LETO IX. 1 januar 1983 glasilo szd občine logatec gaške ce _____ OVICE Najpomembnejše naloge socialne politike v letošnjem letu Gospodarsko stanje, v katerem se je znašla naša družba, brez dvoma vpliva na razvoj družbenih dejavnosti. Stabilizacijsko obnašanje pomeni privarčevati vsak dinar. K takemu obnašanju lahko in mora veliko prispevati skupnost socialnega varstva, saj smo si prav na tem področju z zakoni 'n samoupravnimi sporazumi v zadnjih letih pridobili že toliko raznovrstnih socialnih pravic, da bi jih celo v veliko bogatejših časih težko uresničevali. Z dosedanjo socialno politiko ne moremo biti Povsem zadovoljni. Preveč je bila zaščitniška, premalo pa je spodbujala delavce k spreminjanju razmer jn uresničevanju gospodarske stabilizacije z boljšim delom in večjo storilnostjo. Letos bomo uresničevali aktivno socialno politiko, kar pomeni, da so delo in delovni rezultati temelj socialne varnosti. Socialno pomoč bodo poslej 'ahko dobivali le tisti, ki si kljub 'astnim prizadevanjem ne bodo mogli sami pomagati in bodo, kot Pravimo, »žrtve objektivnih razmer... Ohlapno pojmovanje, kdo in zakaj naj dobi socialno pomoč, je včasih pripeljalo do kopičenja socialnih podpor. Od tega pa je bilo mogoče celo bolje živeti kot od dela lastnih rok. Seveda, kdo bi se pri takšni socialni politiki še Posebej pehal za delom? V teh časih mora predvsem kakšni lažni socialni solidarnosti odzvoniti, med drugim tudi zato, kar bo denarja premalo za že uve-Uavljene socialne pravice in bo treba še bolj kot do sedaj vsak dinar trikrat obrniti, če bomo hoteli, da ga bodo dobili res vsi, ki so družbene denarne pomoči resnično potrebni. Nad temi izdatki bodo morale °adeti strokovne in laične službe v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Preprečevati bodo morale različne manjše ali večje zlorabe. S poostreno družbeno in samoupravno kontrolo pa Se da marsikaj prihraniti, zlasti pri Vplačevanju najrazličnejših nadomestil. Morda še največ na račun "bolniških., izostankov. Dosedanja praksa izplačevanja nI ravno spodbujala k hitri ozdravitvi. Po novem bodo nadomestila za kraj- še izostanke sorazmerno nižja, občutno višja pa bodo za daljše bolezni. Pomembni socialni ukrep je tudi zahteva, naj odslej delovne organizacije sistemsko skrbe za delavce, katerih osebni dohodki so prenizki za preživljanje in zato že dalj časa prejemajo različne oblike socialnih pomoči. Materialne razmere družine kot celote bodo poglavitno merilo pri presoji o tem, kdo je lahko deležen družbene pomoči. Način dajanja teh pomoči se bo tudi spremenil. Namesto denarja naj bi upravičenci prejemali pomoč (tam, kjer je to seveda možno) v funkcionalni obliki, kot npr. plačana oskrbnina v vrtcu, prehrana v šoli, bivanje v dijaškem domu itd. Na tak način bi otrokom v socialno šibkih družinah v resnici najbolj pomagali. Iz vsega napisanega je razvidno, da bo takšno socialno varstvo terjalo individualno presojo, kar pa bomo uresničili le z uvedbo enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pravic. Miloš MAURI Seja izdajateljskega sveta Logaških novic V sredini decembra 1982 se je sestal izdajateljski svet Logaških novic, ki je ocenil uresničevanje programskih usmeritev Logaških novic. Ocena programskih usmeritev Logaških novic je bila oblikovana na seji IO POK SZDL ter sprejeta na POK SZDL. Ocenjeno je bilo, da bo potrebno bolj kot doslej izpolnjevati temeljno vsebinsko zasnovo glasila Logaške novice, sprejeto leta 1975; predvsem obveščati bralce o važnejših dogajanjih v občini in spremljati vsa pozitivna družbena prizadevanja za utrditev socialističnih družbenih odnosov na področju samoupravljanja, razvijanja delegatskih odnosov v skupščinskem sistemu in organizacijah združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnostih. Na seji je bilo sprejeto finančno poročilo Logaških novic za leto 1982 in predlog finančnega načrta za leto 1983. Jakob KOKALJ Novice so stopile v deveto leto Deveto leto izhajanja bodo konec 1983. leta praznovale Logaške novice. Do takrat pa je treba še izdati deset rednih in eno izredno številko občinskega glasila. To ne bo težko, če bo dovolj dopisnikov. Vrata niso zaprta nikomur, ki pošteno in iskreno zapiše svoje mnenje, ki poroča o malih, a zanimivih dogodkih iz svojega kraja, ki s fotografijo zabeleži kako pomembnost. V zadnjem letu se je število dopisnikov sicer občasno povečevalo, a ostalo je le pri zdajšnjem številu. Povabili smo tudi logaške ustvarjalce na literarnem področju, pa ni bilo odziva. Vendar ne bomo kar tako vrgli puške v koruzo. Že v tej številki je zametek nove rub- rike ŠPORTNE VESTI, morda bodo nastale še nove. Najbolj pogrešamo informacij iz delovnih organizacij, o delavcu in krajanu, ki gradi ta naš vsakodnevni socializem. Kdo neki bo najbolje napisal članek o njih, če ne njihovi prijatelji in sosedje. Zato naj ta zapis velja vsem, ki ste do sedaj boječe segali po peresu. Oglasite se! Pa še to. Bodice so nekam izgubile svojo ost. Naostrimo jih na novo. Gotovo ste opazili, da smo sklenili tiskati Novice na časopisnem papirju. Tudi mi skušamo prihraniti kakšen dinar. Upamo na enako čitljivost in kakovost tiska kot poprej. Urednik Delovni ljudje in občani! To je čas velikih obveznosti. Od vseh nas se zahteva ustvarjalni odnos do dela in nalog, doslednost, skupno odgovornost in solidarnost! Za srečnejši in boljši jutri napnimo vse moči danes. Vsi smo na velikem izpitu dela, socialistične morale, discipline in odgovornosti! Bitka za stabilizacijo je glavna bitka sedanjega časa. Bojujmo jo na vsakem mestu - v vsakem domu in družini, v vsaki občini in krajevni skupnosti, v vsaki tovarni in na vsaki njivi, v vsaki šoli, povsod, kjer živimo in delamo. Pod vodstvom zveze komunistov, združeni v socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije, v samoupravni in delovni ofenzivi najširših razsežnosti bomo premagali vse težave. Iz njih bomo prišli še bolj enotni, močnejši in odločnejši, da še naprej gradimo in razvijamo našo socialistično, federativno, samoupravno, neodvisno in neuvrščeno domovino - TITOVO JUGOSLAVIJO. Iz razglasa socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije (Objavljeno v Delu) Nove knjige v naši knjižnici STROKOVNE KNJIGE: Gospodarjenje na kmetijah Tržna prireja mleka in govedi na kmetijah v SRS Preizkušanje sort poljščin in vrtnin v SRS Mladina Slovenije 1982 Študentsko gibanje 1968-72 Tomaž Mastnak: H kritiki stalinizma Michael Mauke: Marxova in Engelsova teorija razredov Razgovori z Marxom in Engelsom Popravi sam C. Bernard: Telo kot stroj Pota Poljske II. Mare Hillel: V imenu rase Jost Herbig: V blodnjaku tajnih služb LEPOSLOVJE: Ajtamatov Čingiz: Dan daljši od življenja Aleksandr Solženicin: Teliček in hrast Elias Canetti: Slepitev Eugene Oneill: Pred zajtrkom Giosue Carducci: Izbrane pesmi Joseph Roth: Radetzkvjeva koračnica James Barvvick: Volčja senca Hellmut Diwald: Boj za svetovna morja KNJIGE ZA OTROKE: Miško Kranjec: Kost Josip Ribičič: Štrukeljček Branko Hofman: Tonka Paconka Emil Smasek: Veliki in mali zajec Smiljan Samec: Leseni konjiček Franc Belčič: Brez preglavice za bistre glavice Zdenek Vvhlidal. O človeku, ki je vse vedel Gertrude Crampton: Veliki godrnjavec Klara Jarunkova: O Tomažu, ki se ni bal teme , . ,.. M. Zeljko Zbor obrtnikov Ob koncu decembra 1982 so se obrtniki zbrali na svojem drugem volilnem zboru. Iztekajo se štiri leta od ustanovitve združenja, zato je bilo na zboru dovolj živahno, saj smo pregledali rezultate dosedanjega dela: ocenili uspehe, skušali poiskati vzroke za kakšen neuspeh in začrtali smernice nadaljnjemu delu. Gospodarski položaj, s svojimi zagatami in nihanji, se odraža tudi v pogojih za delo obrtnikov, zato je bila večina razprave usmerjena v iskanje primerne poti za večjo urejenost in zanesljivejše načrtovanje razvoja. Dosti besedi je bilo namenjenih načrtovani davčni politiki, pa vse manjšemu sorazmerju med izdelavnimi in (zamrznjenimi) prodajnimi cenami, razdeljevanju bonov za gorivo in upravičenosti do dodatnih količin. Razpravo smo sklenili z opredelitvijo, da nam lahko edino več bolj kvalitetnega dela pomaga iz sedanje neugodne situacije, tako v ozkem kot v najširšem merilu. Vendar pa je tre- ba tudi za to nalogo zagotovit temeljnne pogoje za delo, ot tem pa predpisovati tolikšne družbene obveznosti, da jih bc mogoče pokrivati. Po teh razpravah je bila izvoljena nova 30-članska delegatska skupščina združenja in 5 članski nadzorni odbor. Na srečanju po koncu zbora so bils podeljena še priznanja za sodelovanje na letošnjem in lanskem celjskem sejmu. Prejelo jih je trinajst obrtnikov. JagC Priznanja Ob desetletnici Zveze zdru ženj samostojnih obrtnikov, zda Zveze obrtnih združenj Sloveni je, so bila konec decembra LJubljani podeljena priznanji Zveze za ustvarjalno in povezo valno delo na področju obrtništ va. Na slavnostni seji skupščini sta jih prejela tudi dva logaški obrtnika: Franc Rudolf in Vladi Puc, slednji na predlog Zveze. Menimo, da ju bo priznanji spodbudilo k še zavzetejšemi delu. Obema pa tudi iskreni čestitamo. 6 predsedstvo OK SZDL dve seji. 3' Na 32 redni seji je obravnavalo Is med drugim tudi rezultate gos-3' podarjenja v 9. mesecih letošnjega leta v občini Logatec, ki so povprečni. Močno so porasla Porabljena sredstva (31 %). Glede na dosežen dohodek, ki je minimalno porasel, se porazdeli tudi ostalo Izpad dohodka gre v Glavnem na račun Valkartona in to se kaže v celotni bilanci. Računa se, da bo stanje do konca leta za nekaj % boljše Preseg ha področju izvoza je dosegla Konfekcija, motel LOM, KLI -nekoliko manj Glede na situaciji jo je bilo sprejeto stališče, da se ustanovi nov razvojni štab Obravnavan je bil tudi program RTV za leto 1983 Bilo je izrečenih precej pripomb: a) Program RTV je premalo Poučen - preveč se prikazuje nasilje, kriminal; b) preslabo je idejno narav-m nan, premalo je dobrega in kva-S Utetnega mladinskega progra-■J m a. I c) premalo se izkoriščajo not- 1 ranje rezerve na RTV - bolj naj se stabilizacijsko fi obnašajo; g o d) povečanje naročnine za 35 — % ni sprejemljivo, saj je iz reso- 5! lucije razviden razvoj družbenih 5 dejavnosti in teh okvirov naj se ^ drže tudi na RTV, če se jih mora ^ šolstvo in zdravstvo; ^ e) naj postane II program res- J* nično program naše RTV - to bo d dajalo možnost izbora. w. Na tej seji je bila sprejeta tudi « ocena političnega dela na ob- 2 rambnem področju v občini Lo-| gatec Glede organiziranosti J DPo na obrambnem področju je P bilo rečeno, daje v KS organizi-| ranost bolj elastična, odziv s te-- rena ni najboljši, političnega dela na tem področju je bilo Premalo, pri političnem delu v KS bi moralo več pomoči nuditi Predsedstvo OK SZDL. Tudi na Področju usmerjanja mladih v vojaške poklice je bilo premalo Političnega dela, saj je premalo vPisov v miličniške šole in vojske gimnazije. Sp rejet je bil sklep, da se po KK SZDL ustanove KO za SLO 'n DS, kjer tega še ni oz., da tam, kJer ni možnosti za to to prevzame predsedstvo KK SZDL. Sprejeto je bilo tudi poročilo 0 izvedbi programsko-volilnih fj konferenc v KK SZDL. Sprejet je bil tudi sklep o sklicu letne programske seje OK SZDL, ki je bila 17 decembra 1982 Na 33. seji predsedstva OK SZDL, ki je bila skupno z 28. sejo predsedstva občinskega sindikalnega sveta smo obravnavali problematiko Medobčinske zdravstvene skupnosti, kjer smo poenotili stališča do te problematike, ki je bila obravnava tudi na MS SZDL ljubljanske regije. Sprejeta je bila tudi ocena uresničevanja programskih usmeritev Logaških novic. Poleg tega je bil v decembru 1982 tudi posvet s predsedniki krajevnih organizacij SZDL, na katerem smo se dogovorili o aktualnih nalogah KK SZDL, o izobraževanju delegatov, o organizaciji novoletnega praznovanja in o problematiki posameznih KK SZDL. Ponovno smo reševali vprašanje organiziranja taborništva v Logatcu, ker je ta dejavnost zamrla in jo je potrebno ponovno oživeti Sestal se je izdajateljski svet Logaških novic, ki je razpravljal o vsebini novic, kakor tudi o nekaterih možnih spremembah pri organiziranju tiska in urejanja - s posebnim poudarkom na prihranku. Na tej seji je bil tudi sprejet sklep o financiranju LN za leto 1983 17 decembra je bila letna programska seja OK SZDL, na kateri smo spregovorili o vseh področjih delovanja socialistične zveze, o organiziranosti in nalogah v sedanjem trenutku. Sprejet je bil tudi program dela za leto 1983 s posebnim poudarkom na varčevanju, organiziranju svetov potrošnikov, socialni varnosti, stanovanjskem vprašanju V decembru 1982 so se sestali: Ko za kadrovska vprašanja, ki je reševal tekoče kadrovske zadeve; KO za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi, ki se je dogovarjal o tekočih zadevah: KO za družbene organizacije in društva, ki je razpravljal o problematiki Turističnega društva Logatec. Ponovno je bil sklican tudi KO za družbenopolitično izobraževanje, ki je sprejel akcijski program dela Predsedstvo OK SZDL je imelo 28. 12.1982 svojo 34. sejo skupaj z družbenopolitičnim zborom. Na tej seji je bil obravnavan osnutek resolucije o uresničevanju družbenoeko- nomske politike v občini Logatec v letu 1983 Sprejetih je bilo več konkretnih pripomb, ki naj se upoštevajo pri predlogu resolucije. Obravnavano je bilo tudi stanje in razvoj kmetijstva v občini Logatec ter opredelitev hribovskega kmetijstva, kar je bila tudi točka dnevnega reda skupščine. Ker je bilo gradivo preko Logaških novic prepozno dostavljeno delegatom, (3 dni pred sejo), je predsedstvo OK SZDL Logatec predlagalo, da se ta točka umakne z dnevnega reda skupščine. Podobnega mnenja je bil že prej IS SO Logatec, ker v gradivu ni poročila KGZ »Sora« Žiri za področje Rovt. Tudi na osnutek programa dela občinske skupščine je bilo podanih nekaj pripomb, ki naj bi jih prej predelal IS SO Logatec in posredoval na skupščini le izvlečke. Pripombe so bile tudi, da se poročilo KCS obdela v 1 tro-mesečju skupaj s programom za leto 1983 in ne ločeno. Na seji je bil sprejet tudi sklep, da KK SZDL pobirajo članarino v svojih okoljih in sicer 20 din na leto ob tem pa krajanom razdele članske izkaznice, ki so na sedežu OK SZDL Logatec Jakob Kokalj V skladu z določili 4. in 7. člena pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije RAZPISUJE žirija za podeljevanje priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinske konference ZSDL Logatec 5 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1983 Priznanje OF se podeljuje posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena, zlasti: - pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh; - za krepitev SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil; - pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in pri uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Predlog lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Vsak predlog za podelitev priznanja OF je predlagatelj dolžan posredovati tudi žiriji za podeljevanje priznanja OF pri krajevni konferenci ZDL, ki mora o predlogu razpravljati in posredovati mnenje žiriji za podeljevanje priznanja OF pri OK SZDL. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji za podeljevanje priznanja OF pri OK SZDL Logatec, Notranjska 14, najkasneje do 31. marca 1983. Predlogi morajo biti posredovani na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri OK SZDL Logatec. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF PRI OK SZDL LOGATEC LotfaAke NOVICE Pripravljamo kroniko »Logatec z okolico med NOB« Tečejo priprave, da se gradivo o Logatcu z okolico med NOB objavi kot kronološki pregled, obogaten s pričevanji. O tem smo se pogovarjali na sestanku, ki je bil 23. decembra prejšnjega leta v Logatcu. Na sestanku so bili prisotni tovariši: France Popit, Rado Pehaček, Anton Kebe, Andrej Babnik, Franc Dolenc, Jože Simšič. Dora Pakiž, Janez Slaoe, Anton Peternel, Boško Šipka, Viktor Krmavnar, Rudi Lipovec, Franc Jerina, Mihael Kleč, Anton Lu-kančič, Bojan Ožbolt, Andrija Crnica, Karel Leskovec in Jakob Kokalj. Namen sestanka je bil pregled gradiva, ki je za kroniko Logatca med NOB že pripravljen, s tem, da bi prisotni borci in aktivisti dali nanj pripombe in tako prispevali k čimvečji objektivnosti kronike Dogovorjeno je bilo, da naj bi se publikacija imenovala »Logatec z okolico med NOB« in ne le »Kronika Logatca med NOB«, saj se je tedaj na ozemlje današnje logaške občine vezalo več krajev, ki danes niso več v naši občini. Kot že rečeno je bil poseben poudarek na pravilnem pristopu k uresničevanju načela zgodovinske resnice, ki ga tako delo zahteva in ki ga je danes še lahko objektivno uresničiti s pričevanji še živečih prič, aktivistov in borcev. Pričevanja naj bi se prepletala s kronološkimi podatki. V kroniki pa naj dobi svoje mesto tudi Logaški bataljon, tako, da bodo v knjigi navedeni vsi borci bataljona z imenom in priimkom. Ko bo gradivo, ki je že na razpolago, pregledano in bodo napisane pripombe, se bo potrebno sestati in razčistiti nekatere nejasnosti. Posebej je bil pri tem poudarjen sistematičen pristop k zbiranju in urejanju gradiva. Na sestanku je bil imenovan tudi uredniški odbor, katerega člani so: Franc Dolen - predsednik uredniškega odbora; Anton Kebe - koordinator in organizator - urednik, člani -Dora Pakiž, Andrej Babnik, Jože Simšič, Andrija Crnica, Bojan Ožbolt, Rado Pehaček, Karel Leskovec, Franc Dolenc in Franc Marinko Dogovorili smo se, da bo gradivo pripravljeno za tisk do 31. marca 1984.0 založništvu pa se bo potrebno še dogovorni na kasnejših sestankih. Pri tem pa je bilo rečeno, naj s svojimi prispevki sodelujejo vsi občani, ki kakorkoli razpolagajo s podatki iz časa, ki ga bo publikacija zajela. Na seji je bilo tudi govora o pripravah na proslavo 40-letni-ce Logaškega bataljona in 6. srečanja borcev in aktivistov Notranjske, ki bo v Logatcu. Poleg tega pa smo se pogovarjali tudi o odkritju nekaterih obeležij NOV. Jakob Kokalj Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec objavlja na osnovi 25. člena Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Logatec RAZPIS za delno nadomestitev stanarine imetnikom stanovanjske pravice v letu 1983 I. Delna nadomestitev stanarine je namenjena občanom, nosilcem stanovanjske pravice, ki imajo stalno prebivališče v občini Logatec, katerih mesečni dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo mejnega zneska iz tabele, za zavarovanje njihovega življenjskega standarda. Imetnik stanovanjske pravice lahko prejema subvencijo le za stanovanjsko površino, ki je v skladu s 17. členom družbenega dogovora in sicer: Stev članov 1 2 3 4 Manov površina (Jo m 32 45 58 70 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m; Ne glede na določbe 1. in 2. točke, delna nadomestitev stanarine ne pripada prosilcu če: - oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem? - uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost; - je eden od družinskih članov lastnik vseljivega stanovanja, vseljive hiše ali vikenda; - zaseda nadstandardno stanovanje glede na število članov družine in če je odklonil ponuđeno zamenjavo za standardno stanovanje IV. O subvenciji odloča odbor na osnovi vloge za uveljavljanje so-cialnovarstvenih pravic (obrazec DZS 8,40), ki jo prosilci vložijo na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Logatec, Notranjska 14, najkasneje v 30 dneh po objavi v Logaških novicah. Zahtevku je treba priložiti: - potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za leto 1982, - potrdilo o številu članov gospodinjstva, - potrdilo o stalnem bivališču. Subvencija se odobrava za dobo enega leta. Izplačuje se vsake tri mesece. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC ŠPtKTNE VESTI Nova vodstva v krajevnih skupnostih in KK SZDL KS TABOR: predsednik sveta KS.Anton Antiče-vič predsednik P KK SZDL: Murn Dominik sekretar P KK SZDL: Mitja Ftupmk KS HOTEDRŠICA: predsednik sveta KS: Jakob Nagode predsednik P KK SZDL: Andrej Rozman sekretar P KK SZDL: Metka Hupnik KS LAZE: predsednik sveta KS: Slavko Krmavnar predsednik P KK SZDL: Mojca Krmavnar sekretar P KK SZDL: Andrej Muha KS TRATE: predsednik sveta KS: Jože Molk predsednik P KK SZDL: Ivan Gladek sekretar P KK SZDL: Silva Cigale KS ROVTE: predsednik sveta KS: Franc Mlinar presednik skupščine KS: Slavko Šinkovec predsednik P KK SZDL: Franc Za-goričnik sekretar P KK SZDL: Irma Likar KS VRH: predsednik sveta KS: Niko Oblak presednik P KK SZDL: Jože Zusl sekretar P KK SZDL: Evlalija Čelik V KS Naklo Dodo volitve opravljene v letu 1983 - Pohorje, 25. 12. 1982 Na Arehu je bila kategorizira-cijska tekma v smuških tekih. Udeležba 207 tekačev iz 18 klubov iz vse Slovenije je ustvarila močno konkurenco in zelo visoko kvalitetno raven tekmovanja, saj so bili na prvi tekmi v tej sezoni zbrani vsi najboljši tekači. Rezultati logaških tekačev so bili: Cicibani: 2. mesto - Jure Smole, 3. - Marko Leskovec, 5. - Gregor Prezelj Mlajše pionirke: 9. - Irena Leskovec, 12. - Malnar Melita, 13 - Brigita Nagode Starejši pionirji: 14. - Alojz Molk, 18. - Mam Rafael Starejše pionirke: 14. - Bernarda Slabe, 16. - Darja Prezelj Mlajši mladinci: 23. - Tone Nagode Mlajše mladinke. 10. - Mojca Šemrov Starejši mladinci: 12. - Marko Dodič - Rateče, 3. 1, 1983 Meddruštvena tekma za 19. Rožičev memorial. Udeležba 244 tekmovalcev iz 16 klubov. Rezultati tekmovalcev iz Logatca so bili taki: Mlajši pionirji: 34. mesto Marko Leskovec, 35. - Gregor Prezelj, 39 - Jure Smole Mlajše pionirke: 13. - Irena Leskovec, 17. - Melita Malnar, 18. Brigita Nagode Starejši pionirji: 10. - Rafael Mam, 11. - Alojz Molk Starejše pionirke: 14. - Mojca Usenik, 15. - Prezelj Darja Mlajši mladinci: 27. - Tone Nagode Mlajše mladinke: 9. - Milojka Cigale, 10. Judita Sovan, 11. -Mojca Semrov Starejši mladinci: 18 - Marko Dodič Narodna zaščita - Težišče aktivnosti pri uresničevanju nalog socialistične zveze v programskih usmeritvah za leto 1983 bo na področju nalog SLO in DS v pripravah in organizaciji izvedbe akcije o NNNP 83, nadaljevanje usposabljanja delovnih ljudi in občanov, pridobivanja mladih za vojaške poklice in usposabljanje pripadnikov narodne zaščite. In kaj je to narodna zaščita? Že nekaj let se v svojih krajevnih in delavnih skupnostih srečujemo z organizacijo narodne zaščite. Marsikdo med nami je že opravljal posamezne naloge kot pripadnik NZ. Kljub temu pa se marsikje in marsikdaj napačno pojmuje vlogo in namen narodne zaščite. Narodna zaščita je organiziran del družbene samozaščite. Tako na kratko lahko odgovorimo na to vprašanje. Poznavanje smisla NZ pa je vendarle pomanjkljivo, če ne poznamo bistva DRUŽBENE SAMOZAŠČITE. To ni organizacija, temveč gibanje, neprekinjena aktivnost vseh delavnih ljudi in občanov, skupnosti in organizacij za obvarovanje našega samoupravnega socialističnega družbenega reda. Je sestavni del samoupravnih pravic in dolžnosti. Krepitev samoupravljanja na vseh ravneh je naše konkretno družbeno samozaščitno ravnanje. Vsakdo ima vsak trenutek in na vsakem kraju priliko, da se samozaščitno dobro ali slabo obnaša. Odnosi v družini, v stanovanjskem bloku, v trgovinah, na ulici, med sosedi, v tovarniških prostorih, na vasi ali pa v šolskem prostoru so naša najbližja priložnost, da se samozaščitno izkažemo. Tudi naš odnos do družbene in zasebne lastnine je spričevalo naše samozaščitne zrelosti in aktivnosti. kaj je to? Varstvo neodvisnosti in nedotakljivosti države, ustavne ureditve, bratstva in enotnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti; samoupravnih pravic in svoboščin občana, družbene lastnine in premoženja ter zagotavljanje osebne in premoženjske varnosti človeka, je VARNOSTNA FUNKCIJA. To izvajamo množično v obliki družbene samozaščite in njenim organiziranim delom, ki mu pravimo NARODNA ZAŠČITA. Zato je prvenstvena naloga varovanje delovnih ljudi in občanov, pogojev za njihovo delo, proizvajalnih sredstev, družbenih dobrin, s katerimi ljudje upravljajo in okolja, v katerem bivajo. To so naloge, ki so sestavni del našega življenja in dela in smo jih pripravljeni in sposobni sami izvršiti. Ko bi bil ogrožen naš družbeni red, bi ga NZ branila tudi z orožjem v roki. Tudi za to smo sposobni in pripravljeni. Narodno zaščito organiziramo v vseh krajevnih skupnostih, temeljnih in enovitih organizacijah združenega dela in v vseh drugih delovnih skupnostih, ki nimajo značaj OZD. NZ sestavljajo vsi delavni ljudje, ki so zaposleni v OZD in vsi krajani krajevne skupnosti. Tudi žene in matere ter vojaški obvezniki. So pa tudi nekatere omejitve, ki jih zdaj ne bi navajali. Narodno zaščito vodi načelnik in njegovi pomočniki, ki jih imenuje organ upravljanja in imajo vrsto odgovornih obveznosti. Nimajo pa svoje uniforme, pač pa v času opravljanja dolžnosti nosijo na levem rokavu znak NZ, ki je natisnjen na rdečem narokavniku. V izjemnih primerih pa nosijo ZAHVALA ob boleti izgubi našega dragega moža in očeta IVANA MODICA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, darovali cvetje in ga spremili na njegovi poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom in dr. Skvarči za njihov trud ob nenadnem slovesu. Prisrčna hvala tudi govornikoma za poslovilne besede, pevcem in g. župniku za opravljeni obred. Vsi njegovi zaščitniki tudi orožje in so tudi usposobljeni za ravnanje z njim. Prek ■ družbene samozaščite tudi nadaljujemo izročilo revolucionarnega narodnoosvobodilnega gibanja. In končno: družbena samozaščita se razvija tudi zato, da se ob večji odgovornosti celotne družbe in posameznika učinkoviteje spopadamo s kakršnimkoli ogrožanjem pridobljenih socialističnih samoupravnih vrednot in učinkovitejšim zavarovanjem naših življenj in našega imetja. Vidimo torej, da narodna zaščita opravlja tiste naloge druž- Zanimiv informativni dan Konec decembra 1982 je Obrtno združenje Logatec s skupnostjo za zaposlovanje izvedlo akcijo, ki naj bi pomagala učencem pri poklicnem usmerjanju. 21 učencev obeh logaških šol si je ogledalo mizarsko, strugar-sko, avtomehanično in kovinarsko delavnico ter popularno »ladjedelnico« - obratovalnico za izdelovanje manjših plovil in opreme. Učenci so z zanimanjem opazovali obrtnike, ki so jim prikazali zanimivejše operacije, del organizacije dela in tehnologije. Uence sta spremljala tudi šolski psiholog in predstavnik združenja Igor Tomažič. ZAHVALA ob boleči in prezgodnji izgubi ljubega moža in očka ZDRAVKA RAVNIKARJA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani in mi pomagali Iskrena hvala kolektivu Gostinstva Logatec in kolektivu motela Lom, hvala prijateljem in nekdanjim sodelavcem motela Lom, ki so mi pomagali in ga v tako velikem številu pospremili v prerani grob. Hkrati se zahvaljujem vsem zdravstvenim delavcem, direktorju Gostinstva Logatec za poslovilne besede ter g župniku in pevskemu zboru iz Hotedršice Žalujoča žena Zvonka z Robertom in Suzano bene samozaščite, ki zahtevajo organiziran in strokoven pristop. In na koncu primer: Če je kje kaka večja prireditev, vemo, da je na njej zaradi velikega števila udeležencev potreben organiziran red, ki ga nikakor ne more izvajati vsak udeleženec po svoje. Včasih so pri tem sodelovali izključno miličniki. Danes tako nalogo zelo uspešno opravlja narodna zaščita, ne kot podaljšana roka milice, temveč kot organiziran del družbene samozaščite. Roman Stana Za marsikaterega osmošolca kar zanimiv ogled. Tako se bodo letošnji osmošolci morda lažje odločili za katerega od teh poklicev. Jago Povezovanje s sosedi Ob koncu decembra smo se predstavniki logaškega in vrhniškega obrtnega združenja dogovorili za delovni sestanek vodstev obeh združenj Spoznali naj bi se med seboj in izmenjali izkušnje o dosedanjem delu. Menimo, da bi bilo to spodbudno za obe sosednji združenji, za naše še posebej, saj smo že večkrat lahko dojeli, da prevelika zaprtost in otepanje z lastnimi težavami ne rodi kakih posebnih, največkrat pa sploh nikakršnih, uspehov. Jago Ko bi jaz gradila svet Ko bi jaz gradila svet, drugačen kot današnji bi bil, na njem se pijanec, narkoman nikoli ne bi rodil. Ko bi jaz gradila svet, bogati nam vzor ne bi bili, ker jim blišč in sijaj pomeni vse, medtem ko človek na zadnjem mestu je. Ko bi jaz gradila svet, belih, črnih in rumenih ne bi delili, saj smo se s srcem, ponosom in dušo na današnji svet rodili. Safeta Harbaš, O.Š. »8 talcev« Logatec ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega HERMANA PAVLINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam pomagali v težkih trenutkih slovesa. Posebno se zahvaljujemo dr. Skvarči za zdravniško pomoč, Borutu Gostiši za vse njegovo prizadevanje ob nesreči, sostanovalcem, sodelavcem in kolektivu KLI Logatec za vso pomoč, ki je ne bomo pozabili. Prisrčna hvala tudi g župniku, vsem pevcem, Pihalnemu orkestru Logatec in govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči: mama Ivanka, brat Emil in sestra Jana Pomembnejši sklepi 7. skupne seje vseh zborov občinske skupščine Po razpravi so delegati sprejeli naslednje sklepe: 1. Sprejme se osnutek resolucije o uresničevanju družbenoekonomske politike v občini Logatec v ietu 1983 skupaj s predlogi in pripombami, ki so bile dane v razpravi. 2. Osnutek resolucije naj se aopolni na podlagi določil sprejete zvezne in republiške resolucije in drugih predpisov, ki bodo sprejeti v tem obdobju. 3. Razprava o osnutku resolucije naj traja do 15 januarja 1983, pripombe in predloge pa je potrebno posredovati komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje SO Logatec. - Obravnavo točke: Ocena stanja in razvoja kmetijstva v Člani dopisniskega krožka smo se pogovarjali z učenci, ki se učijo v novih šolskih prostorih. Povprašali smo jih, če se še spominjajo aeia v starem šolskem poslopju. - V stari šoli nas je pozimi večkrat zeblo - Ker nismo mogli zračiti, je bilo v razredu zadušijivo - Na okna spioh nismo mogli pritrditi zaves, da di gledali dia-filme. Tako so pripovedovan učenci drugega razreda. Primerjali delo v stari in novi zgradbi: - Učenje v stari šoli je bilo zelo nevarno, ker smo se vseiej bali. da bi se zrušil stolp nad našimi glavami. V novem poslopju smo dobili iepše in svetlejše razrede, prostor za malico in knjižnico. Najbolj pa mi je všeč čistoča, red ter prijateljstvo med učenci in učitelji - V stari šoli so bili razredi podprti, bilo je mrzio. Nova šola mi je tako všeč, da se ne morem odločiti, kaj je najlepše. Zanimalo nas je še, česa so najbolj veseli: - Najbolj sem vesela tople vode. Tudi pri iikovni vzgoji je sedaj delo lažje, ker imamo v učilnici vodo. - V učilnicah je veliko omar in vsak učenec ima svoj kotiček za šolske potrebščine. - Med odmorom se lahko razgibamo in družimo z vrstniki Tuai »račke« zaplešemo! Pa ne samo učenci, tudi snažilke delajo v drugačnem okolju. Ko smo jih radovedno spraševali, kakšno je sedaj njihovo delo, občini Logatec in Opredelitve hribovskega kmetijstva so delegati preložili na naslednjo sejo ker je bilo delegacijam na voijo premalo časa za Kvalitetnejšo obravnavo v združenem delu in krajevnih sKupnostih. - Delegati zborov so obravnavali se osnutek programa dela občinske SKupsčine in njenin zborov v letu 1983, h kateremu so dali nekaj konkretnih pripomb in predlogov in sprejeli naslednji sklep: Sprejme se osnutek programa dela občinske skupščine in njenih zborov skupaj s predlaganimi pripombami. - O reševanju posameznih Kadrovskih zadev je občinske skupščina sprejela naslednje sklepe: so povedale da ni nič lažje Opazile pa so, da učenci bolj pazijo na nove prostore Ne pišejo po stenah in klopeh Tudi divjajo ne Vse lepo in prav - toda kaj bo s staro šolo. smo pomislili S tem vprašanjem sta se dva mlada novinarja malce boječe napotila k tovarišici ravnateljici - Veseli smo bili, da smo dobili novo šolo, vendar na staro ne bomo pozabili. Ze sedaj smo prostore v stari šoli koristno uporabili Na podstrešju sta dva slikarka ateljeja, ki sta ju najela slikarja iz Logatca. V učilnici, ki jo je uporabljal tretji razred, bo prostor za zgodovinski arhiv logaških ustanov. Urejamo učilnice, v katerih bosta prometni in etnografski krožek eno učilnico v pritličju pa bomo uporabili za modelarski krožek. Vse delo bo teklo tudi pozimi, ker je stara peč za centralno kurjavo popravljena. Vrtnarski krožek bo skrbel za okolico stare šole. Učenci so posadili veliko cvetja in okrasnega grmičja. Stara šola je zaščitena kot pomembna spomeniška zgradba. Kmalu bo doživela svojo stoletnico, a ne bo zapuščena. V njej bo še vedno šolski živ-žav in vsi uporabni prostori bodo služili svojemu namenu. Bili smo zadovoljni, ker smo dobili veliko zanimivih odgovorov Člani dopisniskega krožka OŠ Edvarda Kardelja Logatec 1. V skupščino kmetijSKo zemljiške skupnosti Logatec se imenujejo delegati družbenopolitične skupnosti: Jože Omerzu - delegat KS Tabor Janez Turk - delegat KS Naklo Ivan Cigale - delegat KS Rovte Razrešijo se dosedanji člani: Roman Osterc Janez Slabe joze Urbančič 2. Za pOKiicnega sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani se izvoli Dušan Košir. Sklep velja, ko ga sprejmejo občinske skupščine območja Sodišča združenega dela v Ljubljani. Občinska skupščina je 29. 12. 1982 imela skupno sejo vsen treh zborov. - Na njej je bila pozornost usmerjena k osnutku resolucije o uresničevanju družbenoekonomske politike v občini Logatec v letu 1983, ki določa okvire in možnosti delovanja na posameznih področjin v občini. V razpravi je bilo izraženo mnenje, da je osnutek resolucije preveč načelen in da v premajhni meri nakazuje reševanje vprašanj na posameznih področjih v občini. Delegati so opozorili tudi na vprašanje predvidene (dokaj) nizke rasti zaposlovanja v oočini (1 %), kar pomeni, au si oooo morali mladi, ki prinajajo iz šol iskati delo v drugin občinah. K poglavju osnutka resolucije »Naloge na področju naložb« je bila aana pripomba, da bi bilo potrebno konkretno opredeliti, katere objekte iz programa samoprispevka bomo pričeli graditi v letu 1983. V razpravi je bilo postavljeno tudi vprašanje ali ni planirano 22 % povečanje dohodka v primerjavi s preteklim letom v občini, zastavljeno preveč optimistično, če upoštevamo gospodarske razmere zlasti v II. polletju 1982 leta in v letu 1983. Osnutek resolucije pa bi po mnenju delegatov moral vsebovati tudi naloge na področju družbeno usmerjene graditve stanovanj. 3. \ Izvolijo se vsi predlagani sodniki porotniki Temeljnega sodišča v Ljubljani iz SO Cerknica, Domžale. Grosuplje, Hrastnik, Kočevje, Kamnik, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljanu Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi. Sklep velja, ko ga sprejmejo vse občinske skupščine z območja Temeljnega sodišča v Ljubljani. 4. Za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožil stva v Ljubljani se imenuje Zaenko Cujnik, rojen 6. 4. 1950 na Klancu pri Gabrovki s stalnim prebivališčem v Ljubljani, Črnuče, Pot Draga Jakopiča 30. Ta'sklep velja, ko ga sprejmejo občinske skupščine - ustanoviteljice Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Sekretariat SO in IS an im a nas Na delegatsko vprašanje, ki ga je postavila na 5. skupni seji ZZD in ZKS delegatka UO SO, DPO, SIS in PM, dajemo pojasnilo obeh osnovnih šol: Glede na drugačen delovni čas staršev smo napravili anketo med starši otrok in ugotovili, da so na razredni stopnji le 4 učenci potrebni varstva. Glede na tako majhno število otrok ni mogoče organizirati podaljšanega bivanja. Ravnateljica OŠ E. Kardelj Majda Osterc Osnovna šola »8 talcev« Logatec je izvedla anketo med starši otrok od 1. do 4. razreda z namenom, da ugotovimo, koliko otrok potrebuje dopolnilno varstvo z ozirom na nov delovnik nekaterih delovnih organizacij. Analiza je pokazala, da je prijavljenih 8 otrok. Ker je to storitev, ki ni ovrednotena v letnem programu, smo o tem seznanili skupščino občinske izobraževalne skupnosti, ki je sicer vprašanje sprejela, dokončno pa bo o tem sklepal koordinacijski odbor pri občinski izobraževalni skupnosti. Podobno vprašanje smo zastavili tudi glede varstva otrok med zimskimi počitnicami. Ravnatelj OŠ »8 talcev« Pavel Smrtnik Stara šola ne bo zapuščena KULTURNA KRONIKA I Za praznik JLA. - Na predvečer obletnice jugoslovanske ljudske .armade je bila osrednja proslava v veliki dvorani Narodnega doma. '°red polno dvorano je govornik orisal zgodovinsko pot naših obrambnih sil, uspehe, obrambno sposobnost in vse večjo povezanost Armade in delovnih ljudi Jugoslavije. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji, mladinci in vojaki, vojaški vokalni kvartet, otroški ^-bor osnovne šole »8 talcev« in Pihalni orkester. Na sam praznični dan pa so obiskali logaško vojaško enoto predstavniki DPS, DPO in OZD in učenci osnovne šole Edvarda Kardelja, so pripravili vojakom prikupen praznični nastop. Novoletni spored. - Osnovna šola »8 talcev« je tudi letos pripravila pisani sprevod dedka Mraza. Nepregledno število pravljičnih ■bodob se je vilo po logaških ulicah, pa znanilci sreče, pa godci - vse %° je spremljalo dedka Mraza, na vozu pozdravljajoč množico otrok 15 starši. Večer je bil resnično lep: milo vreme, veliko zidane volje, W jo je raztresal dedek Mraz in ki se je s kuštravimi željami zajedala I srečno novo leto. 1 |( Koncert na Silvestrovo. - Logaški oktet je bil letos na Silvest-;i'ovo gost cerkljanske Ete. V silvestrskem večeru, ki se ga redoma udeležuje kaka stotina Hrvatov iz Siska in zagrebške okolice, je sodeloval s koncertnim nastopom tudi Logaški oktet z izborom pri-i^odnic, primernih za veselo, radostno in radoživo silvestrovanje. Za F Priložnost je oktet pripravil še dvoje zagorskih pesmi, ki sta bili deležni nadvse bučnega navdušenja. Se razume, da so obema pesnima pripevali vsi hrvaški gostje. - Čudovito se je zdelo gostom, oktetu pa nič drugače. maš Republiški zborovski seminar. - Sredi decembra je Zveza kul-urnih organizacij Slovenije pripravila v ljubljanskem Cankarjevem Pomu seminar za zborovodje. Tudi štirje logaški zborovodje so se Seminarja udeležili in bili mnenja, da tako kakovostnega seminarja ie niso obiskali. Poleg teoretičnega je bilo tudi mnogo praktičnega jflela. Posebno kakovosten je bil tisti del seminarja, ko je zborovodja beograjskega akademskega zbora Branko Krsmanovič Darinka Ma-Jjć-Marović praktično pokazala svoje delo. Demonstracijski zbor je J*'1 Učiteljski pevski zbor, v katerem prepeva peti logaški zborovodja- Taki seminarji, ki se vrste dvakrat na leto, so gotovo v pomoč tudi 5°9aškim pevovodjem, posebno še tistim, ki so šele pred kratkim prevzeli delo s pevci. P. s. }>Glavn' je, da smo zdrav' in da mamo za vodo in elektriko« ti domu. Res se nismo sprostili In nasmejali. Marsikdo pa se je navdušil ob poslušanju in gledanju naših mladih ustvarjalcev. Matjaža že dobro poznamo pa vendar nas vedno znova preseneti; violinistka Nežka je odigrala koncert in se za svoj prvi nastop dobro odrezala. Posebne pozornosti sta bili deležni plesalki, ki sta v koreografiji Lidije Burk odlično izvedli ples, ki bi zaradi posebnega pristopa k delu zaslužil boljšo predstavitev Veliki plakati so vabili na ve-2er zidane volje staro in mlado, pa še otroke povrhu. In v dvorano kulturnega doma v Gornjem °gatcu se nas je tisti nedeljski jVečer nagnetlo res mnogo. Nekateri so celo stali in željno prikovali trenutke sprostitve, meha in zabave, ki so jo obljubili plakati. Marsikdo si je rekel: Pa kaj, če danes zamudim TV Enevnik, saj nam kar naprej go-°riJo o ukrepih in težavah in .. ale večer pa bo vesel in v *ido« zavit, bo zato v ponede-iek lažje v službi. Šel bom!« zamišljeni smo zrli v velik napis V* odru in čakali na nastop tovariša smeha in tovarišice zida- ne volje. Pričakali smo. Nastopili so: kitarist Igor, flavtist Matjaž, violinistka Nežka, skupina Rimska cesta, vojaki in plesalki skupine Društva mladih glasbenikov ter Andrej Žigon, ki si je na vso moč prizadeval spraviti poslušalce v dobro voljo. In nas tudi je: z iskanjem zvezkov, za-penjanjem kitare in naravnavanjem mikrofona pa še z nekaj »duhovitimi« opazkami o logaški kravatarski kulturi, o bencinskih bonih in drugih ukrepih ter z »dovršenim« dirigiranjem svojega lastnega proznega dela. Po končani predstavi smo si ogledali še razstavo fotografij v preddverju dvorane in odšli pro- (gledalci so bili namreč nemalo presenečeni, ker ob plesu ni bilo glasbene spremljave.) Ansambel mladih Rimska cesta je s svojim prisrčnim nastopom pokazal, da še veliko obeta. Od zidane volje je torej ostal le v meglo zavit nasmeh in misel, da mora tudi nekravatarska kulturna slika imeti svoj okvir. Ideja o večeru je bila namreč lepa, pohvale vredna, a treba bi jo bilo izpeljati. B. K. Iz zornega kota nekam vmes? Razmišljanje ob članku »Le na pol poti« je razmišljalo tudi dokaj mimo in daleč daleč mimo. Tudi prav. Sem za različne zorne kote. Sploh če si z njimi lahko kaj pomoremo. Če se z njimi ne zaslepljamo. V decembrskih Logaških novicah je razmišljal Ja'r. Navsezadnje zelo zanimivo branje. In tov. maš je lahko izjemno zadovoljen, saj Ja'r »načelno nima nič proti vsebini članka«, (pravilno le do pol poti in ne Le na pol poti - op. maš) Torej Ja'r soglaša - načelno, seveda - z vsebino članka Le do pol poti. Pa ne samo to: tov. maš je lahko presrečen, saj mu Ja'r priznava, da »nimajo vsi toliko daru za pisanje, kot ga ima tov. Maš«. Hvala! Resnično hvala, tov. Ja'r. Manj vesel in še manj srečen pa je tov. maš, če mu kdorkoli -tedaj tudi tov. Ja' r - podtika, kar mu ne gre. Za primer: »tov. maš je bil dolga leta predsednik ... in ZKO« (Zveza kulturnih organizacij - op. maš). Dragi tov. Ja'r, ta informacija je zmotna, kot je zmotna tudi trditev, da je tov. maš kritiziral (v zvezi z minulim stanjem na glasbeni šoli) »IS SO Logatec«. Očitek (neodgovornosti je šel skupščini občine in ne izvršnemu svetu. In potem tista dolga, ganljiva in presunljiva pasaža o Društvu mladih glasbenikov, na katerega je bil »vsa ta leta pisec (»maš«) napadalec. Čemu pa spet to? Od kod to? Naj mi oprosti, tov. Ja'r, če sem v zmoti, vendar se mi vse tako dozdeva, da tov Ja'r ni prebral vseh 43 maševih zapisov v zvezi z Društvom mladih glasbenikov, koder je »maš« vsa ta leta« poročal o nastopih, o delu, uspehih (nikoli o neuspehih), o načrtih DMG, pa vzpodbujal, svetoval; dvakrat pa poskušal uravnavati krivine (ki jih ni zakrivilo društvo, kar je »maš« obakrat poudarjal). - Da, da. Tako je s to rečjo. Seveda. - Ni vselej predobro preveč na pamet »razmišljati« Dramatiki in pevci in ne vem še kdo vse - se bodo že zmenili. In na koncu. »Dragi Ja'r, ali ne ostaja temeljno vprašanje iz članka tov. »maša« še vedno le vprašanje? maš Še en odgovor na odgovor Članek tov. Ja'r v prejšnji številki Logaških novic naj bi bil polemičen. Pa ni. Vsaka polemika se dotika nekega problema in ima svoja izhodišča. Tovariš »maš« je v septembrskem članku razpravljal o uspešnosti glasbene šole. Pisanje tov. Ja'r se je od tega oddaljilo, skakalo od DMG do tov. »maša« osebno. Zelo sem začuden, da s tov. »mašem« polemizira Ja'r, ne pa odgovorni v glasbeni šoli, ki so dolžni, da zavrnejo trditve tov. maša - če so neresnične. Človek se nasmehne v kakš- na protislovja je v članku zašel tov. Ja"r. Sam navaja, da učenci hodijo po glasbeno znanje v Ljubljano, na Vrhniko ... Trditev, da to ni nič narobe, je nevzdržna. Pedagogi, ki poučujejo v glasbeni šoli, morajo imeti tako strokovno znanje, da ni potrebno učence pošiljati drugam po tisto izobrazbo, ki jim jo je po učnem načrtu dolžna nuditi nižja glasbena šola. Učitelj mora imeti najmanj višjo izobrazbo odgovarjajočega inštrumenta in potem ne sme biti vprašanje, da ne bi posameznega učenca pripra- vabimo vas Februar je mesec, ki ga imenujemo kulturnega. Prav na kulturni praznik, 8. februarja, bomo v logaškem Kinu zavrteli slovenski tiim najnovejše proizvodnje To je v filmski jezik prelita zgodba prvega slovenskega romana DESETI BRAT, po katerem je scenarij napisal Vojko Duletič. Sam je film tudi zrežiral. Mislim, da je tokrat dovolj, da film le najavimo, saj o vsebini ni treba izgubljati besed. Poznati jo mora vsak Slovenec. Povejmo, da igra vlogo desetega brata Radko Polič in vlogo Kerjavlja Bert Sotlar. Mislim, da bo vsakomur zanimivo preveriti, kako je bil Duletič uspešen pri ekranizaciji klasičnega slovenskega dela. Ker smo doma na Notranjskem, povejmo še podatek, da so večino filma, predvsem notranjih posnetkov, posneli v gradu Snežniku v Loški dolini. V februarju bomo slišali s platna nekdaj izredno popularno popevko »Samo jednom se ljubi", ki jo poje Ivo Robič. Starejši se bodo gotovo spomnili melodije, ki je nekoč žgolela z radijskih valov sleherni dan. Film ima enak naslov, SAMO ENKRAT SE LJUBI, in z zgodba je celo resnejša od pesmi. Mlada baletka in bivši borec se tako/ po vojni v Zagrebu najdeta, zaljubita in skušata spremeniti drug drugega. Spremenili so se časi. spreminjajo se ljudje - mar so se res že? (Režiser Ha/ko Grlić se je že v preteklosti izkazal s filmom ZA VSAKO CENO, ki se ga morda še kdo spominja.) Film se ponaša z zlato Areno iz Pulja za kamero, ki jo je mojstrsko vodil Tomislav Pinter. Če smo ta zapis že pričeli z resnejšimi filmi, še nadaljujmo. V začetku meseca bomo videli ekranizacijo znamenitega romana-kriminalke, ki mu ta naziv skoraj ne gre, saj je globoka izpoved pač nekaj več kot samo »kriminalka^. Gre za film POŠTAR ZVONI VEDNO DVAKRAT. Mlada žena, ki je nekoč hotela kaj več kot le gospodinjiti, in prevarant, potepuh in baraba se najdeta v divji ljubezni obstanka. Skupaj načrtujeta umor ženinega moža. Psihološko pretanjeno izdelani vlogi glavnih igralcev Jacka Nic-holsona in Jessice Lange. Njega se zagotovo spomnite iz KITAJSKE ČETRTI ali LETA NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM, pred kratkim pa smo ga videli tudi na televiziji v filmu PET LAHKIH KOSOV. Njo pa se boste morda spomnili edino iz spektakla KING KONG, ki smo ga pred tremi leti vrteli tudi v Logatcu. Pa še beseda o režiserju. To je Bob Rafelson, ki ga omenjamo le zato, ker je zaslovel istočasno z Jackom Nicholsonom v filmu PET LAHKIH KOSOV. Film POŠTAR ZVONI... svetujem zahtevnejšim gledalcem. MOONRAKER je gotovo film, ki bo pritegnil veliko gledalcev. To je zadnji film, ki ga je pred dvema letoma posnel Roger Moore v vlogi Jamesa Sonda, znamenitega agenta 007. Seveda se, časom primerno, zgodba odvija v vesolju. O zgodbi pa bolje ne rečemo nič, saj je, kot ponavadi - plehka. Odlični so posnetki, duhovitosti in tehnična dovršenost filmske fantazije. Prodajalci so film ponujali za ogromne vsote in šele zdaj, ko je prinesel že veliko denarja, mu je cena toliko padla, da smo ga lahko kupili tudi pri nas. Kljub temu je to najdražji film, ki ga bomo vrteli letos, zato bodo tudi vstopnice temu primerno visoke. Zelo zanimiv je avstralski film POBESNELI MAX, ki je pravzaprav nekakšna znanstvena fantastika. Sicer ni raket, vesolja in podobnega. Prihodnost je -zajeta" v obnašanju in spremenjeni duševnosti ljudi. Gre za zgodbo človeka, ki so mu na najbolj okruten način uničili družino, zato je zakon vzel v svoje roke. Nekakšen western, boste rekli. Pa ni tako. Gre za grozljivo sliko prihodnosti, kjer nekaj velja le tisti, ki je najmočnejši, najbolj nasilen in najbolj okruten. Mar je res takšna vizija prihodnosti? Odgovorite si sami. Že nekaj časa na naših ekranih nismo videli edinstvenega komika ameriškega filma Jerrvja Lev/isa. Zdaj prihaja na naša platna s filmom JERRY IŠČE SLUŽBO. Sam je film tudi zrežiral in odigral glavno vlogo. Kdo se ne spominja njegovega morda najboljšega filma JERRYJEV ČAROBNI NA POJ, ko se je ponorčeval iz zgodbe o dr. Jekvllu in groznem Hvdu? V filmu, ki ga bomo videli ta mesec, Jerrv kot klovn, ki je izgubil službo, išče novo zaposlitev. To počne toliko časa, da končno pride v Guinnessovo knjigo rekordov. Seveda je film poln gagov in komičnih vragolij, ki jih je bil ponavadi sposoben uprizoriti le večni fant ameriške komedije Jerrv Lewis, kakor mu še danes pravijo. Za ljubitelje grozljivk in avanturističnih filmov naj omenimo še film KRVAVA PLAŽA, ki spada med filme katastrofe. Taki filmi tudi imajo svoje občinstvo. Ali nas je še kdaj strah ob takih zgodbah? Potem pa je tu zanimiv, čeprav nikakor ne -globok« film BALTIMORSKA KROGLA, ki prikazuje življenje profesionalnih igralcev biljarda. Krogla iz naslova ni iz pištole, ampak z zelene mize hazardne igre, ki je vse bolj popularna po vsem svetu. Nekaj imenitnih potez pri igranju biljarda bomo videli. Kdo je boljši, pa se bosta kdsala lepi Omar Sharif in znani grobijan ameriškega filma James Coburn. Obilo zabave! Primož Sark Filmski spored za februar 1. ameriška kriminalka BALTIMORSKA KROGLA, režija R. E. Miller, glavne vloge J. Coburn, O. Sharif, B. Box-leitner 4-6 ameriški pustolovski ZAKLAD MORSKEGA PSA, r C. Wilde, gl. vi C Wilde, Y Koto, C Osmond 5.-6. ameriška psihološka drama POŠTAR ZVONI VEDNO DVAKRAT, r. B Rafelson, gl. vi. J. Nicholson, J Lange 8. slovenski film po romanu Josipa Jurčiča DESETI BRAT, r. V. Duletič, gl. vi. R. Polič, B. Sotlar, S. Ži- gon, B. Kralj, Š. Drolc, M. Gregorač, M. Višnar 11. -13. italijanska komedija ŽAMETNI PRSTI, r. Castellano in Pipolo, gl. vi. A. Celentano, E. Gorgi 12. -13 ameriška grozljivka KRVAVA PLAŽA, r. J. Bloom, gl. vi D. Hoffman, M. HM, J. Saxon 15 ameriška komedija KO SMO BILI HIPIJI, r P. Mazur-sky, gl vi. M. Ontkean, M Kidder, R Sharkev 18. -20. ameriška komedija JERRfMŠČE SLUŽBO, r. J. Levvis, gl. vl. J Levvis, D. Lund, S Oliver 19. -30 avstralska komedija PACIFIK BANANA, r J Lamond, gl vl G. Blundell, R Stevvart, D Grav 22. avstralski pustolovski POBESNELI MAX, r. G Miller, gl. vl. M. Gibson, J. Samuel, S Bisley 25. -27. ameriški znanstveno fantastični film z Jamesom Bondom MOONRAKER, r. L. Gilbert, gl. vl. R. Moore, L. Chiles, M. Londsdale 26. -27. jugoslovanska drama SAMO ENKRAT SE LJUBI, R R Grlić, gl. vl. P. Manojlović, V Milosavljević, N. Rosic, E. Josephson Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerma Ureja uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Primož Sark Številka žiro računa 50110-678-67486 Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana Po mnenju .sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo ' oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. Nadaljevanje iz prejšnje strani vil za sprejemni izpit na srednji glasbeni šoli. Nadalje tov. Ja'r navaja, da ni zanimanja otrok za pihala in trobila Smešno! Iz svojih dvanajstletnih pedagoških izkušenj trdim, da je bil vedno pouk pihal zanimiv za učence. Seveda, dodajam, če je bilo že na začetku delo resno in sistematično zastavljeno. Gotovo je nekaj: pouk v glasbeni šoli zahteva veliko volje, potrpljenja in glasbenega znanja. Tudi sam razmišljam, da bi sina vozil v glasbeno šolo na Vrhniko ali v Postojno, saj smatram, da na oddelku pihala (blok flavta) ne bo otrok dobil potrebnega znanja. Povsem se strinjam s tov. »mašem«, da je ena osnovnih nalog glasbene šole, da Si' v glasbeno kulturo in vzgaja poi mladek za pihalni orkester. To j1 nesporno dejstvo, kajti sleheri111 pihalni orkester, ki nima tuđTl mladih glasbenikov, je prej 8\ \ slej obsojen na životarjenji^ Starejši dajejo orkestru svoje izkušnje, mladi pa zagnanost, t' vahnost, svežino. Pri tem je trebna načrtna vzgoja. Če je bilja leta in leta na tem področju v«b liko zamujenega, bo težko 1 kratkem času to nadoknaditi. Ob koncu pa še to: tovariši' glasbeni šoli naj bi zbrali ok sebe ljudi, ki bi jim kaj svetovatr pomagali, pokazali na poman kljivosti. Nikakor pa ne gre p< tegovati takih »strokovnjakov kot je tovariš Ja'r. ^ M. M