Leto O. Poštnina plačana n gotoolnl. Ljubljana, petek 9. aprila 1920. Posamezna Številka SO vin. ' NEODVISEN DNEVNIK Štev. 80. Con« po poitli ti nlo lito .H Bi-ia pol lita . 8 M-Bfiatrt lita. 8 II-alBi»c..B 7- Za Ljabijoiic »ustn T- DFidaKtn la iprna: Bopitarjiva oHca tt. I Drtdi. Mitu itn. B Posamezna Številka 60 vin. Draginfi bol! Gospodarski posvet za omejitev draginje. Včerajšnja seja. v dežel^^^3' aP^a- Včeraj se je vršila °®eiitei C? dvorcu v Ljubljani anketa za želaa vT jra^inie- •'Anketo je sklicala de-ankete ,a 2a Slovenijo, udeležili so se je 2a„, VS1, povabljeni, centralno vlado pa Pa je D°^f , * V. Baltič, bosanska vlada ga tam'k k°* sv°ie zastopnike vladne- Za ti-rt«, ■ £an^a Žegarca in inšpektorja vino Stane Vukoviča. anketi je bil, odpomoči občut-akih pott^g^an’u ž‘vd ^ SP^°^ življenj- Gi ŽIVEŽ. sPektofVn* ^e^erat k prvi točki je imel in-p°dal ql P.re rane g- dr, Senekovič, ki je venije od**110 fK>roa^° prehranjevanja Slo-danes 7 ustanovitve Jugoslavije pa do deče,- v hodoče pa je predlagal sle- danjiij l0^a trgovina z živili se po dosežne 12~u^njah ni obnesla. V interesu Viaa zae -ane se Prosta trgo- t0 . Qaivažnejša živila ukine, vsaj pa le že njf?V*n° Z0Pet uvede kontrola, kakor »> j s,°jala do lanske jeseni. ^kira V°7 v inozernstvo se naj čenčave lU Pofl strogim nadzorstvom 3 q iSu. ™ernirai. uredbami bi bilo pc-hje Ce^ (|a se zajezi neupravičeno dviga* toog°c ' Pravilna uravnava tržnih cen je Po]j8lr k, ako se določijo cene tudi za Pridelke pri producentu. „?• tržne cene za živila in druge gospo- *«K0 w —--------------- gvopu- Žeae l Potrebščine naj se ne določujejo lo-%aJ!0 občinah, temveč enotno za večja ®bot0 ozemlja, ki tvorijo gospodarsko Pl* Paj ^.es°janje tbžnili cen za vso Slovenijo Paj jjj &e Poverilo posebnemu sosvetu, ki de 2a ustanovil na sedežu deželne vlačiti 2a ,10ven^0- V tem sosvetu bi morali S*"®ant vsi merodajni faktorji, po-5 J? oducenti, trgovci in konsumenti. pos Roditvi naše valute treba posve-'^šno ° t)ažni°> ker bo urejena valuta sl'cdstvo zoper rastočo draginjo. Je lrc'ha tudi zahtevati, da se p0 jV Ljubljani devizna centrala, ozi-rhžnica devizne centrale v Belem tivii j1'01' je Slovenija navezana na uvoz ■edna pro- lil'u8ih pokrajin, in je nje redr ket točiK.l^°goi'’a ^ ako bo železniški pn ^°skrbetiU tu,1kcijoniral, je treba energično Posk •h'1 ,Urejen železniški promet, ha se mora tudi za varnost bla- * Prevozu. 2 Vs° enl°d-e V0Jnega trgovanja je treba ^6r havi^f^0 P°btjati; neizprosen boj zo-p Jatce cen, verižnike in tihotapce. v'k živil?1 °ddu dr- Senekoviča se je raz-Dir* a debata. ^tralp^.0* dovan ,e opravičeval kot šef . ftJtloirf jv ujnavivovu 1 «vuv ov* .^hje. (Vj Urada za prehrano svoje delo- vlada ’■* tudi načrt> pQ laff>rpm mi- ŽUpa? Prihodnje delovati. Oh Ppan H — “‘K vifiuvau. Jd?2°ril o Tavčar je v resnih besedah 'aiho v aVz,°^e na krizo, v kateri se na-, G0v p.r.ehrani. w datjaj?1* s? razni govorniki o vzroji’ da i ,E fra^htje. Dr. Mohorič je iz-ahi 1? ®den glavnih vzrokov krize v ab promet osobito na želez- M v .)c Pose^ej tudi bivši mini-ie ,, dr. M , ns^an. in sicer proti izvaja-ohoriča. Zagovarjal je delo biv-a k, y t°plo zavzemal za svoje loko-5^ bančne pogodbe Svok ?ar , Predlaga, naj se ukine Živ:? 2 živil- *la. ll°vina z živUi. Vso trgo-Vri^’ ko kr j0a' Povzame država. Izvoz 1 P°d siw °ma vse Preskrbljeno, naj se rogim nadzorstvom držuve, . MLEKO. tUgk*^ o mit?!? iee Zi° ž‘Vahna in burna Orn ^aJnr, ?e 1 nai določijo mleku Sumkzacij oCene,', Zastopniki kmetskih 9«no .°dloono odklanjali niaksi-“dek-u in zahtevali, naj se, tudi vsem drugim predmetom, ki jih kmet potrebuje, določi maksimalna cena. Ugovarjali so temu naziranju zastopniki uradništva. V sklepni besedi je naglašal ravnatelj dr. Senekovič, da ne obstoji namera, maksimirati cene mleka, ali pa izvesti rekvi-zicijo mleka. Vprašanje se mora rešiti v prijateljskem sporazumu med producenti in konsumenti. Slednjič je še sam predlagal kot deveto točko k svojim nasvetom še sledeči predlog: Vlada se naproša, da predloži nov načrt o novi ureditvi prometa z žitom in mlevskinii izdelki, predno ga oživotvori, pokrajinskim vladam, da morejo zavzeti svoje stališče in zaslišati mnenje prizadetih pokrajinskih faktorjev, OBLEKA. Popoldne ob 4. uri se je nadaljevala anketa in sicer druga točka glede manu-faktumega blaga. Podal je prejšnji šef ob-lačilnice za Slovenijo Prepeluh obširno poročilo o delovanju in o težavah obla-čiinice. Predlagal je sledeče predloge: 1 Uvoz manufakturnega blaga je pospeševati. 2. Deželna vlada preskrbi, da dobi »Oblačilnica za Slovenijo« kar največ mogoče tuje valute od domačih eksporterjev, zlasti tudi od lesnih eksporterjev po primernem neprofitarskem kurzu, 3. »Oblačilnica« naj dobi pri ravnateljstvu Južne in državne železnice vsaj polovico razpoložljivih vagonov za les na razpolago, da zamore izvoziti les, ki ji je bil in ji še bo dovoljen za izvoz, 4. Deželna vlada posreduj, da dobi »Oblačilnica« dovoljenje za izvoz volne v Češkoslovaško v svrho predelave iste v blago po tern delovnih pogodb, ki se bodo predložile vladi v odobrenje. 5. Deželna vlada primoraj bogate tekstPne tovarnarje, da si nabavijo potrebne sirovine, zlasti bombaž, in prično z obratom. 6. »Oblačilnica« naj se preosnuje .v zadružno podjetje s pomočjo že obstoječih zadružnih in gospodarskih zvez. 7. Pri tem je potrebno, da se zavod razdeli na dva oddelka: v cenejši ljudsko-oblačilni oddelek in trgovski oddelek za boljše in eventuelno luksurizono blago. 8. Deželna vlada izposluj pri centralni vladi večji brezobrestni kapital za »Ob-lačilnico« v iznosu najmanj 20 milijonov kron. 9. Deželna vlada pripomori »Oblačil-nici« do primernih prodajalnih prostorov eventuelno z rekvizicijo po naredbi centralne vlade o rekviziciji stanovanj in prostorov v državne svrhe. 10. Deželna vlada posreduj novo nastanitev tekstilnih tovarn, zlasti onih iz češkoslovaške in Nemške Avstrije v Jugoslaviji, predvsem na zadružno-gospodar-ski podlagi, zakaj ta vrsta industrij, ki nam bo izdelovala sukneno blago, platno in vato, ki je danes sploh ni dobiti ima najlepšo bodočnost v državi, ki je radi bombaža v bližini morskih pristanišč in ima volno v velikanskih množinah v domači deželi. LES ZA BLAGO. O teh predlogih s je razvila živahna razprava. Dr. Triller predlaga: »Deželna vlada za Slovenijo se naproša, da vso produkcijo merkantilnega lesa iz državnih domen da na razpolago predvsem »Oblacilmci za Slovenijo« v svrho izvoza proti kompenzaciji za tekstilno blago. Dotično lesno blago naj se »Obla-čilnici« po potrebi da na kredit proti obračunu in plačilu po razprodaji kompenzacijskega tekstilnega blaga. Državno in južno železnico je prisiliti, da dajo na razpolago za izvoz potrebne vagone predvsem »Oblačilnici«. IZVOZ VOLNE IN LANU ZA PREDELAVO. Ing. Lah, tajnik Kmetijske družbe je izvaiaL da k v Slovenit dovolj lanu. Po- delati pa ni mogoče prediva, ker so starejše predice izumrle, mlajše pa ne znajo ali nimajo zadostne razsvetljave pri pode-lavanju pozimi. Zato bo treba izposlovati tudi izvoz lanu v svrho predelave, ker bi se s tem pospeševala tudi produkcija lanu. Zato stavlja nastopni predlog: »Naj se doseže istočasno kakor za volno tudi za lan izvoz v Češkoslovaško, in sicer godenega lanu ali lanenega prediva v za to primerne predilnice, ki bodo to blago podelale v platno, ki naj se zopet uvozi v Slove-nijo. Ravnatelj centralne uprave Težak je po daljšem utemeljevanju stavil nastopni dodatni predlog: Iz udeležencev današnje ankete naj se izvoli odbor, pri katerem naj bodo zastopani trgovci, producenti in kon-zumenti ter zastopniki vlade. Ta odbor naj gre takoj v Beligrad in naj pri kompetentnih ministrstvih izposluje, da se takoj ustanovi v Ljubljani devizna centrala in pa, da se takoj izda naredba, po kateri naj se dovoli izvoz volne in lanu v predelavo v Avstrijo in na Češko. Ta odbor ima ostati tako dolgo v Belemgradu, dokler tega ne izposluje, ker pismenim potom ne bo mogoče doseči ničesar, kakor se razvidi iz dosedanjega poslovanja z Belim gradom.« NAŠE PREDILNICE. Nadaljnji govorniki so ostro obsojali, da osrednja vlada za razvoj predilniške industrije ni ničesar ukrenila. USNJE. Nato poda poročilo o usnjarski stroki dr, VI. Borštnik, ld predlaga: »1. Deželna vlada za Slovenijo naj nujno izposluje pri osrednji vladi v Belemgradu striktno prepoved izvoza surovih kož in kožic vsake vrste (izvzemši divjih živali) iz naše države in najstrožje odredbe proti iztihotapljanju teh predmetov, 2. Deželna vlada za Slovenijo naj in-j tervenira, da osrednja vlada pri nabavi usnjarskih potrebščin za obnovo Srbije v prvi vrsti upošteva domačo industrijo, za-kar pa ji mora preskrbeti potrebne surovine. 3. Deželna vlada za Slovenijo naj zviša sedaj veljavno ceno sirovim kožam od 18 kron do 34 kron, da se tako izenači s ceno, ki je vpeljana na Hrvatskem, določi sporazumno s hrvatsko vlado enake maksimalne cene usnju za obe pokrajini, obenem pa prepove vsake kompenzacijske posle z usnjem. 4. Usnjarji v Sloveniji naj se zavežejo, da bodo oddajali »Obuvalnici« v Ljubljani deset odstotkov izdelanega usnja po znižani ceni v svrho preskrbe potrebnih slojev v Sloveniji z obutvijo. Razdeljevanje usnja se uredi na sledeči način: Okrajna glavarstva in mestni magistrati javljajo periodično število zako-lov, količino izdelanega usnja in potrebo prebivalstva na usnju »Obuvalnici« v Ljubljani, ki nato nakazuje usnje tem oblastim v nadrobno razdelitev v svojem okraju. Razne državne in javne korporacije pa bi »Obuvalnica« oskrbovala direktno.« USNJARSKA INDUSTRIJA V NEVARNOSTI. K tej točki se je oglasilo več govornikov, ki so vsi poudarjali, da je nujno potrebno, da se preskrbijo surovine za izdelovanje kož in vsled tega, da se prepove vsak izvoz kož, kajti sicer bi nastopilo popolno pomanjkanje usnja in bi se morali zapreti usnjarski obrati. To bi imelo za posledico, da bi morala vlada plačati brezposelnim delavcem usnjarske obrti podpore, H koncu predsednik dr, Brejc naglaša, da so vsi predlogi sprejeti. V kolikor se nasveti tičejo delokroga deželne vlade, jih bo talcoj izvedla. V kolikor pa predlogi posegajo v delokrog osrednje vlade, bo deželna vlada posredovala. Danes dopoldne se anketa nadaljuj*. Današnja seja. LDU Ljubljana, 9. aprila. (Včeraj za-početo delo gospodarske enkete.) Za posvetovanje o omejitvi rmrtoge draginje živjl in v obče gospodarskih potrebščin se jje danes nadaljevalo. Zanimanje za razprave te enkete, ki se je vršilo javno, je veliko. Galerije sejne dvorane v deželnem dvorcu, kjer se vrši posvetovanje, so vedno dobro obiskane. Tudi udeležba s strani delegatov in ekspertov raznih organizacij producentov, trgovcev in konsumentov ter drugih gospodarskih in državnih institucij je vedno mnogobrojna. Današnjo tretjo sejo je otvoril predsednik deželne vlade dr. Brejc ob 9. uri in je prešel takoj v razpravo o 4. točki dsev,* nega reda: KAKO OMEJITI RASTOČO DRAGINJO GLEDE KMETSKIH IN GOSPODARSKIH POTREBŠČIN. Kmetijski svetnik Viljem Rohrmanc je podal obširno strokovno poročilo in predlagal nastopne odpomočke: 1. Nakup gospodarskih potrebščin naj se centralizira in vrši pod državnim nad* zorstvom. 2. Uvozna carina naj se zniža oziroma odpravi za gospodarske predmete, ki jih moramo uvažati. 3. Prodaja gospodarskih potrebščin pa trgovinah naj se uradno kontrolira in naj se poveri s to nalogo urad proti navijal-cem cen. Preprečiti je neupravičeno draženje po trgovcih, prekupcih, agentih, kotni* sijonarjih in verižnikih, 4. Cene za gospodarske potrebščine naj se redno razglašajo po tistih listih, ki so razširjeni po deželi, da se ne more izkoriščati neorijentiranosti kmetskega ljudstva po prekupcih ln verižnikih. 5. Prepove naj se uvoa vseh industrijskih odpadkov, ki se rabijo kot krmila. 6. Pospeši naj se proizvajanje gospe* darskih potrebščin doma v državu 7. Za izvoz domačih pridelkov naj mi zahteva plačilo v domači valuti, da se nje* na vrednost s tem povzdigne. 8. Draženje po verižnikih in navijalcflk cen naj se prepreči z najstrožjim zakonom. Zastopnik zveze trgovskih gremijev m zadrug I. Mohorič ugotavlja k 2, predlogov, da je carina za kmetijske stroje in potrebščine za lastno uporabo že odpravljena s posebno naredbo, objavljeno v Uradnem listu št 159 od 12, oktobra 1919, Zastopnik Prekmurja, župan Sever, omenja, da se csrinarji ne drže te naredbo in zacarinijo kmetske gospodarske potrebščine, Na predlog predsednika se izpremeni 2, točka predlogov vsled tega z besedilom: »Predpisi glede carine prostega uvoza kmetskih potrebščin naj se strogo izva- jajo. VALUTA. Ker se nihče ne oglasi k besedi, smatra predsednik, da so stavljeni predlogi odobreni in preide k 5. točki dnevnega reda: »Dopustni trgovski dobiček.« O tem predmetu je pripravil tajnik Trgovske in obrtne zbornice dr. Murnik obširno poročilo, ki vprašanje razsvetljuje vsestransko. Zanimiva so izvajanja govornika, iz katerih sledi, da kurz tujih valut nikakor ne odgovarja kupni ceni krone pri nas. V pametni, gospodarskim razmeram primerni rešitvi valutnega vprašanja ima vlada sama najboljše sredstvo v rokah, omiliti draginjo izdelkov, ki jih produciramo sami, in onih, ki jih moramo kupovati v inozemstvu. Tu treba dejanja, dejanja, dejanja! je vzkliknil poročevalec med splošnim odobravanjem, Odločnega in hitrega dejanja, sicer pridemo prepozno, da odvrnemo katastrofo. Zakaj tudi povprečna svetovna mera draginje se dviga, cene inozemskemu blagu gredo tudi v inozemskih valutah kvišku. In čimbolj gredo kvišku, in čim slabša je naša valuta, ten blago, ki ga toliko potreb v stva. jc za nas •z jnožem- Širile »Večerni 1 IM?«.. Stran 2 •Večerni list«, 'cine 9. akrila 1920, v £tev 80. Stanovanja in draginja. V teh dneh je deželna vlada za Slovenijo pokazala resno voljo, olajšati ljudstvu njegovo bedo. Dvoje činov oam nalaga dolžnost, da ugotovimo socialno umevanje, ki je je pokazala sedanja deželna vlada. Včeraj smo poročali o naredbi deželne vlade, ki ima namen prisiliti domače in tuje kapitaliste in zavode, da začno zidati stanovanja. Jasno je, da v sedanjih razmerah navaden zasebnik ne more pričeti z zgradbami stanovanj. Ravno tako jasno pa je, da deželna vlada nima na razpolago denarja, da bi ona sama mogla započeti s takim započetjem na račun države. Preveč so državne finance obremenjene. Zato je storila vlada edino, kar ji je bilo mogoče: domači, in tuji velekapital naj 2ida stanovanja, ki jih rabi za se in svoje uslužbence. Čuje se od raznih strani bojazen, da se naredba ne bo izvršila. Od vlade, oziroma od poverjeništva za socialno skrb smo dobili zagotovilo, da je vse preskrbljeno, da naredba ne ostane mrtva na papirju, marveč, da se tudi v resnici izvede. V. Ljubljani je brez strehe 800 družin, podobne razmere vladajo v Mariboru in drugih industrijskih krajih. Za vse te kraje ima naredba svojo veljavo. Druga velikopotezna akcija je naperjena proti draginji živil, obleke in obutve. Včeraj in danes se vrši v Ljubljani posvetovanje zastopnikov gospodarskih organizacij, ki se peča z vprašanjem, kako omiliti draginjo. Posvetovanja se udeležuje o zastopniki producentov, konsumentov in občinskih zastopov. Delavske organizacije kot take niso navzoče, pač pa so zastopane po svojih konsumjuh organizacijah. Namen te enkete, ki jo je sklicala deželna vlada, je, da najširšim plastem ljudstva omogoči sodelovanje v boju proti draginji. Na to posvetovanje je tudi osrednja vlada posJala svoje zastopnike kakor_ tudi deželna vlada za Bosno. Zborovalci so stavili mnogo primernih in nekaj tudi neprimernih predlogov. Deželna vlada je po svojem predsedniku dr. Brejcu na zaključku včerajšnje seje izjavila, da bo vse sklepe, ki spadajo v njen delokrog, takoj izvedla, ostale pa priporočila osrednji vladi r.itvedbo. - Jasno je za nas, da draginja s tem ne bo še takoj odpravljena. Toda že dejstvo, d v boju proti draginji danes sodelujejo po svojih organizacijah najširše plasti ljudstva, nam daje neko jamstvo, da skupna prizadevanja ne bodo brez uspeha. Sedanji boj proti draginji se zdatno razlikuje od dosedanjega boja prejšnje vlade, ki je slonel na predpisih okostenelega birokratizma. Ljudska avtonomija je s tem prišla do neke veljave, kakršne je ljudstvo doslej zaman zahtevalo. Sedanja enketa je tudi lahko dognala, d« so ukrepi prejšnje vlade draginjo le še povečavali. V tem oziru so se čule ostre obsodbe, ki so bivšega ministra Kristana 5ri»ilile, da je branil delo prejšnje vlade, a obramba se mu navzlic vsemu naporu n£ posrečila. Nam je jasno, da je sedanja deželna vlada stopila na odločno demokratično in spcialno smer, da se je na najodločnejši qačin postavila na_ stališče socialno in gospodarsko izkoriščanih slojev, da hoče v sporazumu z zastopniki ljudskih organizacij delovati, da se sčistijo razmere in ljudstvo reši socialne bede, v katero to je pahnila draginja hrane, obleke ter pomanjkanje stanovanj. Ljudstvo jo bo v tem prizadevanju podpiralo. PolStlžn® novice. + Današnji »Naprej« je radi včerajšnje gospodarske seje proti draginji sitrašno razburjen. To razburjenje je umljivo, ker je bivši minister g. Kristan včeraj slišal take levite od strani zborovalcev, da mu naj-»?rže še danes brni po ušesih. Zato tudi v i /oji jezi zabavlja na sedanjo deželno vla- tc*r devlje v nič njeno naredbo o stanovanjih. Gospodu Kristanu povemo, da on kot milijonar ne pride pod to naredbo, ker že ima svojo vilo. -j- Socialdemokratki avtomobil in Nakupovalna zadruga. O tem avtomobilu smo prejeli dva popravka. Prvega nam pošilja »Nakupovalna zadruga«: 1. ni res, da je v omenjeni notici navedeni avtomobil socialdemokratki, res pa je, da je avtomobil last »Nakupovalne zadruge«, z. z o. z. 2, Ni res, da je »Nakupovalna zadruga« social* demokratično podjetje, res pa je, da je »Nakupovalna zadruga« podjetje, v katerem so včlanjeni a) veleindustrije, bj vsa konzumna društva- V načelstvu so gospodje ki niso bili nikdar socialni demokratje, n/pr gg. Jean Pollak je I. podnačelnik, prokurist Kranjske industrijske družbe Maver pa predsednik nadzorstva. Clatii načelstva in nadzorstva, ki pripadajo soči-alnodemokratični stranki, nimajo večine niti v načelstvu, niti v nadzorstvu, — Im mm » imb* xa.vnat«ii »Nakupovalne zadruge« g. Ivan Podlesnik. Glasi se:l. Ni res, ^a bi se ravnatelj »Nakupovalne zadruge« pripeljal v skladišče »Nakupovalne zadruge«, ki se nahaja v »Balkanu«, in bi se med časom njegove prisotnosti zgodila nesreča pri dvigalu. Res pa je, da je bil ravnatelj »Nakupovalne zadruge« o nesreči telefonično obveščen v času, ko so delavca že odpeljali z rešilnim vozom v bolnico. 2. Ni res, da ravnatelj »Nakupovalne zadruge« ni dovolil odpeljati ponesrečenca z avtomobilom v bolnico. Res pa ja, da se je takoj pripeljal na lice mesta, kjer se je zgodila nesreča, ponesrečenec pa je bil že prej odpeljan v bolnico. 3. Ni res, da je ukazal ravnatelj telefonirati na rešilno postajo. Res pa je, da je ukazal telefonirati v bolnico po informacije o ponesrečenčevem stanju z namenom, da se o tem takoj obvestijo njegovi svojci. 4. Ni res, da bi bil delavec ponesrečil smrtnonevarno. Res pa je, da je dotični delavec že po dveh dneh nastopil prostovoljno zopet svojo službo. — Nas sicer srbe prsti, da bi o tej socialdemokra-ški zadrugi napisali kaj več. Toda za danes se omejimo le na to, da ugotovimo: Dotično notico smo ponatisnili dobesedno iz glasila komunistov ter smo to tudi povedali. O »Nakupovalni zadrugi« bomo morda pa kmalu govorili kaj več. + Nemški krik za Koroško. Graški »Volksblatt« priobčuje poziv na vse dežele in mesta Avstrije, da prirede protestna zborovanja proti »terorju« jugoslovanske uprave v pasu A na Koroškem. Po celi državi naj se dvigne vihar javnega mnenja, ki naj podpre vladno prizadevanje za sporno ozemlje na Koroškem. Ako ostanejo tam razmere take, kakor so da-neš, se nihče ne bo upal glasovati proti SHS. -f Dogodki v Nemčiji in Amerika. Kakor znaro, je poslala Nemčija v ruhrsko ozemlje povodom zadnjega prevrata državne čete. da npostavijo red. Daši po zatrdilih iz Berlina tje poslane čete niso prekašale v dogovoru dne 6. avgusta 1919 določenega števila — 17.500 mož, je Francija vendar odgovorila na prihod nemških čet v nevtralno ozemlje z zasedbo Frankfurta. To je Nemce seveda silno ogorčilo. Note so romale iz Berlina v Pariz in obratno. Konec je po najnovejših vesteh zopet napravila Amerika, ki 'e poslala Franciji precej onter ultimat in zahtevala, naj Frankfurt takoj izprazni. Kakor poročajo iz Mo-nakova 7. aprila, so francoske čete že začele zapuščati Frankfurt, ne sicer z nafve-čjo naglico. Prebivalstvo spremna odha;a-joče Francove s psovan-ftm in mačio godbo. 4- Proti Kappavcem v Avstriji Na dru. gem državnem kmetskem zboru v Linču je govoril tudi zgom'eavstrijski deželni glavar prelat Hauser, ki je med drugim rekel: »Črnogledov, pesimistov in hujskačev ne moremo rabiti; poznamo škodo, ki so jo ti ljudje napravili v Nemčiji. Ali misrite, dft nimamo takih ljudi tudi tu v Avstriji? Tudi mi imamo take rokovnjače in že marsikateri med njimi je mislil, da kakor je Kačo v Nemčiji izvršil svoa junaštva, je prišel čas zanje tudi v Avstriji. O vsem tem nočemo ničesar vedeti; na svetu razvalin hočemo marveč zgraditi novo stavbo, ki mora imeti dobre temelie.« -f Vprašanje ccntralizacijs ali decentralizacijo v Rusiji. Na komunistični konferenci v Moskvi je Ljenin med drugim izjavil, da prevladuje tačas v ruski notranji politiki vprašanje, kaj bi bilo boljše: centralizacija ali decentralizacij. Celo komunistična Rusija se torej temu vprašanju ne more ogniti, a naši »jedinstve-novci« so slepi zanj. -j- Za versko iofo. Francoska vlada je pozvala starše šolskih otrok v Elsasu in Lotaringiji, naj glasujejo, kako šolo hočejo. 80 odstotkov katoliških staršev v Elsasu 225.000, v Lotaringiji 104.780 se je podpisalo za popolnoma versko šolo. Bogoskrunstvo na Bledu. Dnevne c e. Ljubljana, 9. aprila, O bogoskrunstvu na Bledu smo dobili nove podatke. Dne 30. marca smo podali nekaj podatkov, ki smo jih prejeli, ki pa bi jih g. učitelj Grund-ner rad utajil. On piše: »Ni res, da je podpisani prizadet pri bogoskrunstvu. ki ga je priobčil »Večerni list« z dne 30. marca t. L, kjer atoji, da je 14 mladih blejskih Sokolov, med njimi učitelj Grundner z Gorij v gostilnah Florjančič in Mangart snelo s stene križ, ga zasramovalo in strlo ter nato šlo razbijat kapelice. Res je, da visita v obeh omenjenih gostilnah križa nepoškodovana na steni in res je, da se podpisani ni nahajal niti v gostilni »Florjančič« niti v gostilni »Mangart« in ne pri nobenem razbijanju kapelic. Učitelj Grundner.« O tem pa smo dobili naslednje podatke, ki jim brez dvoma bolj verjamemo ko g. Grundnerju. Izmed vseh 14 oseb sta obtožena samo dva mlada fanta. Dokazano jima je. * v dveh gostilnah snela križ, ga polomila obrnila k zidu, ga proklinjala in zasramovala. To se je zgodilo zvečer. Ponoči Pf so bile poškodovane omenjene tri kapel*-ce. Orožništvo je naznanilo le eno kapa*_ lico. Glede ene kapelice, kjer je bila zjutrai mreža razdrta in kip angelja polomil*®1 molče. Popravili so naglo mre£o in ang«!8 in sedaj mo'če. Toda oblast molči tudi o tretji kapelici, kjer so zločinci kipe ****'’ nikov popolnoma zdrobili. » G. Grundner ni edini, ki bi i* tef« goskrunstva rad napravil malenkost. T**““ dokaj veljavnejših gospodov je na »J®® še precej. Ker je želja teh, da so polomljeni križi in svetniški kipi malenkoavse oblast po tem ravna in zasleduje 1* mlada fanta, ki sta siper soudeležena j*1 bogoskrunstvu, a zanf najmanj odgovorna-Stvar pa za nas še ni končana- • — Poletni čas. Prejeli smo: Danes jc prejel mestni magistrat sledeči ukaz, po katerem se ima ravnati vse uradno in javno življenje: Naredba Ministra za Socijal-nu Politiku o uvodjenju letnjeg vremena. Na osnovu rešenja Ministarskog Saveta, a u interesu rada i štednje naredjujem: 1. Da se počev od 10. aprila 1920 god. p?, do 30. septembra ove godine zaključno uvede letnje vreme, koje je jedan sat ranije od sedanjeg vremena. 2, To če se izvršiti tako što če se u ponoči izmedju 9. i 10. aprila ove godine svi satovi pomakniti za jedan sat unapred. 3. Po tako iz vrš enoj promeni vremena imaju se upravljati ova državna i opitinska nadleštva i ustanove, kao i sve javne ustanove, i sva industrialca, zanat liska i trgovačka preduzeča. —- Prepoved irvoia srebrnega denarja. Ker se v zadnjem času skuša srebrni denar izvažati v večjem številu iz naše države, prepoveduje ministrstvo za finance vsak izvoz srebrnega denarja iz kraljestva SHS. Kdor ravna proti tej naredbi. se mu zapleni denar v korist državne blagajne ter se po sknu 100 Jm. aafc iz 1919/20. — Pravoslavna velika noč. Danes praznujejo pravoslavni svoj veliki petek, V nedeljo bodo praznovali svojo veliko noč. — Duhovni koncert priredi na pravoslavno veliko sredo Belgrajsko pevsko društvo v narodnem gledališču. Na programu je Zgodovina velikega tedna. Koncert bo vodil Kosta P. Mano^lovič. — Cena pšenici. Iz Novega Sada poročajo: Do pred kratkim je bila cena pšenici v Vojvodini 800 K kvintal. Nato se je začela cena hitro rasti: 900, 950 in sedaj 1000 K sto kilogram. Toda agenti šoekula-tivnih ca vodov ponujajo že po 1200 K za 100 kg! Toda mnogi pridelovalci odklanjalo Drodajo, češ da ne potrebujejo denarja. Dobro, da smo že tako blizu novi žetvi, — Koliko smo izvozili v tuje države. Belgrajska »Republika« priobčuje približne podatke o našem izvozu v Avstrijo in Mad-jarsko v času od lanskega novembra do konca februarja letos. Izvozili smo: 13.000 vagonov žita, 700 vagonov moke. 600 vagonov turšice. 210 vagonov fižola, 280.000 kg jajc, 200.000 kg mesa. 1000 vagonov ovac in okolu 10.000 svinj. Koliko je pa šlo blaga in živine skrivoma čez naše meje? — Mesne cene v Belgradu. Bel grajski mesarji so zadnje dni štra‘kali, ker je bila občina določila maksimalne cene. Temel:em pognianj med občino in mesarji so sedaj določili naslednje cene: govedina 9 dinarjev, svinjsko meso 10 dinarjev, mast in salo 13 dinarjev, slanina suha in sveža 12 dinarjev kilogram. Tihotapstvo, oderuitvo in venzm- atvo v Celju. Celjski mestni urad proti ode-mštvu, verižništvu in tihotapstvu je v zadnjem času obsodil: Gostilničarja Grilanca in njegovo ženo Marijo, ker sta nakupovala srebrni in zlati denar, da bi ga iztihota-pila v Italijo, vsakega na 2000 K globe m 14 dni zapora ter zaplembo kovanega denarja. Kmeta Jožefa Stranjšek iz Dobrovelj, kei je neki kmetici prodal usnje, ki ga je bil sam kupil po 107 K kilogram, po 150 kron kilogram, na 400 K globe, teden zapora in zaplembo usnja. Dve kmetici, ki sta prodajali mleko po ; K 1 in pol liter oziroma po 4 K in tobak, na 40 K globe in 6 dni zapora. Bivši graški orožnik Deml je tihotapil s saharinom in bil obsojen na 600 kron globe in 14 dni zapora ter zaplembo saharina. Sami mali ljudje. — V Lipnici prijeti mariborski vlomilci. Pretekli teden so ukradli trije tič’.! posestnici Rošker v Bubenbergu pri Špi.hi 14.000 avstrijskih ter 1000 jugoslovanskih kron »n pobegnili, Posestnki se je posre-cilo u slediti smer, kamor so jo pobrigali in naznan il celo stvar žendarmeriji, kateri se je v Lipnici res posrečilo aretirati mizarskega pomočnika Viktorja Tanudfc, peka Franca Mikuša ter ključavničarja Karla Wernerja, vse tri iz Maribora, Na orožniški postaji so tatvino priznali denar so imeli še ves pri sebi, ter tudi izpovedali, da so v Jugoslaviji izvršili več tatvin in v u mov, radi katerih so bili zaprti, pa so iz zapora pobegnili. Ker rito imeli zg. f otovanje potrebnega denaria, so s' ga picikibeli pri omenjeni posestnici v Špilju. Tatove so £repeljali v zapore v Gradec — Valute dne 8. aprila na zagrebški borzi: Ameriški dolarji f1001 15.000 K; avstrijske krone (100) 68 K; rumunski leji (100) 260 K; bolg. levi (100) 200 K; carski rublji (100) 212 K; češkoslovaške krone (100) 190 K; francoski franki (100) 1150 K; nemške marke (100) 250 K. ljubljanske novice. lj Šentpeterski Orli in Orlice vabijo k prireditvi, ki bo na belo nedeljo ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Na sporedu nove točke: simbolične vaje članov in članic, vaje z »lučkami«, Finžgarjeva burka »Vse naše« io spevoigra »Kovačev študent«, Vstopnice v predprodaji v Jugoslovanski knjigami. lj Seja »Zveze služkinj« se vrši danes zvečer ob 8. uri v pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze Jugoslov. tiskarna II. n. Vsq odbornice s* tem potom vabijo, da se zanesljivo udeleže seje. Predsednica, lj Dramatična Sola na Ljudskem se vrši danes ob 8. uri zvečer. Vsem r jencem v vednost. . l lj Zabavni večer pevske zveze »LfaD' ljane« se Ljudskem zvečer. Na j- "-Jti. skega in mešanega zbora, šaljiva bogat srečolov; za prigrizek bo na razjr lago fino pecivo, za pijačo vino z gl^0^ Trške gore; turška kavarna s slaščic&m^ Vstopnina za člane po 3 K, za nečlan* 6 K. Vse prijatelje, podpornike in maJ** najvljudneje vabimo k veseli zabavi. lj Pravoslavna služba božja. (U*j% Voskresenije.) Dne 11, aprila tek 10. časova prije podne u vojašnici Petra I. Oficirske i gradjanske Por * pozivaju se, da službi božjoj prisustv^" — 12. aprila tek. god. u 10. časova Pj_ podne u evangeličkoj crkvi, Gospod ska cesta. lj»Vi morate biti točno tukaj, moremo na Vas cele pol ure čakati! 1 ^ ni morate biti!« pravi prvomestnik se®jjt ljubljanske deželne sodnije nadav®*®? Žebre priči državnemu varstvenemu st» niku Ivanu Pasarju v zadevi Franceta diča, kateri je obtožen, da je rekel P** ko je zavozil z vozom na trotoar: ^ ste mene učili, vi nimate nič govorA,^ sem pri mestu in že vem, kaj mi je_sto^ Lindič pravi, da ni tako govoril; pa ne spominja več, kaj je takrat lJSS, govoril in se sklicuje na ovadba S®1* jft Lindiča obsodilo na 1 dan strogi* pora. boi* kailP0* ■ NAŠIM DRUŠTVOM IN SOMIŠLJ Ali ^te Se naročili I**' »NAŠA POTA« I. in II. zvezek? Naj ne bo med nami nikogar, - ^ prečita te zbirket Socialno vprašal® staja vsak dan silnejSe in socialna vsak dan izrazitejša. V dobi socialnih prevratov in ^ ^ socialnih prerokov bo zbirka dobrodošla ter mu bo zvest vrtincu sedanjih dni. . JjM1 Naroča se pri Slovenski krŠČaS*^# socialni zvezi v Ljubljani. 1. zvezek 4 K, II. 8 K, s poštnino 50 vin. več. Denar se mora poslati naprej. Narodno gledišče« 0pera* 9' 9. aprila petek: »Faust«. Abonent * 10. aprila sobota: »Prodana Abonement izven. nacC** 11. aprila nedelja: »Ksenija-Pfl£* Abonement izven. Drama. 9. aprila petek: zaprto. 10. aprila sobota: »Salome«, ment izven. 11. aprila nedelja popoldne: čica«. Abonement izven. alo#9*' 11. aprila nedelja zvečer: Abonement izven. »TV' Aprovizacila* , a Telečje meso. >Vnovčeva!liica vino in mast« v Ljubljani razdelila >c ^fr teleta sledečim mesarjem: NovljanU,