Posamezne številke« Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*50. ■TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dno ter stane mesečno po pošti D 10*—za ino-ICmstvo L) 18*—, dostavljen na dom D 11*50, na izkaxnice D 10*—, inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA**, MARI30R, Jurčičeva ulica štev. L ■SJMmimm HJHaiUHJBHB MBWI— MM Posamezne številke« Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO ■« mhai« t M«S-boru, Jurčičeva nfc SL ig h M d« atropje. Telefon »nterurb- SL 270« UPRAVA m nahaja v JoM ulici it. < pritličje, desno. Teb* fon SL 24. — SHS pof.tnoSelooafti račun Štev. 11.787. Na naročila brom denarja m m ozira, — Rokopisi 80 n« Vračaj«* Maribor, četrtek 19. oktobra 1922. Borba za predsedniško mesto v narodni skupščini. Radikalci proti dr. Ribarju. Uto: Ul. Zmaga državne in na-cijonalne misli. Beocrraclki dnevnih --Preporodr, hi 1 Slasilo Demokratske stranke, vendar a iijeno delovanje objektivno presoja, j,-.?? demokratskih konferencah v Boo-»•ami objavil članek, v katerem iine-ke sklepe Glavnega odbora in po-ne"^lle"a kluba Demokratske stranke .-”om.no novo zmago državno in na-Wnalne misli. v ^Bolitions stranke« — pravi — vso Vl7*v*h, v katerih se demokratski Ia,c*a; neobhodno potrebni organi, brez sk f'in k ei j on ir anje demokrat- H-?. Padavino absolutno nemogoče. Od oj j^čje ali slabše organizacije, ,,ahhove večje ali manjše politične ip •• - ---------------- ,— ,™uw«v ««» . ^lipne vrednosti, od njihove več ali I l^ucutarnoga predsednika so imenu- dr, Ribarja nedopustna Številka: 237. vi Beograd, 18. oktobra. (Izv.) O sevali za dr. Ribarja, za katerega so predstoječih volitvah novega predsed- ge izjavili tudi zemljoradniki, musli-nika narodne skupščine so izjavili ra- mani, jugoslovenski klub in samostoj-dikalci, da nimajo proti osebi dr. Iti- ni kmetje. barja, ničesar, vendar pa bodo glasovali Beograd, IS. oktobra. (I«v.) Vče-proti njegovi kandidaturi, ker so je u- raj od 5. do 7. mre zvečer se je vršila deležil zagrebškega kongresa. Na včo- soja radikalnega kluba, na. kateri so ra jšnji konferenci so radikalni minist ri razpravljali o volitvah novega parla-izjavili, da je ponovna, kandidatura dr. mentamega predsednika. Seja je bila Ribarja -ra predsednika narodno skup- zelo živahna. Nekateri govorniki so ščine^ popolnoma nemogoča. V demo- zahtevali, na.j se takoj razpasti sedanja kratskem klubu se o tem še ni raz- vladna koalicija. V splošnem je pre-pravljalo. Kot kandidati za mesi o par- vladov alo mnenje, da. je kandidatura lamentarnega _ predsednika so imenu- dr. Ribarja nedopustna. Na predlog jejo dr. Lukinu;, dr. Žarko Jakši č, dr. ministrskega predsednika Pašiča je ..ta j pravilne orijcntacije je v drža . _ . - .... ..........—,-------------------------- „ J, 7 ka-tori vlada narod, v prvi vrsti Kr»teu in dr. \oja Marinkovič. V par- bil izvoljen tričlanski odbor, ki naj vo- U v1 r*’' — 1 i ^ ,. 1 A.v\10,n4-n »V, M. 1. M. • i • ■. . _ « > . , __ Zat15110 ('^p-u,Pno državno življenje, liti?' 1)a ?n(-1' celokupno notranjo živ- ju j10 .Političnih strank interesi ra m ®tr a. interesira.ti ne samo one, ki tem ta? , .am Pripadajo, ampak tudi vse ’ ki zrle rfoTirn eVai5 rlv/ lamentarnih krogih se govori, da bo- di z demokrati pogajanja glede nove-0° Davidov ib in njegovi pristaši gla- ga predsednika narodne skupščino. za Orifenisko konferenco. Pariz, 17. okt. (Agence ETavasb Po vlada je na angleški predlog, naj bi so ■'a vi. -Arno r; tega vidika, 'promo.triv.anid fti , . R*W'ar m.P°’^aj v tej stranki ter .Vai f v.njenem notranjem življenju. ki u«Vll° niogočo, da se delo v st ra n- Ji hr(,?10re v vsom odobravati; more so' krito rJ^°s^avljati koja druga; mor? se . pikova ti ;____ Spor v zemljoradniški stranki. Beograd, 18. Oktobra. (Izv.) Vče- član kluba je napram novin*tJWttrt*|ti-raj med 6. in 8. uro zvečer se je vršila vil, da bo tvoril glavni predmet razsoja zorni j o rad nitko stranke, na kateri prav na. kongresu stališče onih pripad-so je razpravljalo o strankinem kon- nikov stranke, ki so se izjavili za sode- lovo in na desno dajati koncesije samci v mejah, določenih po Vidovdanakit ustavi. , Da se prodre edinstvena nacijonafaut in državna fronta, se je računalo t razpadom ali defekci jo demokratske stran-' ke. Spor med njenimi prvaki jo budil misel na verjetnost te možnosti. Pelca., zalo se je, da je stranka dovolj jaka,' da preoboii tudi to krizo. In to je dobro. Vkljub vsem svojim pogreškam — ki so težke in mnogoštevilne; vkljub vsomu demagoštvu, ki; ga je tudi v njenih vrstah in v njenem delu še preveč: vkljub vsej svoji dok-j trmami neurejenosti in diletantizmu v vseh čisto političnih in ekonomskih'; vprašanjih — vendar demokratska stranka, ki v nacijonalnem vprašanju nikdar ni kolebala, predstavlja i po svoji ideologiji i po svoji moči poeitrs. no uacijoimlno silo, na katero aa8 narod s polnim pravom računa Dejstvo^ da ,ie prebrodila krizo, v katero je ca-padla, ter da jo je prebrodila, ne da bi zapustila svojo politično linijo, js SO-pet garancija več za nadaljni pratilaS razvoj nacijonalnega Življenja, je sma., ga, katere se iskreno veselimo.« ’| Mnenje nepristranskega beograS-skega dnevnika, ki gleda razmero W državi z višjega stališča nego n>H klerikalni in narodnosocijalmi kvar*. jugoni, ki vkljub vsej svoji dostikrati ostri, kritiki delovanja deraokratdto stranke zna vendarle soditi objektivna-in trezno, prinašamo brez vsakega sa* daljnega komentarja. ^ >n5eaa ,m a3ena gresu, ki se bo vršil v Banjaluki. Nek lova®je z meščanskimi strankami. l“T*i*i ičiv no urico kakor cc { juh; _Yati dcio znanstvene A kad c-! a]1 Narodne banke ali Zdrami- j Muslimanske konference. *Ke?a dr,'ž’r‘w^° wu,UAO ““ "u'l"'M4*| iu«0j«i..u0.r numcrciiCT. je v principu pristal, upiral pa se je E o ograd, 18. oktobra. (Izv.) Po- ^»termina. Giolitti pride danes v j ?? ke srna ‘ T,*;pn 111 slanci jugoslovenske muslimanske or- Nim. Po njegovem prihodu .pade odlo-: :i nac?p 1,u,st.^ ybbka ta njen ve-; ganjzacije 80 hili za danes nujno po- čitev. 2o m*; ’ V'la-U1 karakter. xega no sme- ]-];can; v Beograd v svrho važnih poli- njeni protivniki, še od pogojem, da se med Rusije in državami, katerim dolguj«, aklens moratorij in da velike sile dovolijo, da Rusija najame posojilo v s vrh o obnove njene industrije. Basi nasprotujejo povratku stare oblike privatne lastnine, so sovjeti vendar pripravljeni 'dati koncesije francoski industriji. — Ruski narod želi iziti iz dozdajne o-samljenosti in se hoče ponovno okoristiti s francosko civilizacijo; tako bi Nemci zopet izgubili mnogo onaga, ifaar so dozdaj v Rusiji pridobili. Vendar — pravi Herricit — ni treba prevelikih iluzij. Ruska industrija razim tkalne industrije in trgovine je popolnoma zamrla. Med delavci vlada velika lenoba in glad. Edino rdeča, arma-‘da, ki šteje krog 900.000 mož, dela precej lep utis. Dnevna kronika. — Pokrajinski namestnik Ivan Hribar v Pragi* Minuli teden sc je mudil pokrajinski namestnik Ivan Hribar v Pragi, kjer mu je jugoslovensko »Kolo«, čegar : ustanovitelj je bil Ivan Hribar, kot prvi jugoslovenski poslanik v Pragi, priredilo pozdravni večer- Slavnosti se je udeležilo več čeških dostojanstvenikov ir stopniki jugoslovenskega poslaništva in kolonije v Pragi. — Pri kronanju rumunskejra kralja dne 15. t. m. so bili iz naše države poleg (kraljice Marije zastopani minister dr. Ninčič, general Bašič, pomočnik t ministra za zun. zadeve Panta Gavri-‘lovič. — Letošnji vremenski preroki1 so se 1 pošteno zmotili. Prorokovali so toplo in ’ soOnčno jesen, a kakor v zasmeh, že ; štirinajst dni neprenehoma dežuje. — Tudi barometri so popolnoma zmešani. Že pet dni kažejo »na lepo«, toda narava se noče pokoriti. Ljudje na deželi so : že v skrbeh, kako bodo pospravili polj-‘eke pridelke in posejali ozimine. Tudi trgatve lepi. čas je letos kaj neprijeten. 'Edino dobro bo menda še, da letošnje ,Kkto ne bo tako zelo zmešalo pivskih ; glavic. ,*• — Od Sv. Barbare. Tukaj je vino in sadje tako bogaito obrodilo, da sploh kmetja ni imajo nobene posode več. Vin-kuped se viaibiijo. Vino tehta od 14 do 18°, Vabijo se kupci za jabolk {krasni mošanekairji), ker se dobe tu ehirambe, skladišča in tudi vozniki. 't — Nesreča v šali. Dne 13. t. m. so JnJi fantje Franc in- Janez Goanik, jKrarad Bezjak ter več drugih iz Ba-goznic pri Ptujiu zaposleni s tolčenjem sadija. Med odmorom so se za šalo rne-itali. Pri tem jo Janez Goznik tako nesrečno vrgel Konrada Bezjaka, da si jje ta zlomil levo nogo. Prepeljali so ga OB ptujsko bolnico. — Zopet nesreča pri streljanju. V Zavrhu pri Sv. Barbari jo med ..rgatvo streljal Želar Jurij Muršen z mornarjem in se obstrelil. Zlomilo mu je levo Ab. Kameniki: Stari poznanici. (Preveo Dušan D. Petkovič. (Konec.) Kapetan Ciževski nepomično je se-deo m stolici i kao, da se bojao da o-ikrene svetlosti svoje lice. Bleda, lepa .. Sažajkradianice je prišla vratima i kroz iključavnicu pogledala svoga Ijubavni-ka i najednom zahvačena osečajem o-štrog hladnog stida, pobegla. — Moj če muž rado ispuniii važu molbu — rekla je Varvara Dimitrijev-na, vračajuči se &ijedno sa mužtan, odevenkn u plišanu doinaču odeču — c ®ipoianajito se. Ja sam več ispričala ino-me mužu. — I suviše neprijatna istorija — progovorio je iz basa Ivan Aleksan- . drovič, sa saučeščem gledajuči kapetanu u oči. — Kakav bezobra/.nik taj . Vasilije! Zamoliču vlasnika, da ga šlo pre isteraju. Kada želite da podjem. s vaana komandantu . Ako mo/, e te, odmah — odgovor io ; Je oficir. Meni j3 dat rok od 24 časa. 7" se krže oblači — rekla je amuzu \ a.rva,ra Dimitrijevna — a mi .. cemo to pričekati — ona ja pogledala ■sradimice na vizit-kartu s OiževskLm. Kakav dug, muean, bezkraino sti-dan tieuubak! Oticir je sodeo još uvek U tom aagnutom ponižnem položaju i pdjednom. neooakivano ter samog sebe, upitao: nogo in ranilo levo roko. Prepeljali so ga v bolnico v Maribor. — V Strnišem, kjer se razvija živahno industrijsko življenje, namerava baje državna uprava opustiti oo&ni urad in orožniško postajo. Mislimo, da je naša poštna uprava s svojimi eksperimenti zagrešila že dovolj nerodnosti in ji ni treba še nove. Poštni urad je brez dvoma neprimerno potrebnejši v Strnišču nego orožniška postaja. Iz vrst prebivalstva v Strnišču prihajajo tudi ogorčeni protesti zoper nakano naša poštne uprave. — Rogaška Slatina — zimska sezona. Da so omogoči zdravljenje v Rogaški Slatini tudi revnejšim slojem in onim, lci v poletnem času ne morejo za dalje časa zapustiti svojih poslov, je zdraviliško ravnateljstvo z odobrfenjem ■zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani sklenilo pustiti zdravilišče otvorjeno v omejenem obsegu tudi v zimskem času. Ugodne klimatične razmere v Rog. Slatini in njeni okolici in solidne stavbe zdravilišča, ki imajo vse predpogoje za udobno nastanitev gostov tudi v zimskem času. zagotavljajo temu načrtu vspelie, ki morejo v vsakem oziru ugodno vplivati na nadaljuj razvoj zdravilišča. Gostom^ ki hočejo ubežati za nekaj dni hrupnemu mestnemu življenju in pomiriti svoje živce, bo Bog. Slatina postala priljubljeno pribežališče, kakor tudi vsem onim, ki bolehajo na želodčnih in črevesnih bolehnih in v letni sezoni za njih zdravljenje ne najdejo časa ali prostora v tem zdravilišču. Čecudi bodo gostom na razpolago vsa zdraviliška sredstva kakor v poletni sezoni, bodo cene z ozirom na omejem obrat zmerne. Upati je, da bo to zdravilišče, ki leži zelo ugodno tudi za različne zimske športe, v doglednem času privabilo v svoji krasni zimski odeji čim največ gostov v okrilje svojih zdravilnih vrelcev. Glej inseratni del! —: Občinske volitve v Ljubljani. — Glasom poročil ljubljanskih listov je situacija sledeča: demokratski disidenti (dr. Ravnihar — dr. Trillerje va skupina) bodo postavili skupno listo'z narodnimi socijaJci; komunisti, dr. Peričevi' ‘šW6ijalisti in dr. Gosarjevi »katoliški komunisti« tudi skupno listo; Bemotova soc. demokratska skupina svojo, oficijelna demokratska stranka svojo in klerikalni konservativci svojo. — Jugoslovenski paniheon. V Beogradu nameravajo zgraditi ju go slovenila pantheon, v katerega se preneso kosti oziroma pepel vseh za Jugoslo-vemstvo zaslužnih mož. O tem je poročal na zadnji seji ministrskega- sveta ministrski predsednik Pašic, ter predlagal, naj se stavi v prihodnji državni proračun v ta namen 30 milijonov dinarjev. — Invalidski odsek oddalka za socialno politiko želi nabaviti za podrejene •— Kako se uči Sereža? — Dobro zahvaljujem — malo izne-nadjena odgovorila je Varvara Dimi-trijevna — samo posle tifusa ima slabi je pamčenje. — Siromah! — sa iskrenem nežno-š&u doda o je Ciževski. — A za r ga vi zna te 1 — Da. Po pričanju Sašinom. I pri tome ja sam razgledao vaš domači album. — Ah. da.... ja sam zaboravila... Meni je strahota neugodno — rekao je oficir. — Ne poznavajuči so sa vama. ja sam slučajno upoznao vaš stan, vaš domači život.... Verujte, ja nikada nišam to zlonpotrebio. Ivan Aleksan-drovič i vi bili ste mi uvek simpatični z bog svoga lepoga ophodjenja sa Sasom. A Serežu ja sam upravo zavoleo. Kada je on bio bolestan, ja sam strahovan za njega. — Hvla vam — zbungeno je govorila Varvara Dimitrijevna. — Oproatite "a slobodu: vi ste bili kcd Saše u nje-noj sobi? — Da. Inači, vi ste bez suumje, mogli mnogo čuti i. čak vid.ieti.... O nista naročit o — brzo je odgovo-rio oficir, — samo to što se u odlomci-ma culo. —■ 7aa čudo sv© mi to sada iz-gleda dir.Jjivo, Miško Zajedno sa Sasom ja sam se i protivu volje saživeo sa vašim interesima. iSečam se, kada sam ja bio, doneli su telegram o smrti vašega oca. Drugi put, Ivan Aleksan« invalidske zavode 3 vagone krompirja-Reflektira se lc na prvovrsno blago, ki 1)0 takoj za dobaviti. Dotične zapečatene ponudbe (kolkovane) z označbo kakovosti in cen (loko Ljubljana, Celje ali pa Tržič) naj se pošljejo do 26- oktobra 1922 invalidskemu odseku v Ljubljani, Št. Pe terska vojašnica. — Šolski mladini na Hrvatskem dovoljen vstop samo v sokolska telovadna društva. Pokrajinska uprava za Hrvat-sko in Slavonijo je izdala na vse podrejene šole okrožnico, v kateri naznanja, da je v smislu odloka prosvetnega ministrstva šolski mladini dovoljen vstop v ona telovadna društva, ki so organizirana v »Jugoslovenskem Sokolskem Savezu«. V drugih telovadnih in gimnastičnih organizacijah šolska mladina ne sme sodelovati. — Jugoslavija ni nova država. Mednarodno razsodišče v Ženevi jc razsodilo, da Jugoslavije ni smatrati kot novo 1 nastale države, kakor je na primer Češkoslovaška, temveč je to razširjena srbska država, kateri so se priključile nove slovanske pokrajine in si je pridjala novo ime- To je posebne važnosti v finančnih vprašanjih, tako glede vojne odškodnine in glede likvidacije tuje (sovražne) imovine. — Kočevsko podružnico znanega »Sdiwabisch-deutscher Kulturbund-a« je morala pokrajinska vlada v Ljubljani razpustiti, ker je prekoračilo društvo svoj delokrog in namesto kulturnega dela prirejalo vsenemške politične demonstracije- Slavoloki, ki jih je dalo društvo postaviti povodom ustanovnih slavnosti, so bili izzivalno okrašeni s hrastovim listjem in frankfurtarskimi barvami- Vršili so se politični izzivalni nagovori, pele izzivalne pesmi itd. Znamenje, da se čutijo gospodje Nemci v naši državi že tako na toplem, da si domišljajo, da imajo pravico izzivati naš jugoslovenski narod. — Bolničarska šola v Valjevu. Jugoslovenski »Rdeči križ« je sprejel v dar večjo svoto z določbo, da ustanovi bolničarsko šolo, v kateri se bodo izvežbali bolničarji za bolniške stanice in ambula torije. Šola, ki bo vzdrževala dveletne tečaje, se bo zgradila v Valjevu in se bo že prihodnje leto pričelo s poukom. — Ofertna dražba.. V pisarni in)i njerskega oddelka, DraVšlo divizijske oblasti v Ljubljani, vršila se bo na dan 31. oktobra 1922 ob 9. uri dopoldne jav na ofertna dražba za pokrivanje strehe z zarezno opeku na zidnem skladišču št. XDJ. na. ljubljanskem polju pri Ljubljani po ukazu Gospoda Ministra Vojne in Mornarice I. F. št. 9635 od 21. septembra 1922, Pogoji in projekt za to dražbo razvidni so vsaki dan v pisarni inžiujerskcga oddelka Dravske divi zijske oblasti med uradnimi urami. — Oropana banka. Iz Varšave poročajo: V podružnici poljske državne posojilnice je bil te dni izvršen vlom. Vlomilci so odnesli 40 milijonov nemških in 150 milijonov poljskih mark. Policija je drovič vratio se iz kluba posle proigra-ne velike sume novaca........ — Na, kraju krajeva — veselo je uskliknula Varvara Dimitrijevna — to jo zabavno! Vi mi morate sve reči, šta ste vi sve slučajno doznati. — Oprostite, uišta takovog, š’o bi moglo proizvesti ma kakvu neprijat-nost. — Ali ipak... Eto, vi ste mi govorili o povratku muža iz kluba. Nemo-guče je da vi niste čuli našu krupnu prepirku te večeri. Objašnjavajadi se sa njiime, mi smo svračali i u kuhinju... — No to su sitnice. — Sta ti pričaš o kuhanji1! — odjed-nom je pitao Ivan Aleksandro vic, u3a-zeči u sobu i namešbajuči mašnu. — Ali, kako je smešno! Eto Ciževski je bio slučajno svedok mmogog čega u našem domačem životu. On se seča. i naše prepirke posle piroigranog novca,. — Kako to — suvo je izgovorio Ivan Aleksandrovič — je li to mogučel No mi čemo odooniti — obratio so on oficir a. — Da, da, — rekao je Ciževski, — treba da idemo. Dozvolite da vam zahvalim Varvara Dimitrijevna, za iskreno i prijateljsko saučeš<’e prema moj oj stvari. Još jednu posilednjiu molbu: ne ljutite se na Seišu, ako ona usko-ro bude prinudjena da vas ostavi. Ona se tako srodila sa vašom porodicom, no vi razumete, da posle ovoga... Ona če vam dati vremena da potra-iite..,.. njoj zapieuicu.,,,^ aretirala vse uradnike in uslužbence P * družnice, ker so osumljeni, da so spor zumno fingirali vlom, denar pa rried se razdelili. Preiskava se še nadaljuje. — Na borzi umrl. Tragičen slučaj se je pripetil v pondeljek na dunajski ' 371etni borzni komisar Ludvik Kenes je v borzni dvorani med borznim P°s vanjern tako razburil, da je vsled tega mčstu umrl. Zadela ga je kap- — Kozarec vode — 20 kron. ^U11J, skl krčmarji so se pritoževali, v zadnjem času nočejo več piti, juti P* ’ niti vina- Zato so začeli od vseh »a nentov«, katerim je bila pijača btz predraga, pobirati posebno pristoi^ ded izgubljeni dobiček- Temu jc prišla na. policija, ki je končno dovolila, da 51 • gostilničarja »abstinentom« zaračuna kozarec vode — 20 kron- ^ — Krvave deraonsžraciie avstriJ5 rudarjev. V Koflachu na Štajcrskein s ^ pondeljek zjutraj zapustili vsi ,r ,a^.on. drugi delavci delo ter priredili de stracije po mestu. Pred orožniško v. J nico se je zbrala večtisočglava, mtt° . ki je zahtevala, naj se orožniki osni ma in brez orožja odstranijo. Okrajni var iz Voitsberga, dr. Kratnmer, skušal množice pomiriti, jc dobil v S ^ kamen in se je zgrudil nezavesten n ^ Tekom dopoldneva so dospela iz ^ ^ na avtomobilih orožniška ojačenja.^ ,e razpršile demonstrante. Na ^ r je prišlo ponovno do izgredov, pri <-e* bilo več oseb ranjenih. _ ^ — 14 milijonov loterijski dobite ^ izplačala pred par dnevi avstrijsk3-^ žavna loterija nekemu delavcu- Sta - na številke 16, 17 in 23 skupno ter zadel terno v znesku 14 milijon0'^. ^ strijskih kron. To je največja s weriiJ je nekdanja avstrijska državna ^ izplačala tekom svojega 201etnč2a p vanja- . Rerliti' — Profesor Einstein obsojen- u ^ sko sodišče je obsodilo profesorja s, steina radi njegovih izvajanj o ( knjigi »Schlimme Botschaft« na o ski zapor, založnika pa na tri 13-000 mark globe- . — 11 milijard 52$ milijonov larjev. dolguje 20 držav Ameriki- F; dolgujejo Anglija, Francija, Italija 1 Sija’ — Tudi na morju prepovedati a ^ Ameriška, vlada je izdala naredbo,^ poveduje alkoholne pijače na v j-seh a od' riških ladjah na celem svetu, tu^.' ■ . prtem morju. Inozemskim lajbal ’ je imajo na krovu alkoholne pijače, zabranjen vhod v ameriške luke. ^ J DS. Seja načelstva krajevne orfJ^0\£to^ .IDS v Mariboru se vrši danes I • /^je' ra ob 20. (ne 18.) uri v tajništvu pri »Črnem orlu«, I nadstropje;- — Ah, molim... Ja vas pO'frP:U zumem.... st*? — Ja sam joj več našao ®a'^pxis^' i kada vam bude zgodno da j® te.... U predsoblju morao je Ci-0 da obuče šinjel, jer ee Saša v13 pojavljivala. , Doik su ee vozili na kasa^’ Aleksandrovič celim potem *,e^rzi, e sa Čizevskom o kolebanju ^ ** promeni gardijske uniforme ? nim. ^ zuokalo in na jednom izmenje^ tovo prigušenim basom ^ekao.^ — Molim samo dve Teči. Ja . ^ Ž«' šao deo vašeg razgovora «a f nom o proigranom novcu. noci bili u Sašinoj sobi i ^11*1 '?j0_ porodičnu scenu u kuhinji i gto ^ či, nemoguče je da niste fiuli i efi desilo posle pola časa, vratio u kuhinju po vru^u čaj i kada mi je Saša prelivala. * vara? — O kakve sitnice — z govorio oficir — molim vas z8, ta — Ali slične stvari su 30 više puta. Ja sada tek razum0^; ^ no6u i surovost Sašinu, no ^ mož, prijatno, što ste vi bili sye uniženja. Zamislite, klečat1 ma, ljubiti, ruke ******* t"" tia]Q1 a Ivane Aleksandroviču, se čašču, da če sve to urar®11 sa maioim«..** »boi'3'’ iieSfy; , Maribor'; 19;'6lrfof>ri'1922* »TABORA............................................................... ‘ Silraa. 5. du prispevati na leto 2SS K ali 48% naj- Zaupnj sestanek demokratske stranke v Ptuju Za v torek 17. t. m. je sklicala krajevna organ, demokratske stranke v Ptuju zaupni sestanek, ki je bil jako dobro obiskan. Poročala sta poslanec dr. V. Kukovec in dr. Fr. Lipold. Po poročilih se je razvila živahna debata, tekom katere se je poslanec g. dr- V. Kukovec Pojasnjeval aktuelna vprašanja. Soglasno io bilo sklenjeno: Zaupniki demokratske stranke, zbrani 17 oktobra 1922 v Ptuju, so vzeli z odobravanjem na znanje referat dr. F- Lipolda o seji demokratskega kluba in glavnega strankinega odbora v Beogradu. S splošnim odobravanjem se je vzelo na znanje poročilo Poslanca dr. Kukovca o političnem položaju, ki je posebno razmotrival strankarske razmere v Sloveniji. Zborovalci odločno obsojajo skupino okoli »Slovenskega Naroda«, ki v zadnjem času z orezprimernimi napadi na demokratskega poslanca tega okraja dr. Kukovca izkrivlja razmere ob narodni meji in se Protivi brez vsake opravičenosti izvedbi Ustave in od narodne skupščine sprejetih zakonov glede zboljšanja uprave in glede uvedbe že dolga leta zanemarjene samouprave v mariborski oblasti. Pov-dsrjajo, da je delovanje poslanca dr. Kukovca glede organizacije, uprave in samouprave v popolnem soglasju s stali-Scem vseh zaupnih zborov stranke v olovenijj jn celotne organizacije demokratske stranke- Poslancu dr- Kukovcu se izreka za njegovo delo zahvala in se z °|orcenjem zavračajo osebni napadi ^Slovenskega Naroda« na njegovo poli-jcno delovanje- Zborovalci so poslanca dr- Kukovca tudi naprosili, da zastavi Sv°i vpliv za ohranitev ptujske gimnazije. Mariborske vesti. . ..- Maribor 18. oktobra 1922. m Gradbena akcija za Maribor. U-^dniska stavbna zadruga. Na zadnjem ■Stanku gradbene akcije se je. izvolil Upravljalni odbor, ki je dobil nalogo, da ^stavi načrt pravil uradniške stavbene -ddruge in skliče ustanovni občni zbor . dresiranega uradništva. V več sejah Pripravljalni odbor proučil načrt za-skr^nih pravil. V prihodnjih dneh bo "klican ustanovni občni zbor, na kate-,ehise bodo sprejemali zadružniki in £°nčnoveljavno odobrila pravila. Iz na-L,r*a Posnamemo sledeče: Namen za-fhge je nakupovati za svoje člane tavbišča, nabavljati gradbeni malerijal nK ^Poslovati državna in zasebna brezvestna in nizkoobresina posojila za Ef^bo hiš zadružnikom. Član zadruge je ”hko vsak državni nameščenec ali upokojenec, ki ima vsaj en delež po tisoč di-:rrjev. Da pa bo imela zadruga kredit, Potrebno poleg vplačanih deležev še •deko jamstvo, ki naj znaša po načrtu v°jni iznos deleža. Žadruga bo nakuhala primerna stavbišča, jih parcelira- 3. }h dobavljala potrebni gradbeni mate-Vj oboje bo razdelila po lastni ceni za-^Pžnikom, tako da je izključen za zadru-■ka vaak riziko, zadružniku pa je dana hajvečja svoboda, da si izbere sam h! jn način stavbe ter stavbenika. V poljani delujeta uspešno že dve taki za-to^Si in vživata izdatno državno in ob-Psko podporo- Zato upamo, da bo tudi pA^horska zadruga dosegla enake u-Dclnosti in uspehe. Pri/11- občinstva smo prejeli sledečo ien : P” mestnem električnem pod-'pj-Ti obstoja — ne vemo od kedaj — lV,t~Pjs, da morajo vsi Mariborčani kupo- 1 Žarnice pri tem podjetju- Informiral pJl1 se že trikrat pri raznih tvrdkah in tr:vSel do sklepa, da računa mestno elek-j3n<:> Podjetje žarnico, ki bi jo dobil pri kalif-111 Prodajalcu za 60 K, po 80 K. Za-Pren Se naj ’ ni‘ Občinarji še pri tem jet.dnietu izkoriščati od mestnega pod-res ne vemo- Povrh pa še ima baje drif £ električno podjetje žarnice ne od ^rnačih tvrdk, ampak iz Avstrije. V riboru je vedno bolj narobe svet! Pomanjkanje premoga postaja v ^asu v Mariboru vedno občut-Trgovci pravijo, da ga vsled pro-sHa ■ °Vir ne morei° dobiti- Maribor-^d i^VIla bolnica je morala ustaviti do fttosr ega vse operacije, ker nima pre-za kurjavo operacijske dvorane. ^Valiffcirano importirano dolav- Hesise -i® Pri nas doslej še vodno H>b-bo h ~ ^ termi pa se še vedno prid-3q Pred dvema mesecema, si bavilg, takega »strokovnjaka« tu- kajšnja tvrdka »Kovina« na Teznu, nekeg Alberta Blasehek iz Avstrije. Ta strokovnjak se je posebno zanimaj za bakreno žico, ter jo je pridno odnašal. Minulo soboto pa je bil zasačen m predan sodišču. — Enaka firma ie bil nek pleskar Scheibenpflug iz Krem-sa, zaposlen pri »Splošni stavbi aski družbi na Fali«. Kradel je kot sraka, zlasti dragocene barve. Selniškega župnika je opeharil-za 1609 K, vrh tega pa je zapil tudi blagajno podružnice zveze kovinarjev, pri kateri je bil za blagajnika. Izročen je bil orožnikom. m Tatvina žime. V- Josipina in njen brat Herman sta bila zasačena od nočnega čuvaja na koroškem kolodvoru, ko sta kradla konjsko žimo, last južne železnice. Izgovarjata se, da sta našla žimo na Teznu, na tamošnjem kolodvoru, poleg jarka, kar pa ne bo resnica, ker je žima še dobra in ni verjetno, da bi kdo 20 kg žime zavrgel. m Tatvina v vlaku- Sprevodniku juž. železnice Lorbek J- je b;Ia v koroškem vlaku med vožnjo od koroškega na glavni kolodvor dne 15. t. m. ob 20- uri ukradena od neznanega storilca črna usnjata službena torbica, v enem kotu z nikljevo ploščico, z vsebino: 3 zavojčke vžigalic, skledica modre barve in ščetka za obleko v vrednosti ca 3000 K- m Okradel prijatelja. M. Alojzu, delavec, je popival s svojim prijateljem, hlapcem P. Karlom pozno v noč in ga, že precej trdega, vedel na njegov dom, da ga obvaruje kake nezgode. V svojem pri-teljstvu je šel tako daleč, da si je prilastil kožuh prijateljev, s čemur pa ta drugi dan, ko se je zbudil, ni bi! zadovoljen, ampak .ie dal svojega tovariša kratkoma-lo aretirati. M- priznava svoj čin, izgovarja se pa z pijanostjo. m Neprevidno ravnanje z orožjem. Čuvaj baron Twiklovih vinogradov. Gustav Pogač je ob priliki trgatve, kakor že pri nas, navada, tudi s streljanjem poveličeval ta praznik. Pri tem je tako neprevidno ravnal z orožjem, da se mu je predčasno sprožilo in se je občutno ranil na levi roki. Na rešilnem oddelku je mora! iskati pomoči. ni Nesreča. 4.5 letni uslužbenec v delavnici južno železnice Jakob Jurgec je tako nesrečno padel v Ptuju po stopnicah. da si je izpahnil levo nogo. Rešilni oddelek mu je prožil- prvo pomoč. m Rabjjaten pivec. Brczovnik Fran, voznik pri tvrdki Tonejc v Mlinski ulici 23 je prišel 14. t m- popoldne razgret od obilo zavžite pijače v gostilno Grosmanu v Mlinski ulici, kjer je dal duška svojemu vinskemu razpoloženju na precej neotesan način- Najprej je jel razbijati po mizah in razgrajati, ko pa ga je tani sedeči gost opominjal, naj se umiri, ga je v odgovor udaril s pestjo po glavi, nato pa junaško pobegnil, s čemur se pa ne izogne zasluženi kazni. m Roparska napada v Pobrežju, — Minulo soboto zvečer bila sta aa Pobrežju 2 mesarja napadena ter močno ranjena. V nedeljo zvečer pa je bil na razkrižju pred Holčevo gostilno od 4 lopovov napaden gostilničar I. iz Maribora.. Na klice mu je prihitel na pomoč poštni nadkontrolor Z., ki se je istočasno vračal v Maribor ter ga je rešil napadalcev. Gostilničar je poškodovan na glavi, na. obeli očesih, na levi raki, kjer so mu oČividno hoteli prerezati žile, ter je spraskan na nogah. Odnesli so mu tudi klobuk. Branitelj Z. pa je poškodovan na levi roki Orožni -štvo je vobce poznani četvorici na sledu. Upamo, da jih izsledi jn da bodo prejeli od sodišča izdatno plačilo. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. Narodno gledališče. Repertoire: Sreda, 18. okt. Zaprto. Četrtek, 19.okt. »Namišljeni bolnik«, izv. Premijera, Petek, 10. okt. Zaprto. Sobota, 21. okt. »Namišljeni bolnik«, ab. A. Nedelja, 22. okt. »Baron Trcnk«, izv. Darujte za,Sklad otroške bolnice1 v Mariboru. iwb«»b»mibkih^^ o Kol® jahačev sokolskega društva v Mariboru je z dnem 15. oktobra t. 1. ©tvorilo nov jahalni tečaj, v katerega se more sprejeti še nekaj bratov. Prijaviti se morejo le člani kakega sokolskega društvfi in sicer do z0. t. na. pri br. Novaku v Narodnem domu. Vaje so ob sobotah ob 14. uri in v -nedeljo ob 8. uri. Prva vaja v soboto, 21. t. m. ob 1-1. uri, zbirališče v Narodnem domu ob pol 14. uri. Zdravo! Načelstvo. o Sekal Muta-Vuzenica naznanja, da se vrši javni nastop dne 22. oktobra ob 14. uri ob vsakem vremenu. Pred •nastopom je ob pol 18. uri seja koroškega okrožja MSZ. Bratje in sestre iz okrožja in sosednih društev, mudite y kar naj več j om številu! — Odbor. Šport. .- ISSK Maribor : MAK 2:1, 3:0. — Zadnjo nedeljo se je odigravala med navedenima kluboma, jesenska prvenstvena -tekma. Igra sama ob sebi ni nudila ničesar posebnega. Igrišče jo bi- lo vsled slabega vremena razmočeno m ■za igranje neprimerno. Vsekakor je bila premoč Maribora vedno očividna, zlasti pa v drogi polovici igre. Pripomnimo, da spada Lenasi na krilo in Pernat v zvezo, kar bi se moglo zgoditi že v prvi časovni polovici. Večji del igralcev Maribora je bil, kolikor je bilo mogoče pri slabem terenu, na svojem mestu in v, dobri formi. Vratar Glaser je manjkal in ga je zastopala rezerva. MAK je pokazal svoje običajne zmožnosti. Pri teni klubu smatramo kot. dobre igralce vratarja, desnega backa in levo krilo. -Predigra rezerv 3:0 za Maribor. Sodnik g. Nemec. Objave. § Winnterl, znani psiholog, priredi dne 24. oktobra ob 8. uri zvečer predstavo v Gotzovi dvorani. Predprodaja vstopnic pri Iloferju v Šolski ulici in Zlatki Brišnikovi v Slovenski ulici. § Koncert domačih uuj,etn?.kov se vrši v soboto dne 28. oktobra ob 8. uri zvečer v Gotzovi dvorani. Nastopijo ga. B rundi-Pelikanova, kapelnik Frisch in koncertna pevka ga. A. Urbaczeko-va. Umetniki so že dovolj znani in ni treba posebnega priporočila. Predprodaja vstopnic pri Iloferju ia Zlatki Brišnikovi v Šolski ulici. Socijalna politika. Dr. Rad. Pipuš: Breme socijaJnega zavarovanja za naše gospodarstvo. Pod imenom socijalnega zavarovanja imamo pri nas, to je v tistih delih naše države, ki so poprej pripadali Avstriji, 4 vrste zavarovanja Imamo zavarovanje delavcev proti boleznim, njih zavarovanje proti nezgodam, njih zavarovanje za slučaj onemolgosti, starosti in smrti in pokojninsko zavarovanje nameščencev. Zavarovanje delavcev proti onemoglosti, starosti in smrti je pri nas že za celo državo uzakonjeno, a še ni uveljavljeno. Vendar je vlada pooblaščena, da i navadno naredbo lahko vsak dan uveljavi tudi to zavarovanje. Kakor zavarovanje za onemoglost, starost in smrt je tudi zavarovanje proti boleznim in proti nezodam, sicer uzakonjeno za celo državo, a začasno še ni uveljavljeno v Srbiji, Macedoniji in črni gori. Zavarovanja pokojnine nameščencev pa razim slovenskih pokrajin in Dalmacije drugi deli države sploh ne poznajo, in do sedaj tudi ni zakona, ki bi to za-varovaije uvedel v, ostalih delih naše države. Za pokojnino so zavarovani nameščenci (zasebni Uradniki), ki so dovršili 18. leto in imajo na leto najmanje 600 K dohodkov. Vsi ti nameščenci so zaradi zavarovanja pokojnine po visokosti svojih plač uvrščeni v 14 razredov- V naj-nižjem pa nameščenci, katerih plača znaša na leto več kakor 34.516 K. Prispevki, s katerimi se naj omogoči to zavarovanje, so določeni tako, da se plača v najnižjem razredu na mesec 24 kron. Ta prispevek je potem v ostalih razredih procentuelno vedno manjši, absolutno pa vedno večji. Potemtakem je treba, m najnižjem razre- nižje plače nameščencev doticnega razreda, in v naj višjem razredu 4320 K ali približno 12% najnižje plače nameščencev dotičnega razreda. Nameščenec dobR po lOletnem zavarovanju, ako postane za službo nesposoben, kot letno rento 30-kratni znesek povprečnega mesečnega prispevka prvih zavarovanih 10 let. Za vsako daljno leto, katero je bil zavarovan, se njegova letna renta zviša za eno osmino prispevkov, ki so se za njega plačali med tem časom. Vsled tega dobi nameščenec po lOletnem zavarovanju ,v najnižjem razredu letno rento 720 K in v, najvišjem razredu 10.800 K, po 40 letnem zavarovanju pa v najnižjem razredu 7200 K in v najvišjem razredu 27.000. Prispevke za zavarovanje mora v najnižjih C razredih plačati podjetnik ali službodajalee iz lastnega. V višjih razredih pa se ti prispevki delijo tako, da odpade nekaj na zavarovanega nameščen ca, nekaj pa na služboda j al c a. Ciin višji je razred, tern višji :ie pro-centualaii prispevek zavarovančev. Zavarovančev prispevek se stopnjuje do polovice skupnega prispevka tako, da plačata v najvišjem razredu služboda-jalec in nameščenec vsak polovico celega prispevka. Zakon od 12. maja 1922 št. 190 Urad. lista, s katerim je zavarovanje urejeno, je v bistvu' enak nekdanjnemu avstrijskemu zakonu od 16. decembra 1906 Št. 1 državnega zakonika za leto 1907. Zlasti se ugodnosti zavarovanca po našem zakonu skoraj popolnoma tiste, kakor so bile po avstrijskem, zakonu. (Dalje prihodnjič.) Gospodarstvo. Kaj pravijo nove odredbe o prometu z devizami? Finančno ministrstvo je izdalo v zvezi s poprej izdanima naredbama pod I. št. 1452 in I. št. 16.453 sledečo na-redibo, po kateri se imajo odbori pri Narodni banki in njenih podružnicah glede izdavanja dovoljenj za nakup deviz ravnati do izdan ja novega pravilnika: 1. Dovoljenja za nafcup deviz morejo dati odborij ako se dokaže dospelost plačanj za blago, naročeno pred 2. sep-. temhrom t. L, ako je dotičsno naročilo prijavljeno odboru do 21. septembra t. 1. in ako je plačanje dospelo na podlagi menice, oomossementa, povzetja ali pogodbe, zaključene pred 2, septembrom tega leta. 2. Odbori me morejo dati dovoljenja.' • za nakup deviz, ako je dotično naročilo izvršeno po 2. septembru, ali ako to nai*očilo ni prijavljeno odboru do ždi septembra. Za blago, ki je naročeno po. 2. septembra t. 1. ali ki ni prijavljeno odboru do 211 septembra t. 1., a je dospelo v našo državo in leži na .postajah', carinarnicah ali pari špediterjih, morejo odbori izdati dovoljenje uvoza, da se. blago lahko ocarini in iztovori, toda z izrecno pripombo, da je to dovoljenje' uvoza izdano brez obveznosti za kasnejši nakup deviz, ker bo nakup deviz za te slučaje urejen z novim pravilnikom. Stranke morajo ta. uvozna dovoljenja’ shraniti, ker jih bodo imele o priliki kasnejše zahteve predložiti odboru. —i Ako je sprejem tako prispelega blaga vezan na plačanje tovornino y tuji' valuti, morejo odbori dovoliti nakup inozemskih plačilnih sredstev edino za plačanje tovornime v svrho, da ne za-trpavajo postaje in da se ne podražuie blago s pomnoženo ležarimo. Od vseh strank, ki se s tako prošnjo obrnejo na odbor, bodo zahtevali odbori, da takoj prijavijo vse po 2. septembra t. L naročeno blago, ker se pozneje ne bo uva-ževala nobena njihova prošnja in razlog. . 3. Istotako morejo odbori izdati dovoljenje za uvoz blaga, ki je kupljeno za dinarje, ako je predložen ukaz, da je inozemski prodajalec soglašal s tem, da za odobrene mu dinarje ne bo zahteval doznake v tuji valuti, temveč da lx> tako dobljene svoje terjatve v dinarjih uporabil v naši zemlji. Taka terjatev v dinarjih se ho smatrala kot svobodna ter se bo mogla svobodno prenesti z enega računa na drugi. 4. Dovoljenje uvoza blaga za novo naročilo morejo odbori do Izdanja no-vega pravilnika dajati samo za nabav-ke za državo, ako dotični prositelj te dokaže z dogovorom, ki ga je sklenil z SloT«1 Priporočam nadalje svojo trga zalogo banatske pšenične zdroba, nadalje sladkor, kavo mizno olje po najnižjih dnevni! 2000 kakovosti. J. Sirk, Glavni trg. Rogaška Slatina:: Zimska sezona November-marec W Zdravilišče otvorjeno celo zimo! Zdravljenje želodčnih, črevesnih in ilvtnih bolezni. Podrobna pojasnila daje RAVNATELJSTVO. Koftzorsii 'BGnul dijlTl iržaro. Taka dovoljenja morejo izda-ja.fi odbori tudi za nabavke za neob-hodne potrebščine industrijske proizvodnje, kakor ?>a eirovine za predelavo, r>a materija! in orodje, potrebno m vzdrževanje dela (premog, koks, stroj-no olje itd.), a aa nove investicije in razširjenje industrijskih podjetij se do nadaljne naredfoe ne bodo izdajala dovoljenja za nakup deviz. 5. Uvozna dovoljenja za uvoz živ* Ijenskih potrebščin v avC*i z akcijo za ■pobijanje draginje iada.ja na oriporo-•čilo odbora ministrstvo za soci jalno politiko, a za ta uvoz potrebne devize izdaja generalni inšpektorat finančnega ministrstva. 6. Ako uvoženo blago dospe preko katere špodicijske tvrdke, bo plačala stranka tovornino v dinarjih in se ji v tem slučaju tuja, plačilna sredstva ne bodo odobrila. Špediterjem pa, morejo odbori izdati inozemska plačilna sredstva samo na podlagi predloženih ori- ginalnih borderojev in tovornih listov,’ milijon češkoslovaških kron. moro tena katerih ee ima označiti, da so ino- donsko kupiti Samo 200 — 250.000 Kč. zemskfl- plačilna sredstva za tovornino izdana, odnosno, da je nakuo odnosnih všot odobren. 7. Pogojna, dovoljenja se morejo ’ izdati samo za nabavke aa. državo in industrijo, ako stranka dokaže obveznost ranejšega plaeflnja ali ako uzanca za nakup doti onega blaga zahteva p!a~ čanje prej, nego je blago dospelo (n. pr. pri povzetju). j 8. V slučajih, ki niso predvideni s to naredbo, bo odločeval generalni in-j spektorat. 9. Nakup deviz: Ker jo v interesu stabilizacije naše valute, da se povpra Prevelike zahteve n. pr. v češkoslovaških kronah in italijanskih lirah, kakor so se pojavile v aadnjih dneh, so upli-vale uepovoljnO na 'kurz teh deviz ne samo na našem, temveč tudi na svetovnem. trga. Radi tega je potrebno, da. se s strani odbora ta potreba v devizah razdeli iu se breč velikega pretresa na naših borzah zadovolji. Generalni inšpektorat bo- eini(prej dostavil to naredbo vse m odborom. —.—o— \ g Produktna borza v Novem Sadu. 16, oktobra: pšenica: ba&vu 885, bački 268, Sevanje po devizah enakomerno razdeli, da se ne nakupičijo prevelike zahteve na posamezne dni, je potrebno vsa dovoljenja za nakup deviz v sporazumu s strankami tenninirati in \eeje zneske razdeliti na več dni, t. j. na več tednov. Ako etranka potrebuje n. pr. 1 sremska 338; ječ m e n: sremski 270; oves: bački 250, sremski koruza: baška 290, sremska 2? j * 9 VI. fižol: (novi) beli 315, pisani 310; m o-k a: (z vreeo) Št. 0 bačka 500; za kuho 475, krušna št. 6 — 425; otrobi: pšenične 140; mast: svinjska ab Bačka 28; a e 1 j e: glavnato bačko 1)0; o r o h 1: bosanski 500; čebula: 300; T e n-d e n« ca: nestalna. g Ustanovitev borze v Ljubli'1 tu- li akor poročajo iz Beograda, jo fin^“ eno ministrstvo odobrilo uSt-anovwc\ l>orze za. btegovni in denarni promet v Ljubljani. g Zagrebški trg 16. okt. Postavaj baška ozir. vcjvodinka postaja, za kg v kronah; pšenica 1360—-1.390, koi®* za rumena 1220—1240, rž 134fl-laW. ječmen aa pivovarne 1200—1250, krmo J100—1150, oves 1050—1070, gran beli 1300—1320, pšenična lno^a _ 2100—2300, »2« 2000—2200, »6« 1800— 2.100; tendenca medla. g Hmelj, XIII. in XIV. brzojavno tržno poročilo: N ii r n b e r g, 14. 10. 1822. prima nespremenjeno, sekunda 2000 i ceneje. Niirnberg, 16. 30. 1922. nakupovanje — nespremenjeno, 30.wV do 43.000 M y;a 50 kg. Bernhard Kcllermann: PREDOR* Roman. (Da! K) pohabljenci Ko pa so se prikazali »Macovi Ethel obrvi zategnila navzgor. »Oče!« je rekla z izpremenjenim glasom .vidiš?« »Vidim, preljuba!« (Naslednjega dne je dala razdeliti med »Macove pohabljence« deset tisoč dolarjev-) Vse radovanjc jo jc minilo, kakor da ga je nekaj odpihnilo. Srce se je proti življenju trpko .vzliutilo na celem m brez jasnega razloga. Privzdignila jc zaklopnico in šoferju osorno velela: »Go on!« »Ne morem!« je odvrnil. Pa je bila Ethel kmalu spet dobre volje. Bataljonu Japoncev, wihravo stopicajočih nalik žol-•e opice, se je morala že zopet nasmehljavati. »Oče, ali vidiš Jape?« ■' & j Vidim, Ethel,« je odgovoril LIoyd stereotipno. I LIoyd je dobro vedel, da sta v neposredni smrtni nevarnosti, pa se ni razodel z nobeno besedo. Ni se bal, da ga ubijejo, ne, a je vedel, da bi se, če bi le kdo zaklical: »To je Lloydov voz!«, vsekakor zgodilo takole: radovedneži bi se zgnetli okoli njegovega voza in ga , zdruznfli. Njiju bi (brez zle nakane!) potegnili na plahto i v beli volneni rokavici, podobno snežnati lopati — in i neprestano ponavljal med tolstim hropajočim smehom: j »Keep your shirt on. boys! Keep yor shirt on, boys!« Kakor slučajno so po Pine Streeti počasi prirov-šfale tri leskovito snažne parne briz>calnice (z znamenjem *na povratku«), in ker so videle, da ne morejo (71) dalje, so se ustavile. Potrpno so čakale, i/. niih bliskavih medeniiiskih dimnikov se ie dvigal v čisti zrak reje dek bel dim. nad niih jeklenimi trupi je drgetala sparina. 'Kajpada se ne sme zamolčati, da je dobrodušno Ali jih smehljajoči se Irec z velikimi belimi rokami, kj ni imel f pri sebi ni najmanjšega orožja, tudi krepelca ne. v žepu imel piščalko- Cim bi bil primoran, na to piščalko za-brlizgati. bi te tri leskovito. nedolžno in spoštljivo čakajoče parne brizkalnice, ki so se od pridušene sile lahno na vzmetih zibale, v eni minuti jele v množico f štrkati 9000 minutnih litrov vode: nadalje bi sc oni štiri metre visoki zvitek, ki je visel ob okenskih robnikih prvesra nadstropja in za katerega se ni nihče menil,. razvil in bi z velikimi črkami zakričal po cesti: »Pozor! Frizerka za dame, Da«aj-Dve sto konstablerjev v notrini buildinga. Pozor!« I canka, prva moč, želi službo Toda gorostasni rožnati Irec ni imel vzroka, seči ▼ Mariboru t 10 novembrom. PO piščalki, S Ponudb« i nmedbo pogojev (Dalje prffiodnjič.) Maia oznanila. Iiveibana samostojna knjigo-vodklrtja se išče za tai-oi. Naslov: Poštni predal št 18, Maribor. 2014 3-1 Računovodja z veiletno prakso, rež? vseh pisarniških del, zna sl»ven«ki, hrvatski, nemški in italijanski jejik. išče složne. Ponudbe pod RTakoi“ na upravo lista. 5018 Isčam elužh« kot prodajalka v Sptcerijski ali delikatesni trgovini. Ponudbe na oglaini i ?.avod Ivo Sušnik, Slovenska j ul. 15. pod *Veslna“. 2017 n* upravo »Tabora*. 2U13 3 Glavni urednik: P a divo? Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozisn. zaruznHi. njiju m vorez zic nakane i) potegnili na Piano* Pnifonn ----a*-«!-— __ In smrtno zmečkali- Ko bi se izšlo po posebni sreči, bij In _aries!iVO razrtagcuko za se Ethel in on — kolika radost! — na dvojih zamorskih | Taunrii :wa j plečih udeležila obhoda po Newyorku — kar bi mu ni-."' loC© iVUaribOrska l^karng O. G. kakor ne bilo všeč. Etheli, katero je vedno občudoval, se je divji. Ne- f Varnost ii ni kar nič y, mislih! V tem oziru je kakor j njena mati. Spomnil se je malega prizora, ki se je odigral v 'Avstraliji, ondaj, ko še ni bil veljak. V Ethelino mater se je zagnal velik stekel pes. In kaj jc storila? Zapretita mu je, da ga bo oklofutala, in velela vsa nevoljna: »You go on, you!« In pes sc je ,kdo ve zakaj, resnično umaknil. Tega prizora se je domislil in koža se mu je. nagubančila, ker se je moral smehljati. j__ Iznenada ie motor zabrnel in voz se je začel po-; • 'mikati eno, slamo, efrvs?, Sito, hremp»8s", sadio in eiiru^e «!©i©Bn® prid®l!««S kupuje in prodaja ft N !> R !S J OSET, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88. 1328 Lloyd je pomalial usehlo mumiisko glavo in se je 'smejal, pri Čemur mu je jezik sunkoma smukal izza zobovja. Pojasnjeval je Etheli nevarnost, v kateri sta ■ bila pravkar (celo uro). »Mene ni strah,« je izjavila in smejoč se dostavila: »Zakaj naj bt se neki bala ljudi?« »Dobro je tako, ljuba moja- Človek, katerega jej > strah, živi le napol.« } Etheli je bilo dvajset in šest let, bila je povsem 1 samostojna, vladala je svojega očeta, kakor jo ie bila MKfg Sffi CS®«iinsr%y^f je še Vedno ravnal z njo ko z dekletcem- Si<59i»P€2>®(© EVI In Ethel mu ni branila, zakaj naposled jc vendarle storil, kar je bilo njej prav. j Ko je gozd rdečih zastav prispel do Bindikatskega 8® m 999999999 Podpirajte Jugoslovansko Matico!. ............................... - ® AA!« a A >se v naJbo!iSem stanju, se proda. Cena 210.000 ® , Vpraiati je Aleksandrova c. 32, v trgovini. 201 Hlgijenlčna brivnica se priporoča P.vovrstna P0.*. ba Vjakoslav Gjurin, Jurčiče ulica 9. r»l>‘ Pisalna stroje, nove m Jjene, dobavila American port Gompanj, Maribor, roSka c. ‘24. Ko- 1853 Prvovrsten vinograd * nico, pridelek ca. 40 M čina belega vina, udalno p večanj« mogače, polejf star . mlad sndevniak, pridelpK sJ| 1 vapon namiznega saoiai - i proda Cena K 1,280.000, del letoJnjefra pridelka na razpolago hitra : f ladja* na upravo. 2007 Kotlarje za kopalne peči, samostojne delavce, sprejme ia-Pli»na, Zagreb, VlaSka »lica 125. 2011 Dijak se vzame na dohro Vua-no in stanovanje. fJaslov pove uprava. £0i 6 Učiteljica, mirna stranka, prosi .-.a čisto, meblovano sobo s posebnim vhodom. Ponudbe n» uprav* ^Tabora* pod *Učitcljica\ 2008 3-1 Premog prve in druge vrste, bukova drva na vozove in drobno, dostavlja na dom po niiki ceni Lippeit, Tatten-baehova ulica 13. 2015 3-1 Dvonadstropna hiša v riboru, 15 let stara, vetimi stanovanji, * »a* - de-( tred'tt mesta, se proda. Ponudb«^ uptaro t»ga lista. nad.stropaa hiSa". Dobro mleko a« karni Ivaua G«lob ulica 16. £001 S- Hlode trame in deslie dimenzijah kupi „SIELC“, Zagreb, ultca 10, kamor se pošljejo obvezne ponu«0 2050 3-1 v razni*1 družb* Gajev* naj; Lepa, moderno zidana hiša v Mariboru dvonadstropna, s 24 okni na cesto, trgovskim z opravo, velikim dvoriščem in vrtom z* p! dame, poslopja, se je pokazalo, da so težka vežna vrata zaklenjena in v obeh prvih nadstropjih železne oboknice zaprte. Nobenega obraza ni bilo videti ni pri enem femed štirih sto pročelnih oken. Na granitnih stopnicah, pred težkimi hrastovimi vrati, je stal samo en stražnik. Gorostasen Irec debeluh v sivem sukne-nem kroju, pokrit s sivo sukneno čelado, katere usnjena spona mu je rožnati podbradek raztisnila na dvoje. Obraz mu jc bil okrogel kakor polna luna in ziatordeče strnlščast. S sinjimi veselimi očmi je gledal, kako se vali delavska vojska bliže, ter pomirjujoč in dobrodušno smehljajoč se povzdigol roko — velikansko roko srajce, hlače pyjame opreme za neveste. otrolho Judmlla Slatikner MARISOR, Koroška cesta it. 31. perilo, kom-SsSnaclJe itd. Izdsluf« po naj« nižjih dnevnih cenah Moje znano dobro kislo zelje se od danes naprej zopet dobi ob vsakem času. ' i trgovino z vedao *** " > moke, koruzne^ riž, bučno In ^ ceuah i» n«Jbfe i>a*tnik In w , — Tiska; Marib^r*^ t!ek»?na 4. d