■
1
■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA

IzAPRIL 1971
LETO V
ŠTEVILKA 4
DOSEŽENI REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1970
Uspehi, kot sijih želimo še v prihodnje
PRIHODNOST OBETA TEŽIŠČE KLIMATSKIM I NAPRAVAM
Posnetek termoelektrarne v Šoštanju, v kateri izvajamo tudi visoko in nizko napetostno kompenzacijo
Ob koncu februarja je bil strani.	na eksterno realizacijo
Stavljen zaključni račun Dosežena vrednost reali- 89,5 % (ali 278,949.562 Podjetja za leto 1970 in so zacije v preteklem letu pa je. din), ostanek 10,5 % (ali
L.11* tako zbrani vsi podatki, primerjana z letom 1969, 32,744.658 din) pa je inter-	D	.,	. , ,
5**o nam potrebni za anali-	večja za 10,11%	ali za	na oz.	medobratna realiza-	- Po posameznih vrstah de-
>je doseženih rezultatov	28,624.540 din. Od	skupno	dja.	tavnosn se je vrednost izvrse-
P°slovanja, tako za celotno	izvršenili vrednosti	odpade	111 e Prete e8a leta v pn-
Podjetje kot tudi za posa-ezne obrate. Vse zbrano »radivo je bilo obravnavano ,, Sejah organov upravljanja •tiarcu. Smatramo za po-
r®bno, da se z vsebino poro-0 poslovanju razen čla-? v organov upravljanja se-®nijo tudi vsi drugi delavci “Ujetja, k čemur naj pri-Peva ta članek, v katerem avajamo le nekaj najznačil-neMh podatkov, skl osnovl predloga in bj eP°v samoupravljalcev je p1 2a leto 1970 sprejet plan stn'ZVo^nie 1° montažnih T°r*tev v vrednosti % «00.000 dinarjev. Plani-a obveznost pa je bila 4n <:	0 leto presežena za
dini3% ali za 89,894.219 p ’Sa) znaša dejanska vred-j st izvršenih montažnih del di Proizvodnje 311,694.219 jd ' Navedeni podatek ni Sp.ntieen s podatkom, ki vj|j° §a objavili v drugi šte-£e 1 Glasnika, vendar smo m0.- rat bralce opozorili na S**«t manjših sprememb. bree-l?te planske naloge so tj , '(jeme presegli vsi obra-bgje j 0r je razvidno iz ta-’ objavljene na srednji

____
merjavi z letom 1969 povečala pri montaži centralne kurjave za 41,2%, pri montaži vodovodnih instalacij za 39,3 %, pri montaži klimatskih naprav za 70,5 % in pri elektroinstalacijah ,za 50,6 %. Iz tega lahko zaključimo, da.se največje razvoj-
i (Nadaljevanje na 4. strani)
OB ZAKLJUČKU SEZONE

Še en lep uspeh smučarjev IMP
STRAN 8

V	preteklem obdobju so se sestali na sejah centralni delavski svet in vsi obratni delavski sveti.
Centralni delavski svet je na svoji seji dne 27. februarja obravnaval poročilo o zaključnem računu podjetja za preteklo leto ter predlog o delitvi dohodka.
Po daljši diskusiji je CDS zaključni račun in predloženo delitev dohodka načelno sprejel, s tem da bo o tem ponovno razpravljal, ko bo izdelana analiza poslovanja in bodo o tem in o delitvi dohodka razpravljali obratni delavski sveti ter kolektivni izvršilni organi. Ugotovil je povsem zadovoljiv uspeh poslovanja, tako za podjetje kot celoto, kakor tudi za posamezne obrate. Natančnejše podatke o tem vsebuje poseben članek.
Hkrati je CDS odobril tudi zaključni račun počitniške skupnosti in sklenil, da se ugotovljeni primanjkljaj krije iz sredstev posameznih obratov, ki se določijo na osnovi ugotovitev, koliko delavcev iz posameznega obrata je koristilo usluge počitniške skupnosti.
Pri obravnavanju poslovanja enote za gospodaijenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji je CDS njen zaključni račun potrdil.
V	nadaljevanju je CDS razpravljal o določbah pravilnika o zaposlovanju delavcev v tujini in ga je z določenimi dopolnitvami sprejel.
OBRATNI DELAVSKI SVETI
Na sejali so sc v preteklem mesecu sestali tudi vsi obratni delavski sveti in razpravljali o analizi poslovanja v letu 1970, o zaključnem računu in delitvi dohodka.
Glede na dejstvo, da so rezultati poslovanja v vseh obratih povsem zadovoljivi, so obratni delavski sveti tako zaključni račun kakor tudi predloženo delitev dohodka vsak za svoj obrat sprejeli in odobrili.
Nekaj pomembnejših sklepov posameznih ODS:
© CKV Ljubljana
ODS je potrdil predloženo delitev dohodka, s tem da sc 25 % še neizplačanih sredstev za osebne dohodke preknjiži na sklad za investicije, preostali znesek presežnega dela osebnih dohodkov pa sc izplača.
V okviru strokovnega izobraževanja delavcev je ODS sklenil
predlagati organiziranje tečaja za VKV - delavce. Nadalje je pripraviti predlog za povečanje terenskega dodatka, ker so se življenjski stroški močno povečali, delovni pogoji monterjev na terenu pa so neprimerno slabši kot v proizvodnih obratih. Predlog za to povišanje naj sestavi komisija za osebne dohodke.
Na podlagi poročila o poslovanju v preteklem obdobju je ODS ponovno imenoval za direktorja obrata kot invdividual-nega izvršilnega organa ing. Antona Zimo za nadaljnja 4 leta. Hkrati ga je za vestno in uspešno delo še posebej nagradil.
Glede na primanjkljaje, ki so se pokazali ob inventurnem popisu orodja, je ODS sklenil, daje izvesti inventurni popis vsega orodja tudi po posameznih gradbiščih in vsakega monterja posebej na novo zadolžiti za prevzeto orodje. Za vse orodje, ki se bo kot manjkajoče ugotovilo pri ponovni inventuri, pa bo obremenjen skladiščnik orodja.
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP -Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Anton Gruden, Aleksander Herman, dr. Gabrijel Kržič, Valentin Mendiževec, inž. Janez Mihelčič, inž. Jože Naglič, Aleksander Perdan (odgovorni urednik), inž. Adolf Potokar, Aleksander Remec, Edvin Stepančič (glavni urednik)^ inž. Dušan Udovič, inž. Stane Završnik, Slavko Žagar. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.
• Elektromontaža
ODS je po poročilu o poslovanju v preteklem obdobju imenoval za direktorja obrata kot individualnega izvršilnega organa ing. Franca Kumšeta za nadaljnja 4 leta.
Iz sredstev obrata se plačajo delavcu Alojzu Kotniku stroški zdravljenja v zdravilišču, ki ga bo določil zdravnik.
# CKV Maribor
ODS je sprejel predlagano delitev dohodka, s tem da se povečajo sredstva za stanovanjsko izgradnjo od predvidenih 200.000 na 280.000 din.
Soglasno je ODS po poročilu o poslovanju v pretekli dobi imenoval za direktorja obrata kot individualnega izvršilnega organa Vlada Ulčarja za nadaljnja 4 leta.
Delavcem, ki so ob požaru na gradbišču v zdravilišču Slatina Radenci utrpeli škodo, se iz sredstev obrata plača odškodnina, vendar pa je zadevo javiti zavarovalnici zaradi povrnitve škode. Prav tako je primerno nagraditi vse delavce, ki so ob izbruhu požara pomagali pri reševanju. Tehnična služba obrata naj sestavi seznam teh delavcev.
• TEN
Na podlagi poročila o poslovanju v pretekli dobi je ODS imenoval Iva Povšeta za direktorja obrata kot individualnega izvršilnega organa za nadaljnja 4 leta.
Po predlogu mestnega sindikalnega sveta se pošljejo na preventivno letovanje naslednje delavke:	Angelca Struna, Jelka
Bobnar in Marinka Guček.
# CKV Koper
ODS je potrdil predlagano delitev dohodka po zaključnem računu za preteklo leto. s tem da se iz sredstev obrata odobri posojilo centralnim skladom podjetja v višini 400.000 dinarjev za dobo 1 do 2 let.
Po poročilu o poslovanju v preteklem obdobju je ODS imenoval Branka Štrkalja za direktorja obrata kot individualnega izvršilnega organa za nadaljnja 4 leta.
ODS je nadalje odobril denarno pomoč: Zvezi slepih v Kopru 1.000 din, Srednji zdravstveni šoli v Piranu 500 din, Splošni bolnišnici Koper za prispevek za nabavo opreme 1.000 din in
Krajevni skupnosti Črni kal 500 din kot prispevek za izgradnjo vodovoda.
Skupne službe
presežni osebni dohodek, ve6 kot 3 mesece v boniškem sta' ležu, obračuna in izplača 50vf presežnega dela osebnih dohod; kov, obračunanega po osnovi, k1 bi veljala, če bi v resnici delali'
ODS je potrdil zaključni račun za preteklo poslovno leto in predlagano delitev dohodka. Iz sredstev projektivnega biroja je bilo odobreno posojilo centralnim skladom podjetja v znesku 300.000 din.
Po poročilih o poslovanju, ki so jih podali, je ODS ponovno imenoval Alojza Kosija za direktorja finančno-računovodske službe, ing. Staneta Završnika za direktorja programsko-razvojne službe in ing. Jožeta Nagliča za direktorja biroja za dela v inozemstvu in blagovni izvoz kot individualne izvršilne organe.
Na priporočilo skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana, da podjetje IMP imenuje v svet skupnosti 2 člana, je ODS za člana sveta skupnosti imenoval Franca Ciuho in Majdo Seljak.
Po predlogu predsednika komisije za družbeni standard in stanovanjske zadeve v projektivnem biroju je ODS odobril stanovanjska posojila več delavcem projektivnega biroja v različnih zneskih.
V nadaljnjem je ODS na predlog predsednika sklenil, da se v bodoče vsem delavcem, zaposlenim v enoti skupnih služb, ki so bili v obdobju, za katero se deli
Trata
ODS je potrdil poročilo 0 analizi poslovanja v preteklefl1 letu ter predlagano delitev do-hodka.
Ugotovljena in odobrena s° bila sredstva za investicije v_to-varni Trata in v livarni Ivancu3 gorica ter za stanovanjsko iz' gradnjo.	.
ODS je v nadaljnjem spreje* poročilo direktorja obrata o p°' slovanju v preteklem obdobju J® o nadaljnjih perspektivah razvoj3 ter je imenoval Lada Mazovca za direktorja obrata kot individua]' nega izvršilnega organa za nadalj' nja 4 leta.
Pregledati je cenik livarskih iz' delkov in drugih artiklov in g3 po možnosti vskladiti glede n3 povečanje cen reprodukcijske?3 materiala.
Za volitve članov sveta skup' nosti zdravstvenega zavarovanj3 na območju občine LjubljaU3' Šiška je ODS imenoval 5 član°_ kolektiva, za območje občin6 Grosuplje pa prav tako 5 članov' Ti bodo skupno z delegati drU" gih organizacij volili člane svet3 skupnosti zdravstvenega zavai0-vanja delavcev Ljubljana.

Z zadnje seje CDS
Centralni delavski svet se je ponovno sestal na seji dne 30. marca in je podrobno obravnaval poročilo o analizi poslovanja celotnega podjetja in posameznih obratov ter je po ugotovitvi, da so o tem že razpravljali tudi vsi obratni delavski sveti, poročilo sprejel in potrdil.
Tudi predlagana delitev dohodka po zaključnem računu za leto 1970 je bila po daljši diskusiji in ugotovitvi, da so o tem že razpravljali vsi obratni delavski sveti, sprejeta.
Hkrati je CDS sprejel predloženi investicijski plan podjetja za leto 1971. O tem bomo podrobneje poročali v prihodnji številki Glasnika.
O poslovanju podjetja v preteklem letu, o težavah in problemih, ki so se pojavljali, ter o doseženih uspehih podjetja kot celote je poročal glavni direktor Stanko Krumpak.
Na podlagi tega poročila in po predlogih posameznih obratnih delavskih svetov je CDS nato potrdil imenovanja direktoijev posameznih obratov oz. strokovnih služb podjetja kot individualnih izvršilnih organov.

V LJUBLJANSKIH SINDIKATIH SESTAVLJEN
Načrt za javno razpravo o ustavnih spremembah
Mestni svet zveze sindikatov Ljubljana je na seji dne ^4. marca 1971 razpravljal skupaj s predsedstvi mestnih °dborov sindikatov strokovnih dejavnosti o načrtu organizacije javne razprave o ustavnih spremembah v ljubljanskih sindikatih in sprejel priporočilo o poteku razprav v oiestnih odborih sindikatov strokovnih dejavnosti in v osnovnih organizacijah sindikata.
Koordinator javne razprave v ljubljanskih sindikatih je misij a za samoupravljanje pri Mestnem svetu zveze sindikatov, nosilce razprav v posameznih odborih sindikatov strokovnih dejavnosti pa določijo mestni odbori.
b Komisija za samoupravljanje -i. v sodelovanju s koordinacij-Žks or8anom Pri SZDL in MK M) organizirala poseben semita kadre, ki bodo prevzeli Ust C'j° nosiIcev razprav o lavnih spremembah v delovnih Sanizacijah. Ob zaključku raz-
prave bo seja sveta zveze sindikatov oziroma predsedstva, na kateri bo podana analiza javne razprave v okviru poslovnih-organizacij sindikata in mestnih odborov sindikata strokovnih dejavnosti.
Pobudniki za organizacijo raz-
prav v osnovnih organizacijah sindikata so mestni odbori sindikatov strokovnih dejavnosti in komisija za samoupravljanje pri Mestnem svetu zveze sindikatov Ljubljana.
Za pomoč pri organizaciji in izvedbi javne razprave v okviru osnovnih organizacij sindikata se formira pri Mestnem svetu zveze sindikatov Ljubljana posebna skupina družbeno političnih delavcev in strokovnih kadrov, ki bodo po potrebi in na željo izvršnih odborov sodelovali v teh razpravah.
Razprave v osnovnih organizacijah sindikata je treba organizirati povsod, kjer sc pokaže interes članov. Razgovori morajo biti javni in po možnosti organizirani skupno z Zvezo komunistov in Zvezo mladine. Ob koncu vsakega sestanka mora pred-
sednik 10 ali drug za to določen član izdelati poročilo o poteku razprave, iz katerega mora biti razvidno: število navzočih, število udeležencev v razpravi ter poklic oziroma delovno mesto predlagatelja. Vodja sestanka mora stališča, ki so jih oblikovali na razpravi, na koncu povzeti. Poleg večinskih stališč je treba v poročilu navesti tudi vsa ločena mnenja. Poročila bo zbirala komisija za samoupravljanje pri Mestnem svetu sindikatov Ljubljana, ki bo ob koncu razprave izdelala tudi analizo.
Predstavniki mestne organizacije sindikatov bodo sodelovali v delu koordinacijskega organa mestne konference SZDL, kakor tudi pri sklicu enotnega političnega zbora, s katerim naj bi zaključili razpravo v Ljubljani.
M. D.
Vodstvo obrata CKV <► — Ljubljana obvešča
<	> monteije centralne kutja-° ve, da imajo možnost za-<, poslitve v Zahodni Nem-*J čiji pri firmi Rudolf Otto
<	► — Mayer v Duesseldorfu.
<	► Zaželeno je, da bi pri-o javljenci poznali valjenje.
<	► Odhod v Nemčijo bo *' predvidoma ob koncu o prve polovice leta 1971.
* J Prijave sprejema sploš-
<	► na služba obrata CKV —
<	J Ljubljana ustno ali po te-
<	► lefonu na št. 321-043 int. v 76.
<►	Obvestilo ne velja za
<► monterje klimatskih na-° prav.
o Splošna služba obrata <►	CKV - Ljubljana
!•♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
NORMALNO ŽIVLJENJE TUDI DIABETIKU!
Svetovni dan zdravja se 0 vseh državah praznuje j?®*0 leto dne 7. aprila, in £er pod pokroviteljstvom etovne zdravstvene organi-ucije (WHO). Ob tej prilož-■ sf( se svetovna javnost
h0
za letom seznanja s ka-
^ltn od življenjsko po-^^bnih zdravstvenih pro-etUop. Letos pa je svetovni ten zdravja posvečen diabe-to u in ima za cilj, da zago-t.J. „normalno življenje diabetiku“. Eden od bii^ov za izbiro te teme je to ° dejstvo, da prav le-* Praznujemo 50-letnico štetja insulina, ki je bi-fa en° in nujno potrebno zn*’10Cevtsko sredstvo za hnil,enjC sladkorne bo-
i lakoma bolezen je v r0-’riern dedna bolezen, pri-olm? motnja v presnovi d*}}kovih hidratov in se na-let n° Pojavi med 40. in 60. obnT starosti- Do 20. leta \	1 le kakšnih 20 odstot-
iav hS?^ diabetikov. Na po-/ep . °lezni vpliva niz faktor-ve J2 zunanjega okolja: pre-kalorična hrana z obi-
lico sladkorja in maščobe, debelost, premalo telesnega gibanja, nenehna psihična obremenjenost, razna obolenja, poškodbe itd.
Podatki kažejo, da je število diabetikov v nenehnem porastu. V ZDA je npr. za sladkorno boleznijo bolnih kakšna dva odstotka prebivalcev. Zadnja leta je pogostnost sladkorne bolezni dosegla tudi v razvitih evropskih državah podobno višino. Strokovnjaki menijo, da se giblje število diabetikov v naši državi okrog enega odstotka, kar pomeni, da imamo kakšnih 200.000 diabetikov.
Sladkorno bolezen spoznamo predvsem po povišani količini sladkorja v krvi, ledvice izločajo s sečem tudi sladkor in povečano količino vode, bolnik je močno žejen, itd. Če sladkorne bolezni ne zdravimo, lahko leta kaj hitro privede do težkih komplikacij in invalidnosti, kot so slepota, obolenje ledvic in živčnega sistema, kožna vnetja, predvsem pa okvare srca in ožilja.
Svetovni dan zdravja 1971 _______posvečen diabetesu
Uspešno in dobro zdrav- življenjsko dobo. In ravno Zdravljenje zahteva od bol-Ijenje sladkorne bolezni pa zato velja poudariti, kolikš- nika, da se mora dosledno omogoča praktično normal- nega pomena je zgodnje držati zdravnikovih navodil, no delovno sposobnost člo- odkrivanje in pravilno zdrav- predvsem pa dietne pre-veka in skorajda normalno Ijenje sladkorne bolezni, hrane.
Večja storilnost v primernih delovnih pogojih: v tekstilni tovarni v Preboldu smo montirali razsvetljavo, prezračevanje in klima naprave
........ .............................................................. _
Uspehi, kot si jih želimiše v prihodnje
(Nadaljevanje s 1. strani) ne možnosti za prihodnja leta pri instalacijah in proizvodnji klimatskih naprav. To potrjuje tudi dejstvo, da se je od leta 1965 dalje povečala vrednost montažnih del na klimatskih napravah za nad 452%. Druge vrste montažnih dejavnosti pa iz-
kazujejo za pretečeno 6-let-no obdobje nekaj manjše po večanje, in sicer:
—	montaža
centr. kuijave za 132,8 %
—	montaža
vodovodov	za 86,4 %
—	elektro-
instalacije	za 150,3 %
Povečanje vrednosti izvršenih del oz. proizvodnje je bilo v preteklem letu, napram letu 1969, doseženo tudi:
—	v	kovinsko predelovalni industriji	za	27,1	%
—	v	industriji elektronaprav	za	28,2	%
—	v	livarski industriji	za	41,1	%
—	v	projektiranju	za	44,2	%
—	pri delu v inozemstvu na zahod, področju za 59,9 %
Omembe vredno je tudi dejstvo, da se je v zadnjih 6 letih povečala vrednost proizvodnje v kovinsko predelovalni industriji za 182%, v proizvodnji elektronaprav za 149%, pri projektiranju za 134%, v investicijski dejavnosti v inozemstvu za 192%, blagovni izvoz pa se je v tem obdobju povečal za 1.832 odstotkov.
Za pretečeno 6-letno obdobje je ugotovljeno,da se serijska proizvodnja obeh naših tovarn mnogo hitreje razvija kot pa individualna, to pa je tudi v skladu z razvojnim programom obeh naših tovarn.
Obrati	Delovne ure		Indeks
	planirane	izvršene	
CKV Ljubljana	911.180	967.885	106,2
CKV Maribor	539.823	598.947	111,0
CKV Koper	190.708	217.996	114,3
Elektromontaža	804.555	932.823	115,9
TEN - skupaj	717.986	726.341	101; 2
- jaki tok	448.054	448.931	100,2
- šibki tok	269.932	277.410	102,8
Trata - skupaj	818.626	806.564	98,5
- kov.ind.	534.970	508.284	95,0
- livarna	283.656	298.280	105,2
Projektivni biro	143.745	147.158	102,4
Avtopark	25.410	24.571	96,7
Program.razv.sl.	24.141	25.402	'105,2
Zastopstvo A.L.	19.590	20.672	105,5
Delo v inozem.-zahod	431.890	480.365	111,2
Delo v inozem.-vzhod	23.718	13.398	56,5
Skupaj	4,651.372	4,962.122	106,7
REALIZACIJA
NARAŠČALA MNOGO HITREJE KOT ŠTEVILO DELAVCEV
Povečane vrednosti dosežene realizacije v zadnjih 6 letih pa glede na istočasni porast cen niso zadosten dokaz za razvoj podjetja, zato je umestno, da posredujemo bralcem tudi podatke o stanju delovne sile v tem obdobju.
V letu 1965 so bili pri podjetju povprečno zaposleni 1.803 delavci, leta 1970 pa 2.326; povečanje znaša torej 29 % ali 523 delavcev. Povečanje je znašalo v montažni dejavnosti 33,8%, v proizvodnji 29,2 %, v vseh ostalih dejavnostih pa 18,3 %. Na osnovi tega lahko zaključimo, daje podjetje doseglo viden
uspeh, saj se je vrednost realizacije povečala v zadnjih 6 ne režijske ure so po planira- materiala povečale za pov-ilstočas- nem k^ču razdeljene na prečno 15%, prav tako pa posamezne obrate. Po planu so bili tudi osebni dohodki je bilo predvideno 234.474 za povprečno 12% višji od ur za upravo in 64.432 ur za planiranih, zato so se temu razvoj, dejansko pa je bilo dejstvu morale prilagoditi opravljeno na upravi tudi cene naših montažnih 248.614 ur, na razvoju pa storitev in proizvodov. Kljub Toda povrnimo se spet k 63.352 ur. Navedene režij- temu pa lahko ugotovimo, podatkom iz preteklega leta. ske ure so v skupnem seštev- da se je produktivnost pove-Za izvršitev planirane reali- ku nasproti planu presežene čala za 4 do 5 %, kar je go-zacije je bilo po planu pred- za 4,4 %.	tovo zelo zadovoljiv uspeh,
videno 2.291 delavcev oz. Primerjava indeksov iz- Planirane obveznosti gle-4,651.372 delovnih ur, de- vršene realizacije po vred- de doseganja realizacije, ana-jansko pa je bilo zaposleno nosti nasproti planu in in- lizirane po gornjih kriterijih, povprečno 2.326 delavcev, deksov izvršenih ur nasproti so po posameznih obratih, ki so opravili 4,962.122 de- planiranim nam pove, da je izraženo v odstotkih, dose-lovnih ur. Plan delovne sile znašal dejanski presežek žene takole: je bil torej presežen za 2 %, vrednosti dosežene realiza-
6,7 %. cije napram planirani CKV Ljubljana 31,73%. Planska naloga je CKV Maribor
nem povečanju števila zapo slenih le za 20,1 %.
REALNO
ZA 4 DO 5 % POVEČANA PRODUKTIVNOST
planirane ure pa za Izvršitev plana delovnih
po obratih je prikazana v ta- bila torej vidno presežena in CKV Koper beli II.	če bi med letom ne prišlo do Elektromontaža
V tem pregledu so upošte- občutnega povečanja cen, bi TEN vane tudi delovne ure uprave lahko trdili, daje bila pro- Trata-kov. ind. in programsko razvojne služ- duktivnost za 31,73 % večja Livarna be, kolikor se nanašajo na od planirane. Znano pa je, Iv. gorica čisto razvojno delo. Navede- da so se cene nekaterih vrst Projekt, biro
Avtopark
Obisti	Realisacija (	v tisočih din]	Indeks
	planirana	izvršena	
CKV Ljubljana	49.200	66.319	134,8
CKV Maribor	28.000	45.118	161,1
CKV Koper	9.900	16.647	168,2
Elektromontaža	46.100	71.401	154,9
TEN - skupaj	36.000	43.467	120,7
- jaki tok	25.000	29.296	117,2
- šibki tok	11.000	14.171	128,8
Trata - skupaj	34.770	40.761	117,2
- kov.ind.	24-600	27.995	113,8
- livarna	10.170	12.766	125,5
Projektivni biro	4.440	7.770	175,0
Avtopark	760	852	112,1
Program. razv .sl.	900	1.314	146,0
Zastopstvo A.L.	-	875	-
Delo v inozemstvu	11.730	17.170	146,4
Skupaj podjetje	221.800	311.694	140,5
Delo v inozem. Skupaj podjetje
Pregled nam pove, da so vsi obrati planske obveznosti zadovoljivo izvršili.
Razmerje med opravljenim proizvodnim in režijskim delom, izkazanim v urah, je znašalo v preteklem letu 72:28, kar je od planiranega slabše za 0,73 %, za kolikor se je povečalo delo v režiji. Doseženi rezultat pa je tudi slabši kot leta 1969, in sicer za 0,77 %. Zaključek
Tabela il teh ugotovitev naj bo tak' šen, da mora v bodoče število proizvodnih delavcev naraščati hitreje kot pa število režijskih delavcev.
NAŠE TERJATVE DO KUPCEV V STALNEM PORASTU
V preteklem letu je bilov zvezi s terjatvami, ki jih je imelo podjetje napram kupcem, vplačano na naš žir° račun 235,105.247 din alj dnevno povprečno 77S.923 din. Dnevni priliv sredstev ie bil pretečeno leto za 45 > višji kot pa leta 1969. R3' zumljivo je, da je moral0 podjetje na drugi strani ^ prejetih sredstev poravnat* sproti tudi svoje obveznost* do dobaviteljev, katerim j6 bilo v teku leta nakazan0 151,222.106 din ali dnevn0 povprečno 499.083 difl-Povprečna dnevna poravnava obveznosti je bila v poteklem letu za 47 % večj3 kot v letu 1969.
Podatki letne analize kažejo, da so odstotki plačan6 realizacije v posameznih tromesečjih približno enaki odstotkom fakturirane realizacije, kar je videti iz objavljanega pregleda.
Kljub sorazmerno ugodnemu prilivu sredstev na žir0 račun, pa naše terjatve d° kupcev stalno naraščajo *” so znašale ob zaključku leta 64,278.206 din.
TUDI PRI PORABI DELOVNEGA ČASA UGODNEJŠI KAZALNIKI
Podrobnejša analiza razpoložljivega delovnega čas3 za leto 1970 pokaže, da h bilo od skupnega možnsS3 števila delovnih ur izgubi)0-no za praznike, dopuste, bolezni in druge izostanke 32 ur na enega delavca, v l°l 1969 pa je ta izguba znaša1' 326 ur ali 1,4 % več. Na en° ga zaposlenega delavca je 0 padlo v povprečju naslediti število izgubljenih delovo^ ur (prvo število se nanaša ** leto 1969, drugo pa na 1° 1970):
~~ za bolezni do 30 dni " Za bolezni nad 30 dni " za druge izostanke
Iz navedenega je razvidno, CKV Ljubljana So vsi kazalniki iz leta CKV Maribor k za podjetje ugodnejši, CKV Koper
Pa so bili v letu 1969.
bistvena odstopanja od Pana in dosežkov v letu ■ y69 pa so ugotovljena pri r)Vršenem delu preko red-§a delovnega časa (nad-. rei; Po planu za leto 1970 bilo predvideno 426.360 v.r, dejansko pa je bilo iz-jersenih 691.461. Povprečno
leta — 1969 za 24,6 od-80— 77 stotka. Po posameznih obratih je odstotno povečanje 31— 39 neto osebnih dohodkov v letu 1970 napram letu 1969 12—	8 naslednje:
20.5 26,8 22,1
23.6 19,2 22,8
Elektromontaža TEN
Trata — kov. ind.
Livarna
Iv. gorica	17,8
Projekt, biro	31,5
Avtopark	21,0
Program, razv. sl.	21,8
Uprava	25,3
Je vsak delavec nodietia	Po Podatklh republiškega
°Prav,l 097 nadur Sanirali etatističnega zavoda znaša Pa snm Ul ’ P !, povprečno povečanje oseb-
Ztlaša torej 83 5 % Za^Ts nih doliodkov v preteklem °dstotl/ J u ■(i letu 21 % v primerjavi z le-nadUrkn P1 JHbi10 1ZVrT,‘h tom 1969- Tako je lahko 1970 ™ v td6law V,oroU ugotoviti, daje naše odstot-C lk0t Ph3 l6ta 9,69‘ no povečanje osebnih do-nega ?rf° redne§a ,delo7- hodkov v primerjavi z repub-
dohn C3Sa Se Je m°ral° Ob- Mirim H J»l, „Jm0li0nr(
hv-n° uvaiati zaradi kratkih , rsilnih rokov montažnih p °z. dobav, proizvodov,
Sji rebne dodatne delovne
PodjetS[preZnih kval.lflkaclJ P.a
O jetJe m moglo dobiti.
Pravičenost dela v nadurah
liškim docela utemeljeno.
DOSEČI
VIŠJE KOLIČNIKE OBRAČANJA IN ZNIŽATI ZALOGE
uspešno poslovanje
IZBOLJŠATI PLANSKO DISCIPLINO
Primešava posameznih vrst planiranih stroškov z dejanskimi kaže sicer precejšnje povečanje, vendar moramo pri tem upoštevati tudi dejstvo, da je bila dosežena ...	.... občutno večja realizacija od
~	JaTT%	J' P,"irane Z »"=1*0 J=V
jeza 17,4%	to vij eno, da so se dejanski
“ KS,"«®	^ “ sMki ”=P™ planiranim
j e a 24 %.	povečali v manjši meri, kot
n .	.	, pa se je povečala realizacija.
Povprečna mesečna vred- Dosežen je za 8,8 odstotkov nost vseh zalog je znašala boijši rezultat od planira„
preteklo leto 36,697.652	Nastali prihranek od-
dl,n “ “ bde tor|l napram pade predvsem na stroške letu 1969 višje za 5,100.159 materi^a in osebne do. din. Vsi obrat, morajo biti hodk v manjši merj na tako usmerjeni k občutne- druge stroške, mu znižanju zalog, da se s jj5 h bi bil lahko še
tem sproste obratna sredstva boljšf če bi obrati posvečali za druge namene.	med letom več pozornosti
Posebno pozornost mora- tistim stroškom, ki so ne-jo obrati v bodoče posvečati odvisni od obsega izvršenih tudi vračanju neporablje- del oz. proizvodnje. Ugotov-nega materiala z gradbišč oz. ljeno je, da so prav ti stalni delavnic v skladišča. V zvezi stroški v večji ali manjši s tem nastajajo po nepotreb- meri preseženi skoro pri nem sorazmerno visoki vseh obratih, do česar pa pri transportni stroški, ki jih je določeni planski disciplini mogoče z dobro pripravo ne bi smelo priti, dela znižati na kar najmanjšo mero. V preteklem letuje znašala vrednost tako vrnjenega materiala 6,917.819 din, kar pomeni 4,39 odstot-
DOSEŽENI CELOTNI DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV
Razumljivo je, da vsakega
Pa '	utia v iiaauraii	puMovanjc
v J.e Podana tudi v doseženi podjetja je zelo pomembna t h realizaciji in dohodku s vezava obratnih sredstev v v zvezi.	.....’ '
126.9
145,2
147,1
133.6 119,4
119.8
119,4
171,0
115.9
138.7
131.6
131.7
p UTEMELJENO ^VEČANJE OSEBNIH DOHODKOV
Pov
zalogah reprodukcijskega materiala, polizdelkih, gotovih izdelkih, nedovršeni proizvodnji in orodju ter inventarju. Na osnovi analize je ugotovljeno, da so se pov-
SuotodekTfnaJža P'“"e'	"ednos.i
182 Ur H 7 1	,. .a zalog v preteklem letu pove-
il torei 7 ".Vil dm.muJ! čale za 16,1 % v primerjavi z eta l9fiqa m’4!° V1SJ1 k0t letom 1969. Po posameznih Prečje „9- Navedeno pov- vrstah
ka vrednosti od skupno vgra- člana delovne skupnosti za-jenega materiala. V letu nima doseženi celotni doho-1969 je znašal ta odstotek dek in njegova delitev, po-5,76. kar pomeni za pre- sebno z ozirom na stabiliza-teklo leto precejšnje izbolj- cijske ukrepe v gospodar-šanje, vendar z doseženim stvu-
uspehom še ne smemo biti Za preteklo leto smo pla-zadovoljni.	nirali 218,509.565 din celot-
Za dobro gospodarjenje nega dohodka, dejansko pa so velikega pomena tudi ko- $mo ga dosegli 309,350.605 ličniki obračanja naložb v din (v obeh navedenih zne-zalogah, terjatvah in osnov- škili ni upoštevana investi-nih sredstvih. Z analizo za cijska dejavnost v inozem-leto 1970 so ugotovljeni na- stvu). Plan je bil torej prese-slednji količniki obračanja: žen za 41,6% ali za
90,841.040 din. Za doseženi
sredstva (za material, storitve, dnevnice, terenske dodatke, nagrade vajencem, amortizacijo, razne druge stroške in izredne izdatke) v vrednosti 191,130.245 din, kar je za 39 odstotkov več, kot je znašal plan. Po odbitku porabljenih sredstev od celotnega dohodka je ostalo še 118,220.360 din dohodka, kije od planiranega večji za 46,1%.
Iz doseženega dohodka je podjetje dolžno najprej izločiti sredstva za kritje pogodbenih in zakonskih obveznosti, ki so znašale za preteklo leto 9,067.875 din in so višje od planiranih za 19,5 %. Ostanek dohodka, ki je še na voljo podjetju v znesku 109,152.485 din, je razdeljen v smislu pravilnika o delitvi dohodka in po sklepu centralnega delavskega sveta na osebne dohodke in bruto sklade v razmerju 80:20. Na osnovi tae delitve je ostalo obratom še nekaj sredstev za izplačilo presežnega dela osebnih dohodkov in 70% sredstev, namenjenih za sklade. Po določilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in po sklepih samoupravnih organov je od skupnih sredstev, namenjenih za osebne dohodke, zadržano za rezervni sklad osebnih dohodkov 2,535.928 din, kar predstavlja 3 % letnih bruto osebnih dohodkov, izplačanih za leto 1970.
Presežni del bruto osebnih dohodkov, ki bo delavcem še izplačan po zaključnem računu za leto 1970, znaša 4,922.088 din. Navedeni znesek je razdeljen na posamezne obrate v razmerju doseženega poslovnega
letom 1969. Po posameznih , —ie no „	, •	■ vrstah pa je odstotno pove-
e|a osehn u Vf S1Stef Čanje ali znižanje povprečen	d°h0dk0V' kl nih mesečnih zalog nasled-
1 vcem se izplačan iz nip.	6
tekleZenega dohodka Pre- J
Na e&a leta kot gibljivi del. — pri reprodukcijskem ma-vj]a °snovi povprečnega šte- terialu - večje za 29,5 % čii„.faposlenih delavcev izra- — pri polizdelkih — večje za
pri gotovih izdelkih -večje za 7,1 %
cUnan
Pa; n neto osebni dohodek
% 20o1ai ZaCel0tn0-Pu0d;
uu^ dm m je višji kot
— za reprodukcijski		dohodek so bila porabljena	uspeha:
material	8,8		
— za polizdelke	16,5	- CKV Ljubljana	1,264.631 din
— za nedokončano		- CKV Maribor	731.567 din
proizvodnjo	18,5	- CKV Koper	325.246 din
- za gotove izdelke	22,2	— Elektromontaža	1,221.478 din
— za teijatve	4,7	- TEN	333.112 din
— za skupne		— Trata z Iv. gorico	370.000 din
obratne naložbe	3,0	— Projekt, biro	213.368 din
— za osnovne naložbe	7,4	— Skupne službe	462.686 din
— za celotne naložbe	2,1		
za plačane praznike za plačane dopuste
. 56 .142
1970	Odstotki letne	realizacije
"17	17,8	plačane 17,4
II . ITt	25,1	25,1
	26,4	26,0
	30.7	31.5
S v j	100,0	100,0
Razdeljena sredstva pre-Navedeni količniki nam stavljajo bruto osebne dopovedo hitrost obračanja hodke, v katerih sta upošte-posameznih vrst naložb, vana tudi 4%-ni stanovanj-Zato mora biti bodoča nalo- ski prispevak in 1 %-ni pri-ga vseh obratov in strokov- spevek za obnovo Skopja, nih služb: doseči čim višje Datum izplačila in število količnike, saj je vsakomur obrokov za izplačilo prese-jasno, da je od hitrosti ob ra- ženega dela osebnih dohod-čanja razpoložljivih sredstev kov še nista določena, v marsičem odvisen poslovni Analiza poslovanja in deli* uspeh podjetja.	tev dohodka vsebujeta še niz
drugih podatkov, ki so v članku izpuščeni zaradi omejenega prostora, vendar sem mnenja, da so navedeni kazalniki zadosten dokaz uspešnega poslovanja vseh obratov in tudi podjetja kot celote. Prav gotovo je želja nas vseh. da bi bilo to leto in vsa naslednja leta tako uspešna kot je bilo preteklo.
A. R.
S SEMINARJA ZA DRUŽBENO POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE
Kadrovska služba — njene naloge in delovni postopki
K

V	centru za družbeno-politič-no izobraževanje pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani je bil v času od oktobra do decembra 1970 tritedenski seminar s širšim programom za vodstvene in strokovne delavce kadrovskih služb v gospodarskih organizacijah. S tega seminarja prinašamo nekaj načelnih mišljenj o kadrovski službi, njenih nalogah in delovnih postopkih.
Če želimo prikazati naloge kadrovske službe v večjem podjetju, moramo najprej poudariti strokovno zasedbo v tej službi.
Brez zadovoljive strokovne zasedbe v kadrovski službi si tudi ne moremo zamišljati izvedbe nalog, ki niso majhne, hkrati pa zelo pomembne. Želeti je, da bi tukaj sodelovali: psiholog, sociolog, inženir za varnost pri delu, industrijski pedagog, referenti z ustrezno srednjo šolsko izobrazbo ter primerna administracija.
VRSTA PRIPRAV
ZA SIGURNEJŠE PLANIRANJE
Startna naloga je ureditev natančne personalne evidence s čim širšimi podatki zaposlenih.
Kakor hitro je to delo zadovoljivo opravljeno, si mora kadrovska služba ustvariti tesno povezavo z glavnimi službami v podjetju. Tu omenjamo predvsem tehnično službo, pravno in analitsko službo ter komercialno in finančno.
llBBlllianiBIIIIHmilllllHMUlUUI
Kasko zavarovanje
^hhhhhhh
V	nekaterih prejšnjih števil- Zavarovalnica jamči tudi za
k ah Glasnika smo v glavnih obri- škodo, nastalo pri reševanju (pri sih prikazali zavarovanje zoper izvlačevanju in prevozu poško-požar in nekatere druge nevar- dovanega vozila od mesta ne-nostne okoliščine ter zavarova- sreče do najbližje delavnice), za nje proti vlomu in ropu.	stroške, nastale pri zavestnem
Nadaljnja pomembna vrsta za- ukrepanju za preprečevanje in varovanja jc avtomobilsko kasko zmanjšanje škode ter pri čišče-zavarovanjc, ki obsega zavarova- nJu kraja nesreče in odvoz ostan-nje avtomobila, prtljage potni- kov vozila do najbližjega mesta, kov v avtomobilu ter nezgodno kjer je dovoljeno odlaganje. ^ zavarovanje voznikov in pot- Zavarovalnica pa ne jamči za nikov	škodo, nastalo potem ko je bilo
Pri kasko zavarovanju je zava- vozilo mobilizirano ali oblastve-rovana nevarnost poškodovanja, no zaseženo; nadalje, če gre za uničenja in izginitve zavarova- uničenje samo kolesnih gum, nega vozila in njegovih delov, ki amortizerjev in vzmeti in torej so v njem zaklenjeni ali na njem na vozilu ne nastanejo hkrati še pritrjeni, če nastane poškodo- druge poškodbe; ne jamči za vanje ali uničenje zaradi pro- obratovalno škodo kot posledico metne nezgode ali nezgode poškodovanja vozila (na primer sploh. tj. nepričakovanega, pre- poškodovanje ležajev v posledici senetljivega dogodka, ki deluje prometne nezgode, pri kateri je od zunaj, neodvisno od zavaro- bil prizadet karter in je izteklo vančcvc ali voznikove volje, ne- olje).
nad no, neposredno in z meha- Posebno premijo pa je treba nično silo na vozilo.	plačati in torej ne zadostuje obi-
Zavarovana je nadalje nevar- čajno zavarovanje^ kaska: če se nost požara, potresa, strele, zavaruje vozilo za škodo, nastalo eksplozije (od zunaj), viharja, Pr' akt i vni udeležbi na tekmo-toče, snežne lavine, padca letala, vanjih; za škodo zaradi poplave; nevarnost poškodovanja zaradi za škodo, nastalo v času, ko je manifestacij, nevarnost tatvine - vozilo oddano v najem brez šo-in ropa ter zlonamernih ali forja, če je to storjeno obrtoma ::nih dejanj oseb, ki nimajo (rent-a-car) in za škode, do kate-upravičenega opravka z vozilom. rih pride zunaj Evrope oziroma
Že v samem začetku delovanja si moramo ustvariti pregled nad tržiščem delovne sile ter ugotoviti tudi njeno ceno. Od tega bodo v marsičem odvisne naše naloge, metode dela in postopki. Sedaj lahko preidemo na seznanjanje s proizvodnim planom ter ugotavljanje delovnih programov. Tu se nam takoj pokažejo neodložljive naloge na področju tekočega planiranja.
Zadovoljitev sprotnih potreb po kadrih še ni pravo planiranje. Da bi si ustvarili pogoje za plani-; ranje, moramo pričeti s temeljitejšo analizo sprememb, ki nastopajo pri kadrih. Pregled starostne strukture v organizaciji nam daje marsikatere zanimive podatke - opozorila. Ugotovitev kvalifikacijske strukture po dejanskem stanju izobrazbe in po dejanski zasedbi delovnih mest odpira serijo novih nalog pri kadrovanju. Razčlenitev fluktuaci-je delovne sile za določeno obdobje izkazuje nove pokazatelje, mimo katerih ne moremo, če želimo sigumeje planirati. Tako dobljeni podatki dajejo širino problematike in možnosti, o katerih nato lahko razpravljajo in sklepajo pristojni organi v podjetju.
Cim prenesemo naše naloge na področje nagrajevanja, se nam sprožijo živi problemi in široko torišče dela, ki je nenehno prisotno pri delu kadrovske službe. V sistemih nagrajevanja iščemo možnost ureditve plačila po
lide, itd. Natančno lahko posl*'
-J--1-- -------it:. :---1---XoyS#
dujemo sugestije izobraže' nemu centru, ker vemo tudi potrebna znanja, posebno manjkajoča. Imamo tudi p? gled, na katerih delovnih mest]8 najpogosteje prihaja do nesreč J poklicnih obolenj. Končno pa' | iz take analize predvsem ve, M mora posameznik delati.
Analiza delovnega mesta naj daje novo nalogo: opis delovh ga mesta. V tem opisu ugotavffi mo dejanske sposobnosti, ki r mora imeti zaposleni: senzorU' psihomotorne, mentalne, kaM) terne, telesne in zdravstvene.1 take analize in zahtev prihajaj’].
delu. Politike nagrajevanja pa ne moremo uspešno usmerjati, če nismo dobili popreje dovolj ustreznih podatkov v lestvici zaposlenih in razporedu notranje strukture kadrov. Jasna nam morajo biti delovna mesta in profili poklicev.
ANALIZA IN OPIS DELOVNIH MEST
do odločitve, kakšne vrste p°K
Ugotavljanje delovne klime znotraj formalnih in neformalnih grup ter njihovega vedenja in vplivanja nam odpira nova področja delovnih odnosov, ki narekujejo marsikatere posege v notranjo organizacijo, vse tja do ustreznih premestitev in razporeditev kadrov. Da pridemo do pravih rezultatov, se moramo posluževati preizkušenih tehnik (ankete, intervjuji). Za dobro sestavo, izvedbo in interpretacijo anketnih rezultatov potrebujemo strokovnjake.
Za ureditev ustrezne sistemizacije delovnih mest ne moremo mimo naloge, ki nas vodi v analizo delovnih mest. S to analizo ugotavljamo delovne naloge, potrebna znanja, telesne in duševne sposobnosti ter okolje, v katerem delajo zaposleni. Čeravno je to delo dolgotrajno, je pa zato koristno. Taka analiza dobro služi za boljše nagrajevanje, bolje smo seznanjeni s pogoji dela, na tej osnovi sigurneje planiramo, vemo za podatke o objavljanju prostih delovnih mest, uspešneje lahko vodimo razgovore, povezava z zdravstveno službo je tesnejša, profili delovnih mest so jasnejši. Premeščanje delavcev na druga delovna mesta je sigumejši in hitrejše. Izvemo, kje lahko zaposlujemo mladino, žene, inva-
cev oziroma profilov kadrov f trebujemo. Zvemo, ali gre K
ozki profil, široki profil, p-tehnika, profil inženirja, dip'
rd1
tenniKa, prom inženirja, uv > miranega inženirja, ali profil K I - ■ • #
gistra. Torej, ko smo ugot' y delovna mesta, poklice, strok0 no izobrazbo, strokovno u$P sobljenost in to uskladili z menklaturo in profili poklic* laže pridemo do sistemizacij] Dobljene ugotovitve pri”1., jamo s celotno dejavno5'1 gospodarske organizacije.
SMERNICE ZA DOBRO NAČRTOVANJE KADROv
Kadrovska služba se mo
ra P6,
vezovati tudi z zunanjimi dej^, ,
niki: zavodi za zaposlovanje, Pj, (
izven naše države, če je vozilo zunaj države več kot en mesec.
Sklenitelj zavarovanja izgubi pravico do odškodnine:	če
upravlja vozilo brez vozniškega dovoljenja, ki je predpisano za to vozilo, ali če je v času prometne nezgode kot voznik pod vplivom alkohola (0,5prom. re-duktivnih snovi v krvi; če je alkotest pozitiven, pa ne poskrbi za krvno analizo; če se po nesreči izmakne preiskavi, pri čemer se v vsakem primeru šteje, da se izmika preiskavi, če nezgode takoj ne prijavi milici).
Zavarovanec nima pravice do odškodnine, če vozilo tehnično ni v redu oziroma ni varno za promet ali če pride do nezgode ob voznikovem drznem tveganju (prehitevanje v nepreglednem ovinku, v koloni ali v megli, divja vožnja v strnjenem naselju in podobno).
če sklene kasko-zavarovanje podjetje, pa nastaja škoda pri vožnji njenega šoferja, zavarovalnica podjetju povrne škodo; ima pa regresni zahtevek zoper šoferja, če bi se izkazalo, daje vozi! pod vplivom alkohola, prehiteval na nepreglednem ovinku, v megli itd.
Zavarovalnica povrne škodo, ugotovljeno po nabavni vrednosti vozila oziroma posameznih sestavnih delov z odbitkom amortizacije zaradi tehničnih in ekonomskih faktorjev (zastarelosti in obrabe). Če ni posebej
dogovorjeno, z zavarovanjem vozila ni krita škoda na dodatni opremi (npr. radio aparat v vozilu).
V primeru tatvine vozila mora sklenitelj zavarovanja vozilo prevzeti, če se vozilo izsledi pred iztekom enega meseca po izvršeni tatvini; če je vozilo kakorkoli poškodovano, zavarovalnica obračuna nastalo škodo. Če pa se vozilo ne izsledi v teku enega meseca, ima sklenitelj zavarovanja pravico zahtevati, da mu zavarovalnica obračuna škodo, kot da gre za popolnoma uničeno vozilo; seveda pa ima sklenitelj zavarovanja tudi pravico, da prevzame ukradeno vozilo in da zahteva od zavarovalnice obračun nastale škode.
Posebno zavarovanje prtljage potnikov v avtomobilih se nanaša samo na stvari osebne uporabe, ki jih imajo voznik in potniki v zavarovanem vozilu ali na njem. Ne štejejo se za prtljago denar, vrednostni papirji in druge listine. Nakit in stvari iz plemenitih kovin so zavarovane do 1/4 zavarovalne vsote, največ pa do 500 N-din.
Posebno nezgodno zavarovanje voznikov in potnikov se lahko sklene ne glede na zdravstveno stanje, splošno delovno zmožnost in starost. Zavarovane so osebe v takšnem številu, kakor je navedeno v polici, če pa so navedene imenoma, so zavarovane samo tiste osebe. q k
klicnimi posvetovalnicami, čj klicnimi šolami, srednjimi š°‘K 1 in fakultetami. Tudi tu jc G I dročje nalog pri zagotavlja™ j ustreznih kadrov za potrebe v ( spodarske organizacije. ‘‘Ti
„—„„i;—„	„ VorlroV5'
opravljene naloge v kadro]^,
službi dajejo možnost načrtovanja kadrov.	j-	l>
Zakonodaja poslovanja, P!J H piši, tolmačenja in drugi zim™,. ^ vplivi pogostokrat naredijo j
z I	eln a tzscrA D rnV 7^* ... ^
drovsko službo togo. Prav zaLjj tega velja princip, da morai	V(
- -	-	j Air
kadrovska služba v svojem u ^ u, vanju prožna in neposredna- t, na teh konceptih postavljena ^ dravska služba dobi pravo me < v podjetju.	i^I "i
Samoupravljanje nastopa rij določen moment v mlajši zg0 < vini naše države in uprave. i6^) y.
primerno mora iskati kadroKj- -služba svoje metode dela. U ^ u5
gojena in uglašena mora bi0 č- že obstoječe kriterije in vredr ^ je nja ter upoštevati obstoječ6 .jjj. e nje v gospodarski organtz To ni majhna naloga.	fai; P
Med dolžnosti, ki jih. P^i ^ sujemo kadrovski službi, -a-tudi ocenjevanje celotnega0^- ^ janja v podjetju. Vedeti ramo, po kakšnem tipu J|j» ] darska organizacija dela, nPLsId ^ in vodi dejavnost. Kadr v v
služba ne more mimo dejsJ.°,j
A' tj8’
kakšnem okolju deluje P°. Kn0 j. Gre za to, ali je to okolje sf a0' h ali nesigurno. Zato tudi % jj- U darska in politična gibanj ^ jejo smernice in vsebin0 ^
kadrovske službe. Iz tega ^ji1 ^ nujnost prilagajanja ,obst jZb°*( j, razmeram pri vplivanju 00 K*#* šanje ekonomsko-gosPooal - i položaja v podjetju.
Vaje enot civilne zaščite v naravi
Aktualno
Obrambne priprave dolžnost nas vseh
Obrambne priprave imajo namen pripraviti celotno pbivalstvo na splošni ljudski odpor v primeru vojne. r®k le-tega naj bi zagotovili vse možne oblike odpora pred morebiti močnejšim sovražnikom.
Najvidnejše oblike obrambe so:
~~ oboroženi boj " preskrbovanje T civilna zaščita.
oz e oblike odpora mora zagotoviti sleherni prebivalec de,oVsi dejavniki naše družbe. S tem v zvezi se morajo tudi oj Vrie in druge organizacije vključiti v vse oblike torj.ra' V oboroženi boj podjetja se vključujejo tudi teri-Jetie !Je enote- Zaradi zagotovitve preskrbovanja je podlih 30^no izvesti ustrezne priprave za delovanje v voj-
razmerah.
terja^z.aščit° delavcev in ma-voj-
nim■ njh sredstev pred 4fU* *cijami in posledicami 'bor morebitnih nesreč pa ,, vedL^Podjetje zagotoviti iz-,t Ukrg° zaščitnih in reševalnih r ta j P°v- To pomeni, da mo-' z^§čit6t^ Sv°je enote civilne ,, aac^6' Zato je že izdelan o- nja v Za zagotovitev delovali1 ta j?vV°Jnih razmerah in tudi •' vaW edbo zaščitnih in reše-J ukrepov, nadalje so že ( ?ašdjt°v‘jene enote civilne l ie tPe‘-Y zadnjem času pa enot t ŠČe na ustanovitvi ,r sPeCiaieYtorialne obrambe in ii Uo nr,rl1Zlranih enot za mest-
f <r 0'
j»
(3
pročje.
lt1ora °vVna organizacija y Se priprave obdelati aktj^. Jv°jih samoupravnih
:Lnar°d
i> t avj.
statutu in pravilnikil. uno obrambo ter ču-
Navi 7°sti’ ki sta že v iz-Za izvedbo vseh pridih., f.P°trebna tudi pre-S() DrP^manbna Sredstva, ki (t^ambrn^6113 z načrtom
Se ?97*o	23 °b"
Te priprave so v našem podjetju zasnovane že dalj časa, vendar seje konkretno delo pričelo šele ob koncu preteklega leta z zasedbo delovnega mesta za področje narodne obrambe. Zavedati pa se moramo, da so obrambne priprave dolžnost celotnega kolektiva, pri čemer nosijo še posebno odgovornost samoupravni organi, vodstveni delavci in družbene organizacije v podjetju. Pri izvedbi priprav so določene težave zlasti pri kadrovanju v enote civilne zaščite, predvsem zaradi sorazmerno mladih zaposlenih ljudi. Čeprav ni nobene nevarnosti, pa moramo biti na vojno pripravljeni, prav tako pa tudi na kako hudo in obsežnejšo nesrečo; to pripravljenost pa bomo dosegli le, če bomo v teh naporih sodelovali po svojih močeh prav vsi, pri čemer nas mora stalno spremljati misel, da nesreča nikoli ne počiva.
E. Ž.
POGLAVITNA FUNKCIJA VARSTVA PRI DELU JE
Ustvarjanje varnih delovnih pogoje?
________1
V naslednjih številkah našega Glasnika naj bi se zvrstilo nekaj aktualnih tem s področja varstva pri delu. Za začetek si poglejmo nekaj splošnih načel o varstvu pri delu, v naslednjih temah pa nameravamo obdelati povsem praktične teme, s katerimi se srečujemo pri vsakodnevnem delu.
Temeljni zakon o varstvu pri delu (TZVD), ki je stopil v veljavo v začetku leta 1965, opušča stari pojem „higiensko in tehnično varstvo" (HTV). Ta pojem je pač ustrezal definiciji, ki jo je prinesel zakon o delovnih razmerjih v letu 1957 in po kate-I rem se varuje zdravje in življenje delavcev pred poškodbami pri delu ter pred poklicnimi in dru-1 gimi boleznimi s higienskimi in tehničnimi varstvenimi ukrepi. Vidimo torej, da je izhodišče ureditve varstva pri delu po tem j zakonu dokaj ozko, dočim je. TZVD postavil precej širše in obsežnejše izhodišče ureditve, saj je po TZVD poglavitna funkcija varstva pri delu ustvarjanje varnih delovnih pogojev; to pa je predvsem preventivna dejavnost, ki se mora pretežno izvrševati v delovnih organizacijah.
Varstvo pri delu je torej celokupnost tehničnih, zdravstvenih, socialnih in drugih ukrepov in sredstev, s katerimi se ustvarjajo varni delovni pogoji oz. se z njimi lahko odpravljajo vzroki poškodb in zdravstvenih okvar ljudi pri delu. Pri tem je treba poudariti 5. člen TZVD, ki pravi, da se varstvo pri delu uresničuje in pospešuje vzporedno z organiziranjem in pospeševanjem produkcijskega, tehnološkega in sploh delovnega procesa.
Celokupno dejavnost na področju varstva pri delu določa torej TZVD. Ta zakon posebej obravnava ukrepe na nekaterih važnejših področjih, npr.:
-	gradbeni objekti, ki so namenjeni za delovne prostore
-	delovne priprave in naprave
-	gibanje ljudi na delu in transport
-	ropot in vibracije
-	električni tok in škodljva sevanja
-	nevarne in škodljive snovi ter požarna varnost
-	zdravstveni pogoji na delu in prva pomoč
-	sredstva za osebno varstvo pri delu in osebna varstvena oprema.
Za vsa navedena področja so v zakonu podane osnovne zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da bi bilo mogoče varstvo pri delu učinkovito izvajati.
Nadalje TZVD določa obveznosti gospodarskih organizacij v zvezi z varstvom pri delu. Te obveznosti so zlasti:
-	določitev norm in nalog v zvezi z izvajanjem in pospeševanjem varstva pri delu (statut in pravilnik o varstvu pri delu)
-	naloge organov samoupravljanja in odgovornih oseb v gospodarskih organizacijah
-	organiziranje varstva pri delu (ustanovitev posebne strokovne službe)
-	poučevanje • in vzgajanje oseb na delu
-	določitev delovnih mest s posebnimi pogoji (na katerih je nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare večja)
-	periodični pregledi in preizkušanja delovnih priprav in naprav
-	posebne obveznosti organizacij (obveznosti do organov za nadzorstvo nad spoštovanjem predpisov o varstvu pri delu).
Naslednje večje poglavje TZVD obravnava pravice in obveznosti oseb na delu.
Med obveznosti oseb na delu prištevamo:
-	pazljivo in vestno opravljanje dela
-	uporaba vseh varnostnih naprav in sredstev
-	upoštevanje predpisanih varnostnih ukrepov
-	izpolnjevanje in dopolnjevanje znanja iz tvarine varstva pri delu
-	pazljivo ravnanje z varnost-
no opremo in vzdrževanje le-te v brezhibnem stanju.
Med pravice oseb na delu pa štejejo:
-	dodelitev vseh potrebnih varnostnih sredstev
-	zahtevati izvršitev določenih varnostnih ukrepov v primeru, da je življenje ali zdravje oseb na delu ogroženo
-	odklonitev dela, dokler ti varnostni ukrepi niso izvedeni
-	zahtevati od odgovorne osebe, da čimbolj izčrpno prikaže nevarnosti pri delu.
TZVD nadalje določa, da sc z določenimi nalogami v zvezi z izvajanjem in pospeševanjem varstva pri delu ukvarjajo posebni strokovni zavodi za varstvo pri delu ter drugi strokovni zavodi. Te določbe, kakor tudi naslednje, ki govore o evidenci, nadzorstvu, kaznih ter končne določbe, pa so za nas manj zanimive.
Razen TZVD se za varstvo oseb pri delu na območju SR Slovenije uporabljajo tudi določbe republiškega zakona o varstvu pri delu (začel veljati sredi leta 1966) ter predpisi, izdani na podlagi teli dveh zakonov, kakor tudi drugi predpisi, ki urejajo posamezna področja varstva pri delu. Zanimivejše določbe teh predpisov pa bomo" obravnavali pozneje.	A. H.
OB ZAKLJUČKU SEZONE
- ;
Še en lep uspeh smučarjev IMP
REZULTATI
Drugega sindikalnega prvenstva Ljubljane v vele- so prejeli tolažilna darila,1 slalomu, ki je bilo v soboto, 6. marca, v Kranjski zmagovita ekipa pa poleg gori, se je udeležilo okrog 500 tekmovalcev iz 68 pokala še kristalno vazo Moški I. kat.: ljubljanskih delovnih kolektivov, ki so skupaj z predsednika Skupščine 1. Žakelj — IMP, 2. Dor-navijači iz podjetij in člani svojih družin naravnost mesta Ljubljane ing. Mihe nik — Zavod za avtomatiza-preplavili Kranjsko goro. Niti hladno vreme, niti Košaka.	cijo, 3. Škuflek - Elek-
poledenela smučišča niso pokvarila vedrega raz- Naše podjetje je prejelo tro .... 10. Mrhar —IMP položenja, kije vladalo tako na tekmovališčih kot pokal za ekipno zmago pri itd. tudi v prostorih hotela Prisank, kjer je bila po- moških v postavi: Žakelj, M „ k f . poldne razglasitev rezultatov.	ing. Naglič, ing. Štrucelj. Ra-
zen tega je Franci Žakelj
1. Bernik — Iskra, 2.
Na startu so pripeli vsake-	-6“ j- *	j v , _ . t k erc 3 _
mu tekmovalcu oz. tekmo- vanja, ter v imenu organiza- prejel medaljo za osvojeno J ^	“ T^hntnštitnt
valki lično značko smu- cijskega odbora zahvalil 33 prvo mesto pri posamez- „	_ c“f.,rn"^ o
čarja. Tekmovalci, raz-	podjetjem, ki so prispevala	mkih. Vsi naši bolje uvrščeni	j	pn - INFP itd ' '	'
vrščeni v tri starostne kate-	številne nagrade za tekmo-	tekmovalci so bili nagrajeni	mg. ouuccij
gorije, so vozili na treh pro- valce, in ne nazadnje še orga- tudi s praktičnimi nagra-	,
gah. Mlajši - do 25. leta sta- nizatorjema prvenstva: Ljub- dami, katere so si lahko sami MosKl 111 Kal" rosti — na bolj zahtevni in	ljanski zvezi za telesno kul-	izbrali. Najvrednejšo nagra-
daljši progi s ciljem v Brsni-	turo in smučarskemu klubu	do je prejel Franci Žakelj, ki	L Bizjak - Turboinstitut,
ni, srednji - do 35. leta - in	Snežinka, ki sta tekmovanje	je kot zmagovalec seveda iz-	Porenta - Javna skladišča,
starejši - nad 35 let - pa na	izvedla zadovoljivo.	bi ral prvi, in	sicer	4-dnevni	3. - 4. Matjašič - Zavod za
lažjih progah z iztekom na Lepili pokalov in	praktič-	izlet v Prago.	avtomatizacijo in Pokoren —
Podlesu. Vendar, kar se tiče	nih nagrad so bili tekmovalci Naša dekleta	to	pot	niso	Elektroprojekt. . .	7. ing.
starostnih omejitev, ni bilo	zares veseli. Zadnje	uvrščeni	nastopila.	Naglič — IMP itd.
čisto tako, ker so starejši, bolj izkušeni smučarji lahko
Ženske I. kat.:
1. Pelan - Jugo tekstil-' Kurnik — Emona, 3. Zafl1' perle — Turboinštitut
Ženske II. kat.:
1. Fanedel — Gospoda1' ska zbornica, 2. Mali Avtomontaža, 3. Gradišar '' Žiro
Ženske III. kat.:
1. Urbar — Emona, 2. Ru par — Iskra
EKIPNE UVRSTITVE: MOŠKI: 1. IMP, 2. ZavO" za avtomatizacijo, 3. ElekU ŽENSKE: 1. Emona,' Jugotekstil, 3. Zavod za a' tematizacijo
Skupna ekipna uvrstit®*
1.	Zavod za avtomatizacij"'
2.	Avtomontaža, 3. Sat®1 nus.
tekmovali med mlajšimi. Tako je na primer nekdanji državni reperezentant in prvak Ludvik Dornik, čeprav je že dopolnil 40 let, tekmoval v prvi kategoriji, in še nekateri drugi tudi. Mnogi se s tem načinom niso strinjali, drugim pa je bilo vseeno.
Razumljivo je, da so večino prvih mest osvojili nekdanji reprezentanti in aktivni tekmovalci: Ljubo Bizjak in Nada Urbar v najstarejši kategoriji, Milan Bernik in Krista Fanedel v srednji kategoriji. Največje presenečenje pa je ponovno pripravil naš Franci Žakelj, ki je zmagal pri naj mlajših in tako premagal favoriziranega Ludvika Dornika. Pri ženskah je v tej kategoriji zmagala Jelka Pelan.
Tekmovalce je ob zaključku prireditve pozdravil Rudi Bregar, predsednik Mestnega sveta sindikatov Ljubljana. Poudaril je razveseljivo množičnost prireditve, ki je bila le vrh poprej izvedenih tekmovanj v ljubljanskih občinah. Smučanje, je dejal Rudi Bregar, je odlična športna rekreacija, zato mu bomo tudi v bodoče v okviru ljubljanskih delovnih kolektivov posvetili še več pozornosti. Prav tako se je v imenu mestnega sindikalnega sveta, ki je bil pokrovitelj tekmo-
NAŠ NAJBOLJŠI SMUČAR SEZONE
Franci Žakelj iz TEN
V letošnji smučarski sezoni je zabeležil vrsto sijajnih tekmovalnih rezultatov. Najprej je v januarju zmagal na izbirnih tekmah IMP v Kranjski gori, ki so služile za sestavo naše ekipe za nastop na ŠIG 71. Nato je v februarju na IX. zimskih ŠIG 71 v skupini najmlajših zasedel odlično 5. mesto med elitno konkurenco. ki predstavlja pravzaprav vrh jugoslovanskega smučanja. Ob zaključku tekmovalne sezone pa je postal še zmagovalec v naj mlajši grupi na sindikalnem prvenstvu Ljubljane v veleslalomu.
Na vprašanje, kje je iskati skrivnost teh njegovih uspehov v smučanju, je odgovoril skromno:
,,V smoli drugih in verjetno tudi v razmeroma slabši konkurenci . . .“ Sicer pa smatra, da je kvalitetni nivo našega delovnega kolektiva tudi na športnem področju zelo visok, treba pa bi bilo poskrbeti za še večjo množič-
nost. s posebnim poudarkom na pritegnitvi žena in deklet k športnemu udejstvovanju.
Franci Žakelj je sedaj star 23 let. doma je iz Žiro v, kot elektrotehnik je že 2 leti zaposlen v konstrukciji naše Tovarne elektronaprav. Smučati je začel že v zgodnji mladosti, vendar ni imel priložnosti, da bi aktivno tekmoval, razen eno leto pri
Alpini v Žirch. Razen s smučanjem se aktivno ukvarja še z namiznim tenisom in z velikim uspehom zastopa naše podjetje tudi na letnih športnih igrali. Nasploh preživi svoj prosti čas največ na športnih igriščih, kot tekmovalec ali pa kot gledalec. V našem kolektivu je, kot pravi, zelo zadovoljen, zlasti še zato, ker mu je tu omogočeno, da lahko pokaže svoje športne sposobnosti. Kot mladega tehnika s sorazmerno nizkimi osebnimi dohodki pa ga tare stanovanjsko vprašanje: sedaj prebiva v samskem domu skupaj s še tremi kolegi in najbrž ni neskromno, če si želi lastno sobo in bolj urejenega življenja.
Je tudi redni obiskovalec nogometnih tekem in smatra, da bo Olimpija na koncu prvenstva osvojila tretje mesto, predvsem po zaslugi Popivode in Amer-ška.
Ko smo se v našem razgovoru povrnili k smuča-
nju. je še povedal, daje bil zmage na sindikalnem prvenstvu Ljubljane še posebno vesel, ker mu je prinesla tudi zelo lepo nagrado: 4-dnevni izlet v Prago-Na vprašanje, kako da so imeli nekateri naši že prekaljeni smučarji v letošnji sezoni manj uspeha, pa je s prepričanjem povedal:
,,Vsi naši najboljši smučarji so imeli v letošnji sezoni izredno smolo, in sicer povsod, kjer smo nastopali skupaj. “
UTRINKI
Odsev uspeha IMP ŠIG 71: na letošnjih smučarskih tečajih SK Novinar je (bolj ali manj) aktivno sodelovalo re' kordno število nadobudnih smučarjev IMP.
Novi ljudje so samo d' sti, ki znajo uspešno d' polniti nove naloge.