102. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 5. maja 1902, XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejema* as avslro-ogrske dežele aa vse leto 26* K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Zal Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ve?, kolikor znaAa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje st od Stiristopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce ee dvakrat, in po 8 h, čo se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu jiaj se blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je ia Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod" telefon št. 34. .Narodna tiskarna" telefon št 85. Delegacijsko zasedanje. Letošnje zasedanje delegacij se začne jutri v Budimpešti. S tem je prišel tisti teden v letu, v katerem se avstrijska javnost bavi z zunanjo politiko monarhije, seveda samo akademično, kajti zunanja politika je domena nekaterih diplomatov, in narodi je po svojih zastopnikih niti kontrolirati ne morejo, kaj še, da bi imeli nanjo kaj vpliva. Prišel je torej teden, ko se bo zopet pisalo in razpravljalo o zunanji politiki in v prvi vrsti o trozvezi. Brezpomemb-nost delegacijske kontrole nad zunanjo politiko se pokaže prav pri ti točki. Sodi se, da je trozveza letos potekla in sodi se, da se zopet obnovi, ali gotovega celo v tem oziru ne ve nihče povedati . . . Razume se samo po sebi, da dobi minister zunanjih del grof Goluchowski tudi v letošnjem delegacijskem zasedanju obligatno zaupnico in da torej delegaciji odobrita njegovo zunanjo politiko, ki sloni na trozvezi, ali tudi to se utegne pokazati, da se je »navdušenost« za trozvezo silno ohladila celo pri tistih, ki so doslej veljali kot sicer trozvezne politike. Nasprotniki trozveze so bili doslej samo Cehi in Jugoslovani. Nemški klerikalci trozveze sicer ne ljubijo, saj pospešuje razvoj večinoma protestantske Nemčije, ali direktno jej ne bodo nikdar na sprotovali. Avstrijska zunanja politika je bila od Kaunitza sem vedno osnovana na podlagi alijanc, kakor je to prav podučno popisal Friedjung v svoji knjigi »Der Kampf um die Vorherrschaft in Deutschland«. ali tako nesrečne alijance, kakor je sedanja trozveza, ni Avstrija nikdar sklenila. S to zvezo so bile avstrijskemu orlu pristrižene repetnice in postala je v svetovni politiki .nekak privesek Nemčije in vsenemške stranke delajo kar očitno na to, da se politična alijanca razširi tudi na carinsko skupnost med obema državama, da se potem, če pride kdaj ugodni trenotek, lahko izvrši — aneksija. Poleg občeavstnjskih interesov, ki vodijo Čehe in Jugoslovane pri njih nasprotovanju trozvezi, je pa še drug vele-važen moment, ki jih sili, da se upirajo tej alijanci. In to je vpliv trozveze na avstrijsko notranjo politiko. V nas je zmagal nazor, da Nemčiji prijazna zunanja p o 1 i t i k a z a hteva tudi Nemcem prijazno notranjo politiko in v tem smislu se tudi deluje, naj je na krmilu katerakoli vlada. V tem oziru se ni Badenijeva ali Thun Kaizlova vlada čisto nič razločevala od Korberjeve četudi so Nemci proti Ba-deniju in Thunu vodili vojno, ker sta z raznimi koncesijami poskušala pridobiti Cehe za vlado. To načelo ni vedno veljalo. Svoj čas je grof Andrassv na očitanje, da zatira Slovane, izrekel krilate besede: Ker smo z Rusijo v prijateljstvu, nam ni treba imeti ozirov na avstrijske Slovane; ko bi bili z Rusijo v nasprotju, bi seveda morali avstrijske Slovane »pestovati«, da bi ne postali nevarni. Danes ta nazor vsaj glede Nemcev ni veljaven, ampak se danes v merodajnih krogih argumentira, da se mora avstrijsko nemštvo »pestovati«, ker živi monarhija v prijateljstvu z Nemčijo. Ko bi živela z Nemčijo v sovraštvu, bi se potem moralo Nemce še bolj »pestovati«, saj bi sicer lahko postali nevarni. V letošnjem zasedanju delegacij se pokaže, da ima trozveza še manj privržencev, kakor jih je imela doslej. Razen Čehov se oglase najbrž proti njej tudi Poljaki. Znano je, da vitez Jaworski ni hotel prevzeti predsedstva avstrijske delegacije, da bi mu ne bilo treba slaviti trozveze, poljsko časopisje pa zahteva, naj poljski delegatje nastopijo proti odobrenju trozvezne politike, češ, da noben Poljak ne more odobravati zveze z državo, ki poljski živelj na najbrutalnejši način ubija. Pa tudi v ogrski delegaciji se utegnejo čuti ostri glasovi proti trozvezi. Ma-djari so bili doslej poleg Nemcev najvne-tejši zagovorniki trozveze, zanesljivi stebri trozvezne zunanja politike, toda novi gospodarski kurs, na kateri je krenila Nemčija, je znatno ohladila njhovo vnemo. Med tem, ko je grof Goluchowski lani pridi-goval, da je mogoča politična alijanca tudi med dvema državama, ki sta v gospodarskem oziru nasprotni, so najodličnejši madjarski politiki, med njimi prezident poslanske zbornice grof Apponvi, pri raznih prilikah odločno naglašali, da alijanca z Nemčijo nima za Ogrsko nobenega pomena in nobene vrednosti, če ji ne koristi v gospodarskem oziru. In o tem ni dvoma, da dobi ta nazor tudi odločnega izraza v ogrski delegaciji. Vzlic temu je pa, kakor smo že rekli, popolnoma gotovo, da se trozvezna politika tudi letos odobri, že za to, ker delegaciji sploh nista v stanu, potegniti zunanjo politiko iz svojega tira, tudi če bi imeli voljo to storiti. Ali že, če se omeji pogubni vpliv zunanje politike na notranjepolitične razmere, bo mnogo storjeno. To doseči, je naloga slovanskih delegatov; če jo izpolnijo, se kmalu izkaže. V JLJiiblJisni, 5 maja. Afera Wolf. Wolfovo glasilo »Ostdeutsche Rundschau« že več tednov ne prinaša druzega gradiva kot obrambne članke Wolfove tbr napade na Schonererja in razne Seno-nererjance. Wolf, ki je bil še nedavno najmogočnejši absolutist med levičarji, zlasti pa med Vsenemci, je danes preganjan od vseh stranij. Vse kaže, da ga hočejo na vsak način iztrebiti in politično ubiti. V svojem zadnjem članku »Zur Ab-wehr« piše Wolf: »Brez ozira bom nadaljeval vsiljeni mi boj in pokazalo se bo, kdo bo na zadnje tisti, od katerega se obrnejo pametni ljudje polni studa in zaničevanja. Ako vzdržim fizično, bo ležal nekdo drug uničen na tleh!« Gre se torej za življenje ali smrt. Nekdo bo gotovo uničen: Wolf ali Schonerer ali Schalk. Wolf se baha tudi, da je hotel poslanca Kliemanna, ki ga je blatil, oklofutati. Nemiri na Portugalskem in v Španiji. Na Portugalskem imajo velike nemire, ki so se začeli v Portu ter se raz- širili preko vse dežele. V Portu se je baje spuntal cel polk. Častniki armade in mornarice kažejo javno svoje simpatije z demonstranti. 200 mornaričnih častnikov je poslalo kralju protest, a ga vzlic pozivu ni hotelo umakniti. V Coimari je bila neka oseba ubita in več OBeb ranjenih. Vseučilišče je zaprto. Gojenci politehnike v Lisaboni demonstrirajo proti pogodbam, ki jih je sklenila vlada z inozemskimi upniki. Nezadovoljnost se je zanesla v Portugalsko iz Španije, kjer se sedaj pripravlja štrajk železničarjev. Zlasti v Andaluziji se močno agitira. Ministrstvo je poskrbelo, da se promet ne ustavi. Vojna v Južni Afriki. Že dva meseca se govori o miru, a vojne vendar še ni konec. Iz plohe poročil, ki dohajajo vsak dan, ni možno izvedeti resnice, saj so te ve3ti tako neverjetne in izpremenljive, da je položaj kakor v kinematografu, vsak trenotek drugačen. V soboto smo poročali, da sta Dewet in Steijn izprevidela, da je nadaljevanje vojne brezupno ter da sta za mir; sedaj pa Čitamo poročilo v »Vossische Ztg.«, da se bodo mirovna pogajanja razbila bržčas zato, ker Steijn in De\vet ne odnehata od svoje zahteve, da mora ostati Oranje neodvisen. Botha in Delarev sta po tem viru vojne naveličana ter pripravljena skleniti mir, ako se prizna amnestija. Zlasti Delarev je baje miroljuber. »Matin« poroča, da je angleška vlada stavila Burom sledeče konkretne predloge: skoraj popolno amnestijo, preklic izgonov, dovolitev avtonomne vlade takoj, ko se vojna neha, in posojila za Transvaal (5 mil. funtov) ter za Oranje (4 mil. funtov) v to svrho, da se farme sezidajo iznova ali popravijo. Iz Pretorije poročajo, da se snidejo vodje Burov 15. ali 25. t. m. in da bodo shodu prisostvovali tudi Buri iz Kapa. Izmed 35 poveljnikov se jih je 19 izreklo že za mir. Radi bližnjega miru je angleška vjada ukazala, naj se vojni ujetniki ne odvažajo iz Južne Afrike. Iz Londona javljajo, da se sklene mir že v par tednih ter da bo lord Wolseley brž- LISTEK. Mojster Ažbe. Ko je objavil »Ljubljanski Zvon« (1900. 3.) moje »pismo« o slovenskih umetnikih v Monakovem, je pač marsikdo prvič čital, da imamo v bavarski prestolici mojstra umetnika, ki uživa v nemških Atenah med drugorodnimi tovariši največji ugled. Da se je Anton Ažbe povzpel do sedanjega svojega stališča, ki ga zavzema že drugo desetletje kot odličen modern slikar in renomiran učitelj mladih slikarjev in sli-karic v velikonemškem mestu vzlic vsej konkurenci, dokazuje, da je Ažbe res genialen rojak, ki je našemu narodu v ponos. Dunajski ilustrovani tednik »Sport u n d S a 1 o n« je prinesel v št. 7. in 13. dvoje člankov Arturja Roesslerja o našem Ažbetu in dvoje slik: slikarjev portret s faesimile ter njegov atelier, v katerem dela Ažbe baš na veliki sliki iz slovenskega življenja. Kako visoko spoštujejo Nemci Ažbeta, naj izpoznajo Slovenci iz prevoda teh člankov, ki se glase tako-le: Ko so bili sedanji mladeniči še otroci, so klicali tedanji mladeniči po resnici življenja v umetnosti. Predstavljati žarki svet čutnic, pokvarjeno lepoto in grozo velikih mest z vsemi mlakužami in zmot-njavami, to je bilo ono novo hrepenenje, ki si je ustvarilo virtuozno spretnost v vseh rafinementih tehnike. Nič več se niso zanimali za ono, kar je bilo popolnoma izdelano, temveč za skico. Postali so prirodoznanstveniki, in razkrajali so vse; kdor je imel največje potrpljenje v razkrajanju delov v niti in nitij v stanice, kdor je znal vsebino spretno ločiti od ovoja, tega so slavili, kakor pravega mojstra. Okus časa je bil analitičen, in ugajalo mu ni ono, kar je lepo, temveč ono, kar se mu je zdelo resnično. Najbližje mu je bilo resnično ter edino vredno, da se očrta, in tako je prišlo, da smo dobivali tekom mnogih let le dokumente poročil, a nika-kih umotvorov. Mi, današnji pa hočemo, da so dela, ki se predstavljajo kot umotvori, tudi v resnici umotvori: stvari lepote; kajti nič več nimamo le hladnoum-nih možgan in spretnih rok, imamo tudi hrepenenje po lepoti. Zato zahtevamo od umetnosti najizvanrednejše: ona naj ne bo reportaža, temveč najvišji izraz čustva. Ker lepota je čustvo, in čustvo je vse. In ker je lepota hkratu tudi sreča, hočemo lepoto. S čustvi, katerih miselni izraz so gornje besede, sem ostavil nekoč atelier mojstra Ažbeta. V njem sem doživel iznenađenje; izpoznal sem tu simfonista barv. Ta slikar ljubi barve nad vse, in naravnost čudovito je, kakšne barve vidi. Na poedinih njegovih slikah so barve tako očarljive krasote, da vzbujajo s svojo čutno lepoto v gledalcu fizično slast. Že nenavadno gledanje barv dela Ažbeta umetnika, kajti le umetnik more tako videti; in da more predočiti, kar vidi, to ga dela tehniško mojstrskega umetnika. Videl sem v njegovem atelierju sliko, katere barve so vplivale name, kakor Baudelai-revi stihi, kakor stavki iz Flaubertovega romana »Salambo«; tu se sveti, iskri, miglja in žari okrog sladke ženske podobe, kakoršnih ne nosi zemlja. Na drugem velikem platnu sem videl še nedo-gotovljeno sliko, ki dela že sedaj vtisk, kakor da je melanholsko delo kakega Škota. Dasi je samo »obrisano in očrtano«, kakor pravijo slikarji, vendar učinkuje tako, kakor ne učinkuje marsikatera iz-gotovljena slika. Zdi se, kakor da vidiš stvari na njej skozi lahen pajčolan, skozi fino sivosvilnato pajčevino; človek ima tisti občutek, kakor v dolgih poletnih popoldanskih urah, ko polegajo v najzado-voljnejšem miru črede po baršunastih tratah od solnca pozlačenih hribov, in ko se v polagoma temneče se izbe tiho kradejo izgubljeni daljnji glasovi večernih zvonov. Tudi vse druge skice in slike so važna razodetja finega umetnika. Polne so novih tonov in barvnih akordov. To so dela impresionista. Da, Ažbe je impresionist, eden onih senzitivnih, ki imajo nerve, katerim kliče Gurlitt dobrodošli, ker jih uči nerv, da znajo »napraviti neviđeno vidno, nevidno pa vidljivo«. Eden onih je Ažbe, katerim umetnost ni narava, katerim je umetnost več kakor narava in kateri pravijo: Treba je pač slikati, kar vidiš, toda vrednost slike kot umotvor je odvisna od tega, k a j vidiš in k a k o vidiš. Pasiven posnetek ne bo nikdar umetnost, šele tudi vstvarjajoča duša naredi iz slike umotvor. Bila mi je potreba pisati o mojstru Ažbetu v avstrijskem listu, saj je Avstrijec. Občutljiva avstrijska psiha postane zopet malo zaupnejša, ako ve, da se kak Avstrijec ni pospel le do navadne človeške, marveč velike umetniške znamenitosti, in to celo v inozemstvu. (Konec priii.) Čas imenovan generalnim guvernerjem zjedinjenih južnoafričanskih kolonij. Potemtakem bi bili burski republiki poslej del angleških kolonij in Wolseley guverner tudi nad njima. Transvaal in Oranje bi torej neodvisnost ter samoupravo izgubila! To zopet ugovarja prej navedenim angleškim konkretnim predlogom, med katerimi je avtonomna vlada na prvem mestu. Iz Bruslja poročajo, da so vse vesti glede miru humbug, da bo shod voditeljev Burov gola formalnost ter da vztrajajo vsi vodje neizprosno na stališču neodvisnosti. Čudno je tudi, da pošlje Kitchener 10.000 vojakov v Kaplandijo! Angleški listi trdijo, da bodo ženske pri silile Bure, da sklenejo mir, ako bi se še ustavljali. Ženske so vojne naveličane, ker so že par let brez mož, zato zahtevajo mir. Polkovnik Barkor je 30. aprila ujel Mani B«otho z dvema adjutantoma in 11 Buri pri Frankfortu. Mani Botha jo nečak generala Louis Bolhe ter je bil izvrsten voditelj Burov. Tako je iz vseh teh vestij razvidno, da se vojna nadaljuje. Ali pa se skiene mir, ni še vedno gotovo. Najnovejše politične vesti. Vojni minister bo v delegacijah zahteval 38 mil. K za nove pogorske in poljske topove. Ta svota pa je le del one, katera je potrebna, da se reorganizuje vse topničarstvo in da se nabavi dovolj novih topov. — češki deželni zbor se snide med 10. in 15. junijem ter bo zboroval k večjemu do 15. julija. Proračun se dožene v jeseni. — Predsednikom ku ratorija češke umetniške galerije v Pragi je določen grof Harrach. — Ohranitev Južne Afrike pod angleško zastavo bo stala Anglijo 222,974 000 funtov šterlingov, t. j. več kot je znašala francoska vojna odškodnina, ki jo je morala 1. 1871. plačati Nemčiji. Draga vojna! — Iz Kolonije poročajo, da so vse vesti v miru v Južni Afriki manever, ki naj preslepi Angleže ob bodočem kronanju kralja. Krti-g e r je izjavil, da se brez njegovega pritrdila mir ne sklene. — V Chentin-genu na Kitajskem je ustaja zoper katolike, ki zahtevajo visoko odškodnino radi minole vojne. Neki francoski duhovnik je bil umorjen in njegovo glavo so nosili več dni po deželi. Poslaniki zahte vajo, naj vlada ustajo zatre. Dopisi. Iz Prage. Večkrat se je že po vdarjalo, da je slovanska vzajemnost le nekaka fraza in ideal prenavdušenih mladih glav — da je slovanska vzajemnost stvar, ki je za zdajšnje čase popolnoma brezpotrebna. Toda hvala Bogu, še nismo prišli do tega. V srcih vseh Slovanov še živi neki čut skupnosti, ki se sicer le po-redkoma pojavi, toda pojavi se, in ravno v tem se vidi, da še živi. To se je videlo že pri raznih prilikah v državnem zboru, to se vidi pa tudi povsod v vsakdanjem življenju. In ta čut se mora gojiti, kajti v trdni falangi sklenjeni moramo doseči svojih naravnih pravic. Slovanski živelj se bode moral priznati v vseh onih kra jih, v kojih se ga je zdaj umetno izbrisalo. In če se to doseže, ne bodo slovanski zastopniki navezani na klerikalne in morda še celo na socialno demokratične kameleone. Samostojno, s svojo lastno močjo bodo odločevali o usodi .... Žito gre v klasje. Slovanski časnikarji se združujejo, iščejo trajnega kontakta. In to je dobro znamenje, saj leži takorekoč v ro kah časnikarjev usoda ljudstva . . . Tudi mlada slovanska inteligenca — slovansko dijaštvo — je pred nedavnim časom ob čutilo potrebo po skupnosti. Spoznalo je, da bi bilo dobro, da bi se slovansko dijaštvo tesneje združilo, organiziralo. In za par trenotkov se je pojavil tudi faktično ta čut skupnosti. Ko je najbolj kipelo vprašanje slovanskih vseučilišč, nastopalo je slovansko dijaštvo kakor en mož. In že smo upali, da bodo ti hipni pojavi temelj nadaljni skupnosti. Toda duhovi in navdušenje se je poleglo — in naši ljudje love zopet muhe ... To so sicer nekako ner vozni pojavi, toda vendar uvaževanja vredni, ker pričajo, da naše dijaštvo ne spi. Ko bode prebolelo krizo raznih izjav, poslanih itd., jelo bo prav gotovo premišljevati bolj temeljito svoje lastno — dijaško vprašanje, začutilo bo i ono potrebo skupnosti ter se otreslo onega se- paratizma, ki je ravno bolezen zdajšnjih časov. Vsaj vidimo vsepovsod, da hoče vsakdo, ki se čuti le količkaj »nadčloveka«, hoditi svojo lastno pot. In tako bomo prišli v tej dobi ženijev naposled do tega, da bo imel vsak deseti že svojo stranko, da bo vsak deseti predsednik lastnega društva, vodja lastne politične stranke . . . To je sicer lep luksus, lep šport — toda za nas Slovence, in tudi za nas Slovane vobče vražje drag. Toda upajmo, da bo prišlo skoraj do krize, da bomo skoraj začuli nositi opeko za prve temelje boljše bo dočnosti . . . Ta vzajemnost se čuti prav posebno v Pragi. S kako radostnim srcem sprejmejo čehi vsakega Slovenca, ki pride semkaj! Ne le s svetom mu pomagajo, tudi materijalne pomoči jiui ne odrekajo. Poglejmo le mlado »podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi«. Iz Kranjske ne pride skoraj nič podpore. Ljudje, ki sede na stotisočih, se niti ne spomnijo, da bi bilo vseeno dobro, če bi si vsaj za par kronic olajšali svoje itak prenapolnjene žepe. Gotovo je ena prvih narodnih dolž-nostij, da se podpirajo ravno društva, ki imajo namen omogočiti vedoželjnim mladim ljudem nadaljno izobrazbo. To je žalostno dejstvo, ki kaj slabo osvetljuje mišljenje naših rojakov. Obmejni Slovenci so vse drugače navdušeni in prepričani o tem. Še bolj pa Čehi! Največ podpore za to društvo dajo ravno Čehi, ki se itak ne morejo pritoževati, da nimajo dovolj narodnega davka. Morda se vendar zbude naši Kranjci ter se zdaj pa zdaj spomnijo »podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi«. Izpred sodišča. Pod predsedstvom g. deželnosodnega svetnika Andolška vršile so se na so-hoto siedeče bolj zanimive obravnave: 1. Jeden izmed izgubljenih. V soboto se je nadaljevala in končala obravnava proti znanemu duhovniku Iv. Bezeljaku. Tožen je bil goljufije. Poročali smo že svoje dni o ti zadevi in zatorej naj le v kratkem naznanimo izid. Obravnava je še enkrat dokazala, da je toženi revež Bezeljak žrtva brezobzirnega in brezsrčnega katoliškega sistema. Toženi Bezeljak je le vsled tega delal dolgove, ker je pričakoval od ljubljanskega knezoškofa 400 K podpore. Značilna je točka v sporočilu škofije. Tam je namreč: »— Vkljub zasledovan j u s e m u ni m o g 1 o d o živega p r i ti. ..« Katoliško! Krščansko! Bezeljak je poleg tega še enkrat izjavil, da ga je infamna pisarija »Slovenca« popolnoma zmešala. Sodni dvor je ubogega moža popolnoma oprostil. S tem, da ga je oprostil, obsodil pa je katoliški sistem. Mi to privoščimo obema. 2 Z lepega pota. Lorenc Muha, 271etni mizar iz Zaklanca, je bil zadnjič enkrat silno hud. Stepel se je na Glincah s fantini in pri tej priliki je rabil nož. Fant Knez ga je namreč radi razgrajanja oklofutal, kar je na lepem potu navada. On pa je sunil z nožem in Kneza prav pošteno ranil. Vsled tega ga je hotel stražnik aretirati. A on se ni pustil odvesti. Vkljub temu, da je stražnik prosil pri občinskem slugi za pomoč, niso mogli Muhe odnesti. Končno se je vrgel na tla. Občinski sluga pa je šel po voz, na ka teri so muho naložili in — hajd v luknjo. Pri tej priliki je Muha sunil obč. slugo in ga ranil. Za vse to bode sedel 6 mesecev v ječi in plačati troške. 3. Hlapci med seboj. 3. prosinca sta se hlapca Martin Kodrar in Janez Tancik v hlevu gospodarja Petkovšeka na Vrhniki stepla. Zadnji je prvega nalomil z grabljami, prvi pa je vzel vile in Tan-cika, udaril po glavi, da ga je težko ranil. Sedel bode zato 6 tednov v težki ječi. 4 Krivo pričanje. 6. prosinca je leta 1869. rojeni hlapec Janez Videršič iz Majberga vrgel v prepiru svojega sohlapca Stanovnika na tla in ga osuval z nogo. Pri obravnavi je bil tudi Lorenc Tome zaslišan. Ta je brez vsacega vzroka pričel nalašč krivo pričati in zanikal vse, kar je pri prvem pričanju izpovedal. Zato je bil kar iz sodne dvorane odpeljan in kadar bode zopet prišel v to dvorano, ne bode več priča, temveč obtoženec. Toženi Videršič je bil obsojen na dva meseca težke ječe. 5. Liter vina. Leta 1878. rojeni bajtarjev sin Franc Bombač iz Rakeka je bil že mnogokrat radi boja in tepeža ka znovan; dalje jo je hotel enkrat v Ameriko popihati, enkrat je vzel stražniku puško itd. V noči 2. sušca je prišel z drugimi fanti pred gostilno gosp. Severja na Rakeku. Ta je bila že zaprta, a on je toliko časa na vrata razbijal, da so mu odprli. Zahteval je liter vina. Natakarica pa mu ga ni hotela dati in zato je pričel razgrajati in žugati, da jo bode radi tega litra skozi okno vrgel, da se ga naj va- ruje itd. Šli so, ker so se ga bali, po stražnika, a Bambaču je menda zasmrdelo in popihal jo je pravočasno. Obsojen je bil na sest mesecev težke ječe s postom vsak mesec. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5 maja — Osebne vesti. Finančni kon-ceptni praktikant v Trstu, g. Jos. Štre-kelj, je imenovan finančnim koncipistom. — Gosp. dr. Josip Plemelj, rodom z Bleda, je dopuščen kot privatni docent za matematiko na vseučilišču na Dunaju. — Shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Ker državna železnica ni dovolila nobenih znižanih voženj za udeležnike časnikarskega shoda v Ljubljani, naj posamezni udeležniki, ki se hočejo voziti po drž. železnici, izrabljajo uredniške vozne listke. Raznim uredništvom daje namreč drž. železnica začetkom leta -dovoljenje za par prostih voženj po drž. železnici. Zastopniki dotič nih listov naj torej takoj za svoje osebe vlože dotične prošnje. — Južna železnica je dovolila zastopnikom v Avstriji izhajajočih listov, toda samo časnikarjem po zvanju, polovično vožnjo h kongresovim prireditvam v 2. in 3. razredu. Kdor udeležnikov časnikarjev se želi poslužiti te udobnosti, naj takoj z obratno pošto naznani pripravljalnemu odboru v Ljub ljani: svoje ime, stan, odkod želi znižano vožnjo do Ljubljane in ako se bo udeležil tudi izleta — v Postojno in Trst. Pripravljalni odbor mu potem preskrbi potrebni certifikat. — Tudi češki časnikarji so se izrekli, naj se shodu ne predlože resolucije, ki bi utegnile biti povod kakemu razporu ali ki spadajo v drugo kompetenco in ne v področje čas nikarskega shoda. Pripravljalni odbor se bo tega stališča strogo držal, kar naj blagohotno vzamejo naznanj e tisti, ki mislijo drugače. — Znamenita misel. V Trstu izhaja tednik »Novi List« V zadnji številki je posvetil časnikarskemu kongresu nekaj vrst in mej drugim sprožil tudi znamenito misel, ki se nikakor ne sme prezreti. »Novi List« pravi: Osobito potrebujemo vsi Slovani jednega centralnega, zelo cenega glasila, ki bi izhajal v vseh slovanskih jezikih in sicer v vsakem dnevu tedna vdrugem slovanskem jeziku in kateri list bi imel nalogo delati za skupni napredek vseh Slovanov«. To je tako genijalna misel in nam je tako imponirala, da nam je samega občudovanja zmankalo besed. — Štajerski deželni zbor se je sešel v soboto. Sklican je bil v namen, da prevzame dežela jamstvo za 14 milijonsko posojilo mesta Gradec. Po res temeljitih člankih v »Sildsteiriche Presse« glede deželnega gospodarstva in po njenih namigavanjih se je v obče mislilo, da opuste slovenski poslanci abstinenco in se vrnejo v dež. zbor. To se ni zgodilo. Slovenskih poslancev ni bilo na prvo sejo in to pač kaže, da jih sploh ne bo v dež. zbor. — „Narodni sklad". Napredni stranki na Goriškem se mora kot posebna zasluga pripoznati, da je razvila obsežno, dobropremišljeno in skrbno zasnovano organi zaci j o, katera je narodnemu življenju in napredovanju v največjo korist. Kot podstavo cele organizacije so osnovali društvo »N arodni i k 1 a d«, ki ima namen, preskrbljevati slovenskim narodnim društvom in podjetjem v Gorici brezplačna ali cena poslopja in prostore za stanovanja ter podpirati take zavode z denarjem. Društvo podpira : 1. Pevsko in glasbeno društo v Gorici, ki vzdržuje svojo lepo procvitajočo šolo; 2. trgovsko in obrtno društvo, ki se pripravlja na ustanovitev trgovske šole; 3. stenografski tečaj. Vrh tega hoče društvo ustanoviti dijaški konvikt eventuvalno tudi gospodinjsko in kuharsko šolo ter preskrbeti prostore za razna narodna podjetja v posebnem »Narodnem domu«. Z društvom »Narodni sklad« je urejeno pospeševanja in sistematično podpiranje narodne, gospodarske in kulturelne organizacije. Tako društvo pač zasluži najizdat-nejšo podporo. — Akademično ferialno društvo »Bodočnost" prepovedano. Kakor že znano, vršil se je na veliki če trtek v Ljutomeru shod slovenskih viso-košolcev iz Slovenskih goric, kije sprejel pravila za ustanovitev akad. ferijalnoga društva pod imenom »Bodočnost«. Pravila so se strogo naslanjala na pravila splošnega slovenskega akad. ferijalnoga društva »Save<, katero obstoja že mnogo let in katero je bilo od c. kr. namestni-štva za Kranjsko brez ugovora potrjeno. »Bodočnost«, ki bi imela podoben delokrog za ožje slovensko ozemlje — namreč v prvi vrsti prirejanje shodov s poučnimi predavanji — bila je pa z odlokom c. kr. name8tništva štajerskega z dne 25. aprila kot v protislovju z društvenim zakonom prepovedana, kakor da bi veljal onstran Save drug društveni zakon nego na Štajerskem. Samo ob sebi se razume, da s tem še ni izrečena zadnja beseda. Ustanovitev društva se bode kljub temu odloku že še dosegla. Članov bi društvo imelo nad 40 ter se že delajo priprave za prvi nastop v bodočih počitnicah. — Prememba posesti. Graščino Mirno, last gospe Josipine Hočevar v Krškem, kupili so gg. Klun, Pirker in tovariši iz Ribnice. Pri grajščini je tudi precej izdaten premogokop. Veseli nas, da je gospa Hočevarjeva to posest prodala domačinom, ne tujcem. — Graščino v Ja-blanici pri Ilirski Bistrici, nekdaj last barona Lazzarinija, je pred leti kupil gosp. Domladiš za 50.000 K. Sedaj so njegovi dediči prodali to graščino za 100.000 K g. Albertu Dubu — češkemu Židu — na Dunaju. — Dejstvo, da je bilo zadnje dni prodanih toliko velikih posestev, je obudilo precej začudenja To prodajanje velikih posestev je dokaz težke gospodarske krize, v kateri se nahaja kmetijstvo v naši deželi. Če kdo kako posestvo preplača, ne preminja na tem čisto nič. V »Kmetovalcu« je bila pred kratkim natisnjena izvrstna in temeljita razprava, ki obsega jasen dokaz, daje naše kmetijstvo pasivno, če že mali posestnik, ki dela sam, ne more izhajati, kako naj izhaja večji posestnik, ko še poslov ne more dobiti? Vse hiti v Ameriko, posli, kar jih je ostalo, pa zahtevajo tako plačilo, da ne more nobena kmetija izhajati, zlasti ne večja kmetija. Od tod prihaja, da rad vsakdo svoje posestvo proda, če ga le more, da posestva tako hitro menjavajo lastnike, in da se tudi parceliranje ne rentira, ker kmet sicer rad kupi, kupnine pa ne more plačati. Prišlo je tako daleč, da so grajščine in veleposestva samo še za ljudi, ki imajo dovelj denarja ter jim ni treba skrbeti, kako dobe od investiranega kapitala kaj. glavnice. Kdor hoče od svojega imetja imeti kaj dohodkov, ta je prisiljen, posestvo prodati, in že danes je gotovo, da pride še mnogo kranjskih grajščin na prodaj. — Štrajk v Ljubljani. Situva-cija je v splošnem nespremenjena; na vseh stavbah počiva delo. Ako se pomisli, da so stavkujoči tesarji in zidarji povsem neorganizovana masa, se mora pripoznati, da drže disciplino. Niti jedna aretacija se ni zgodila, niti en nemir. Stražniki, ki so predvčerajšnjim zasedli celo mesto, so na prošnjo voditeljev stavke odstranjeni. Vsled deževnega vremena se delavci ne zbirajo več po mestu, le pred štrajk-loka-lom je zelo živahno. Ves dan se izplačujejo podpore in razdeljuje proviant. Precejšnje število zidarjev, ki so posestniki, je izjavilo, da prevzamejo nekaj tovarišev na hrano in stanovanje; ravno tako nekaj drugih ljudi. Popoldne je zopet shod pri Auerju. Včerajšnji shod, na katerega je dospel tudi italijanski poročevalec iz Trsta, ie sklenil, da se prvi zahtevi po skrajšanju delavnega časa doda še druga po povečanju plače za 20 °/0. Iz tega se vidi, da stavkujoči še niso izgubili upanja na zmago. Danes je dospel obrtni nadzornik dr. Pogatschnigg iz Gradca, ki je že obiskal štrajk komite in pričel posredovat. Kakor se čuje, se bodo obravnave vršile pri deželnem predsedniku. Jutri sprejme obrtni nadzornik razne deputacije delavcev, v prvi vrsti zidarjev in tesarjev, potem tudi mizarje ter peke. Mizarji so imeli včeraj shod, na katerega so se zbrali vsi ljubljanski mizarji. Sklenilo se je, naj vstrajajo mizarji stavbene družbe v stavki. Drugi mizarji n e vstopijo v stavko, a hočejo najintenzivnejše podpirati stavkujoče. Pri stavbeni družbi vršila so se že pogajanja. Družba je pripravljena, vsprejeti vse mizarje pod starimi pogoji; zadnjič je hotela družba mizarje radi praznovanja 1. majnika s tem kaznovati, da jo odpustila vsakega drugega. Delavci te koncesije nečejo sprejeti, temveč zahtevajo uresničenje že poročanih zahtev. Mizarji so solidarni in izvrstno organizovani, — vstrajajo torej lahko dolgo v stavki. Popoldne imajo i oni pri Auerju shod. Dospel je v Ljubljano tudi soc.-demokrat Kopač iz Trsta. Stavbenik g. Treo je začasno ugodil zahtevi zidarjev in tesarjev in bodo delavci pričeli menda pri njem že jutri z delom. — Ustanovitev ljubljanske društvene godbe. V soboto večer se je vršil pri »avstrijskem cesarju« ustanovni občni zbor ljubljanske društvene godbe. Predsednik pripravljalnega odbora, g. dr. VI. Ravni har, je naglašal, da je pripravljalni odbor resno presodil ljubljanske razmere ter prišel do prepričanja, da se civilna godba da vzdržati, ako se bo dobro gospodarilo ter če bo meščanstvo godbo podpiralo. Da je godba potrebna, se kaže pri vsaki priliki. Godba se razvije polagoma do koncertnega orkestra ter bo vatrezala vsem potrebam. Blagajnik g. Tosti je poročal, da ima društvo že preko 800 članov, ter da se je do 1. t. m. nabralo 1128 K 50 h. Sustentacije in razni stroški znašajo 245 K 86 h, tako da ima danes društvo naloženih 808 K 86 h. Proračun izkazuje 1035 K. članarina bo prinašala vsak mesec vsaj 800 K, koncerti pa 350—400 K, tako da bo godba lahko izhajala. Godba bo štela začasno 16 godcev za lok in okoli 20 za trobila. G. Tostemu in g. Bučarju se je izrekla zahvala. Sklenilo se je glasbila kupiti za 700 gld., ki se deioma plačajo. Načrt društvenih pravil se je odobril. V odbor so bili voljeni gg.: Bučar, Čuden, Fabjan, Herz-mann, Stuhli, Praprotnik, dr. Ravnihar, A. Sachs in Tosti. — Klerikalno človekoljubje. Piše se nam: Po naključju mi je prišel v roke odlok deželnega odbora z dne 27. marca t. 1., št. 2866, katerega vsebina me je zanimala toliko, da sem započel poizvedovati o stvari, dognavši končno nastopno: V Užaku, okraj Kamnik, životari kočar Jurij Lipar, ki je pred tremi leti sprejel v popolno oskrbo neko bolno Marijo Vodlan. Lipar je storil največ iz sočutja, kajti Vodlan dobiva od svoje občine Blagovice le beraških deset kron mesečne podpore, pri tem ko sama ne poseduje ničesar. Vodlan je namreč sirota skrajne mere brez vsakega premoženja, a njeno truplo pokrivajo velike in gnile rane, ki morajo biti dnevno izprane in preobve-zane. To samaritansko delo usmiljenja izvršuje Liparjeva blaga hčerka Amalija. Vsak pameten in pošten človek mora priznati, da je rečena svotica bore pičla — toda še to se ne izplačuje redno. Lipar za bolnico celih pet mesecev ni dobil vinarja, dasi je bil parkrat osebno pri županu v Blagovici. Sedaj pa čujte in strmite, kako se župan Pustotnik, ki je obenem strasten klerikalen agitator in iga-njekuhar, zna znebiti sitnega tirjalca. Dejal je namreč lakonično, da ne more ničesar dati, ker je ves denar porabil na fige, iz katerih kuha žganje. Lepa krščanska morala, kajne? Najprvo so županove fige, potem šele občinske sirote! Taki ožlindranci ne zaslužijo druzega, kakor da se jim za-kliče gromoviti Greuterjev: »Fej!« Ker Lipar ni mogel mirnim potom dobiti krvavo zaslužene svotice, zatekel se je naposled pod okrilje oblasti, ki je klerikalnega župana primorala izplačati zaostalih 50 kron ter mu zapretila s kaznijo. Naročila mu je tudi, da je podporo redno pošiljati, kar pa se ne spolnuje. Županstvo Liparju že zopet dolguje enonaesečno podporo; če so temu zopet fige krive, bo pokazala bodočnost. K zaključku še nekaj. Lipar je nedavno izvedel, da se v šent-ožbaltski fari nahaja nekaka ustanova, iz katere baje dobivajo reveži podpore. Nekega dneva je odšla Liparjeva hčerka tja, zaprosivii tamošnjega župnika, če bi bilo mogoče dobiti kaj za bolno Vodlan. Župnik ji ni dal ničesar, temveč jo je oštel radi tožbe glede »skrajno vrlega« župana Pustotnika, imenovaje jo liberalko. Ta človek je namreč pravcati steber, a ne katoličanstva, temveč brutalnosti, v čemur ga ne opere niti to, da je pozneje enkrat daroval Vodlanovi štiri krone. Sploh pa ikoda črnila radi njega, saj ga je v pravi luči nedavno pokazal dopisnik iz Šent Ožbalta. — Iz Šiške se nam piie: Odbor šišenske čitalnice je v včerajšnji seji sklenil ustanoviti »Sokola«, prirediti spom-ladno veselico in po tej društveni izlet na Sv. Jošta. Prvomestnik pozdravil je novega šišenskega župana g. V. Maurerja, kateri je v svojem odgovoru priznal odločilno ugoden upliv čitalnice nanj, po kateri se je vspel do zavednega občekoristnega dela, pridobil si prijateljev in zaupanja. G. Maurer je mnogoleten odbornik čitalnice (sedaj podpredsednik), organizator in načelnik požarne brambe, ustanovitelj in voditelj kmetijske podruž niče, za občinske zadeve zavzet in neodvisen posestnik. Iz narodnega, gospodarskega in političnega ozira sme biti Sp. Šiška zadovoljna s svojim novoizvoljenim županom. Čitalniški odbor pa je dal najlepšega izraza svojemu narodnemu mišljenju s tem, da ustanovi »Sokola«, za razvoj mladine tako velepomembnega društva. — Grozna „Muritat" se je po poročilu laških in nemških listov zgodila v Motovunu v Istri. Laški in nemški listi trde, da so hrvatski delavci z revolverji in s kamni napadli dva laška delavca in ju težko ranili. Zaradi tega so bili areto vani hrvatski občinski odbornik Štefan Kramar in dva njegova sina. Kakor rečeno, poročajo to laški in nemški. Njih naglica, to stvar napihniti in jej dati politični značaj, opravičuje domnevanje, da se gre zopet za kako laško nasilstvo, ki se hoče zopet Hrvatom podtakniti, kakor se je že večkrat ugodilo. — Za celjski „Studentenheim" je bivši celjski državni poslanec dr. Ri-kard Foregger daroval 4000 K. Kdaj bomo mogli tak dar zabeležiti za »dijaški dom« ? — „Belgijci" se vrnejo. Tisti bataljon belgijskega pešpolka, ki se nahaja od zadnjih nemirov v Trstu, se povrne jutri zjutraj v Ljubljano. — Iz ljubosumnosti. Hlapec Fr. Bizjan na Tržaški cesti št. 22 »štima« že dlje časa konjederčevo deklo Ivano W. Včeraj popoludne jo je obiskal in plačal več litrov vina. Ž njima sta pila tudi dva konjederčeva hlapca. Bizjan je opazil pri pijači, da se njegova Ivana in konjederčev hlapec predobro razumeta in je dal svoji nevolji duška. Ivana ga je na to pošteno opsovala in mu rekla, naj se le koj od nje pobere, da ona take slape tako ne rnara. Take besede so ljubosumnega Biz-jana hudo spekle in ves togoten je tekel v hlev po gnojne vile. Hlapca in Ivana so mu sledili iz hiše na dvorišče, kjer jim je prišel Bizjan že nasproti in je z vilami udaril svojo nezvesto Ivano po rokah. Ivana je zbežala nazaj v hišo in se zaklenila v sobo, Bizjan pa je tekel za njo in je s silo hotel vdreti v vobo. Razbijal je tako dolgo, dokler ni prišel policijski stražnik in naredil mir. — Zaradi kozla. Kalanov kozel je bil tako neroden, da je prevrnil mesarju B. skledo. Kozel je zbežal, njegov gospodar pa je počakal, da je pritekel k njemu mesar B. in ga udaril z remelnom po roki. Zdaj je tudi Kalan sprevidel, da je imel kozel prav, da je zbežal in udaril jo je tudi on za njim. Todar mesar B. in njegov pomočnik P. sta imela urnejie noge, kakor on in sta ga ujela in prav dobro naklestila. — Pretep v Lattermanovem drevodu. Hlapec Janez Mole si je hotel včeraj popoludne napraviti posebno veselje s tem, da se je gugal v gugalnicah. Plačal je to svoje veselje s krono, iz katere pa so mu dali po njegovem mnenju premalo nazaj, na kar je uslužbencu rekel: »Ste kakor psi, če mal' dam, mal' vzamete, če dost' dam, dost' vzamete«. Uslužbenca Franc Resnik in Alojzij Ga-beršek sta nato prijela Moleta, ga vrgla na tla in pretepla, — Nepotrpežljiv gost. Krojač I. K. je prišel včeraj zvečer v Kamenča-novo gostilno, se vsedel za mizo in čakal, da bi mu kdo postregel. Ker se niso dovolj hitro pobrigali za njega, prijel je na mizi stoječo litersko steklenico in jo vrgel na mizo med druge goste, da se je razbila. K sreči ni bil nihče poškodovan. — Maščevanje zaljubljenega ključarja. Delavka M. A. je v soboto dala svojemu ljubemu, ključarskemu po- močniku T. E. slovo in mu na vse prošnje kategorično odgovorila, da ga ne mara več. Zaljubljenega ključarskega pomočnika je to jezilo in sklenil je, da se bode maščeval. Ko je M. A. šla od dela domov, pričakal jo je na Sv. Martina cesti, jo vrgel na tla in pretepel. — V Gruberjev kanal je padel včeraj zvečer prostak 17. pešpolka Janez Ambrožič. Naslonil se je na ograjo pri mostu in ker se je preveč nagnil čez ograjo, padla mu je kapa z glave. Hoteč kapo ujeti, se je prekucnil čez ograjo, se trkljal po bregu in padel čez tri metre visoko škarpo v vodo. Ker ni bila voda globoka, je sel naprej po vodi, dokler ni prišel do neke vrbe, kjer se je prijel in klical na pomoč. Neki drugi vojak in v bližini službujoči policijski stražnik sta mu prišla na pomoč in ga potegnila iz vode. — Ljubljanski balinarji na Golovcu. Včeraj je bila na Golovcu velika pojedina in huda pijača. Kakih 30 balinarjev je priredilo »Maifest«. Popili so sedem sodčkov piva in pojedli precej golaža in suhega mesa. Prostor je bil okrašen z zastavami. Tudi svojo godbo so imeli. Bili so tako dobre volje, da so iz korajže metali drug drugega ob tla. Blatni in raztrgani so se vračali domov, na čelu zastavonoša in godec, ki je na vse sile vlekel meh, ž njima pa balinarji na ramah s praznimi sodčki. — Vojaška zabava. Na Sv. Petra in na Radeckega cesti so vojaki ponoči z bajoneti predrli na več hišah strešne žlebove. Kdo povrne hišnim posestnikom škodo? — Pobegnil je iz Celja gimnazijec Davorin Ferenčak, 14 let star, doma v Šmarju pri Jelšah. Šel je proti Ljubljani. — Iškega postiljona konj je včeraj v Rožnih ulicah padel in se na nogah tako poškodoval, da ni mogel odpeljati pošte. — Izgubljene in najdene reči. Šolski učenec H. P. je našel v Prulah srebrno uro. — V Slomškovih ulicah je izgubil računski narednik F. W. zlat prstan z rudečim kamnom. — No poti od Mestnega trga čez Jurčičev trg, po čevljarskih ulicah, čez Turjaški trg in po Gospodskih ulicah do Valvazorjevega trga je bila izgubljena ena denarnica s 24 K. — Na poti od Franca Jožefa mostu, po Sv. Petra cesti in po Kolodvorskih ulicah do kolodvora je izgubil neki železniški uslužbenec dva bankovca po 20 kron. — Strelski klub „Triglav" ima jutri prijateljski sestanek v gostilni »Fantini«. * Kubelfk. češki glasbeni mojster Kubelfk je prevzel vodstvo »Češke filharmonije«, ki se bo odzdaj imenovala »Ku-belik&v orkester« in se ž njim v kratkem času napoti k slovesnostim angleškega kronanja. * Grof Lev Tolstoj. Iz Peter- burga poročajo, da se zdravljenje Tolstega počasi nadaljuje, da ima leva pljuča ie ved nO vneta ter da ponoči ne more spati. Tolstoj je mogel zopet delati, a sredi aprila se mu je stanje poslabšalo, tako da ne sme sedaj ničesar več pisati, dasi mu je zopet nekoliko boljše. Moral bi ležati, a zdravnikov noče ubogati. * Xavier de Montepin, francoski romanopisec in dramatik, je umrl 78 let star. Napisal je celo knjižnico romanov, novel in dram. Svoje dni so ga Francozi poleg Dumasa st. čitali najrajši. Zaslužil si je ogromne svote ter umrl kot bogataš v svoji lastni krasni palači. * Dvakraten morilec. Iz Lvova poročajo, da je bil posestnik Aleksander Szumnv 1. 1896. radi umora svoje nosne žene v Sanoku pred porotniki obsojen na smrt. Ta kazen pa se je izpremenila v dosmrtno ječo. Po umoru cesarice Elizabete pa zopet znižana na 15 let ječe. Slučaj pa je razkril, da je Szumni pred 7 leti, torej še pred umorom žene, umoril tudi svaka, posestnika Halejka, ki je leta 1895. izginil brez sledu. Halejkovo glavo so našli na Szumnega vrtu. Zato se začne obravnava vnovič radi dveh umorov. * Ubit pri večerji. V italijanskem mestecu Avellinu je bil pri večerji ubit kanonik Demattra. Ubil ga je bivii frančiškan Dominik Femina, ker je bil na za htevanje kanonika radi grdega življenja izključen iz samostana. Ubijaleo je ušel, a so ga našli. ' Ljudska sodba v Ameriki. V letu 1901. je ljudstvo v Ameriki samo pobilo in pomorilo 135 zločincev, leta 1900 pa 115. Med žrtvami je bilo v obeh letih 107 zamorcev. Razen teh je bilo 118 oseb postavno obsojenih na smrt. Med obsojenci je bilo 71 barvastih in 47 belopoltih. Radi umorov je bilo usmrčenih 107, radi posilstva žensk pa 9 oseb. ' Z avtomobilom okoli sveta. Dr. Lehwess se pelje s svojim avtomobilom okoli sveta. Zadnjega aprila je ostavil London ter se pelje v Pariz in Berolin, na Rusko preko Varšave v Moskvo črez Ural. Motor ima 25 konjskih sil, v reser-Yoarju je 500 litrov bencina, kar zadošča za 1000 km. Voz je 4 m dolg in 1 meter 80 cm širok. Seveda vozi seboj vse potrebno. Lehwessa spremlja inžener Maks Cudell. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 5. maja. Avstrijsko-ogrsko nagodbenc vprašanje je postalo jako kritično. Določeno je bilo, da se bodo pogajanja ta teden nadaljevala v Budimpešti. Danes bi se bila morala ministrski predsednik Korber in trgovinski minister C ali odpeljati v Pešto. V zadnjem trenotku pa je bilo nadaljevanje pogajanj preloženo in odločeno, da Korber in Call ostaneta na Dunaju. Korber je bil včeraj v dolgi avdijenci pri cesarju in je danes popoldne povsem nenadoma odpotoval v Pešto Temu se pripisuje toliko večji pomen, ker je termin, v katerem mora biti nagcdbeno vprašanje rešeno, le še jako kratek. Sicer pa kaže vse, da vladni krogi sami že mislijo na to, da se trgovinska in carinska pogodba zOgr-sko več ne obnovi. Ćuje se namreč od kompetentne strani, da se pristojna ministrstva že dlje časa ba-vijo s študijami o posledicah, ki bi nastale, ako se trgovinska in carinska nagodba z Ogrsko ne obnovi in ako se Ogrska etablira kot samostojno carinsko ozemlje Uspeh teh študij je, da bi Cislitvanska v takem slučaju dosti manj izgubila kakor se v obče sodi. Za slučaj, da postane obnovitev nagodbe nemogoča, so označena ministrstva tudi že pripravila konkretne predloge, skateriminaj se cislitvanska industrija in cislitvansko kmetijstvo obva ruje pred vsako gospodarsko kriz o Tudi veleoflciozna ,Montags revue' ki jo inspirira ministrski predsednik sam, ubira v današnji številki že te strune. „ Ifontagsrevue ■ pravi, da zahteva Cislitvanska, da se v najkrajšem času odloči, kako bo z nagodbo, če se obnovi ali ne. Ako se ne posreči nagodbo pod primernimi pogoji obnoviti, potem ostane Cislitvanski samo ločitev trgovinske in carinske skupnosti obeh državnih polovic. Dunaj 5 maja. Wolfova stranka je bila pripravila velik shod zaupnikov, ki naj bi bil dal Wolfu zaupnico. Schonererjanci so ta shod raz-gnali. Komaj je bil Wolf začel govoriti, zavpili so Schonererjanci »fej" — „ven ž njim" — .sladkorni kartel". Metali so na Wolfa koščke sladkorja. Prišlo je do pretepa, v katerem je bilo več oseb ranjenih. Končno je policija naredila boju konec Praga 5. maja. Češki listi poročajo, da je češka akademija znanosti izvolila grofa Leva Tolstega svojim članom, da pa ta izvolitev ni bila potrjena Praga 5. maja. V Vvštovu je na nekem shodu delavcev mej pristaši posl. Klofača in drugimi delavci prišlo do boja, pri katerem je bilo več delavcev ranjenih, jeden pa ubit. Loo 5. maja. Bolezen kraljice Viljemi ne je smrtnonevarna. Zdravniki so ostali celo noč pri nji. Lvov 5. maja. „Gazeta Narodovva" trdi, da dobi ministrski predsednik Korber baronstvo. Budimpešta 5 maja. Vseučiliški profesor dr. Ludovik Lan g je imenovan trgovinskim ministrom Svilene bluze po 2-35 gld. ia viije — 4 m — kakor *adi „Henneberg-8Yila*-T Srni. beli in pisani bara od OO kr. do 14 06 gld. za meter. Vsakomur i-anko ia s plačano carino dostavljeno na dom. Tsorci ss dopoMjejo takoj. V Švieo dvojna poštnina. G.Henneberg,f»u*i'V«*tHifliZiJrich. Za negovanje polti! Po dolarem zimskem m m mu Je nujno potrebno, da se telo temeljito usnaži in desin-fekcira. Voda sama ne zadoica, temveč se moramo poslužiti desinfekCnega mila. Najboljša mila za to in sploh za vse kopeli in za umivanje so: Ber-jjer - Jcto koIrssoTo milo, A k A itn-m rt- - Ji'to irltrei-Cn - bu> tranovo milo in llf rg»r-jrvo karbulovo milo. Dobiva se t vseh lekarnah v državi. Pristno samo s sledečo varstveno znamko: Mm 1 (1069-1) Bolj dragoceno nego denar je zdravje, zakaj ono je pogoj srečnega življenja. Zdrav siromak bi gotovo ne menjal s bolehnim bogatincem. Milijonar bi dal gotovo vse svoje zaklade, ako bi si za nje »»ogel kupiti izgubljeno zdravje. Ia vendar, kako nespametno nekateri ljudje odmetavajo to dragoceno premoženje iz gole lehkomiselno8ti in nemarnosti! Tudi najmočnejše telo se ne more včasih ubraniti napadom bolezni in osobito vratne in prsne bolezni bi se ne smele smatrati za tako malenkostne, nepomembne, zakaj one pornsujejo, ako se vkoreninijo, le prepogosto in dokaj hitro tudi najbolj cvetoče življenje in najboljše zdravje. KaSelj in hripavost, naduha, bolezni goltanca, afekcija skrajnih pljučnih vej, katar sapnika, bruhanje krvi, pljučni katar, težka sapa, vse te bolezni brez težave izginejo, ako se jim postavimo o pravem času nasproti, v nasprotnem slučaju pa se uprav iz njih kaj lahko izcimi strahovita jetika. Zato se pregreSi sam nad seboj vsak, kdor si ne prizadeva, da takoj odstrani te bolezni, in to tem bolj, ker je zoper te bolezni zdravilo, ki izvanredno vspeSno deluje. „Pectora*, katero razpošilja lekarna .Pri Diani"* v Budimpešti, ozdravlja tudi najhujše slučaje, kar izpričujejo brezštevilna zahvalna pisma. Kdor želi dobiti pristno „Pectora", naj piše naravnost lekarni ,Pri Diani" v Budimpešti, Ka-roly korut, 5, katera isto razpošilja v zavitkih po 2 kroni. (108) Mdteorologično poročilo. Višina nad morjem 806-3 m. Srednji sršeni tlak 736-0 mm. Najbolj primerno milo za otroke! Ako otroci jočejo pri umivanju, potem je to samo krik soper pomilovanja vredno razvado, da se otroci umivajo ■ milom, ki obsega v sebi ostro ■•«u. Matere, ki ljubite evojo deco, ne rabite za umivanje svojih otročičkov drugega mila, kakor ono jako mehko in mastno Doeringovo milo s sovo. To milo je od oblasti) priznano kot pristno oteto In nima w sebi nobene ostre s osle. Cena 60 vin. Dobiva se poveod. d (706—1) --mw 6|iikr*jcvvrclcc Najbolje učinkujoče ielezo-ereeneete vode proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jamicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah. IIK Vitli* HATTOIVI, Dunaj, o. In kr. svstr. dvorni In komorni založnik. Izvirna vina iz Krškega (lastni pridelal.) uo38 ■ a> se oddajo v manjši, kakor tudi v večji množini. Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Ces. kr avstrijske državne železnice. Cas opazovanja Stanje barometra V mm Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 11 m *■ * 1» 3. 9. zvečer 734 7 10 5 er. jzahod dež a" 4. 7. zjutraj 2. popol. 7333 .33 6 12 5 146 brez ve tr. sr. jzahod oblačno oblačno a 9. zvečer 732 7 113 si. szahod dež ia q» c- 5. n 7. zjutraj 2. popol. 7302 7330 6 7 70 m- 88zah. sr. jjzah. dež dež Srednja temperatura sobote in nedelje 96* in 128', normale: 12-4° in 125°. Dunajska borza dne" 3. maja 1902. Skupni državni dolg v notah * . . . 101 73 Skupni državni dolg v srebru .... 10165 Avstrijska zlata renta....... 120 50 Avstrijska kronska renta 4% .... 99 60 Ogrska zlata renta 4%....... 120'50 Ogrska kronska renta 4% ..... 97*75 Avstro-ogreke bančne delnice .... 1602 — Kreditne delnice......... e39—«/« London vista.......... 24<> 35 NemSki državni bankovci za 100 mark 117 35 20 mark............ 2346 20 frankov........... 1908 Italijanski bankovci........ 93*55 C kr. cekini........... 11*29 Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1902. leta. Odhod iz Ljubljana juž. kol. Proga bet Trbit. Ob 12. nri 24 m po nofti osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Oz Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri f> m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dtinaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejovice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celo\ec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeiu, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bnde-jevice, Plzenj, Marijiue vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (direktni vozovi I. in II. razreda:. — Proga v Novo me8to in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje. Ob 1. uri 5 m popoludne osebni vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje. Ob 7. uri 8 m zvečer osebni vlak v Rudolfovo, Kočevje. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni viak z Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vl.k z Dunaja čez Amstetten, Karlove vare, Heb, Mari ine vare, Plzenj, Budejovice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri «4 m popoldne osobni vlak z Dnnaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfesta, Pon-tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, črez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejovic, Plznja, Marijinih varov, Heba, Frau-covih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Nov»ga mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. nri 44 m zjutraj osobni vlak iz Rudolfovega in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne osobni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja in ob 8. nri 35 m zvečer os«bni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. nri 50 m zvečer in ob 10. uri "2b m zvečer, po slednji '•lak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. nri 49 m zjutraj, ob 11. nri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) lD©"forst (1040-3) gostilna na deželi se odda takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Več se izve v zalogi Puntigam. Specijalitete fine trn, noro dobavljene priporoča (416—65) Bdmund Kavčič Prešernove ulice, Ljubljana. Poitne pofiiljatve 5 kil franko. v kateri je večdesetletna trgovina z mešanim blagom in žganjetočem se 8 1. julijem t. 1. proda. Obenem se proda ali kakemu zanesljivemu trgovcu tudi v najem da zaloga blaga pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". (1084—3) Učenca in učenko primerne starosti in izobrazbe, sprejme v trgovino raznovrstnega blaga Ivan Raz-boriek v šmartnem pri Litiji. (1020—4) Odvetnik dr. Henrik Turna v Gorici iftče stenografa. Ponudbe na pisarno takoj. (1058—2) Dve lepi, elegantno meblovani mesečni sobi se oddasta takoj v Gradišči št. 5 _v LJubljani. qoa9-3) Dobro ohranjena salonska garnitura se proda (1070-1) v VVolfovih ulicah št. I, I. nadstropje na levo. Stanovanje obstoječe iz 3 sob 8 pritiklinami vred, i tiče stranka brez otrok za mesec avgust. Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda« pod stranka brez otrok". (1071—1) ii ii Žrebanje nepreklicno 19. junija 1902. Loterija glediških igralcev (Schauspieler-Lotterie). I glavni dobitek a 50000 k „ * 5000,, „ * 3000,, 2 glavna dobitka a 2000 » 5 dobitkov a 1000 „ IO „ a 500 „ 20 „ a 200 „ 60 „ a 100 „ IOO ,, a 50 „ 300 „ a 20 ii 3500 ,, a 10 „ Srečke a 1 K priporoča J. C. jYiayer v tjubljani. Vsi dobitki se od zalagateljev izplačajo v .10i2) gotovini po 107, odbitku. 3 Svarilo! Kurator svari vsakogar, posoditi njegovemu oskrbovancu Karolu Erma-kora denar ali mu sploh kaj drugega v zajem dati, kajti za istega se ne bodo niti dolgovi plačali niti kaka druga škoda se ne bo povrnila. (io«8) z velikim vrtom na Opekarski cesti št. 25, e 5 sobami, ■e proda iz proste roke. Pripravna je za gostilno ali kako drugo obrt. Pojasnila daje lastnik Peter Vidmar v Idriji. (106S-1) Površnike po najnovejšem kroju priporočata (1051— i) Gričar & Mejac << > Ljubljana trnove Imam večjo zalogo vozov (952-5) vseh vrst. Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. rHOno Vefici^n izdelovalec vozov # # # # -# rrailC VVI^Jclil-, Ljubljana, Rimska cesta it. II. •# *# D1^ Andrej Kuhar c. kr. notar v Trebnjem je ot-voiil a 1. -no-aje-nci 1902 -»■ svojo m notarsko pisarno v Trebanjskem gradu« (1030-4) Slavnemu občinstvu javljam tem potom, da aem dne 1. t. m. na Krakovskem nasipu št. 26 ©tvoril (1045-3) trgovino špecerijskega blaga. Vsled jako ugodnega aakupa mi je mogoče svojim čestitim odjemalcem glede kakovosti in cene mojega blaga po možnosti ustreči. Za mnogobrojni obisk svoje trgovine proseč beležim z odličnim spoštovanjem Oto Schmidt, Razpis minuendne dražbe. Za zgradbo novega šolskega poslopja v Toplicah pri Zagorju, v katerem bodo G razredna ljudska in obrtno nad. šola. potem stanovanja za učiteljsko ••obje, ee razpisuje ponudbenim potom dražba e pristavkom, da se bodo vsa k tej zgradbi spadajoča dela skupno oddala le kakemu koncesioniranemu stavb, podjetniku. Stavbeni pogoji, načrti in proračuni se zamorejo pri podpisanem krajnem šolskem svetu vpogledati, kamor je tudi kolekovana ponudba v zapečatenem pismu s potrebnim naslovom in 5 % vadiumom opremljena do četrtka, dne 15. maja t. 1. (iosi-2) vposlati. Ponudbe naj obsegajo izjavo, da ponudnik stavbene pogoje pozna in se jim po vsem podvrže. Krajni šolski svet si pridrži pravico, brez ozira na visokost ponudb, kateremu koli ponudniku zgradbo oddati. S ponudbo ee ponudnik že z dnevom vloge podvrže navedenim pogojem. Krajni šolski svet Toplice-Zagorje dne 1. maja 1902. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Iran Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.