od Andreje nekoliko starejše dame še danes prisegajo. Kakorkoli že, fanta sta iz pravega testa, ni kaj. Le včasih je torta malo preveč sladkana, pa nič zato. O.K., toliko zaenkrat, sledi le še žreb, ki bo danes povedal takole. Nagrado dobi: Maja Berčič, Draga lla, 4220 Škofja Loka. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po obljubljeno nagrado. Top 5 1. Iztok Mlakar-Zadeve iz oštarije... 2. Povver mix 16 3. Sekaaa! 4. Buta buta 4 5. DMX - Great Depression Novosti TUJE: Modern Talking - The very Best of, H-blockx - Get in The Ring, No One - No One, Stan Getz - Getz For Lovers; EX YU: Vatrogasci - Sreča u nesreči, Doris Dragovič - 20 godina - s ljubavlju, Darko Domijan - Sve najbolje; SLO: Terra Mvstica - Axis, Marinero - Pa sem postal falot; KOMPILACIJE: Ryde Or Die, vol. III - In The "R" We Trust (Judakiss, Eve, Bubba, Sparxxx), DMX, Drag-on (kompilacija raperske založbe Ruff Ry-ders); OTROŠKE - Kralj Urban -različni slovenski glasbeniki pojejo za otroke (Anja Rupel, Mag-nifico, Darja Švajger...) HALO, NA ZALOGI SO TUDI NOVI KOLEDARJI ZA LETO 2002 -biti zelo pozorni na to, izbira je kar se da bogata, pa vsak koledar ima 12 mesecev, pa to... Poudarek na slovenski hokejski in slovenski nogometni reprezentanci. Koncerti inu vstopnice 18.01 - Mar Django Quartet -Cankarjev dom (Stihova dvorana); 21.01. - Darja Švajger z gosti in Revijski orkester RTV Slovenija - Cankarjev dom (Gallusova dvorana); 26.01 - The Walkabouts - Cankarjev dom (Linhartova dvorana); 26.01. -Colonia - Hala Komenda (1500 sitov), 24.02. - Gibonni - Cankarjev dom (Gallusova dvorana). In še nagradno vprašanje 477: Iz katere bivše ju republike (države) prihaja Doris Dragovič? Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 23. januarja, na naslov Gorenjski glas, pripis "Jodlga-tor", Zoisova 1, 4000 Kranj. Čav! Še to: naša najljubša domača stran je www.aligator.si, naš najljubši e-mail pa Aligator @siol.net Minimal bastard, Flegmatiki... Kranj - Alternativno društvo izbruh gre naprej. Včeraj na večer seje na starem zimskem bazenu v Kranju dogajala predstavitev Anarhističnega kolektiva Rafal (ljubljana), na ogled pa je bil tudi jugoslovanski film Bela mačka, črni mačkon. O.K., danes od 20. ure naprej se bo gibalo na temo Porno Star V (obala) pod geslom Rap za raperje. Jedro dogajanja tega vikenda bo jutri v soboto, 19. januarja, ko bodo kon-cerlirali Minimal bastard, Flegmatiki in To outain Love. • I.K. PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA KRANJ objavlja razpis za OSKRBNIKA-CO PLANINSKE KOČE ISKRA PRI SV. JAKOBU NAD PREDDVOROM Pogoji: - mlajši upokojeni zakonski par - ljubitelj planin in dela z ljudmi - opravljen higienski minimum Razpis se zaključi 15. marca, začetek dela 31. 3. 2002. Informacije na tel.: 040/272-363. Prošnje pošljite na naslov: PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA KRANJ (za razpis), Ljubljanska 24/a, 4000 Kranj. www.ribeinvode.com DJOJtčlIni tJSK ■ ■ Media Art . . vvww.gorenjskaonline.com o+i i^JI^. "Igor, ker si zdaj z žegnom Mesta Ljubljana postal siva eminen-ca solidne banke, upam, da boš zastavil dobro besedo za ugodno kreditiranje perspektivnih poslovnih načrtov, kakršne znamo zelo uspešno realizirati v mojem EON-u." /Zoran Thaler, nekdanji zunanji minister, zdaj z družbo EON uspešen podjetnik s storitvami nove ekonomije; Igor Pogačar, prokurist javnega podjetja Energetika Ljubljana, ki je postalo večinski delničar SIB, Slovenske investicijske banke; oba sta po rodu Škofjeločana/ "Veliko sreče na novem delovnem mestu v Ljubljani, Marjan!" /Andrej Polenec, glavni direktor Iskratel, d.d., Kranj; Marjan Volk, davkoplačevalec v blejski občini, dolgoletni direktor Telekomove Poslovne enote Kranj; pred kratkim ga je Peter Grašek, predsednik uprave Telekom, d.d., imenoval na delovno mesto direktorja Poslovne enote Ljubljana, kranjsko PE odtlej vodi Božidar Jurca/ "Obisk ruskega premiera, njegove soproge in hčerke v Volčjem Potoku je bil organiziran s takšnimi protokolarnimi omejitvami, da v takšnem belem teniškem puloverju sploh ne bi prišel zraven, čeprav bi vedel za obisk! Šef naše države je bil v temno modrem puloverju in taka barva je bila protokolarni zakon za izbrance, ki so smeli biti zraven." /Dr. Aleš Ocepek, direktor javnega zavoda Arboretum Volčji Potok; Edvard Oven, direktor Stanovanjskega sklada Slovenije; najlepši slovenski arboretum je bil, poleg Krvavca, Blejskega gradu in Vile Bled, eden od izbranih gorenjskih turističnih biserov, ki jih je med enotedenskim družinskim dopustom v Sloveniji obiskal Mihail Kasjanov, predsednik vlade Ruske federacije, ki je dopust izkoristil tudi za neformalna srečanja na najvišji meddržavni ravni/ Studio Internet "Gospod župan, prav škoda, ker ob šesterici zastav sodelujočih držav na 49. carinskih zimskih športnih igrah ni bila na bolj vidnem mestu izobešena naša občinska zastava!" /Miro Ulčar, direktor družbe Infrastruktura Bled, d.o.o.; mag. Boris Malej, blejski župan; od ponedeljka do včeraj so na Bledu, Pokljuki in Kobli potekale 49. carinske zimske športne igre, na katerih so sodelovali cariniki iz Avstrije, Francije, Italije, Nemčije, Švice in Slovenije. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http: //www. bb-kranj. si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 21. januarja, ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVLJICA, tel. 530-0-530, 21. januarja ob 18.00 uri B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 21. januarja ob 18.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 21. januarja ob 9.00 in ob 16.00 uri ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Posezonske razprodaje: Trst 19.1. in 8.2., Miinchen 28.1., Madžarske toplice od 7. 2. do 10.2.2002. Lenti 2.2., Lidl 19.2. Kopalni izlet v Portorož 1.2.2002. Postanek z ugodnim nakupom Emoncu in Vina Koper, Delamaris Izola, sledi prijetno kopanje v ogrevani morski vodi (METROPOL PORTOROŽ). Tel.: 041/626 154 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. Razprodaja v Trstu 24.1.2002 Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odraslem, dijake, učence, tel. 04/51-50 590 A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA DISPANZER ZA ZENE tel.: 04/20-82-813; 20-82-845 V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38/a, lahko naročite za ginekološki pregled vsak delovnik od 7. - 9. ure. se Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, Kranj tel.: 202 26 81 danes, 18. jan., ob 19.30 uri, C. Serreau: ZOKI ZAJC za ABONMA PETEK 2, IZVEN in KONTO torek, 22. jan., ob 18.30 uri, J. Glovvacki: ANTIGONA V NEW YORKU za ABONMA DIJAŠKI, IZVEN in KONTO w center kulturnih dejavnosti JSKD Območna izpostava Kranj Zveza kulturnih organizacij Kranj Sejmišče 4, 4000 Kranj tel.: 04/201 37 31 e-mail: oi.kranj@slkd.si www. zveza-zko-kranj. si SOBOTNA MATINEJA ZA OTROKE jutri, 19. 1., ob 10.00 uri v Prešernovem gledališču Kranj. OD KOD SI, KRUHEK, gostuje gledališče Unikat, Ljubljana. Otroški musical traja 30 minut in je primeren za otroke od 3. leta starosti dalje. Prodaja vstopnic uro pred predstavo, rezervacije po telefonu: 04/202 26 81. Integral Tržič, d.d. Predilniška 1 tel.: 5963280 KARNEVAL V BENETKAH 9. 2 2002 ZELO UGODNO - 4.900.- SIT SMUČARSKI SKOKI V BRITOFU V soboto, 19. januarja 2002, ob 15. uri organizirajo Britofške kokte na vaški letalnici nad Oljarico že 5. tradicionalne smučarske skoke. Tekmovanje bo potekalo v treh kategorijah: A. skakalci do 15 let starosti (osnovna šola) B. ženske vseh starosti C. skakalci nad 15 let D. deskarji (izven konkurence) Startnina za kategoriji C in D je 1.000 SIT, za kategoriji A in B pa startnine ni. Vsi tekmovalci dobijo praktične nagrade primerno osvojenemu mestu, prvi trije v kategoriji A, B in C pa tudi medaljo. Za pijačo in hrano je poskrbljeno! Vljudno vabljeni! GLASOV KAŽIPOT Prireditve + Januarski semenj Kranj - Jutri, v soboto, 19. januarja, bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure, potekal Januarski semenj. Predstavili se bodo različni proizvajalci domače obrti. Na razpolago bodo različni izdelki, hrana, pijača, izdelki iz gline, lesa, suhega cvetja in še več. Od srede do srede Jesenice - Iz programa prireditev v občini Jesenice, bi vas radi opozorili na naslednje prireditve; Farno kulturno društvo Koroška Bela prireja v prostorih Kulturnega hrama na Koroški Beli danes, v petek, 18. januarja, od 16. do 17. ure za predšolske otroke in od 17. do 18. ure za šolarje od 1. do 3. razreda otroško delavnico o ljudskih plesih. Jutri, v soboto, 19. januarja, od 16. do 17.30 ure šiviljsko modni kotiček, ki poteka v okviru mladinskih delavnic. V nedeljo, 20. januarja, pa ste ob 18. uri vabljeni na diavečer z naslovom Moja iskanja, avtorja Andreja Tavčarja. V prostorih občinske stavbe Jesenice, na Titovi 78, pa si lahko vsak dan ogledate fotografsko razstavo Janeza Bička, člana Foto društva Jesenice. V okviru športnih prireditev pa bo jutri, v soboto, 19. januarja, od 10. ure dalje potekal I. turnir v judu za mlajše in starejše deklice in dečke. Turnir si lahko ogledate v prostorih Judo sekcije Partizan Jesenice. Sankaški klub pri Športnem društvu Jesenice vabi, da se jutri, v soboto 19. in v nedeljo, 20. januarja udeležite Interkontinentalnoga pokala v sankanju, ki bo potekalo v Savskih Jamah. Veselo pustovanje Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi svoje članice in člane ter ostale upokojence na veselo pustovanje, ki bo v torek, 12. februarja, ob 17. uri v prostorih restavracije Nama. Poskrbljeno bo za večerjo, pijačo in glasbo. Maske so zaželene. Predhodne prijave sprejemajo v pisarni društva vsak dan, od 8. do 12. ure - do zasedbe mest. Ure pravljic Kranj - V Prešernovi hiši v Kranju vsak torek ob 16.30 uri CSD Kranj pripravlja pravljično uro za vse otroke. V torek, 22. januarja, bo na vrsti Grimmova pravljica Janko in Metka. Škofja Loka - Tatjana Šmid bo v torek, 22. januarja, ob 17. uri v Knjižnici Škofja Loka pripravila uro pravljic z naslovom Prevarana lisica. Radovljica - Cesar se še vedno preoblači je naslov igrice za otroke, stare vsaj 4 leta, ki jo bodo pripravili učenci OŠ Preži-hovega Voranca Jesenice, pod mentorstvom Jelke Kunsterle, in sicer v četrtek, 24. januarja, ob 17. uri v Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici. Žiri - V sredo, 23. januarja, ob 18. uri ste vabljeni v Knjižnico Žiri na uro pravljic - Poglejmo video-risanko. Kresničke in Zvezdice Radovljica - Kulturno društvo Sotočje Radovljica vabi na skupni predstavitveni nastop Otroške folklorne skupine Kresničke z mentorico Dragico in Otroškega pevskega zbora Zvezdice s Petro in Natašo, ki bo v nedeljo, 20. januarja, ob 11. uri v Slomškovi dvorani (župnišče). Delavnica za spretne roke Trata pri Škofji Loki - V torek, 22. januarja, ob 16. uri bo v Knjižnici Trata delavnica za spretne roke, ki jo bo pripravila Saša Bogataj - Ambrožič. Delavnica z naslovom Oblikujem živali iz pravljice je namenjena otrokom, starim od 6 do 10 let. Predstavitev diplomske naloge Škofja Loka - V sredo, 23. januarja, ob 18. uri vam bo v Knjižnici Škofja Loka Matej Jan predstavil diplomsko nalogo Provenienca knjig kapucinske knjižnice v Škofji Loki, in sicer o kapucinski knjižnici in njenem pomenu nekdaj in danes. Na Mrzlico in Šmohor Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi planince na planinski izlet na Mrzlico in Šmohor. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 26. januarja, ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Hoje bo za približno 6 do 7 ur, prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 23-67-850. Korada - Goriška brda Žirovnica - Pohodno - planinska sekcija pri DU Žirovnica vabi na pohod Korada - Goriška brda, ki bo v torek, 22. januarja. Odhod avtobusa bo ob 6. uri iz Begunj in nato iz vseh avtobusnih postaj do Brega. Zmerne nezahtevne hoje bo za 3 do 4 ure. Potrebna je primerna planinska oprema. V primeru slabega vremena bo odhod avtobusa ob 8. uri na Bled, kjer si boste v stavbi Triglavskega narodnega parka ogledali videokaseto o dosedanjih pohodih. Z Bleda domov pa boste lahko opravili primeren pohod. Prijave sprejema Mija Rajgelj, tel.: 580-21-93. V Zreče Kranj - Društvo bolnikov z Osteo-porozo Kranj vabi na prvi terapevtski izlet, ki bo v sredo, 23. januarja, v Zreče. Ogledali si boste dvorec Trebnik s predstavitvijo dobrih starih časov in degustaci-jo zdravilnih čajev, nato pa se kopali v termah Zreče. Odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina, iz Škofje Loke ob 6.30. Prijavite se ob urah telovadbe, v ponedeljek pa lahko tudi na sedežu društva, tel.: 20-11-150 od 8. do 10. ure. Na zimski pohod z DU Kranj Kranj - Društvo upokojencev Kranj - planinska sekcija organizira in vodi zimski pohod po obronkih Škofjeloškega hribovjaz začetkom hoje iz Poljan nad Škofjo Loko in nato do Dobja, Dolenjega brda, Gorenjega brda, Malen-skega vrha, Jazbin, Zakobiljka, Loma nad Volčo in v Volčo, kjer vas bo čakal avtobus. Izlet bo v četrtek, 24. januarja, s posebnim avtobusom, ki bo čakal pred hotelom Creina ob 8. uri. Možen bo vstop tudi ob poti proti Škofji Loki. Oprema naj bo planinska in vremenu primerna. Prijave in vplačila zbirajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4. Sankanje z Bistriške planine Kranj - Društvo diabetikov Kranj -komisija za rekreacijo, šport in iz-letništvo vabi na sankanje z Bistriške planine, ki bo jutri, v soboto, 19. januarja. Zbor bo ob 9. uri pred gasilskim domom na Brezjah pri Tržiču. V primeru, da vam vreme ali ledena pot malo zago-deta, boste naredili pohod po bližnji okolici. Zato pridite vsi, tudi manj rekreativni, ob vsakem vremenu, saj bodo poskrbeli, da ne bo nikomur dolgčas. Po vseh naporih se boste zbrali v gasilskem domu na okrepčilu in prijetno druženje še popestrili s plesom in glasbo harmonike. Dodatne informacije sprejemata telefonsko Ivan Benegalija: 257-14-51 ali 031/485- 490, za DD Tržič pa Marjan Špehar 596-18-00. Letovanje v Istri Kranj - Upokojenci in njihovi svojci, od 11. do 21. februarja vabljeni na počitnikovanje v Zdravilišče Istarske terme. Zdravilišče je priporočljivo predvsem za revmati-ke, ljudi z bolečinami v hrbtenici, s problemi dihal ali s kožnimi obolenji. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionov in kopanje. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031/460-297 ter 04/204-55-23. [•Jtl Krvodajalska akcija Jesenice - Rdeči križ Slovenije vas vljudno vabi, da se udeležite krvodajalske akcije, ki bo v ponedeljek, 21., in v torek, 22. januarja, na Jesenicah. Obvestilo Naklo - Moto društvo oldteimer Naklo vabi vse člane društva na občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 19. januarja, ob 17. uri v prostorih Doma kulture v Naklem. Občni zbor PD Radovljica Radovljica - Vodniški odsek PD Radovljica vabi jutri, v soboto, 19. januarja, ob 18. uri na občni zbor, ki bo v restavraciji Center v Lescah. Po končanem uradnem delu sledi zabavni in kulturni program z diapozitivi. Foto klub Anton Ažbe vabi Škofja Loka - Foto klub Anton Ažbe Škofja Loka vabi člane in vse, ki jih zanima nočna fotografija na diaprojekcijo nočnih posnetkov, posnetih v prednovoletni Ljubljani. S seboj lahko prinesete in predstavite tudi do 50 svojih nočnih posnetkov. Projekcija bo v sredo, 23. januarja, ob 19. uri v Martinovi hiši v Škofji Loki, Mestni trg 26. Tamburaška skupina Kašarji vabi Žirovnica - Vedno bolj priljubljena in uspešna Tamburaška skupina Kašarji, se je odločila, da bo v svoje vrste povabila nove člane. Zaželjeno je, da imate vsaj osnovno glasbeno izobrazbo, torej, da vam note niso tuje in da bodo zvoki tamburice napolnili in razveselili vaše življenje. Za dodatne informacije pokličite 041/723-787. Rdeči križ Kranj obvešča Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj bo v letu 2002 razdeljevalo in sprejemalo rabljena oblačila v skladišču na Gregorčičevi ulici v Kranju ob ponedeljkih, sredah in četrtkih ter vsako drugo soboto v mesecu, in sicer: ponedeljek od 14. do 16.30 ure, sreda od 9. do 12. ure, četrtek od 14. do 16.30 ure in vsako drugo soboto v mesecu od 9. do 12. ure. Predstave Lesena peč Reteče - Dramska sekcija pri DU Sovodenj bo gostovala jutri, v soboto, 19. januarja, ob 19. uri v kulturni dvorani v Retečah s komedijo Janeza Jalna Lesena peč. Soba Železniki - Danes, v petek, 18. januarja, ob 20. uri bo v Mladinskem kulturnem centru KD ROV Železniki gostovalo kranjsko lutkovno gledališče Nebo, z lutkovno predstavo za odrasle z naslovom Soba. Pohujšanje v dolini šentflorjanski Bohinjska Bistrica - Kulturno društvo Bohinjska Bela se bo predstavilo s Cankarjevim delom Pohujšanje v dolini šentflorjanski, in sicer jutri, v soboto, 19. januarja, ob 20. uri v Domu Joža Ažma-na v Bohinjski Bistrici. Modra vrtnica za princesko Jesenice - Gledališče Toneta Čufarja začenja novo leto pravljično: s pravljico Kristine Brenkove Modra vrtnica za princesko. Pravljica bo obogatena z glasbo in plesom. Premierno bodo pravljico uprizorili jutri, v soboto, 19. januarja, ob 19.30 uri v gledališču, najmlajši obiskovalci pa bodo modre vrtnice deležni na prvi letošnji matinejski predstavi, to bo v nedeljo, 20. januarja, ob 10. uri. Vstopnice so že v prodaji v pisarni gledališča od ponedeljka do petka od 7. do 13. ure ter uro pred predstavo pri blagajni gledališča. Trije vaški svetniki Otalež - Sovodenj - Amaterska dramska skupina Prosvetnega društva France Bevk iz Otaleža bo v nedeljo, 20. januarja, ob 15. uri, v domači dvorani premierno uprizorila burko Trije vaški svetniki. Z igro bodo 27. januarja, ob 16. uri gostovali tudi v kulturni dvorani na Sovodnju. Žegen na Beli planini Preddvor - Predstavo Žegen na Beli planini bo domača igralska skupina zaigrala v nedeljo, 20. januarja, ob 16. in ob 19.30 uri. Za potrditev rezervacij pokličite po tel.: 031/568-203. Fotografije z beneških karnevalov Ljubljana - Foto Tivoli (prodajalna Atrij), Slovenska c. 58, Ljub- ljana vas vabi na ogled razstave barvnih fotografij iz beneških karnevalov. Razstavlja Matej Rupel iz Radovljice. Razstava je na ogled od 21. januarja do 28. februarja. Tropska prelivanja Britof - Vabljeni ste na ogled razstave Dreje Novak z naslovom "Tropska prelivanja". Razstava je na ogled v restavraciji Zala v Brito-fu pri Kranju. Slike so narisane v tehniki pastel in so nastale med večmesečnim bivanjem slikarke in notranje oblikovalke v vzhodni Aziji. V slikah se čuti toplina in barvitost tropskega podnebja. Odprto vsak dan od 13. do 24. ure, razen ponedeljka. Vršič 2001 Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas in vaše prijatelje prijazno vabi danes, v petek, 18. ja-nurja, ob 18. uri na odprtje in ogled likovnih del udeležencev XVIII. planinske slikarske kolonije Vršič 2001. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim koncertom vokalnega kvinteta Koroška Bela -Blejska Dobrava, bo na ogled do vključno 6. februarja. Salon je odprt vsak dan, razen sobot popoldan, nedelj in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Razstava del na papirju Škofja Loka - Prodajno razstavna galerija Fara iz Škofje Loke vabi na otvoritev razstave del na papirju Leona Zakrajška, ki bo danes, v petek, 18. januarja, ob 18. uri. Galerija je odprta vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. Kitajska Bled - Deželo nepredstavljivih razsežnosti, kjer v naravi vidiš malo živali in še manj rastlin, a je vseeno polna okusnih kulinaričnih specialitet, bo s pomočjo diapozitivov in videoposnetkov predstavila biologinja Alenka Šimnic, in sicer danes, v petek, 18. januarja, ob 19.30 uri v Knjižnici Blaža Kunerdeja na Bledu. Skrivnostni Tibet Sveti Duh pri Škofji Loki - Bi želeli preživeti večer v virtualnem popotovanju skozi skrivnostni Tibet, se potiti v vročini puščave Gobi, preživeti noč med proizvajalci opija v Laosu. Zato ste vabljeni na predavanje z diapozitivi, ki bo jutri, v soboto, 19. januarja, ob 19.30 uri v Kulturnem domu Sveti Duh. Zdravljenje z alternativno medicino Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici bo v torek, 22. januarja, ob 19.30 uri predavanje z naslovom Zdravljenje z alternativno medicino. Predavanje o alternativni medicini, naravnem zdravljenju, kiropraktiki in bioenergiji bo pripravil dr. Drago Smiljanič, ki bo predstavil tudi svoji knjigi o alternativnih metodah zdravljenja. Zdravila pri odraslih in starostnikih Javorje - Krajevni odbor Rdečega križa Javorje vabi na predavanje dr. Toneta Koširja na temo: Zdravila pri odraslih in starostnikih ter uspavala. Predavanje bo v nedeljo, 20. januarja, ob 9. uri v osnovni šoli v Javorjah. Dobrodelni koncert Zgornje Gorje - Humanitarno društvo M&V Novina v sodelovanju z župnijo Gorje in gorjanskim domom Zgornje Gorje vabi na dobrodelni koncert Družinskega tria Novina pod geslom Samo življenje za druge je vredno življenja. Koncert bo v nedeljo, 20. januarja, ob 15. uri v gorjanskem domu Zgornje Gorje. Vstopnice so na voljo uro pred koncertom. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom. Božični koncert Škofja Loka - Komorni pevski zbor Osti jarej iz Kranja vas vljudno vabi na božični koncert, ki bo v nedeljo, 20. januarja, ob 18.45 uri v cerkvi Sv. Jakoba v Škofji Loki. MALI OGLASI 8201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 APARATI STROJI Prodam PRALNI STROJ Gorenje, cena 30.000 SIT. B 25-61-580 588 Prodam PEČ na olje EMO 5, štedilnik 4+2 in BTV ekran 52 cm. B 252-14-81 eos Prodam RADIATORJE, POMIVALNI STROJ, BT Iskra in RADIOKASETOFON. B 041/884-279 B17 Prodam VENTILATOR za seno Gros, TELIČKO simentalko staro 3 tedne. B 041/760-910_635 VLEČNICO smučarsko novo, električno 3 KW 80 m, prenosno, prodam za 180.000 SIT, B 031/209-238_644 MLIN šrotar skoraj nov, 3 KW, ugodno prodam. B 531-83-40 645 Prodam TRAČNO ŽAGO, rabljeno. 3533-00-21 701 Češki ELEK.MOTOR 1,5 2,2 KW 720 1400 obr. B 23 26-574 tu PRALNI STROJ Gorenje in TA peč 3 KW, prodam. B 041/878-494 716 Prodam REDUKTOR z motorjem in LUČI 120 ter trofazni motor, B 040/558-248 717 TRAČNI TRANSPORTER in betonske REŠETKE za govedo, prodam, B 533-13- 12 768 Prodam SAMONAKLADALNO SIP 25/6 in KUPIM POLJSKI IZKOPALNIK krompirja. B 031/568-140 783 Za simbolično ceno prodamo 3 KW ter-moakumulacijsko PEČ. B 2045-449 785 Prodam 300 kilogramsko TEHTNICO. Suha 24, Kranj 807 GR. MATERIAL HRASTOVE PLOHE 50 mm, suhe, mizarske kvalitete, prodam. B 040/360- 922 465 OKNA lesena, plastična, okvirji slik in ogleda Lesmark, prodam. HLODOVINO kupim! B 5124-223 584 Zelo ugodno prodam stilna, nova, VHODNA VRATA. B 23-10-020_622 Prodam NOTRANJA VRATA, baročni stil, lužen hrast. B 2312-819_627 Prodam komplet SAMOTNO OPEKO za štedilnik kuppersbusch. B 231-15-53 631 Prodam 10 m3 smrekovih PLOHOV, 5 m3 DESK, 5 m3 HRASTOVIH PLOHOV. B 031/882-886 673 Prodam troje VRAT 85x200, z izrezi za zasteklitev, s stoki, mahagonij. B 512-27-94 GARAŽE Radovljica, v večstanovanjski hiši prodamo ali oddamo v najem garažni boks Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16_ V Kranju kupimo več garaž. Plačilo takoj. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387 V Kranju - Šorlijevo naselje, oddamo garažo. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387 JESENICE: V garažni hiši na Plavžu prodamo garažo - srednjo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 031/800-004 HIŠE NAJAMEMO V najem vzamem starejšo HIŠO ali gospodarsko POSLOPJE-večjo garažo B 040/274-48 4 639 HIŠE PRODAMO Na Drulovki pri Kranju ugodno prodamo novo, končno, vrstno, stanovanjsko hišo, 220 m2 uporabne površine. B 041/620- 393 109 aGRADEa t'A NEPREMIČNINE Z tKENCO www.giadcx-gc.si Tel: 04/23 62 681 *i<> damo manjšo stanovanjsko hišo na parceli 1284 m2, 2 pomožna objekta, bazen, lepa lokacija Alpdom, d.d Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 BLED, 105 m2 + podstrešje 90 m2, polovico novejše hiše z vrtom, 600 m od jezera, zelo ugodna cena, mirna lega. 16.5 Mio. RADOVLJICA, Gradnikova, 360 m2, tri kon-fortna stanovanja, sončna parcela 700 m2, novejša, atrij. 55.5 Mio. KRANJSKA GORA, dvostanovanjsko visokopritlično 115 m2, parcela cca. 1000m2 (odlična lokacija za gostinstvo - turizem), parkirišče. KOROŠKA BELA, visoko prtlična 150 m2, sončna parcela 500m2 18.0 Mio. JESENICE, center, 2/3 visoko prtlične, zelo urejene hiše, 350 m2 parcela, pokrito parkirišče. Hiša je zelo primerna za odvetniško ali zoboz-dravniško dejavnost. 32.2 Mio. JESENICE, Tomšičeva, 1/2 hiše 100m2 in 500m2 parcele, sončna pozicija. 9.4 Mio. KRANJSKA GORA, 130 m2, nova vrstna hiša, parcela 360 m2, možnost nakupa posamičnega stanovanja z lastnim vhodom in priključki. 40.7 Mio. BOVEC (Serpenica) obnovljena 9x11 m, možnost apartmajev, prodamo ali menjamo za stanovanje na Jesenicah, cena zelo ugodna. 7.9 Mio.KOČNA - POLJANE, starejša, 700 m2 parcela, vsi priključki. 14.1 Mio. EXEDRA NEPREMIČNINE, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806www.exedra-nepremicnine.com NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246. 041/703-839 JESENICE - Stražišarjeva, tri nadstropna, obnovljena. 25.9 Mio. BLED - Bodešče, visoko prtlična 195 m2, 600 m2 parcela, mirno okolje. 32.8 Mio. BLED, visoko prtlična 230 m2 in 400 m2 parcela, s pogledom na Stol in Blejski grad. Hiša je popolnoma obnovljena in dobro vzdrževana. Zelo dobra ponudba, hiša je vredna ogleda. Vselitev po dogovoru. 39.6 Mio. MOJSTRANA, starejša 125 m2, vsi priključki. Možnost nadomestne gradnje. Parcela 630 m2. Cenovno ugodna ponudba. 9.6 Mio. JESENICE - Javornik, prodamo visoko prtlično hišo in trgovino v obratovanju, parkirišče. Frekventna lokacija. JESENICE - Podmežakla, visokoprtlična 110 m2 (dva stanovanja), garaža podkletena, parcela 100m2, cenovno ugodna ponudba. 15.8 Mio. EXEDRA NEPREMIČNINE, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806 www.exedra-nepremicnine.com BESNICA - enodružinska, novogradnja na lepi in mirni lokaciji, vredna ogleda, parcela 449 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 Šenčur, prodam vrstno hišo, zelo lepa, stara 5 let, velika terasa, vrt, 3 kopalnice, lahko tudi dvodružinska, TRIDA 041 860 938,04 513 75 90 Žiganja vas, prodam hišo, alpski stil, parcela 2.000 m.2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Begunje bližina, prodam starejšo meščansko vilo 400 m2, parcela 2600 m2, potrebna obnove, primerno tudi za namensko gradnjo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90' Jezersko, prodam novejšo tristanovanjsko hišo, 228 m2, parcela 400 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 nepremičnine O O IVI Kranj, Stritarjeva 4 202 33 00 Medvode okolica, prodam dvojček IV. gradb. faza, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Radovljica bližina, prodam objekt na večji parceli, možna post stan. namembnost, vsi priključki, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 HLEBCE: Prodamo kakovostno dvodružin-sko hišo z 240m2 stanovanjske površine na parceli v izmeri 640m2. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce do.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več hiš različnega cenovnega razreda in velikosti. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 04/ 23 66 670, 041/755-296, 040/204-661 ŠENČUR - 11 let stara stan.hiša vel. 13 x 10 m na parceli 560 m2, 3 etaže (klet, pritličje in mansarda), cena = 47,7 mio SIT (ali menjajo za 3 S stanovanje), K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 GOLNIK: hiša v gradnji, izdelana klet, na parceli 800 m2, mirna lokacija, cena = 17,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Primskovo - ob glavni cesti poslovno-stanovanjsko hiša z ločeno delavnico 120 m2 v etaži na parceli 1150 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Pri TRŽIČU - novejšo vrstna končna hiša z odprtim pogledom, 70 m2 v etaži, manjša parcela, cena - 37,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Kokrica - stan. hiša pritlična podkletena z mansardo vel. 12 v 9 m, stara 15 let, parcela 951 m2, cena • 39,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Sp. Brnik - novogradnja hiša dvojček v IV gr.fazi, 50 m2 v etaži, 3 etaže, na parceli 532 m2, cena - 24,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KOKRICA, prodamo nadstandardno dvo-družinsko hišo, strao 7 let, cca 500 m2 zemljišča, v kleti trenutno poslovni prostori, zimski vrt, vsi priključki, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361_ PRESKA PRI MEDVODAH - prodamo stanovanjsko hišo, stara 45 let, 988 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, vsi priključki, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 • S SPGKTER KRANJ do o. DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, STORITVE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI Mlekarska 13, tel.:04 280 88 00, fax: 04 880 88 12 BESNICA - RAKOVICA, prodamo polovico stanovanjske hiše, cca. 69 m2 stanovanjske površine, garaža, prevzem možen takoj, cena 14,7 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361 POLJANSKA DOLINA - SOPOTNICA, prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, stara 7 let, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena 19,2 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365- 361 GORICE 2 ss obnovljeno stanovanje v hiši z lastnim vhodom in vrtom, 80 m2 biv. povr., 17,1 mio SIT, KOVOR hišo v izgradnji na parceli 575 m2, 120 m2 v etaži x 2, 22,8 mio SIT, CERKLJE novejšo vis.pritl. hišo na parceli cca 425 m2, opor. povr. 3x 100 m2, 31,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 169 KRANJ okolica na lepi in mirni lokaciji prodam DVOSTANOVANJSKO HIŠO. B 031/876-958 528 KRANJ BRITOF poslovno stanovanjsko HIŠO s skladiščem, v 3. gr. fazi, ugodno prodam. B 041/320-740 535 SELCA prodamo stanovanjsko hišo dvojček 160 m2 površine 4525 m2 zemljišča, vseljiva takoj, lepa in sončna lokacija. Loka nepremičnine, 50-60-300 770 ŠKOFJA LOKA okolica prodamo stan. hišo 3. podaljšana gr. faza 350 m2 uporabne površine, tloris hiše 14x9 m velikost parcele 1055 m2. LOKA nepremičnine, 50-60-300 HIŠE KUPIMO BLED, kupimo v centru Bleda hišo z cca 1000 m2 zemljišča za znanega kupca. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA, POSLOVNA MATEMATIKA - instrukcije in priprave na maturo. ENAČBA-IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, 041/564-991, 04/253-11-45 233 KUPIM Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO in celulozni les, ostale vrste lesa po dogovoru, les prevzamemo tudi na panju, ugodni plačilni pogoji. Brazda d.o.o., Poljščica 5, Pod-nart, B 53-06-555, 041/680-925, 041/721-637 108 ODKUPUJEM HLODOVINO smreke, jelke, bora, ter celulozni les. Možen odkup lesa na panju in izvlek lesa z žičnico. B 041/661-543_49i_ Starejše in rabljene KNJIGE, kupim. B 531-22-17 536 NAKLADALKO SIP. rotacijsko ali BCS KOSILNICO, kupim. B 533-14-42 621 Kupim PEČ na petrolej, malo rabljeno, novejšo. B 596-36-26 625 Kupim STOŽNIKE ali KOZOLEC z najmanj 4 okni v dobrem stanju. B 530-02-50 662 Kupim prenosno večjo PEČ na drva, po možnosti obloženo s šamotom. B 595-82- 63 690 Kupim TRAKTOR TOMO VINKOVIČ od prvega lastnika (s prometnim dovoljenjem), I. 89-95, 20-30 KM. B 040/350-763 734 Kupim počitniško PRIKOLICO in ohranjen RAČUNALNIK, lahko brez monitorja. B 040/851-906 m? Kupim stroj za ribanje zelja in repe ter lupljenje repe. B 031/414-015, 253-12-31 LOKAL KUPIM Najamemo 200-300 m2 GOSTINSKIH POVRŠIN v Kranju. Ponudbe na B 031/316-630 213 LOKAL PRODAMO RADOVLJICA - center, prodamo trgovino in skladišče z dvigalom - 400 m2. LESCE - industrijska cona, prodamo proizvodno skladiščni prostor cca.1000 m2, možen delni odkup, cena po dogovoru. JESENICE -Javornik, prodamo trgovino v obratovanju, visoko prtlična hiša, parkirišče. KRANJSKA GORA - center, prodamo hotel - novogradnja, 1.767 m2, 20 sob in 5 apartmajev. Fitnes, savna, kongresni center, restavracija,... Možni dogovori o sodelovanju in dinamiki plačila. Dobra priložnost za naložbo. KRANJSKA GORA - center, prodamo znan gostinsko apartmajski objekt v obratovanju na frekventni lokaciji. Apartmaji - 4, stanovanja - 2, pizzerija, restavracija, nočni klub - konoba, terasa, parkirišča. Zelo dobra ponudba in naložba. Plačilo do 2004. JESENICE, center, drogerija v obratovanju, 231 m2. Možen nakup z najemnikom, ki poravna celoletno najemnino v naprej v znesku 28.346 EUR. Priložnost za dobro naložbo Možni tudi drugi dogovori EXEDRA-NEPREMIČNINE, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806 www.exedra-nepremic-nine.com LESCE, poslovne prostore in pisarne različnih velikosti ugodno prodamo ali oddamo. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. ŠKOFJA LOKA - CENTER prodamo poslovn^ prostore (pisarne), 168m?, možnost spremembe namembnosti v stanovanje; informacije; LIZ-INŽENIRING d.d., Vurnikova 2, 1000 Ljubljana. Tel.: 01/23 44 062 JESENICE - poslovne prostore za različne dejavnosti oddamo. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24,031-322 246. Kranj, nebotičnik, prodam pisarne različnih izmer, lahko posamezno ali skupaj, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj, prodam gostinski lokal, 78 m2, upor. dov. je, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 KRANJ - gost.lokal 52 m2 z vso opremo prodamo za 23,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA - popolnoma nova poslovno-stanovanjska hiša v centru cca. 60 m2 v etaži, 4 etaže, CK na olje, zgoraj stanovanje, cena = 45,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - trgovina 434 m2 v pritličju objekta, cena = 168.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ: na prometni lokaciji prodamo luksuzno opremljene pisarne skupne površine 332 m2, prodaja tudi v dveh delih, eden je velik 185 m2 in drugi 147 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LOKAL ODDAM BREG OB SAVI oddamo cca 180 m2 delavnice, tel., CK, 115.000 SIT/mes, KRANJ Primskovo oddamo TRGOVSKI LOKAL za živilsko in drugo dejavnost, 80-100 m2, KRANJ Kokrica ugodno oddamo manjši trgovski lokal z izložbo, cca 30 m2, KRANJ ODDAMO več pisarn na različnih lokacijah, CERKLJE oddamo ali prodamo del hiše potreben obnove, cca 70 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222 167 Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, s katerimi bi sklenili franš-izno pogodbo za prodajo uveljavljenega programa. Informacije ob delavnikih po telefonu: 041/281-959 V najem ODDAM POSLOVNO GOSTINSKI LOKAL, cca 100 m2. B 041/737-146 192 ODDAM ali PRODAM OPREMLJEN FRIZERSKI samostojen SALON v Kranju. B 041 /643-204 592 V najem oddam STAREJŠO HIŠO in SKLADIŠČNE PROSTORE. B 041/706- 526 620 ODDAMO TRGOVSKI LOKAL v obratovanju ali prodam, 85 m2, in parkirni prostor. B 5862-484 665 POSLOVNI PROSTOR v centru Ljubljane 81 m2, primerno za vse vrste dejavnosti, zelo ugodno prodam. B 01/366-63-96 731 FR&ST d.0.0. Kranj NEPREMIČNINSKA HISA P.E. SENCUR, Delavska24, http// www.frast.si GSM: 041/734-198 04/25-15-490 POSLOVNI PROSTOR v izmeri 145 m2 v Stražišču pri Kranju (bivše opekarne) ODDAM v najem za mirno dejvnost. B 041 /696-212 _m JESENICE Titova, skladišče z dvigalom 200 m2 v centru Jesenic, možen dogovor. Cena 6 dem/m2. EXEDRA NEPREMIČNINE, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com KRANJ - oddamo pisarniški poslovni prostor, 16 m2, IV. nadstropje, dobra lokacija, Mike &Co.d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 KRANJ - trgovski lokal 23 m2 v pritličju objekta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ Jezerska, poslovni prostor 100m2 za mirno dejavnost oddamo. NEPI nepremičnine 511 04 20, 041 425-380 MOTORNA KOLESA Prodam MOTORNO KOLO Tori in podarim avto Škodo 120 I. B 531-86-64 736 OBLAČILA Prodam NOGAVICE iz domače volne. B 031/240-927 ise MAŠKERADNE KOSTUME za otroke prodam. Po želji pošljem. Cena od 1500,00 SIT dalje. B 01 /423-17-61, 031 /626-226 vsak dan od 9. do 18. ure 529 Po ugodni ceni prodam ŽENSKO KRZNENO JAKNO št. 46. B 232-63-42 598 Prodam NERC in POLARNO LISICO za plašč. B 51-88-166 eie Ženske BARETE dvojne dobite lahko tudi po pošti. B 531-50-50 713 OTR. OPREMA ZIBELKO na koleščkih z jogijem, baldahinom, garniturico, prodam. B 2310-781, 041/5191-12 632 -T- Prodam otroško ZIBELKO z vložkom in baldehinom v rjavi barvi za simbolično ceno. B 5801-706 739 OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, B 01/3611-078 4so Prodam črno KIWI ČELADO K 14 za simbolično ceno 10.000 SIT. B 031/209-241 • 661 LESTEV, A testirana, proizvajalec Elan, dolžina 6.70 m, poceni prodam. B 041/562-892 672 Prodajamo nove doma narejene SANKE, velike in majhne. B 5336-269 753 Prodam GAJBICE ali menjam za jedilni krompir. B 041 /442-848 766 Gostilna stari maY* Glavni trg 16, Kranj, tel.: 236-45-50 vam vsak dan nudi: MALICE 700 SIT KOSILA 900 SIT PICE in JEDI PO NAROČILU Zaključene družbe, obletnice, poroke, pogrebščine, razna srečanja in praznovanja ter slavnostne bankete vabimo v NOVO PRENOVLJENO RESTAVRACIJO, v 1. nadstropje. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! Prodam STOJALO za podrezovanje govejih parkljev. B 041/767-373 795 PRODAM CINKANI KONTEJNER 240 I, nov. B 23-26-426 828 PRIDELKI Prodam balirano SENO, ZAJKLE za nadaljno rejo - nemški lisec. B 031/299- 742 474 prodam MED, Kranj in okolica dostava na dom. B 031/360-467_m Prodam domač KOSTANJEV MED. B 040/579-463 646 Prodam domače ŽGANJE in LESENI SOD za zorenje sadnega kisa. B 204-23-97 es? Prodam SENO cena 15 SIT/kg. B 5197- 09 2 725 PODARIM Podarim več KUŽKOV starih 1,5 meseca. B 041/550-140 655 Ljubiteljem domačih živali PODARIM PSIČKO OVČARKO z Vodiške planine (6 mesecev). Šmitek, Kropa 77, B 533-61-08 743 Podarim dve PSIČKI mladički, črni z belimi lisami, majhne rasti, dobrim ljudem. B 031/375-267 744 Oddam tri črne male KUŽKE, stare 3 mesece. B 23-12-323, popoldan 809 POSESTI BRNIK zazidljivo parcelo 692 m2, elek. voda na parceli, 10 mio SIT, BRITOF zazidljivo parcelo ob robu naselja, 486 m2, cena po dogovoru. ČERNIVEC okolica prodamo zazidljivo, ravno, sončno parcelo ob zelenem pasu, cca 900 m2, CERKLJE prodamo lepo parcelo z lokacijsko dokumentacijo, ob zelenem pasu, 2000 m2, za gradnjo samostojne hiše 9x12 m, POD DOBRČO prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 6300 SIT/m2, PARCELE KUPIMO več parcel za znane kupce. Plačilo takoj. ŠKOFJA LOKA okolica kupimo manjšo zazidljivo parcelo za mlado družino iz okolice Škofje Loke. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 170 KUPIMO KMETIJO z gospodarskim poslopjem (ŽIVINOREJA) in večjim obdelovalnim zemljiščem na relaciji od Mojstrane do Kranja. Tel.: 041 703 806 KUPIMO več manjših enosobnih stanovanj in garsonjer za znane kupce. Takojšnje plačilo! KUPIMO več hiš, različnih cenovnih razredov na relaciji od Kranjske Gore do Bohinja za znane kupce. Takojšnje plačilo ! KUPIMO zazidljivo parcelo na relaciji Žirovnica- Smokuč. EXEDRA-NEPREMIČNINE, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806 www.exedra-nepremicnine.com V okolici Kranja, Golnika, Tenetiš, Bitnje, Preddvor... iščemo starejšo vseljivo hišo z vsaj nekaj pripadajočega zemljišča za znanega kupca do 20 mio sit. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA, kupimo garsonjero obvezno z balkonom in CK, za resno stranko. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 (I V. tv^.tridaocpremiaiine-ij^t Koprivnik, brunarica v izmeri 6 x 8,5 m, parcela 2000 m2, voda, elektrika Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Boh. Bistrica - v bližini smučišča v apartmajski hiši 39,8 m2 s svojo CK na plin, cena = 14,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Krvavec - več apartmajev različnih velikosti na smučišču, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, ZLATO POLJE, kupimo starejše trisobno stanovanje, lahko potrebno adaptacije, do 10.000.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ, ZLATO POLJE, ŠORLIJEVO NASELJE ALI OKOLICA VODOVODNEGA STOLPA, kupimo enosobno ali dvosobno stanovanje Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361 KRANJ, RADOVUICA, ŠKOFJA LOKA kupimo več zazidljivih parcel za znane interesente. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 ŽIRI, Zgornji del Poljanske doline kupimo staro kmetijo. NEPI nepremičnine 511 04 20, 041 425-380 ŠKOFJA LOKA okolica kupimo hišo ali večje stanovanje. NEPI nepremičnine 511 04 20, 041 425-380 Kupim zazidljivo PARCELO nad 500 m2 v okolici Britofa, predoselj, Suhe ali Orehovelj. B 040/352-095 685 Bukovica prodamo PARCELO 1170 m2 od tega 610 m2 zazidljive ostalo kmetijska parcela, je ravna, vsi priključki so ob parceli. LOKA nepremičnine, 50-60-300 776 Lancovo pri Radovljici, 1057 m2, ravna sončna lega, gradbeno dovoljenje. Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 V okolici Nove vasi, Begunj, Zapuž, Lesc iščemo starejšo kmetijo (okoli 1000 m2 zemljišča) za nakup do 100.000 DEM. Alpdom, d.d,Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Tominčeva 2, 4000 Kranj - Stražišče kel.: 04/2315-600. fax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662 041/347-323 NEPREMIČNINE mmm POSR€DOVANJ€, 2flSTOPflNJ€, PRODAJA JESENICE, gradbena parcela 2000 m2, odlična sončna mirna lokacija. Ponudba je resnično zanimiva in vredna ogleda, 1 m2 = 40,90 EUR. Resne ponudbe na tel. 041 703 806. DOVJE - MOJSTRANA, dve gradbeni parceli, vsaka 700 m2, 1 m2 = 56 EUR. Sončna lega, pogled na Triglav. BOHINJSKA BISTRICA, prodamo več gradbenih parcel različnih velikosti (500-800 m2). EXEDRA-NEPREMIČNINE, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806 www.exe-dra-nepremicnine.com KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. LESCE - HRAŠE, prodamo dve, zelo lepi zazidljivi parceli, 681 m2 in 525 m2, s pripravljenim lokacijskem dovoljenjem. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880,041 331 886, LESCE, prodamo starejšo hišo, z zemljiščem 1300 m2, ob cesti Lesce - Bled, zanimivo tudi za poslovno-stanovanjski objekt, cena je 22,4 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. ZG. BITNJE, prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, na'parceli 600 m2, cena je 44 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, NAKLO, prodamo 1/2 hiše, s svojim vhodom, 100m2 bivalne površine, z vrtom in garažo. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti. 04/236-73-73 FESST d.o.o., Stritarjeva 5, Kranj VRBNJE pri RADOVLJICI, prodamo hišo (dvojček), 250 m2 bivalne površine, na zemljišču 500m2, nova, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANJ - Primskovo, prodamo zazidljivo parcelo 2.770 m2, cena je 28.500 SIT/m2. IDA.nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 bivalne površine in kletni prostori (tudi bivalni), 90 m2 na zemljišču 300 m2, z garažo, cena je 22,0 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. BLED - REČICA, prodamo novo hišo s štirimi apartmaji, lahko tudi stanovanjska na zemljišču 960 m2, cena je 59 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. ZG. DUPLJE, prodamo zazidljivo parcelo 625 m2, cena je 11.300 sit/m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANJ - ČIRČE, prodamo zelo lepo hišo, na parceli 922 m2, bivalne površine 250 m2, vredno ogleda, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. KRIŽE - poslovni prostor prodamo, trgovina 64 m2 in zemljišče 205 m2. Cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stan. hiš. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 RADOVLJICA - BLED, NAKLO - KRIŽE, ŠENČUR - CERKUE.KRANJ, kupimo hišo, do 68,0 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880,041 331 886. ŠKOFJA LOKA - okolica, kupimo zazidljivo parcelo, plačilo takoj. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. Med KRANJEM in MEDVODAMI, kupimo 2.000 - 3.000 m2 zazidljivega zemljišča. Plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! ••••••• ZANIMIVOSTI / andrej.zalar@g-glas.si Uprava Fundacije Vincenca Drakslerja za odvisnike, Slovenski trg 1, 4000 Kranj na podlagi 25. člena Akta o ustanovitvi Fundacije Vincenca Drakslerja za odvisnike - ustanove za zdravljenje odvisnikov, pomoč odvisnikom in njihovim svojcem in IX. točke Pravil Fundacije Vincenca Drakslerja za odvisnike ter 11. seje Uprave Fundacije Vincenca Drakslerja za odvisnike z dne 02.10.2001 objavlja naslednji JAVNI RAZPIS za prodajo nepremičnin I. Predmet prodaje so nepremičnine na naslovu Pristavška c. 16, Tržič: 1. Nepremičnina v celoti, ki predstavlja: zemljišče pare. št.: 520 - dvorišče v izmeri 241 m2; 521/1 - sadovnjak v izmeri 105 m2, 521/2 - gospodarsko poslopje v izmeri 4 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 455 m2, poslovna stavba v izmeri 118 m2, poslovna stavba v izmeri 22 m2, gospodarsko poslopje 16 m2, poslovna stavba 213 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 148 m2, dvorišče v izmeri 1975 m2, garaža v izmeri 63 m2; 521/4 - sadovnjak v izmeri 113 m2; vse vpisane pri zem. knj. vložku št. 984; ter parcela št. 522/1 - sadovnjak v izmeri 2869 m2, vpisan pri zem. knj. vložku št. 1017 k.o. Križe, za izklicno ceno 91.610.180,00 SIT, od tega znaša vrednost nezazidanega stavbnega zemljišča 10.773,00 SIT/m2 in 58.353.929,00 SIT gospodarski in poslovni objekti z dvoriščem in dovozno potjo. 2. Nepremičnina, zemljišče parcelna številka 522/1, k.o. Križe, vi.št. 1017, v izmeri 2869 m2 kot zazidljivo zemljišče, ki se lahko razdeli na tri funkcionalne parcele, za izklicno ceno 31.702.512,00 SIT, od tega znaša vrednost nezazidanega stavbnega zemljišča 10.773,00 SIT/m2 in 794.775,00 SIT dovozna pot. 3. Nepremičnina, zemljišče parcelna številka 521/2, k.o. Križe, vi.št. 984, gospodarsko poslopje v izmeri 455 m2, garaža v izmeri 63 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 4 m2, dvorišče v približni izmeri 700 m2 ter del zemljišča parcelna številka 522/1, k.o. Križe, vi.št. 1017, v približni izmeri 867 m2, za izklicno ceno 26.765.273,00 SIT, od tega znaša vrednost zazidanega stavbnega zemljišča 8.006,00 SIT/m2, vrednost objekta 15.002.428,00 SIT, 794.775,00 SIT dovozna pot in 1.184.738,00 SIT zunanja ureditev. 4. Nepremičnina, zemljišče parcelna številka 521/2, k.o. Križe, vi.št. 984, gospodarsko poslopje (lopa ob cesti), v izmeri 148 m2, garaža v izmeri 22 m2, pripadajoče funkcionalno zemljišče v približni izmeri 316 m2 ter zemljišče parcelna številka 521 /4, k.o. Križe, vi.št. 984, v izmeri 113 m2 za izklicno ceno 7.544.577,00 SIT, od tega znaša vrednost zazidanega stavbnega zemljišča 8.006,00 SIT/m2, vrednost objekta 1.850.050,00 SIT, 794.775,00 SIT dovozna pot in 104.158,00 SIT zunanja ureditev. 5. Nepremičnina, zemljišče parcelna številka 521/2, k.o. Križe, vi.št. 984, poslovno stanovanjski objekt v izmeri 347 m2, pripadajoče dvorišče v približni izmeri 563 m2 ter zemljišče parcelna številka 520, k.o. Križe, vi.št. 984, v izmeri 241 m2, za izklicno ceno 44.900.642,00 SIT, od tega znaša vrednost zazidanega stavbnega zemljišča 8.006,00 SIT/m2, vrednost objekta 33.725.329,00 SIT, 794.775,00 SIT dovozna pot in 1.165.632,00 SIT zunanja ureditev. 6. Nepremičnina, zemljišče parcelna številka 521/1, k.o. Križe, vi.št. 984, v izmeri 105 m2, za izklicno ceno 1.131.165,00 SIT, vrednost nezazidanega stavbnega zemljišča znaša 10.773,00 SIT/m2. II. Nepremičnine opredeljene v I. točki javnega razpisa bodo naprodaj na javni dražbi, ki bo v sredo, 06.02.2002, ob 17.00 uri v sejni dvorani št. 14 na naslovu Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. III. Pogoji javne dražbe: Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in predložijo dokazilo o plačilu varščine. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti notarsko overjeno pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom. Pred javno dražbo mora vsak dražitelj plačati varščino v višini 1.000.000,00 SIT in velja za vse nepremičnine. Varščino je potrebno nakazati na transakcijski račun, št. 80400-0000000444 pri Hranilnici LON, d.d., Kranj, z navedbo "Plačilo varščine za javno dražbo". Pred začetkom javne dražbe se mora dražitelj izkazati s potrjenim potrdilom o plačilu varščine. Plačana varščina se bo kupcu vračunala v kupnino, drugim dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo brezobrestno vrnjena v desetih dneh po končani dražbi. IV. Pogodba o prodaji nepremičnine mora biti sklenjena najpozneje v roku 30 dni po zaključku dražbe. V primeru, da se kupec, ki je na dražbi uspel v 8 dneh od poziva k podpisu pogodbe ne odzove, se šteje, da je od pogodbe odstopil, zaradi česar mu zapade varščina v korist Fundacije Vincenca Drakslerja za odvisnike. V. Kupnino za nepremičnino bo izbrani ponudnik poravnal na transakcijski račun, št. 80400- 0000000444 pri Hranilnici LON d.d., Kranj v roku, določenim s pogodbo. VI. Davek na promet z nepremičninami, stroške cenitve nepremičnine, ter druge morebitne stroške na podlagi pogodbe in stroške notarja plača kupec. VII. Pravila dražbe: 1. dražbo vodi predsednik komisije ob navzočnosti članov komisije, 2. draži lahko tisti, ki je plačal varščino in slednje dokaže s pisnim potrdilom, 3. pooblaščenec dražitelja mora predložiti veljavno pooblastilo, 4. dražitelji za nepremičnine, za katere je izklicna cena od 1.000.000,00 SIT do 5.000.000,00 SIT, lahko dvigajo za večkratnik zneska 10.000,00 SIT, 5. dražitelji za nepremičnine, za katere je izklicna cena od 5.000.000,00 SIT do 10.000.000,00 SIT, lahko dvigajo za večkratnik zneska 50.000,00 SIT, 6. dražitelji za nepremičnine, za katere je izklicna cena nad 10.000.000,00 SIT, lahko dvigajo za večkratnik zneska 100.000,00 SIT, 7. dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba, 8. na draži uspe dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno, 9. dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo, 10. ugovore proti dražbenem postopku je mogoče podati dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe, 11. morebitne ugovore reši takoj predsednik komisije. VIII. Izročitev nepremičnine in prenos lastništva se opravi po celotnem plačilu kupnine in stroškov. IX. Ogled nepremičnin bo potekal v naslednjih terminih: v ponedeljek, 28. 01. 2002, od 15.00 do 17.00 ure in v petek, 01. 02. 2001, od 10.00 do 12.00 ure. X. Del zemljišča, ki je sestavni del dvorišča na pare. št. 521 /2, ko. Križe, v okvirni izmeri 396 m2 in predstavlja dovozne poti in skupno uporabno površino vsem novim lastnikom zemljišč, se proda v enakih idealnih solastninskih deležih vsem potencialnim kupcem navedenih nepremičnin. Na omenjenem delu se ohrani tudi služnostna pravica g. Alojza Polajnarja, lastnika zemljišča parcelna številka 522/2, k.o. Križe, za uporabljanje južnega izvoza na občinsko pot proti Križam, ki se v dogovoru z g. Polajnarjem lahko spremeni na služnostno pravico osrednje poti kot služnostne (mimo zemljišča parcelna številka 520). XI. Natančnejše podatke o nepremičninah, ter ostale informacije so na voljo na naslovu: Fundacija Vincenca Drakslerja, Slovenski trg 1, Kranj, ga. Mira Stare, tel.: 04 2373-160. Številka: 04/02-MS Datum: 09.02.2002 Prim. Janez Remškar, dr. med. PREDSEDNIK UPRAVE Zoran Predin že sedmič pripravlja Valentinov koncert Aha, zlata ribica s šalom Ljubljana - Tradicija Valentinovih koncertov v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki jih že sedem let pripravlja eden prvakov slovenske glasbene scene Zoran Predin, se bo nadaljevala tudi letos. V Gallusovi dvorani bo s svojim orkestrom Adijo pamet nastopil 11. in 12. februarja, na odru pa bo gostil tudi Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča ŠOU v Ljubljani in Saša Olenjuka z njegovim godalnim orkestrom. Sicer pa bo letos sploh zelo aktiven, poleg številnih koncertov doma in na tujem se bo z Lovšinom in Kreslinom podal na Daljni vzhod, menda pa se ima pojaviti tudi v bližini Mela Gibsona... Najprej je bila zlata ribica, tista, ki se je prikradla v Šal za zaljubljene, kot je Zoran Predin poimenoval letošnji, že tradicionalni Valentinov koncert. Menda sta s fotografom Diegom Gomezom, ki je posnel tudi uradne fotografije za Zorana (glej fotografijo) kar precej časa porabila, da bi zlata ribica v posodi priplavala v tak položaj, da bi se jo tudi na fotografiji dalo lepo videti. "Ribica ni hotela priplavati na pravo pozicijo, očitno je bila nervozna. Pomislila sva, da je bila mogoče voda v posodi premrzla in sva jo dala na radiator. Nič. Nazadnje sem tresel mizo s posodo vred in na koncu nama je le nekako uspelo." Lahko pa bi rekli, da bo, vsaj po napovedih sodeč, Predinu tudi letos uspelo pripraviti razburljiv in, naj pomislim, sveže inovativen koncert v "Cankarju". Koncert, ki je po glasbenikovih besedah namenjen vsem tistim, ki so v svojem življenju aktivni in zaljubljeni v karkoli. Tradicija in dober obisk v vseh preteklih letih štajerskega poeta seveda ne moreta postaviti pred dvom. Ali še nadaljevati z Valentinovimi koncerti? Se, vendar vedno znova drugače. "Vsako leto si je potrebno izmisliti kaj novega, hkrati pa obdržati kvaliteten nivo preteklih let, ko sem v goste vabil Draga Misleja - Mefa in njegov NOB, pa Josipo Lisac, Sukarje...," zapisano potrjuje Predin in dodaja, da je letos njegov pogum dosegel tako visok nivo, da je v goste povabil APZ Toneta Tomšiča ŠOU v Ljubljani. "Idejo so mi dali pravzaprav sami, oziroma skupina pevcev iz zbora, ki se je "ujela" na komad "Maribor je nor" (na plošči ga sicer poje oktet). Kljub temu da sem si s tem nakopal veliko dela, urejanja tehničnih in organizacijskih zahtev, v prvi vrsti pa gre za aran-žersko glasbenih priprave, smo z zborom kaj hitro prišli skupaj." Kot je povedala predsednica zbora Anja Slivnik, je sodelovanje z glasbenikom profila, kot je Predin, za zbor pravi izziv. "Smo klasičen zbor, ki izvaja sakralno glasbo, ljudske skladbe, skladbe Ku ku, zlata ribica, glej ptička.... iz zborovske literature, hodimo na razna tekmovanja, trenutno pa tako študiramo aranžmaje Predinovih pesmi." Povsem nove priredbe je namreč pripravil Tomaž Kozlevčar. A, če bo šlo z zborom? "Povem ti, ko sem slišal ' 80 glasov, kako so mrmrali eno od mojih pesmi, mmmm... sem vedel, da bo šlo. Komaj čakam." Trenutno zbor vadi priredbe, v začetku februarja pa bodo "zvadili" še s Predinom. Katere pesmi? Tega Zoran ni izdal, da pa jih bo kar precej in bomo že slišali. Poleg svojih bo prepeval tudi nekaj tujih... Sicer bo z železnim repertoarjem svojih najboljših komadov nastopil skupaj z virutozi gypsy svvinga. Orkestrom Adijo pamet. Iskrice nežnosti pa bo poslušalcem že v uvodu koncerta ponudil Saša Olenjuk z godalnim kvartetom simpatičnih deklet, ki bodo nekatere Predinove skladbe predstavil v klasični varianti. Vsega programa skupaj bo po Zoranovih besedah z enim odmorom za sko- raj tri ure in pol. "S koncertom imam sicer širše načrte. V enakem obsegu bomo 10. marca nastopili v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu, v aprilu v Sava centru v Beogradu, želimo si nastopiti v Narodnem kazalištu v Sarajevu, seveda pa imam v načrtu tudi nekaj nastopov po Sloveniji. V igri so Poletni festival v Ljubljani, Festival Lent, v Portoroškem avditoriju, jeseni pa v Novi Gorici in v okviru Borštnikovega srečanja." Najboljše posnetke s teh koncertov .bo Predin zbral na cd plošči, na voljo pa naj bi bila jeseni, oziroma do naslednjega Valentina. Sicer pa je januar, v nasprotju s temeljitim "odpočitkom", ki ga nudi po novoletno zatišje, za Zorana Predina ravno nasprotno, zelo pester. Pripravlja se na gostovanje v Parizu, kjer bo v dnevih pred ljubljanskima koncertoma skupaj s skupino Šukar imela nekaj nastopov. V načrtu ima gostovanje na legendarnem Fringe Fe-stvalu, avgusta v Fdinburghu na Škotskem, jeseni ga z Orkestrom Adijo pamet čaka Avstralija, kjer so dobili povabila s 4,5 jazz festivalov, seveda pa tudi letos ne bo izostal projekt "Slovenija gre naprej". Trenutno skupaj z Lovšinom in Kreslinom trenira japonščino in korejščino, saj bodo v obeh jezikih in angleščini (vsakega malo) zapeli komad Slovenija gre naprej. Sledil bo super video spot s poudarkom na "love" v besedi Slovenija, škotskimi navijači v kiltih, ki navijajo za nas, edinstvenim načinom navijanja s skakanjem na mestu, upajo pa celo, da se bo v spotu pojavil Mel Gib-son v majici naše reprezentance in bo v slovenščini poskusil potrditi "Slovenija gre naprej." Mel Gibson je tudi po značaju menda brave heart in ima rad male, male, kjer je prebivalcev toliko kot na Kitajskem nogometnih vratarjev. Tudi v veliki Gallusovi dvorani velja pričakovati male stvari, številne male radosti namreč. • Igor Kavčič OBVESTILO Z dnem 31. 12. 2001 je bil na osnovi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. I. RS, št. 7, 5. 2. 1999) in Zakona o ohranjanju narave (Ur. I. RS, št. 56-13.7.1999) reorganiziran Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, Tomšičeva ul. 44, Kranj. Z dnem 1.1. 2002 je ustanovljen ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA KRANJ in ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, OBMOČNA ENOTA KRANJ. Zaradi selitve v nove prostore bo zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, zaprt za stranke od 24. 1. 2002 do 31. 1. 2002. Nova naslova: ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE Območna enota Kranj, Tomšičeva ul. 7, Kranj za stranke odprt od 1. februarja 2002 dalje in ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, Območna enota Kranj, Tomšičeva ul. 9, Kranj. Vodja OE Kranj, ZVKDS: Vladimir Knific ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KRANJ Tomšičeva 44, 4000 KRANJ JAVNI RAZPIS Zaradi preselitve ZVKDS, OE Kranj v nove prostore objavljamo javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvajanje čiščenja zavodskih prostorov v stavbi Tomšičeva ul. 7, Kranj. Z delom bi začeli v mesecu februarju 2002. Ponudniki lahko prevzamejo razpisne pogoje v tajništvu ZVKDS, OE Kranj, Tomšičeva 44, Kranj, do petka, 25. 1. 2002. V tem času imajo prevzemniki razpisnih pogojev tudi možnost ogleda stavbe Tomšičeva 7, Kranj. Ponudniki naj oddajo svoje ponudbe v zapečatenih ovojnicah s pripisom v zgornjem levem vogalu, poleg žiga pošiljatelja: "Ne odpiraj - javni razpis Tomšičeva 44". Rok za oddajo ponudb: 31. 1. 2002. Ponudniki bodo o izbiri njugodnejšega ponudnika pisno obveščeni v petih dneh po razpisnem roku. ZVKDS, OE Kranj MESTNA OBČINA KRANJ ŽUPAN Slovenski trg I, 4000 Kranj tel. 04/ 237.31 00, fax. 04/ 237 M 06 Številka: 351-09/78-2379/01-48/02 Datum: 16.01.2002 Mestna občina Kranj na podlagi 57. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS št. 56/99) z JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. Osnutek Odloka o spremembah odloka o zavarovanju jezerc v Bobovku pri Kranju, ki ga je Svet Mestne občine Kranj sprejel na svoji 29 seji, dne 19. 12. 2001 bo dan na vpogled od 18. 01. 2002 do 17. 02. 2002 in sicer v prostorih Mestno občine Kranj, Slovenski trg 1, Kranj v sobi št. 192 in v prostorih krajevne skupnosti Kokrica. 2. Mnenja in pripombe se lahko vpišejo v knjigi pripomb, ki se nahajata v prostorih Mestne občine Kranj in v krajevni skupnosti Kokrica. Pripombe se lahko posredujejo tudi v pisni obliki na Mestno občino Kranj, Slovenski trg 1, Kranj do vključno 17. 02. 2002. ZUPAN, Mohor Bogataj, univ.dipl.org. OSNUTEK Na podlagi 163. člena Zakona o ohranjanju narave (Ur. list RS, štev. 56/99) in 18. ter 96.člena Statuta Mestne občine Kranj (Ur.list RS, štev. 43/95 in 33/96) je Svet Mestne občine Kranj na seji dne ..sprejel Odlok o spremembah odloka o zavarovanju jezerc v Bobovku pri Kranju 1. člen V 3.členu Odloka o zavarovanju jezerc v Bobovku pri Kranju (Uradni vestnik Gorenjske štev. 9/81) se črta besedilo: "160/7-del, 160/9-del,". 2. člen Na koncu 4. člena se v zadnjem stavku, ki se glasi: "Meja je prikazana na listu štev. 1 navedenega projekta v merilu 1:2880," črta ločilo ". in doda naslednje besedilo: "in listu štev. 1a z datumom november 2001". 3. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnom listu RS. ŽUPAN. Mohor Bogataj, univ.dipl.org. Inepremicnine 2026-172 BLED-center-prodamo poslovno stanovanjski objekt primeren za različne dejavnosti. Ugodno. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. POKLJUKA. JELOVICA, prodamo gozdove po zelo ugodni ceni. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. BLED, center, prodamo nezazidano stavbno zemljišče, cena po dogovoru. J&T.04-531 44 24, 031- 322 246._ KRANJ, Stražišče, prodamo na lepi lokaciji takoj vseljivo atrijsko hišo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. PODNART, stanovanjsko hišo do 3. gradbene faze z večjim pripadajočim zemljiščem ugodno prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. POKLJUKA, zraven Šport hotela, smučišča, teniško igrišče in dve brunarici na zemljišču velikosti 3 ha ugodno prodamo. J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031 -322 246 RADOVLJICA, na lepih lokacijah prodamo več stanovanjskih hiš različnih cenovnih razredov. J&T, 04-531 44 24, 031 322 246. LESCE, ugodno prodamo večje posestvo. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24,031-322 246. Lesce, ugodno prodamo 1000m2 stavbnega zemljišča.. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. Hlebce, prodamo na parceli 880m2 z lokacijski dovoljenjem za novogradnjo in do 3. faze zgrajen stanovanjski objekt. Cena ugodna. J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031-322 246. Večjo zazidljivo parcelo na idilični legi, 16 km iz Kranja, komunikacije v bližini, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ Hlebce, prodam zazidljivo parcelo, 1000 m2, ravna,zelo ugodno, TRIDA, 041 860 938, 04 513 75 90_ šk. Loka okolica, prodam zaz. parcelo z vso dokumentacijo, 980 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Šenturška gora, prodam zazid.parcelo 800 m2, priklj. so, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_ CERKLJE - na sončni lokaciji večja zazidljiva parcela 4.450 m2 v enem kosu, elektrika, voda in tel. že na parceli, primerno tudi za posl.dejavnost, cena = 20.300,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA Hafnerjevo naselje, hišo 11x9m, parcela 806 m2. NEPI nepremičnine 511 04 20, 041 425-380 SUET NEPREMIČNINE - RfžAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811-000 fax.: 04/2026 - 459 Internet: HTTP://www.svet-re.si Emaii: info@svet-re.si STANOVANJA KRANJ - Planina I; 42 m2, enosobno, 5 nadstropje, zahodna lega, ohranjeno, vseljivo po dogovoru. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00717JN-KR KRANJ - Planina I; 48 m2, večje enosobno, pritličje z atrijem, nizek blok, vsi priključki, mirna lega. Cena: 12,5 mio SIT (56.122 EUR). PS00694JN-KR KRANJ - Planina I; 45 m2, večje enosobno, pre-grajeno, obnovljeno, 9, nadstropje, vsi priključki. Cena: 10,8 mio SIT (48.469 EUR). PS00513MA-KR KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,8 mio SIT (66.327 EUR). PS00681MA-KR KRANJ - Planina II; 85 m2, trisobno, adaptirano, nova kopalnica, 2 nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 18,5 mio SIT (83.163 EUR). PS00653MA-KR KRANJ - Planina II; 83 m2, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 19 mio SIT (85.000 EUR). PS00719JN- KR KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2. nadstropje, CK, odlična lokacija. UGODNO Cena po dogovoru. PS00540JN-KR KRANJ - Zlato polje; 70 m2, večje dvosobno, 1. nadstropje, adaptirano, CK, dva balkona, dobra lokacija. Cena: 15,7 mio SIT (70.408 EUR). PS00682JN- KR NAKLO; 67 m2, v celoti obnovljeno, trisobno + bivalna kuhinja, pritličje enonadstropnega objekta, CK, možen dokup garaže in vrta Cena: 15,5 mio SIT (70.000 EUR). PS00715MA-KR TRŽIČ - Deteljica; 79 m2, trisobno, kompletno adaptirano, pntličje, nizek blok, termopan okna, jakuzzi, vsi priključki. Cena 16,5 mio SIT (73.980 EUR) PS00655MA-KR JESENICE; 50 m2, adaptirano, dvosobno, 2. nadstropje, nizek blok, balkon, vsi priključki. Cena: 8,5 mio SIT (38 265 EUR). PS00713JN-KR POSLOVNI STIKI Prodam elektroenergetsko soglasje za obrtnike. S 253 17 07, 040/228-427 735 POZNANSTVA Bi si radi spremenili življenje? Pri tem vam bo pomagala AFRODITA-ženitna posredovalnica, B 5961-245, ki posreduje za ženske BREZPLAČNO. Obenem pa vsi vabljeni na PLES 19.1.02 v Hotel Transturist Šk. Loka POMLADNI VETER - vdovec, Gorenjec, star 60 let želi spoznati prijateljico za resno vezo. Prosimo pokličite kom. tel. 090-54-25 ali 090-54-24. Delamo vsak dan od 13 ure do 5 ure zjutraj. Vabljeni tudi drugi. 590 RAZNO PRODAM Prodam suhe MEŠANA DRVA. B 25-27- 320_603 Prodam leseno BARAKO. B 596-23-72, popoldan 624 Prodam mešana DRVA, možnost razžagan-ja. "B 031/785-018 637 Prodam ženske DRSALKE št. 38, dvo-brazdni plug za oranje tip Batuje in tipkovni-co IBM, g 041/262-769_eso Prodam suhe BUTARE za krušno peč. "B 031/741-53 4 738 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center 2 ss meščansko, obnovljeno, delno opremljeno, 80 m2/l, 70.000 SIT/mes., vsi priklj., predplačilo, KRANJ okolica oddamo nedokončano hišo z delavnico za mirno dejavnost. STANOVANJA NAJEMEMO KRANJ z okolico opremljeno 1-2 ss za par brez otrok. KRANJ Huje oddamo nadstandardno meščansko stanovanje z vrtom in lastnim parkiriščem, cca 130 m2, 4ss+k, vsi priključki, 136.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE. 202-33-00, 041/333-222 iee ODDAM TROSOBNO STANOVANJE za daljše obdobje v Kranju. B 031/639-750 JESENICE, Tavčarjeva, urejeno stanovanje z balkonom 30 m2, popolnoma opremljeno v 3 nadstropju (dvigalo). Najemnina 39.000 SIT + varščina. EXEDRA-NEPREMIČNINE, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806 www.exedra-nepremicnine.com CERKLJE NA GORENJSKEM - 2 ss stanovanje v hiši oddamo, cena je 68.000 SIT (stroški so že vključeni v ceno). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 031 635 387. Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, nas pokličite. Posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/2361 880, 031 635 387. PLANINA - 2 sobno s kabinetom, 66,50 m2, VIII. nad., ugodno oddamo, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 POSESTI KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva. Cena: 45,5 mio SIT (204.082 EUR). PH00702MA-KR KRANJ - Orehek; 230 m2. nova, atraktivna enodružinska hiša, kvalitetno grajena, 400 m2, parcele, CK-plin. Cena: 44,9 mio SIT (201.531 EUR). PH00691MA-KR KRANJ - Bobovek; 220 m2, visokopritlič-na, dvostanovanjska, tloris 12 x 9m, 951 m2 ravne, sončne parcele, ob zelenem pasu, vsi priključki. Cena: 40,6 mio SIT (181.500 EUR). PH00706MA-KR KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR MAVČIČE - okolica; 300 m2, nova, v celoti izdelana, parcela 850 m2, lahko dvostanovanjska. Cena: 53,5 mio SIT (239.796 EUR). PH00686JN-KR KRANJ - Drulovka; 210 m2, manjša vrstna hiša, atrij 7 x 8m, K/P/M+p, v celoti izdelana, vsi priključki, UGODNO. Cena: 29 mio SIT (130.102 EUR). PH00620MA-KR PREDDVOR - Mače; 150 m2, manjša enodružinska hišica, III. gr. faza, idilična lokacija, ob gozdu, 3111 m2 parcele. Cena: 29,6 mio SIT (132.653 EUR). PH00670MA-KR PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, hiša v podaljšani III gradbeni fazi, lahko dvostanovanjska, zadnja v ulici, ob gozdu, 810 m2 parcele, vsi priključki. Cena: 29,6 mio SIT (132.653 EUR). PH00657MA-KR KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ, kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje, novejše ali starejše, potrebno adaptacije, lahko kasnoje vseljivo, za našo stranko HRAŠE: Oddamo opremljeno pritlično garsonjero. Polletno predplačilo. KR. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460_ KRANJ, Planina - 3 SS z opremo, Šorlijevo n. -1 G z opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Tržič: oddamo vikend v najem z vso opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Na Planini II ODDAM 2 ss. S 2323-288 ODDAM 2 ss komplet opremljeno, CK, KTV, 1. nadstr., vseljivo, takoj, 040/281- 798 594 ODDAM ogrevano, delno opremljeno sobo, souporaba kuhinje in kopalnice. B 2572-567_718 1 ss na Jesenicah ODDAM v najem. "B 5742-089 779 Oddam opremljeno enosobno STANOVANJE, Planina II, od 1.2.02 (CATV, TEL). "B 23- 11-617 808 STANOVANJA KUPIMO Kupim majhno STANOVANJE brez CK v Kranju. S 031/816-990 607 KRANJ - okolica, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 STANOVANJA NAJAMEMO 3-članska družina išče večje STANOVANJE ali HIŠO za daljše obdobje. Možnost adaptacije. Pogoj: za daljše obdobje, Kranj in bližnja okolica. S 256-53-80, po 16. uri in 041/505-084 207 Iščem STANOVANJE v pritličju z vrtom za dva majhna otroka, na območju Gorenjske. B 041/207-658, 041/708-592 Boštjan NEPREMIČNINE! 3 sobno STANOVANJE v Kranju, najamem. TS 031/316-630 518 Na Jesenicah najamem eno ali dvosobno STANOVANJE, brez CK. B 586-33-77 642 Radovljica, Bled, Lesce, najamemo več enosobnih in dvosobnih stanovanj. Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 STAN. OPREMA Ugodno prodam SPALNICO ter PRALNI STROJ. tP 204-22-98 664 Prodam SPALNICO, staro 1 leto, ohranjeno, kot nova. B 041/839-967 671 Ugodno prodam razteljiv KAVČ z dvema foteljema. "B 257-15-57 745 Prodam JEDILNO MIZO in TELEVIZOR. "B 2028-373 799 Prodam raztegljiv KAVČ. DVA FOTELJA, TABURET in MIZO. "B 20-12-967 805 ŠPORT Prodam PACNERJE št. 35 in št. 37 Alpina. "B 256-17-92 669 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, "B 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! V MESECU JANUARJU 5% POPUST! 144 Nudim vse SLIKOPLESKARSKE STORITVE, dekorativne omete, kitanje sten in stropov, beljenje ter pleskanje naravnega lesa. "B 031/39-29-09, Pavec Ivo,s.p., Podbrezje 179, Naklo 205 Izvajamo gradbena dela, notranje omete, fasade, adaptacije - z vašim ali našim materialom. V 031/652-694, SGP BYTYQI SKALA, Struževo 3A, Kranj 539 PREVOZI, SELITVE, AVTOVLEKA, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, PREVOZI OSEB, HITRO IN UGODNO, "ff 041/737-245, Tadej, 041/35 80 55 Matej, Brce Tadej s.p.,J. Platiše 11, Kranj 602 JEKOVEC PETER s p Senično 27 pri Golniku, teL/foc 04/59 58 88 Strojimo in prodajamo koze. Iz kož šivamo razne preproge, iz merino ovčjih kož pa ledvične pasove, prevleke za avtosedeže, različne blazine, copate in copate za dojenčka. Delovni čas: vsak dan od 7.00 do 15.00 ure ponedeljek in četrtek do 17.00 ure sobota od 9.00 do 12.00 ure KAMNOSESTVO Kranj STRUŽEVO 3/b, 4000 KRANJ Tel.: 04/2011-962 IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA Polaganje parketa in laminata, brušenje oz. obnova starega parketa z vašim ali našim lakom, 58-72-517, 041/950-814, Kern Milan s.p., Hrušica 57a, Hrušica 689 /\ ^ 04/2316-800 041/323-823 DOM oo ., Sutna 93, Zabnica STROJNI ISTIMI, IN PVC TUKOV SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. tt 2042-307, 041/691-221, Rogelj Matjaž s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 752 CIIMSMJT Rigips Armstrong kmuif PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA, VELUX OKNA, SLIKOPLESKARSKA DELA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22. 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396, e-mail:sumont@orpo.si STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. "B 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 19447 Darko Kočevar s.p. PEM^/V LJub|ianska c-129 1230 Domžale GSM: 070/ 711-711 • trgovina z vodovodnim materialom • servis • adaptacija PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, ul. J. Šmida 15, 580-60-26 19626 Gani .STRIH J STROJMESTRim TEL; 04/233-01-42, GSM: 041/688-244 OJAKOVIČ STANKO s,p„ J, Platiše 1, Kranj STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I novejše, sončno 1 ss, 37,10/11., vsi priklj., balkon, 10,3 mio SIT, TRŽIČ, Bistrica 1 ss, 48 m2/l., balkon, klasično ogrevanje, 9,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss obnovljeno, 50,40 m2/PR, klasično ogrevanje, 9,6 mio SIT, GOLNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priklj., balkon, 11,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, vsi priklj., ni balkona, opremljeno, 13,6 mio SIT, KRANJ Planina I, novejše, svetlo 2ss, 66 m2/lll., vsi priklj., balkon, 15,1 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss, 59,20 m2/VII., vsi priklj. balkon, 14,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 164 LESCE: Prodamo trisobno stanovanje, 81 m2. Možen je tudi odkup nadstrešnice za avto. KR. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 KRANJ- PLANINA I, II. - prodamo več 2SS, 3SS, različnega cenovnega razreda in različne velikosti. SAVSKA LOKA: 3SS popolnoma renovirano, I.nad. 89m2, vsi priključki-*- garaž+vrt, lastna CK. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ-Valjavčeva: Prodamo lepo 2SS, 51 m2, visoko pritličje, delno renovirano, takoj vseljivo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 Šk.Loka - Frankovo nas.: V nizkem prodamo 2SS, 61 m2, IV.nad, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 Šk. Loka - Podlubnik: Prodam 2SS, 63m2, XI. nad, vsi priključki, izredno lepo vzdrževano, zastekljen balkon, takoj vseljivo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 TRŽIČ: Prodam novejšo garsonjero, 31 m2, I.nad. vsi priključki, z novim pohištvom po meri, prijetne pastelne barve, takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 JESENICE: Prodamo več 2SS, 3SS, 1/2 hiše in hiše različne velikosti in različnih cenovnih razredov. Za vse informacije smo vam na voljo na tel.: 031/800-004 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,031/800-004 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ, Planina 1-1 SS 44 m2 v 7.nad., predelano v 2 SS, cena ■ 10,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - ugodno 4 SS 77 m2 v mansardi bloka, 13 let staro, CK na plin, cena = 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 52 m2 v pritličju, cena = 12,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Mlaka - novogradnja 2 SS 57 m2 v pritličju s teraso in 2 SS 86 m2 v 2.nad., oba parkirno mesto brez doplačila, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Zlato polje - 2 SS +2 K 70 m2 v 3.nad., etažna CK, nova kopalnica in okna, cena - 15,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 1 SS 42 m2 v 2.nad., cena = 10,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Zlato polje - 2 SS 54 m2 v 4.nad., CK na plin, cena = 12,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, cena = po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + K 66 m2 v 3.nad., zadnje, 15 let star blok, cena = 14,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS 59 m2 v 3.nad., cena = 13,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I -1 G 29,8 m2 v 4. nad., ločena kuhinja, cena = 8,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7.nad. za 14,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 - NOVOGRADNJA! - STANOVANJA NA MLAKI PRI KRANJU! - BREZ PROVIZIJE! Dva kilometra iz centra Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, v novem večstanovan-jskem objektu sta na razpolago še dve takoj vseljivi stanovanji (v pritličju, primerno za invalide, v izmeri 66,50 m2 in večje, v mansardi, v dveh etažah, v izmeri 98,50 m2). Za več informacij pokličite: AGENT Kranj, tel. 040/643-493, 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - CENTER, prodamo popolnoma prenovljeno mansardno garsonjero 34 m2, prevzem možen takoj, cena 8,8 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo enosobno stanovanje 41,20 m2, drugo nadstropje, opremljena kuhinja, vseljivo po dogovoru, cena 10,7 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 41 m2, 1. nadstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 10,7 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361 KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno atrijsko stanovanje 39 m2, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 11,5 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361 KRANJ - PLANINA I, ugodno prodamo dvosobno stanovanje 59,20 m2, 7.nadstropje, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 13 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 NEPREMIČNINE «5745444. BLED PREŠERNIMA 50 Lesce - novogradnja Ob Vodnikovi, stanovanjski objekt - 21 stanovanj v velikosti od 47,00 do 100,00 m2, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, vseljivo oktobra 2002. Bled, 38 m2, enosobno, pritličje, terasa Radovljica, 52 m2, dvosobno, 1. nadstropje, vsi priključki Kamna Gorica, 76 m2, trosobno, mansardno, etažno centralno ogrevanje Ljubljana - Bežigrad: 62,9 m2, trosobno, 2. nadstropje, dvigalo Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo dvosobno stanovanje 57,22 m2, 3. nadstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 13,5 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 RADOVLJICA ■ GRADNIKOVA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 58,50 m2, 2. nadstropje nizkega bloka, balkon, vseljivo takoj, cena'13 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04- 2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA II, prodamo urejeno dvosobno stanovanje s kabinetom 79,50 m2, 6. nadstropje, opremljena kuhinja, balkon, vseljivo po dogovoru, cena 17,5 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 82,5 m2, 3. nadstropje, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 TRŽIČ - CENTER, prodamo trisobno stanovanje 80,50 m2, 2. nadstropje nizkega bloka, balkon, vseljivost po dogovoru, cena 13,3 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361 KRANJ - PLANINA I, ugodno prodamo trisobno stanovanje 84 m2, 10. nadstropje, dva balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-2365- 360, 04-2365-361 ŽIRI, prodamo trisobno stanovanje 73 m2, 3.nadstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 11,3 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ Gorenjskega odreda, dvosobno stanovanje, 58m2, I. nadstropje prodamo NEPI nepremičnine 511 04 20, 041 425-380 N EPREMIČ nS NSKOI POSLOVANJE RADOVLJICA, Cankarjeva, 85 m2, 4 ss. Možna menjava za 2 manjša stanovanja. 19.3 Mio. KRANJSKA GORA center, komfortno 3 ss, 72 m2 , bližina smučišča. 24.2 Mio. JESENICE, Titova, zelo urejeno stanovanje 50 m2 v prvem nadst.. 8.1 Mio. JESENICE, Podmežakla, garsonjera 27 m2, obnovljena, prtličje. 4.2 Mio. JESENICE, Tomšičeva, v 3 nadstropju 50 m2, 2 ss, balkon. 7.9 Mio. JESENICE, Tavčarjeva 2 ss 58 m2 v 6. nadst., urejeno, možen nakup garaže. 9.1 Mio.EXEDRA NEPREMIČNINE, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 Promet z nepremičninami STANOVANJE PRODAMO - v Kranju na Planini prodamo 4 sobno stanovanje, nizek objekt, pritličje, v izmeri 87 m2; - v Kranju, na Planini I. prodamo dvosobno + dva kabineta stanovanje v I. nadstropju, izmere 89 m2; - na Planini III. v Kranju prodamo v pritličju dva dvosobna + kabinet stanovanja s hoby sobo v kleti, atrijem in samostojnim vhodom v izmeri 94,50 m2 (zelo lepa lega); - v Kranju blizu vodovodnega stolpa prodamo v starejši hiši obnovljeno trosobno stanovanje v I. nadstropju, etažno centralno ogrevanje, v izmeri 97,00 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + 2 kabinet stanovanje v 10. nadstropju, v izmeri 88,80 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + 2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo enosobno ♦ kabinet stanovanje v VII. nadstropju, izmere 51,7 m2; - v Kranju na Planini I. prodamo dvosobno stanovanje v V. nadstropju v izmeri 60,80 m2; - na Planini v Kranju, blizu kotlarne prodamo enosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem, v II. nadstropju, v izmeri 37 m2; - na Zlatem polju v Kranju prodamo dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 70 m2; - na Savski cesti v Kranju prodamo dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v pritličju, izmere 55 m2; - na Planini II. v Kranju prodamo 2 sobno + kabinet stanovanje v III. nadsstropju, izmere 75 m2; - v Kranju, Savska loka, prodamo obnovljeno trosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 85,60 m2; HIŠE - PRODAMO - v Stražišču pri Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2; - v Stražišču pri Kranju prodamo enonadstropno dvostanovanjsko novejšo hišo na pan^ velikosti 636 rn2; - blizu Gcfičan pri Medvodah prodamo v IV. gradbeni fazi: - visokopntlično hišo na parceli velikosti 460 m2; - dvojček na parceli velikosti cca 200 m2; - na Golniku prodamo zelo lepo atnjsko hišo na parceli, velikosti cca 550 m2; - v Šenčurju prodamo trostanovanjsko vrstvo hišo na parceli velikosti 200 m2; POSLOVNI PROSTOR-prodamo - na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primerne za pisarne, v II. nadstropju, v izmeri 307 m2; - v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po delih; - na Planini III. v Kranju prodamo v novem objektu v gradnji poslovne prostore v I. nadstropju, v izmeri 140 m2; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem - v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2; - blizu centra mesta Kranja oddamo v najem poslovne prostore v popolnoma prenovljenem objektu; - v Škofji Loki oddamo v najem več pisarniških prostorov v I, nadstropju v skupni izmeri cca 100 m2 -lahko tudi po delih z manjšo kvadraturo; - v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikosti v I. in II. nadstropju; - v Bitnjah ob glavni cesti Kranj - Škofja Loka oddamo v najem dva skladiščna prostora po 100 m2; - v Kranju pod Jelenovim klancem oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 152 m2. primeren za trgovino; - v Kranju na Primskovem oddamo v najem poslovne prostore, primerne za pisarne v izmeri cca 150 m2; PARCELA-PRODAMO: - v Kranjski Gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2.500 m2; - v Zmincu pri Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem v izmeri 980 m2; VIKEND PARCELA - pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m2; VIKEND - PRODAMO - na Šenturški gori pod Krvavcem prodamo zelo lep bivalni vikend - brunarico na parceli velikosti 980 m2; - na Ambrožu pod Krvavcem prodamo vikend - pol zidan, pol brunarica, tlorisa 36 m2, na parceli velikosti 740 m2; VIKEND ODDAMO V NAJEM: - na Sveti Barbari nad Škofjo Loko oddamo v najem manjši vikend - brunarico; KUPIMO STAREJŠA STANOVANJA ALI HIŠE ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH. JESENICE, Revolucija 1 ss 37 m2 v prtHčju, vselitev po dogovoru. JESENICE, Titova 3 ss 78 m2 v 3. nadstropju, 11.5 Mio.HRUŠICA 3 ss 78 m2, prodamo ali menjamo za 2ss na Hrušici, nujno!!! 12.3 Mio. BLED 2 ss 53 m2 alpski bloki 4. nadst., cena je zelo ugodna. 14.3 Mio. KOROŠKA BELA, večje 2 ss 60 m2, velik vrt, lastno parkirišče. 11.5 Mio. BLED, 2 ss 44,80 m2 v prvem nadstropju. 10.7 Mio. BLED, 3 ss v četvorčkih, 65 m2, adaptirano, 2 x balkon, 2 x parking. 20.3 Mio. BLED, 160 m2, 5 ss v več stanovanjski starejši obnovljeni hiši z lastnim vhodom. Zanimiva in zelo ugodna ponudba! Vseljivo po dogovoru. 18.0 Mio. JESENICE, Revolucija, 68 m2, 3 ss v 4.nad., prodamo, menjamo za manjše. 9.3 Mio. DOVJE - MOJSTRANA 100m2. Adaptirano, nova kopalnica, vrt. 13.5 Mio. KRANJ, Zlato Polje, 64 m2 3 ss, 4. nadst. vseljivo marca 2002. 14.6 Mio. TRŽIČ , center, 1 ss 36 m2, vseljivo maja. 6.5 Mio. JESENICE 3 ss 68 m2 za gimnazijo, prodamo. 9.3 Mio.JESENICE 3 ss 75 m2 Titova, nizki bloki, prodamo ali menjamo za 2ss Mojstrana. EXEDRA NEPREMIČNINE, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com NEPREMIČNINE POSLOVNI INŽENIRING do.o. Kranj, Poštna 3, t()l;ušlna ŽITNA Mirni a ŽENSKA S D..ir, POLITIČNIM CREALN°K DELAVEC V LESNI INDUSTRIJI MESTO V NIGERIJI PISATELJ DOLENC POVRŠINSKA MERA JANEŽ (LAT) REKA V ŠVICI ZAHVALA V 78. letu starosti se je od nas poslovila naša draga žena, mama, stara mama in tašča MARJETA VOVKO roj. Blatnik iz Kranja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem, pogrebni službi Komunala Kranj. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Kranj, Voglje, Šmarjeta, Novo mesto Dobrota, delo in ZAHVALA trpljenje tvoje je bilo življenje, zdaj uživaš večno življenje. V 83. letu starosti seje od nas poslovila mama, sestra, teta, babica, prababica ANA FRLIC roj. Zontar Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem nas otrok in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi bolnišnici Sežana, g. župniku Jožetu Čuku, pevcem iz Sore in pogrebni službi Hipnos. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice KATARINE SENČAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki so v teh težkih trenutkih z nami delili bolečino in žalost, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, Kranjskim pevcem za zapete žalostinke, za zaigrano Tišino ter Kranjski pogrebni službi. Zahvaljujemo se tudi: Planiki, Mesariji Gregorc, Domu starejših občanov Preddvor, Knjižnici Otona Zupančiča in Prosig-nalu. Posebna zahvala gre osebju Doma starejših občanov Preddvor za njihovo večletno skrb, nego in pozornost, ki so jo izkazovali naši mami. VSI NJENI Kranj, 10. januarja 2002 V SPOMIN 17. januarja 2002 je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in deda MARTIN VUČKO Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. VSI NJEGOVI DOMAČI V SPOMIN TONČKI SKRJANC roj. Grašič Danes, to noč, je minilo leto in vedi mama, povsod si z nami; v prvi jutranji misli, v vsakem koraku dneva, v globoki bolečini duše, v nežni ljubezni v srcu. In v mnogih lepih spominih na čase, ko si bila naša - mama. VSI TVOJI Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ker tebe več ni. V SPOMIN atu TONETU Minilo je leto, odkar si nas zapustil. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki obiskujete njegov grob, se ga spominjate v dobrem in mu prižigate svečke. Žena Marija, sin Srečo, hčerka Cvetka z družinama ZAHVALA V 61. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, sin in brat TONE DEMŠAR Maticov Tone s Hotavcl j Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, praporščakom in govornici za lepo prebran poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Hotavlje, Sora, Žlebe OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje v 80. letu starosti umrl dragi oče in ded IVAN HROVAT - MILOŠ borec Kokrškega odreda Pogreb dragega pokojnika bo v ožjem družinskem krogu v soboto, 19. januarja 2002, ob 13. uri na kranjskem pokopališču. Zara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Cvetje hvaležno odklanjamo v korist Doma starejših občanov Preddvor. Žalujoči: sinova Miloš in Darko z družinama Kranj, Preddvor, 16. januarja 2002 V SPOMIN Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli, da te več med nami ni. 11. januarja 2002 je minilo natanko deset let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mati, stara mama, teta in tašča DARINKA ZRNIČ Vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu, iskrena hvala. Žalujoči: mož Jovo, hčerka Svetlana in sin Mirko z družinama OSMRTNICA Tiho je odšla od nas MINA DRUSKOVIC rojena Volčič z Mlake pri Kranju Pogreb najdražje bo jutri, v soboto, 19. januarja 2002 ob 10.45 uri na mestnem pokopališču v Škofji Loki v družinskem krogu. Maša bo ob 10. uri v cerkvi Sv. Jakoba. Cvetje hvaležno odklanjamo v korist Bolnišnice Golnik. Vedno bo ostala v naših srcih. Žalujoči: mož Jože, brata Janez in Franc in sestra Francka z družinami ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo 4 TI fr PETEK SOBOTA NEDELJA -s od - 9 °C od -10 °C od - 9 °C do -1 °C do Q °C do 0°C Prevladovalo bo dokaj jasno vreme z občasno zmerno oblačnostjo. Ponekod po nižinah bo zjutraj in del dopoldneva megla. V višjih legah se bo otoplilo. Zanimiva razstava v kranjski gimnaziji Gimnazijska ljubezen do znanja in gomulk Gomulke so simpatično ime za elektromotorne vlake serije 311/315, ki sta jih z mentorjem Marjanom Šilingom . preučevala dijaka Andraž Briškklavor in Miha Zor. Kranj - Razstava, odprta v sredo zvečer, bo na ogled približno dva meseca, torej tudi med informativnim dnevom, na katerem bodo osmošolci zvedeli marsikaj pohvalnega tudi o raziskovalnih nalogah kranjskih gimnazijcev. Kot je ob odprtju razstave dejal ravnatelj Franci Rozman, med nalogami praviloma prestopajo šolske okvire prav naloge, ki jih dijaki snujejo pod mentorstvom profesorja Šilinga. Razstava kot sopotnica raziskovalni nalogi v besedi in fotografiji pa tudi z nekaterimi manjšimi sestavnimi deli elektromotornih vlakov predstavlja slovite poljske gomulke, ki so po slovenskih tirih prvič zapeljale 1964. leta, po štirih desetletjih pa jih je na progah, le še približno tretjina, medtem ko najbolj dotrajane čakajo na razrez, nadomeščajo pa jih sodobnejši vlaki. Dijaka Andraž Briški-Javor in Miha Zor sta se z mentorjem pred poldrugim letom namenoma odločila prav za raziskovanje mlajših tipov vlakov, ki so štiri desetletja zaznamovale medkrajevni železniški potniški promet in se postopno umikajo. Pri iskanju so GLASOV JEZ ŽIROVNICA ŽIROVNICA POŠTA LOKA PRI ZIDANEM MOSTU ALEKSOVSKI TOMO, ŽIROVNICA lM 58018 91 ARH JELKA. ŽIROVNICA 71 580 11 98 SILVESTER, ŽIROVNICA 57 580 19 15 ARNOL ANDREJ, ŽIROVNICA 4] 580 17 93 BALOH MA1 RE( VID MEC MEC TELI INŽI ŽIR> mep ŽIR-MEF TRG ♦ SAN Sneg je že pokril ves prah, ki se je pred mesecema dvignil ob izidu novega Telefonskega imenika Slovenije 2002. Izdajatelju Telekomu Slovenije, nacionalnemu operaterju telekomunikacij, zajetno število napak v imeniku pač ne more biti v ponos - a pretirano si zaradi tega nihče v Telekomu ne beli glave, saj mu vlada kot največji delničar zelo pridno omogoča dvigovati cene ter si omogoča solidne dividende v vselej prazen proračun. Ko so v Žirovnici ustanavljali svojo občino, so očitno že slutili, da jim bo Telekom kakšno zagodel; Žirovnico kot največje naselje občine je Telekomova naročniška služba flegma uvrstila kar v pošto Loka pri Zidanem mostu. Žirovničani so vizionarsko svojo občinsko stavbo pred leti uredili na Breznici, tej pa Telekomovci tudi v imeniku (še) priznavajo, da spada v območje pošte 4274 Žirovnica. Kranjčanom pomagali v Železniškem muzeju, v arhivu Slovenskih železnic pa tudi v njenih centralnih delavnicah v Mostah. "Naše delo je splošna predstavitev elektromotnih vlakov serije 311/315 in ne neka poglobljena tehnična študija. Razstava je plod večmesečnih preučevanj in primerjav kopice različnih po- datkov, dopolnjena s številnimi fotografijami in manjšimi sestavnimi deli vlakov, kar, upam, razstavi daje še bolj zanimivo noto," sta povedala oba dijaka. In, kot je dejal ravnatelj Rozman, se razstavi zares pozna, da imata Andraž in Miha rada znanje in gomulke. • Helena Jelovčan, foto: Aljoša Korenčan Čas je za koline Zimski čas je na kmetih namenjen domačim kolinam in v teh mrzlih dneh je prav idealno zanje. Ker je bila prejšnji teden tudi luna prav obrnjena, se je v tem mesecu na gorenjskih kmetijah veliko pujsev spremenilo v slastne klobase, zmrzovalne skrinje se polnijo, itd. Vsakdo rad kaj dobrega poje in vsi prisegamo, da je domače najboljše. Obe gorenjski klavnici, jeseniška in kamniška, ki se (še) ukvarjata z uslužnostnim zakolom živine, imata dela čez glavo in na vrsto je treba čakati kar nekaj tednov, ravno tako v Škofji Loki, kjer ima klavnica kar 'uradne ure'. Pri prašičih gre, vsaj za zdaj, še brez obveznega sodelovanja klavnice. A zakol ni enostavna stvar: nedavno so nekje na Madžarskem ob domačem zakolu zabeležili dve smrtni žrtvi in enega hudo ranjenega. Z doma izdelanim električnim aparatom so skušali usmrtiti pujsa, a elektrika je ubila klavca, njegovega pomočnika pa hudo ranila. Sorodnik ubitega, kije bil ob nezgodi poleg, je zaradi tragedije doživel srčni infarkt. • Ejga www.gorenjskaonline.com Skok za Guinnessovo knjigo Jadralni padalec Sandi Marinčič je skočil iz kabine nihalne žičnice na Veliko planino. tudi skok ter potem pristanek z jadralnim padalom je uspel brez zapletov. Po doskoku je Sandi Marinčič povedal, da so bili tudi tokrat, kot ob podobnih avanturnih skokih občutki enkratni. Tokrat je bilo to sploh nekaj posebnega tudi zato, ker je bil to poskus, ki do zdaj še ni uspel nikomur na svetu. Sandi-ju Marinčiču je po doskoku prvi čestital župan občine Kamnik Tone Smolnikar, ki je prijetno presenečen in hkrati vesel povedal, da je bila nihalka žičnice na Veliko planino tako spet prizorišče nenavadnega in odmevnega dogodka. Pred meseci je bila namreč v kabini na sredini med spodnjo in zgornjo postajo tudi poroka. • Andrej Zalar, Foto: Tone Mavrin Kamnik - Poznanemu slovenskemu jadralnemu padalcu Sandi-ju Marinčiču je uspel skok z jadralnim padalom, ki bo po vsej verjetnosti zapisan v Guinnessovo knjigo rekordov. Sandi se je namreč odločil, da bo po nekaj nenavadnih skokih (med njimi skok z Nanga Parbata v Himalaji, skok z balona na balon, z vrha Triglava) z jadralnim padalom lastne izdelave poskusil tudi skok iz kabin-ske žičnice na Veliko planino. Ob skrbni in neverjetno hitri organizaciji ter ob sodelovanju s podjetjem Velika planina, d.o.o., se je potem v torek pognal iz kabine, kjer je bila višina med nihal-ko in tlemi okrog 200 metrov. Vreme ni bilo ravno ugodno za tovrstno adrenalinsko avanturo, vendar Sandija to ni motilo. In /^^^ Forme 12, Žabnica \- ) Tel.: 04 515-35-35 zajček. TRGOVINA ZA OTROKE - VOZIČKI, AVTOSEDEŽI IN OSTALA OPREMA KOZMETIKA IN IGRAČE oblačila za najmlajše znamke RABBIT iz lastne proizvodnje SUPER UGODNO