pnik
Stav. 269
Anton Požar, žu
številka 20 stotnik
V Trstu, v torek 31. dacmbr« 1980
Posamezna Številka 20 sioiink
letnik XIV
ftfcaj« — izvzeti ponedeljek — vsak dan	— Uredništvo: ulic« bv.
r - v-kcg« 2*\ L nadstropje. — D^pfsf na] se poSiljflJo ured-Tirtvr. — Nef-aTi!Jr.'m pl-ma rc re «preje!r*»Jo, rokaplsi ee ne vračajo. — ir. odgovori urednik f>!?T«n Godinu. — fd<tt>1k konsorclj lista Tđlno-tk — Tisk tl-karns Edino?*. — Naročnina znafia na me*ec t 6.—. po! ra L & — ki ce a leta L CO.—. — Telefon urednica in uprave Stev. 11-57.
Posamezne K e vi tke v Trstu In ckgliol no stotini. — Ogla«; <=e rs£*na*o v eirokosti ene kolone (72 mm). — Ogla«! trgovcev ki obrtnikov no 40 «tot. osmrtnice. čahval*. nnslanlee fn vabila no I. 1,—. o»*1nt den»"ith rjvod^r mm po k 3. — Mali ogla«! po stot. b-serta, najmanj pi k 2. — Oblast, naročnina in reklamacije se pobijajo izkljufno upravi Edinosti. vTrstn, ulica sv Frančiška AslŠkega Štev. 20. k nadstropje — Telefon uredništva In unrare 11-57
vsi mostovi pognani v zrak — D' Annunzio ranjen — Vladne tete tili pretf mestom
Pravnike, ki naj hi jim bil v najvišjo tziačbo mir ljudem na zemlji, ki so fclase volie. je preživelo prebivalstvo v okrajnem razburjenju in največji napetosti. Te dni nismo v naSem mestu le/ni blagoslova in sreče toliko zaželie* nega miru, marveč so odmevate po uU* 4 ah strasti je divjal duh upornosti, »o pa ne le zato. ker 4 je prebivalstvo v svesti, da sc nesrečni spor med oficijel* 110 Italijo in »komandantom« očtvldno bliža rešitvi. Razburjenje pa so fte povećavale naj različne je, fantastične 10 do skrajnosti razburljive vesti. Od ust do u»t so šle govorice, ki so vedele o tiso. čih mrtvih in ranjenih, da je D Amun« zlo ubit, oziroma, da je sam ubH. itd. itd- Se je godilo pa* kakor sc navadno dogaja, posebno med tako lahko razburljivim ljudstvom kakor je ravno it a* lijansko. Da,si je bila neosnovanog Ju pretiranost takih ve^ti očividna In »e po vsem postopanju rednih čet proti Keki oči vidno, da se hoče -poveljstvo pomož-nos ti izogniti prelivanju krvi so ljudje \ endar verjeli in so bili zato duhovi raz* burkanf.
Če pa govorimo o razburjenju vsega prebivalstva, ni razumeti tega tako ka* kor da je prebivalstvo Trsta vse ra O'Armunzijevi strani. Razburjenje med laškim prebivalstvom ni le razumljivo, marveč je psihološki utemeljeno, kajti, kdor narodno čuti. kdor ljubi svoj rod, temu mora krvaveti srce, ko se v medse; bojnem boju preliva bratska kri. Drugo vprašanje na je. komu pripisuje prebi* valstvo krivdo na teh p re žalostni h do* ¥ od kili. Neki Italijan je izrekel v pogo* voru z nami značilno sodbo, da je "D*Annunzio človek, ki je izgubil duŠev* .10 ravnovesje. V bla^i obliki le izrekel mož pravo sfnibo m obsodbo. Stvari so vendar jasne za vsakogar. Italija je -»klenila pogodbe: nje zakoniti predstav vltelji so se obvezali * podpisom, da se pogodba izvede v vsem nje obsegu; kralj in ljudski za-ilop sta sankcijonira?
to pogodbo. Italija bi bila. Če bi spre jetih obvez ne izpolnila, razgaljena pred cvetom kot obnemogla ali verolomna! To bi bila njena poguba In kdor bi to zakrivit, bi zagrešil zločin na najvišjih interesih Italije in na nje bodočnosti. Tako ie sporočil general Caviglia svo< Jim vojakom, D'Annunziu samemu in vsemu svetu. D'Annunzio pa proglasa kot izdajalca vsakogar, ki bi hotel pre= prečiti njegov upor in ?uga s smrtno kaznlio vsem, ki niso čnjim. Hoče torej zakriviti označeni zločin na domovini in letnemu narodu. S tem je rešeno men? da vprašanje krivde. In D'Annunziievi iegiionarji izvajalo neusmiljeno grožnjo svoicga »povelimkaa. Najprej je D'An« nunzio brez milosti izgnal in zapodil v svet vsakega »sumljivega«, sedaj pa pre# sanjajo njegovi legi j on ar ji kruto vse, kar je še ostalo. S krvjo se maščujejo nad prebivalstvom, ker bi hotelo, da bodi konec temu blaznenju in neizmer* liemu trnlieniu. Doživelo je svojo Gob £oto in kalvarlio in seda: ne more več in kliče po odrešitvi. Sedaj je zrušena velika laž. ki io je D'Annunzio ves čas trobil v svet. da je on glasnik volje Re* tanov. Vbogo mesto, ki že davno ne t»mc izražati več »voie volie. ker bi bil to 7 V -čin proti njegovemu veličanstvu -— Gabrijelu! Komu se ne bi krčilo srce spričo vse i. , kar jo reško mesto že pre; trpelo, a posebno še spričo tega, kar mora pretrpi i ati danes. To *e naravnost strpno. Gabi iole D'Annunzio naj ne kriči, da 60 le »krvniki« proti njemu. Danes mora biti proti njemu vse, kar človeški Čuti. V" kohki meri še le vsak pošten Italijan, ko je D'Annunzio pose* gel po skrajnem sredstvu, da poživlja vojaštvo k nepokorščini in proglaša kot najvišjo patriiotično dolžnost: no ubo* gsti, ne se pokorili! Ruši temelje, tia ka* teri sloni država. Z italijanskega stališ« ča je to resnična veleizdaja. In general Caviglia se mora zavedati, kaj ie dolžan svoji TtaMii in mestu Reškemu. Tu ni iz« hire, iu treba skr«»ne odločnosti, tudi če »re proti takemu narodnemu maliku, fcakrscn ie bil doslej — Gsbriele D'An* nunzio! Neki italijanski Hst je napisal te dni nviliko: Jugoslavija pa stoji spri* čo do<*r> n »v pri oknu. Motel ie reči, da je v "1;K'Ti položaju onazovalca. ne bi !i	tisti tretji, ki se bo sme*
fal___?! Ta izrek je tem pomembneii
ker morajo priznavati rudi italijanski listi, da ie vedenje Jugoslavije povsem korektno....
• • «
©-»era«ile vladnih fes proti Reki
e raci j ah vladnih čet proti reške* mu mestu so bila uradno naznanjena sledeča poročila:
Dne 25. decembra
Suhopotne iu p< »morske vladne čete so povečale pritisk okoli mesta, da bi dale reškemu prebivalstvu vtis zaležno* sti blokade, stiskajoč obroč okoli Reke. Dočim so krlžariie vojne ladje po pred«
pristanišču nedaleč od pristanišča, so prekoračile suhopotne čete mejo regent* stva na raznih točkah in dokončujejo počasi obkolitev. Pravih in resnih spo* padov ni bilo. Streljalo se ie z ene stra* ni in druge nekako samo za kazati do* sežene položaje in za strah. Legijonarji so se umekniii skoraj vsi v mesto, ne da bi se stavili na pot vladnim četam. Tu pa tam je prišlo do kakega odpora. V celoti pa niso bili ti spopadi resni niti niso pokazali kake močnejše volje bra* niti zapuščeno ozemlje. O razpoloženju duhov med prebivalstvom ni nikakih vesti. Zdi se pa, da vlada med prebi* valci nemir in skrb glede posledic ma* terijalnih in moralnih, ki lahko nasta* neio iz sedanjega položaja. Ravno tako je pritisk, ki ga vršijo legijo*
Konec torpedolovke
.poslanci, ki so bili fzvolienl na vec kra*..5^ ™ imeH preceisn-r	Preco! :rw ,<
' lih odrekli	'	« Sc v*č ujetih. Bilo jik nanir?C »fn
1 Dr. Trumbić obdrži mandat na sedmi itiranih listi, ostalim pa se odreče. Nikola Pa*	* * *
šić obdrži mandat \Tanjskega okrožja. Poskus i«si^to\!ikf>	ki ji ?e ml
Jovo Jovanović požarevačkega. Milju«! napra,viti z^edo i.. n«rcd in » tem porajati D'A>
__*	_	_ - w .	1 niiriTMtt «*•	1— «	•	«	■
1 propad •"'v. mod niimi k}
fl
OPATIJA, 27. Včeraj predpoldnc Je streljalo nekoliko ladij eskadre admirala Simonettija. poveljnika gorn i ©jadranske^ ga flotnega oddelka, v reško pri* staniŠČe proti torpedolovki »Espero«. Ta torpeaolovka je pobegnila pred kratf kim z blokadne Črte in odplula ravno na Reko, kjer se je stavila na razpolago D'Annunziju. Torp, dolovka je bila ta* ko j zadeta z veG streli, ki so jo tudi zažgali. Kmalu je bl]a vsa v plamenu ter je popolnoma zgorela.
Posadka in nekoliko legij on arjev, ki so bili dodeljeni posadki, so poskakali v morje ter si rešili na ta način življenje. Admiral Simoncttl se je odločit za
tin Dragović pančevsko * beloerkvencga. £ Xlu'-	rtTp°1jloJma
Hadži Ibrahim Maglajlič bjaJrfuto*-U ^	fe ^
dr. Hrasmca tuzlanskega dr Mehmed poučno, ker doka.uie, da	ne .moreta niu da. Spalio sarajevskega okrožja, dr. Matko 1 -Lsginja se odreka mandatu v županiji virovitiški na korist Kerubina Segvlća.
sedaj -vsemogočni faiisti, samo Ce jitn hoče oh les* »topiti malo na pr^tc.
Obenem pa 90 sc oblasti a svojim strofim n*-
Minister Drasković obdrži mandat rud* stopom proti fasistovakim izgredom obdolžil«, sam«
občutljiv 1>1H»», »I p.- '»— —----T---r ---------------J . ,	! ,
narji kar bo po mnenju večine prepreči uničenje imenovane torpedolovke vsied čalo meščane do zadnjega, da bi mogli!tega, ker je obrnila svoje topove proti izraziti svojo voljo.	vladnim Četam ki so se spuščale z
J	, , . X - . .^.ej«okoliških obronkov proti mestu, in za*
Med tem mirujejo naše čete in počasi ££ uspc§no obstreljevati položaje kra*
zasedajo položaje ob robu mesta, ki so jim odmerjeni, in to v upanju, da pride poveljništvo regentstva do tega, da vpričo očitne kočljivosti položaja odne* ha od svoje želje po nadaljevanju tega žalostnega spora.
Dne 26. decembra predp.
Včeraj, na dan Božiča, so dobile kra* Ijeve čete ukaz, naj ostanejo mirne na doseženih položajih, pričakujoč, da se čete reških legijonarjev premislijo, vi* deč trdno voljo s strani vlade, da se udtiši upor. Legijonarji so streljali ves dan iz lastnega nagiba iz pušk, strojnic in topov ter so ranili enega karabinerja in enega vojaka. Razen tega so metali in enega vojaka. Razen tega so metali reški letalci nesramne proglase na naše čete. Radi tega so kraljeve čete obnovite danes zjutraj svoje napredovanje proti mestu.
Dne 26. decembra popoldne.
Glavni dogodek današnjega dne je bila zaseda, ki so jo naprožili reški legi* jonarji eni četi bataljona »Vestone« na t ade način: Nekoliko reških legijonarjev je izjavilo, da se hočejo predati ter so prišli brsz orožja. Četa je napredovala in tedaj je bila obkoljena z vseh strani in ulovljena. To je povzročilo umik dveh hektometrov (200 m) na oni točki na*-še črte, praznina pa, ki je nastala v njej, je bila takoj zataknjena. Pri tem do* godku so se častniki in vojaki branili hrabro in bilo je precej ranjenih med njimi. Plinarni ca, Rujevica, hiše v Ban* ki ln severno od Kozale so padle danes v naše roke. Prebivalci ozemlja, ki so ga zapustili legijonarji so sprejeli naše vojake kot osvoboditelje in jim bogato strežejo. Torpedolovka >'Espero< je do* bila zasluženo kazen ter je danes zgorela.
Dva poizkusa vstaje s strani reškega prebivalstva proti D'Annunzijevim legi* jonarjem sta bila od njih udušena v krvi.
Dne 27. decembra.
Naše čete se nahajajo že 48 ur v predmestjih reškega mesta. Zadaj je na* Lopičeno veliko rezerv. Nove baterije se približujejo. Rečani so prosili za pre* nehanje ognja. Ni jim bilo ustreženo in operacije proti vojaškim položajem se nadaljujejo. Vri ranjenci so preskrbljeni in po 24 urah so že v bolnišnicah odza« daj. Duh med vojaki je zelo dober, dasi jih boli naloga, ki jim je prisoj ena.
Vojaška oblast svari občinstvo pred vznemirjevalniint vestmi, ki jih širi D'Annunzio in njegovi ljudje, kakor tu* di pred vsemi ribar j i v motni vodi, kj izkoriščajo okoliščine, da bi škodili deželi.
Zadrški legijonarji so se predali
Uradno poročilo z dne 27. f. m. se glasi:
Po noči ni bilo nobenega važnega do? godka.
Dalmatinski legijonarji in prostovoljci so se predali včeraj brezpogojno itali*
janskim oblastim v Zadru.
Kako se je izvršila predaja
ZADLR, 26, Okoli sto reških legijo* narjev, ki so se bili izkrcali na dalma* ttnsko obal blizu Zadra pod vodstvom stotnika Aurelia (ki je bil že ulovljen s 6 pomočniki), so udrli v Zader ter so se utrdili v vojašnici Rismondo. Včeraj so dobili od generala Taranta, tukajšnje* ga komandanta mesta, poziv naj se pre* dajo z orožjem vred. Legijonarji so od* govorili, da se ne marajo pokoriti gene= ralovemu pozivu. Vsled tega predrzne* ga odgovora je dal general Taranto ob* koliii vojašnico z vseh strani. Ko so videli legijonarji, da se vojaki ne Šalijo temveč da vršijo resno in zvesto svojo dolžno^, so se naenkrat premislili in po* nudili brezpogojno predajo. Odloživši orožje so začeli prihajati eden za dru* gim iz vojašnice. Vsi so bili proglašeni za vojne ujetnike (?) Kot takšne jih bo dala vlada prepeljati v neko taborišče blizu Jakina.
ljevih Čet.
V toku današnjega dne je sodelovala flota precej prido s suhopotnimi četami Križareč na par milj razdalja od reškega pristanišča, je poslala oklopnica »Do* ria« nekoliko strelov proti najvažnejšim odpornim točkam D'Annunzijevih legi* jonarjev. Ladje so merile tudi proti po* sameznim poslopjem, ki služijo v uradne svrhe. Kna kroglja je zadela baje D'An* nunzijev dvorec ter znatno pokvarila prvo poslopje. D'Annunzljo sam je bil baje lahko ranjen.
Okoli petih popoldne je flota prene* hala streljati proti mestu.
Dv Annunzio pognal
¥ zrak reike mostova
OPATIJA. 26. Včeraj po noči so se slišali močni poki z Reke. Po noči je dalo reško poveljništvo razstreliti most na Sušaku, most na Brajdici kakor tudi most zagrebške železnice.
Pravijo, da se je D'Annunzio odločil za ta korak, da bi onemogočil napredo* vanje vladnim četam, pritiskajo s te strani proti mestu.
Pri razstrelitvi rečenih msotov je bilo ranjenih nekoliko italijanskih vojakov in kakih 10 legijonarjev.
Tudi D*Annunzio ima svoja vojna poročila
Prišlo nam je v roke sledeče uradno vojno poročilo D'Annunzijevega »glav* nega štaba« ter ga prinašamo le kot po* sebnost, ki naj nam pokaže, kako se je že navadil D'Annunzio obnaftati po vseh pravilih, ki veljajo za glavne štabe velikih armad. To poročilo je bilo izda« no na Božič ter se glasi:
»Danes predpoldne je bil mir razen neznatnih poprav bojne črte in majhnih patrulakih operacij sprednjih oddelkov. Čete se naglo utrjujejo na zasedenih položajih.
Udufana vstala raiklh prablvalcav
OPATIJA, 27, Včeraj je napravilo reško prebivalstvo dva poizkusa prave pravcate vstaje proti D'Annunzijevi strahovladi in njegovemu pustolovstvu. Rečani iz vseh slojev nesrečnega prebi* valstva so se zbrali pred D'Annunzijevo palačo ter so začeli demonstrirati proti njegovi nespametni politiki, z name* nom, da bi ga prisilili, da odneha od svojega početja in prihrani na ta način reškemu prebivalstvu neopisljivo trplje* nje, ki mu grozi radi blokade.
Reško poveljništvo je udušilo to ma* nifestacijo ljudske volje na okruten in krvav način. Enemu oddelku D'Annun* zijevih legijonarjev je bilo ukazano, naj napade »brane meščane in naj jih razpodi brez usmiljenja. Legijonarji so planili proti Rećanom kakor volkovi. Prestrašeni manifestanti so se spustili v beg. da bi si rešili življenje. Vendar je bilo več oseb mrtvih in ranjenih, ki so postale žrtvo D'Annunzijeve strahovia* de in krvoločnosti njegovih legijo* narjev.
IZ JUGOSLAVIJE
Sejo Hstmivorne sknpiflie
Odgođeno zasedanje. — Poslanci, ki niso prisegli, n« dobe dnevnic in ne morejo izvrševati mandata
BELGRAD, 24. Današnjo sejo usta* votvorno skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob 11. dopoldne. Prisotni so bili vsi ministri. Tajnik dr. Vojislav Jonjić čita zapisnik petih orejšnjih sej ustavotvorno skupŠcno. Zapisniki se vzamejo na znanje. Preide se na poro* čilo gledo onih mandatov, katerim so se
niškega okrožja. To poročilo se odstopi verifikacijskemu odboru. Tajnik čita nato poročilo glede demisije vlade.
Nato povzame besedo predsednik parlamenta dr. Ribar, ki izvaja: Na temelju vladnega obvestila bomo za en* krat odgodili sejo ustavotvorne skupšči* ne- Postane! bodo dobili pismeno vabilo k prihodnji seii, kakor hitro se sestavi nova vlada in kakor hitro bo novi vladi označen čas in dan, kdaj prestolonasled* nik regent Aleksander otvori zasedanje s prestolnim govorom. Predsednik prosi voditelje političnih skupin, naj sc po seji zglase v predsedniški sobi. da se tam dogovore o delu za ustavo in po* slovnik. Nadalje naznani predsednik, da je glede onih poslancev, čijih man* dati so sicer verificirani, pa niso prisegli, odredil, da ne morejo dobiti dnevnic fn ne proste vožnje po železnicah. Tudi svoje poslanske dolžnosti ne morejo vršiti. Nato želi predsednik vsem po» slancem vesele božične praznike in za* ključi sejo ob polu dvanajstih.
Domafe vesti
VelMillie đemoDStradie v Trstu
»Živela republika- — >-2iv«l* Avstrija
Na bo£l£*l veter je pioglasii iukajanji ralari civilai komisarijat ifjemao stanje na vsem Printortlcun. Ozrafije jt» postajalo cd> uro <!c aro vse nekam bolj tudmo in poi*vlja!i »o se razni ki. ki so jasno govorili, da pripravljajo gotovi elementi v na5em me*tu nokaj novega za božične praznike. Će je dobit mirni mežCan ie mimogrede taksen vtis, je tem naravneiS«. -da nko uiojla uiti takšna nenavadna znamenja oblastim. Radi tega 1» hotela biU oblast pripravljena tor }e proglasila i^emno stanje, kakor je bilo ie rečeno (»Edinost« »i priobčila odnoansjja odloka glavnega cl-vlbietfft kcrai<»arra šs enostavnega vzroka, ker ga ni dobila).
FftilstoTike demonstracije na Boiifi
Oblasti se niso motile, zakaj žc okoli IG na slednjega une so jim je ponudila prilika, kjer so morale nastopiti t. vso strogostjo. No meneč se za prepoved zbiranja, ki jo vsebuje odiolc o izjem-nem stanju, so »e začeli zbirati fa&isU v ul. Teu-tro pred sedežem triaSke bojevniške aveze. O-okoli 11 se je napotila večja gruča — kakih 200 mladi£e\ in nekoliko gospodiČen — iz ul. Teatro proti trgu deli' Unita. Čim 30 prišli pred komlsa rijat, ao začeli razsajati ln kričati za D'Ar.nunzija in proti vladi. Proti demostrantom je nastopil takof oddelek kr. stražnikov ter jih razpodil.
N »kolik o fepremembe je prinesel D'Annunzifev aeroplan, ki je priletel okoli it ia pol nad tržaško mesto. Letalec je »čel metaU Številne proglase na naslov prebivalstva- Medtem pa se je bila fa-frlstOvska gruča zopet zbrala. To p&t so jo udarili »jtifljLlki bojevnikia proti »Plccolovlnu uradom, kjer so priredili hrupno demonstracijo. Nekemu raznosaču »Ptccol** so iztrgali liste iz rok ter jih švigali.
Čudna stvar, ali re&ničoai faiistl, ki so se izdajali dosedaj za najbolj goreče branitelje krono, ni»o kričali * Živio Savoia- t a m več »Živela
republika
Z Goldonljev&ga trga izpred »Piccolovih* tura dov so ae podali demonstranti zopet na trg Unita, kjer to priredili novo demonstracijo proU gube v natoiatu. Zopet jih je razsodil oddelek kraljevih stražnikov ln ^ bojevnikih so Jo morali urno po pihati. Med tem }e bila dala oblast zapreti kavarno Speccbi, glavno zbirališče faiistov, a obenem Je zasedlo vojaitvo tudi društvene prostore triaške fašistovske zveze. Na ta način ie nastal po mestu relativen mir, ki je trajal do okoli Štirih popoldne, dokler se ni zopet zbralo na korzu kakih 100 mladičev, ki so Jo mahali 3 črno obrobljeno zastavo naravnost -proti kvesturi. Zdalo s« Jo ekotaf, da mislijo izvrSiti izaonaden napad proti njej. Toda pritekel >e oddelek kr. stražnikov, ki je potisnil demonstrante nazaj, tsko da so sc morali umekfiitt na ono .stran kanala blizu Rdečega mo sta. Na tem mestu pa so 9e sklenili zoptr»tavlli kr. stražnikom z vsemi močmi. PriSlo je do prave bitke, v kateri so bili fa5isti hudo tepeni. Ko so videli, da se ne moro ničesar opraviti proti neusmiljenim pti$!cin!m kopitom v rokah srditih in razžaljenih kr. stražnikov, so jo popihali tudi od tod z raznimi vzkliki proti policiji. Sliialt so re tudi klici »živela Avstrija«, če«, ona nas vsaj nI tepla, kakor delajo to kr. elražniki.
Proti večeru se je povrnil zopet rak. k čemur jc predvsem doprineslo to, ckx so se morali zgocTaf zapreti vsi Javni lokali. Noč je bila tudi mlina. Pri demonstracijah je bilo aretiranih okoli 30 oeeb, vsi fašisti.
Na dan Sv. Štefana
Drugi dlan Božiča je bil mir ves čas dopcldoe in tudi popoldne skoraj do mraka. Kmalu po Štirih pa ao 3« začele zopet zbirati gruče fašistov na trgu Unita, kje4- so delaii navadne kravalo in počenjali navadne izgrede — največ z uatmi.
Ker pa se jim je zdelot da jih j 1 bilo na ;rgn Unita premalo, da bi mogli začeti kaj resnejšega, so si IU ifkai pomoči pred kavarno SpecchL Tu so dobili npvlh moči. Ojuaačeni na ta način, so začeli neusmiljeno rassujati in zjati, vpijoč proti vladi ki da jo iadejniSkl napala reškega D'Annun-zija in njegovo »svoto vojske«. Kcmcdija pa ni trajala dolgo, in UloJ, že so se pokazali karatmerji in kr. stražniki, ki so se lotili tako; predpisanega opravila. V hipu jo vse utihnilo in nastal je mir, ki Je trajal do Šestih. Ob Šestih »e je zbrala sp^-t večja gruča, ki jo začela zopet navedno muziko. Tudi to pot pa so Jim padala puškina kopita po hrbtih ln morali so narazen. Preden pa so -so »poslovili s od kraljevih stražnikov, eo vrgli proti njim cHq petardo in dve ročni bombi, kar pa ni povzročilo žrtev, ]c«r bombi niste eksplodirali.
Nato sc je povrnil mir povsod po ulicah. Fa-
yebo ravno s tem. da so uduSile v klici vsak poizku1? kalitve javnega reda in miru, S tem namreč oblasti priznale, da pada nanje velik del krivJce za vse zločine, ki jih jc zajjrešiia ta organizacija v zadnjih mesecih. Zakaj, kakor pre. prečilfi oblasti včeranje in pi elvčeranfe poizkus« iaiistov, bi bile lahko preprečile vse zločine. k|cr-koli In proti komurkoli, ko bi le b!l» hotele . .
Ribar — Rvbar! Laiki časopisi r.e opujč^jo nobene prilike, da ac bi kaj n »ljubim jim po*«... meznim jugoiloveaskim osebam kaj podtaknili, ker bi utegnilo dužiti v turbe hujskanja italijan ske ja\"nosti in oškodovanja teh oseb. če ne gre drugače, pomagajo tudi z uotorično in zavestno 'ažjo, računajoč seveda pri tem na Jepo zaupan'o in za topo nevednost svojega čitateljstva. 2c ponovno nam jc bila prilika, da srno ravrafall »Pic-cola^, ko je zlobno identificiral hrvatskega po« elane« dr.a Ivana Ribara v narodnem prcditam'-štvu v Belgradu z osebo naSega Mvšega driav-nega po.^anca Otckarja Ryb4/a. AU vse to ni niO poziragalo; icPiccolo* ostaja *Piccoioi in v&traja pogumno pri evo Ji tendenciozni taJitiki, zameni*, jof vedorna obe iaital Tako je porabil tudi priliko izvolitve Istega hrvaUkeg.4 poslanca Ribara predsednlkooi jugoslovenske konstituautc, da }e 2o v naslovu svojega poročila na očiten način pokazal na dr,a Rybafa! »Piccoloc ima vetidor dnevno devolj j u poslov enakih listov na razpolago, ko stika tako marljivo po kakih neugodnih vesteh iz Jugoslavije, in bi torej moral pri le količkaj dobri volji do resnice vedeti, da dr. Otckar Ry-b&r niti Član konstituante ni! Rybiia ja pač neka stranka v Sloveniji začetkoma volilne borbe kandidirala, ali znano Je, da sc jo on kmalu na to, z dr.cmi Gregorinom vred, odtegnil 17. razlogov, ki smo jih tudi ml opetovano in na r.i/seZno o-značili. ) Piccolovos zamenlavaajo obeb '-ličnih st tmen ima pač svoj namen, ki Jo gotovo zloben. To pot prinaja lo poročilo po >Corriete deli* SeTa», k)er piSe Ribarovo ime z giikitn i — kar mu sicer ni bilo v navado, ker ]e RybArcvo Ime običajno pisal z latinskim i, — a vrhu tegd naglasa So posebno fn ponovno, da je ta novoizvoljeni predsednik konstituante — Slovenec! Za sedaj se omeja na to. O prvi pt:1i^t pa porabi -P^colo* to svojo falulikacijo, ko tft hoteL ropet tiuj»kati n. pr. prott dr.u Otokarju lv/bafu; — prav po ti*tl znani: Calumrdare audactcr soniper aliquid ba-eret (Drzno obroku), nekaj vedno obvis«i(| — Pic« colo- podtika, da bo mogel pozneje ?lohao uporabiti!
Stavka srednješolskih učiteljev se povjun na-
daljuje. 24 t. m. pop. so zahtevali zast->pulkl Zveze srednješolskih učiteljev pogovar ■* sen, Mo-seonijem, da bi £e enkrat prtreSelali poloiaj profesorjev in se pogajali o njih zahtevah. Generalni komisar je vztrajal pri prejšnjem sUltSču vlade, v\*led Česar je ostala tudi ta akcija brezuspeSna:
Oddelek državnih učiteljev v »-Zvezi srednješolskih učiteljev«, Je sprejel v oćigJed zadnjih po-nudeb 9 str«ni vlade sledečo i e'jciucijo:
lOddtlek državnih učiteljev v Zveri srednješolskih učireljev Julijske Benečije«. Jo po poročilu oirednjega tzvrtevalnega odbora, po katerem hoče vlada še nadalje voditi srednješolsko učrtelj-rtvo za nos ter hoče z vsemi aredstvi vsiliti sred-nJesol»kim učiteljem bedo, skleni!, naj prekino Osrednji IzvrSevalni Odbor vsako zvezo a vlado ter nuj se započeta akcija nadaljuje, da celo po-ostri-.
Vsled te-ga traja stavku rrednJtSolrfkih učite-Ijev, ki Je bila že od začetka ločena od akcije ostalih državnih u*lu*b<»ncev, 3e dalje, dokler no bodo dosegli svojih upravičenih žalitev.
Učiteljstvo in nora regulacija plać. Dragi.-j* narašča in a njo nezadovoljnost. Delavec, ki o-pravlja svoio službo polteno, zahteva, da se mu plača zviia irazmerno z draginje, ln ko je draginja znatne narastla, se Izvrši tudi regulacija pl -Če tako, da vsaj približno odgovarja razm«n Tako je priila v svet tudi nova tabela, k! <V-loča bodoče učiteljske plače. — Po tej tabeli se starejiim učiteljem plača razmeroma zvila — iu čudef Istočasno, ko jo korpifija, ki je sestavila 1.« tabelo, spoznala^ da morajo starejši n. lcljl jc>i' in biti oblečeni in jim v Jed tega za ključ i. u plaće, je z radostjo doznala, — č-jjlc ti ^trraitt? — da jo mladi učitelji povsem dii!^. će usiv. -jeni, nego starej&i! Kadar občutijo - rejSl t! giajo in so začutili krvavo potrebo pi» /vi»j ju plače, takrat so mlajši na čudežen n^t-in debeli- » in jih božja previdnost obh-či. Zato se >tarejiiin Vcled resnično naraščajoče draginje. povsem r-pravičeno placa visa, !iiaj?;m pa, ? > t torej u*. čudežen način preživljajo (menda jih redi Solskt prah!), se plača znižuje! Tako bi prišli mlajši 01! dosedanje najnižje plače I. 491 06 na 33t L, — In no samo fol Slavna komisija, ki je sestavila omenjeno tabelo plač, je dognala celo to, da je mladim učiteljem na čudežen način povraća plač« ki so jo porabili tekom lela in se Ji je zazdelo zal pametno, da bi mlajši učitelji vrnili nekaj denarja! _ Zdi se p j, da iriadi učitelji ne bodo delali čudežev. ker ne morejo biti Kristusi! — *1l«d učitelj
► Slovenska dijaška zadrug« v Brnu se najtr-pleje zahvaljuje vsem rodoljubom v zasedeneni ozemlju, ki »o res požrtvovalno podpirali nab -ralnc akcijo ter s tem prlpoiaoglt tudi k izboljSa,-nju gmotnega stanja visokošolccv — begunccv. Ol* božičnih praznikih bodo pobirali nekateri Člani zadruge dobrovljne prispevke žn prosimo /a izdatno podporo. — Oćbcr.
Stavka državnih namelčence* *c ju končal.-, Vpričo izjemnega stanja, ki je bilo proglašeno n* Primorskem, ?te pozvali obe deUvsJd zbornicf svoje člane, naj se pogrnejo nemudoma na detoJ Tako sc je zgod;lo in včeraj ?e jc začelo zopet delati po vseh uradih.
Zmeinjava v koledarjih. Prejeli smo: Ker jc tudJ pri nai močno raz5lriena ljubljanska »Družinska nrntika , javljamo javnosti, da je tam velika napaka glede bofičnth prjfznikciv. Sobot« pred B<>. iičem jo izpuSčena. l^n dan, 31., kot sobota pa dodal.. Mi se držimo Goriškega kolodarja ln konča nto s petkom, leto 1920. V Ljubljani bodo p<\ praznovali Silvestra — dva dni. Privoščurno jtmj
Prošnja. Dne 24. t. m. zjutraj se jo zgubil 121eteu deček, majhne postave, piavol«.«. Imel je na iebj sivo suknjo, čmc copate, komaine ter rujavo ka-

V Trstu, dne 28. dacemfcra IMt.
nJco. Kdor U poznal aH reitl c* tac dedca, sej frri blagohotno ^ £*tiltrf »Pri lovcu*.
IiaifJtT Imc«i( prt hm is m OfMiil
Listka eporedem bol v Skednju ee je im«i rrtiti
accrt tudi pri Sr. Ivanu in na Opčmah. Vsled ^bcleloeti gče. SaactriOTe so izpad! e pevske točke 7 Škodo aaofcroženosti sporeda teb ljudskih ko*-
por tov ia v posebne Škodo v s! cd v njih doselene umetniške viiine.
Kumarjevegt. Chopina j« mogoče naslikati le s >»V#topiM> nekimi primerami: ...poslal je duha m«d pfe. ls> so bili obrani — v obliki ognjenih jezikov Je £a plapolal nad njih gavani. Spregledali so. Od-fistihmai jim je duh «ijal neugasljiv. In delili so fs *«em. ki so bili volfni sprejemati...
Tei^a bi nas obdajala, ko bi v dveh tisočletjih pe sledile tem Kristusovim aposteljnom druge bcfje baklje, učlovcčene zato, da vžgejo vsako pripravljeno tnalo; bodisi le za trenotek, kot iakra ti ugasne, bodisi da pripravljena daritev izgori do dna. bodisi da brata opozori na bratsko veroizpoved. A le redko sejane so sledile v vsaki poznefii dcbl in aato tako malokrat prodrejo ;skre megleno vsakdanjost.
0.	Sancln sicer 5e ni podredil vseh zunanjih ifoUnskfh učinkovitost! vsebinskemu podavanju
»kift<?b. a bo naSel pravo pot. če se bo Cprijel tega, kar nam je podal v Adagm Beethovnove sonate, ki sta ga z t■ Kumarfera prekrasno podala do-polnfujoČa (»o v smislu dueta.
Spregovorim naj le Se o velikem vzgojnem pomenu. ki ga imajo kratka poja§nj*nja k igranim skladb&ta. kskrSne j© pri svetoivanskem konceriu spregovoril g. Grbec: Kratke poezije v prozi, kJ pripravijo a govorjeno besedo v posluialcu rar-peiožcnfe, ki bi ga lajiku manj razumljiva s-ne vrbudlbu	M. L.
Uradne vesti
Izjemna stnle v Mseienem mm\\u
(Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo, videl položaj javne varnosti In javnega reda m kr. odlok z dne 22. Julija 1920, št. 1233, odreja:
1.	Do nadaljnih odredb so na vsem ozemlju Julijske Benečije prepovedani obhodi, shodi in zborovanja v javnih ali zasebnih lokalih in zbiranje v večjem Itevilu nego petih oseb.
2.	Prepovedan je avtomobiini promet. Izvzeti so vojaški, sanitetni in avtomo® bili za aprovizacijo z živili za prebival* Itvo (samo vozovi), dalje vladni avto* mobili in oni inozemskih konzulatov. Ravnotako je prepovedana vožnja na kolesu.
Vozila, katera se zalotijo pri neupra* videnem kroženju, se zaplenijo.
Prepovedana je prodaja bencina.
3.	Vsi javni lokali 9e morajo zapirati ob 21. uri, ob istem času se morajo za? pirati tudi zasebni krožki vsakršne vrste.
Ob 22. uri mora prenehati osebni promet.
4.	Ustavljena je veljavnost orožnih listov (za puške, samokrese, palice na meč).
lastniki in agenti javne sile imaio naloco najstrožje izvrševati pričujoče povelfe.
Kdor krši ta odlok, se aretira in kaz* nu*e po zakonih.
Trst, dne 21. decembra 1920.
Gen. ^v. komisar: M ose o nI.
• • •
Preventivna cenzura. Sporazumno z voiaSko oblastjo je izdal generalni civils ni komisaritat sledeči odlok:
Člen I. Na ozemlju Juliiske Benečije se do novega nasprotnega ukrepa upelje preventivna cenzura za tisk.
Člen 11. Periiodični listi in vsaka tiskovina političnega značaja se morajo pred izdaniem z odgovornostjo odgo? vorrtcja urednika in od njega podpisani predložiti v treh izvodih na vpogled cenzurnega urada za Trst pri general* nem civilnem komisariiatu, za druge okraie pri civilnem komisarijatu kraja, kier ima sedež tiskovni urad.
V dokaz izvršene predložitve se vrne eden teh treh izvodov s predpisnim po= trdi'om predlagatelju.
Č'eu ITT. V slučaiu kršenja v pred* idočem členu postavljene dolžnosti se bo izdaja tiskovine brez dnigeca zaples ni'a. in vrhutega se bodo kršitelji kazno* va*i z globo od 500 L navzgor.
C.Vn IV. Ako da kaka periiodična publikacija dvakrat povod za zaplembo, se lahko ustavi na nenosredno izvršliiv ukaz generalnega civilnega komlsarifata za dobo. ne krajšo od treh dnevov in ne dal'šo od enega meseca.
Trst, 26. decembra 1920.
Gen. civ. komisar: Mosconi.
Zviianje avtoAobilnih tarif. Civilni komi*ariiat z* Trst in okolico objavlja; Z odlokom it. 6R3 -10781 od 27. nov. 1920 je dovolil generalni civilni komi^arijat za Julijsko Benečijo koncesijanirancem avte mobilnih zvez v Julijski Benečiji maksimalno sviianjc le prej potom posebnih koncesij za ^-vako črto odobrenih tarif, in sicer za 9 cente-simev ca poirJka in kilometer. — Trst, 27. dec. 1920. — Civilni komisar Fione.
Begunska podpora odpravljena. Civilni komesarijat za Trst in okolico razglasa: Glacom odloka
goaomlftofa civilnega komlmfrU 9L 8tt od 1. «htotn 90 9 *a«tn 31. dn i^ii odpravifeae vw podpor«, kutori eo »o dode) izplačevale Top-nim beguseem. Do volja jejo se pa tekom prvega tečaja 1931 izvanredne dobrodelne podpor« la druge podpore, toda izključno le takim bega mir«, kateri ee nahajafo v takem stanu potrebe, da nimajo siti najbolj neobhodno potrebnih sred&Uv za iivljenje. Iildfučeni od Ukc podpore so v*i om, kateri &o 2e prejeli predujem na vojno odškodnino. Begunci triaSkega okraja, kateri se nahajajo v zgoraj označenih okoliščinah, morajo, ako hočejo uživati tako izvanredno podpore, napraviti prošnjo na navadnem papirju (brer koleka) na tr-žaiki civilni komisarijat, via XXX. ottobre §t. 7 (protokol). V prošnji morajo natančno označiti svoje bivališče. — Trst. 27. dec. 1920. — Civ komisar Fione.__
Iz triaikega živlienla
Zvezana In sastraptfeaa prostitutka. Pretekli večer okoli 23. ure je bil nemudoma pozvan zdrs* nik redilne postafe v tolerančno bito, ki se nahaja v ulici delle Mura 5L 10. Tam je naiel v dragem nadstropju 26letno prostitutko, po imenu Adele Ferrari, ki je bila zvezana z vrvjo okoli ■rok. Feriarijevcj so vrstnice so pripavedwalc zdra*.-niku, da se jc hotela zastrupiti s karboino kiselino, a da 90 ji to branili in jo zvezali, da bi ne megla izvršiti nameravanega čin*>. Zdraznik rešilne postaje Jo je dal odpeljati v mestno bolnišnico. kjer so fo sprejeli v X. oddelek. Njeno »tanje je opasno,
Z Iglo si je hotel koačatl SMfeoJs- Včeraj popoldne si je hotel končati življenje v zaporih v ulici Cononco 26lelni Mihael Pertot. Nekje si je proskrbel iglo, katero je požrl • samomorilnim namenom. Ali ta poizkus »e mu ni posrečil, kajti igla SC mu je zapičila v grlu in ni hotela na neben način naprej v želodec. Pertot fe trpel nekaj časa grozne bolečine, ali konečno mu je padla v rflavo dobra misel. Sklenil |e. da ne mara mnreti. Pozval ie k tebi jetaiikega paznika ter mu naročil, na} nemudoma pozove zdravnika rezilne postaje. Kmalu nato je dospel zdravnik relilne po staje, ki Je dal odpeljati Pertota v mestno bolnišnico. kjer so ga sprejeli v jetniSki oddelek. Njegovo e tanje ni nevarno.	......
Aretacija Pietekli večer so aretirali policijski agentje nekega lSletnega Arriga Kebata zeto, ker je nosil pri sebi nabasan samokres.
Pretep t gostilni. Včeraj zvečer Je priSel iskat pomoči na reStfaio postajo 421etni delavec Alojz Pettarin. Prižel si Je zdravit rano. ki jo je imel nad desnim očevom. Na zdravnikovo vprašame. kje da Je zadobil rano. je Pettarin odgovoril, aa se je prepiral s svojimi prijatelji, kateri so ga pateći nabili. Zdravnik mu je dal primerno pomoč ter ga nato poelal v dom?čo oekrbo.
Poizkoiea samomor. Pretekli večer okoh 18. ure je bilo telefonirano iz orožtrfžke postaje v ulici deli' Orologio na reSilno postajo po zdravnika. Ali ravno v istem čaau se »e nahajal avtomobil reiilne postaje zunaj po opravkih. Kmalu potem je pridrdrala pred re?tlno postajo kočija, iz katere so izstopili trije elegantno oblečeni gospodje. Pozvali so bolniškega strežnika ter ga prosili, naj jim pomaga nesti iz kočije nekega ra, njenega orožnika. Ranjencu, kateremu je kn kar curkoma kapljala iz prsi. so obvezali rano te ga dali nemudoma odpeljati v mestno boliuSfuco. Or« za poizkus samomora. Vzroki, ki so dovedli moža v ta korak, niso znani Znano je le. da se je t»-strelil v samokresom v prsa. Piie se: Jurij Spa-gnoll, star 20 let, orofalk na orožniSki postaji v ulici deli* Orologio. Zdravniki skuiajo na vse mogoče načine, da bi ohranili mladega moža pri življenju. A njihov trud bo nabrie zamen.
Predrzen lepar. Včeraj popoldne fe izmaknil nek predrzni žepar trgovcu Albertu Perkaso, sta-nuječemu v ulici Molin a Vento it. 96. -J^rno uro m zlato verižico. Tatvino }e trgovec Javi! kve. s turi.	__
n
vce,
aH
aa ase, Id
Its w
dtfje v«€ph vstofdU k poJIl,
drugam itd. Pak« raa** taga |a pa
Sola asibolfSa poprav^alaica aa v«a -vrate višjih strokovnih Jal fe za ačttaljUča.
Cehi ee prvi spoznali veliko vnžnoet meščanskih žel; U prod vajoa «o Jih imeti aad 900. Veliki gospodarski napredek CeSke se po vse} pravio pripisuje njenim meSticuaicim Šolam. Celo Duaaf: ki iaa toliko srednfih Sol. Ima tudi la aad 60 meščanskih iol. Ž zadovoljstvom opažamo, da ee v najnovejicm čaeu tudi v sosednji Jugoslaviji ustanavlja veliko meSČansldh Sol. ki bodo dobro služile hitrejšemu gospodarskemu napredku nove države. Naj bi bilo izpopolnjeni Stirirazredni slovenski meščanski Soli v Postojni usojeno obilo uspeha v korist in prospeh naSega ljudstva —o.
Gospodarstvo
7r---j"— terjatev ia dolgov t kronah pri tržaških bančnih podružnicah. V Rimu izdeluje sedaj posebna komisija načrt zakona o zamenjavi kronskih terjatev ia dolgov prt tržaSkih bančnih podružnicah, kž imajo avoj sedež onkraj premir-ne črte. Potom naredbe Je bila zamenjava terjatev in dolgov določena s 60 odstotkov. Ta odredba bo predložena eedaf zbornici x spremembami la Jih predlaga komisija.
Tržaika borza* Prcoanova tržaSke zasebne borze v oficijelno im uvedba, uit kn o kupčije v Trstu mm ima izvrSiti dne 3. januarja- Za fepremenjene kup-čijske podlage bedo potrebne nove odredbe. Posebno bodo meSetarji morali polagati večjo kavcijo.
Nada Trinajstić Josip Skomerža
vjenčani Volosko-Crkvenica, 9. 12. 1920.
(317)
OKUS IKON fe gramofes, v sa!o dobres sfas?, se proda. Ajdovščina ftt. 33.	7
LESICJ1 KOŽUHI IZDELANI, črn«, sivi fe Usmo-rujevi ter sealskfe za I tole, se prodajajo po nizki ceni Ustrojenje. Izdelovanje fe barvanje kolo-hovte se icvrtafa ■ jamstvom. TRGOVINA KO-
2UHOV1N V VIA GATTERI 32, TRST. 62«
MALI OGLASI
KUPUJEM čiste cunje ter jih plačujem do 4 L. Istotam se proda »Sparcherd« in decimalna tehtnica. Solitario 1.	738
KROJAČNICA Avgust Stular, nI S. Trancesco
D'A&disi St. 34. III. nad. ]e edii:a dobroznana krojačnica v Trstu.	39fJ
IŠČE SE etare^ši mizar z orodjem. Solitario I. (739
VEČJA posestva s poslopji in brez teh, v rodovitnem kraju Jugoslavije, so na predaj. Več pove Josip Babič, Rodik hSt. 80, p. Koziua. (737
plača vedno par cent. več nego vsak drugi — kupec, edlnole — Alojzij P ov h,
trgovina Piazza Ga-ribaldl it. 3, tel. 3-39 (prej trg Barrlera) (25
OKOLIČANI! »Trtnica« ForčiČ, Komen - Preserje prodaja in prejema naročila za cepljenke vsaki dan po najnižjih cenah. Vsako nedeljo v Društveni gostilni, v Rojanu (blizu cerkve). (653
KUPUJEM vsakovrstne deželne pridelke. Vzorce m c en J. ponudbe poslati na Ivan Suban, Via Tiziano Vccellio 5t. 11. vrata 7.	718
Borzna poročila.
Ta**:
V Trstu« 37. decembra 1920.
ZEMLJIŠČE S HIŠO, oboje vsled vojne poikodo- i van o je na prodaj v Solkanu pri Gorici. Krasna lega, vinograd in sadni vrt z reguliranim izvirkom studenca. Obzidano zemljišče meri ? arju* (5 njiv). Informacije daje Henrik Terpln, mesar. Solkan pri Gorici.	730
Jadrandca banka		390
Ccculich		478
Dulmatia		393
Gerolimich		1830
Lihera Tricsiina		692
L!oyd		1915
Lussiao		2100
Martinolica		322
Oceani«.		458
Prcmuda		500
Tripcovich		520
Ampelea		631
Cement DaTmatfa		400!
Cement Spalato		403 i
Krka		590;
Tofa vaMa m (rfn	kem trg«*	
V Trstu, 27. decembra J 920,		
Ncprepečalene krene	4*75 -	5H
avstrifsko-namftke krone	4*73—	5'—I
čeSkoalovenske kros«	32-	33*—j
dinarji	76-	78*—
leji	37*25—	38*25 i
marke	40'--	40'50
dolarji	3S'85—	28'95
francoski franki	%n2'-	173'—-
incartki franki	442	445'—
angleški funti, papi	102*-	103 —
angleški funti, »lati	116*-	117*—
rubli	15*-	Ib'—i
napoleoni		94 —
ZLATO fe srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povb, urar, Mazzini 46 (v bližini drv enega trga).	537
AUTOMATIČEN crkestron »Continental«, nemška znamka, primeren ra plesno dvorano, se proda v ulici Conti 10, gostilna ai GeleotninL_736
MOD1STKA (prej nI. Alessandro Volta 2), narnu- ; nja, da se je preselila v ul. Cologna št. 13, I. nad., ter se priporoča eenj. damam v mestu in okolici.
JADRANSKA BmHKA
Del. g!tv.: K $>.000 000. Reztrve K I0.<»0 nO Eelgrad, Celje, Dubrovnik, Dutnj. Kotor, Kranj. LJub^ana, Maribor. Metk ivič. Opatija, Sarajevo. Split. Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče noale.
Sprejema efoflr
no hranilne knjižice ter Jih obrestuje po 31 o v baneogiro prometu po 47..
Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi sprejema po posebno ugodnih pogojih, k! ee pogodijo od slučaja do slučaj«
Daje v najem varnostne predale (safes) Bančni prostori v Trstu se nahajajo: uk Času ii Slapar m »o, ub S. HKolo
Telefon : fitev. 1403, 179H, 2676
Blagaina posluje od 9 do 13
In oč«
Z Žalostjo Javljamo sorodnikom ?n inancetn, da je naS ljubljeni soprog
Štefan pahos*
danc^s 20. t. m. preminul v stan sti 68 iet, pustivši v najgloblji žalosti soprogo Anton Jo, hčere Slavo« Antonijo« Marijo, Angelo in sina Karla.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, 28. t. m. ob 2.30 pop. iz hBe žalosti Sv i van št 1043. SV. IVAN, dne 26. decembra 1920,	<314>
Dopisi
Vodstvu arvtomobilne družbe iatf. J. Ribi & Co.
v Gorici. Zelo nam je bilo nevžečno, da ste prekinili avtomobilno vožnjo od Gorice do Št. Vida pri Vipavi zvečer in obratno zfutraj. Zda} se u-stavlja avto čez noč v Vipavi. To, ra avto kratko pot cd Vipave do 8t. Vida, bi bilo treba vsekakor vzpostaviti. Če hoče kdo v Gorico, mora zjutraj še pri tem! pe5 eno in tudi poldrugo uro in Se več do Vipave, ko bi potreboval avto ie 10 minut. Ob tem zimskem vremenu, burji, dežiu, pač ni prijetna ta Jutranja pot, tem manje. Če mora človek potem, ves premraien in morda tudi premočen. »edeti v avtomobilu. Istotako zvečer. Ali naj se potnik, utrujen, s paketi obložen, poda v negotovo nočno tmino in neurje, ali pa naj spi v Vipavi! Eno kot drufco je neprijetno. Prav tako; bi bilo tele ustreženo tudi onim, ki bi 9ft peljali samo do Vipave, oziroma nazaj. Izgovor, da je prt malo prometa ne velja. Ce £a ie dovolj za vso ostalo progo, bi <a bilo tudi še za ta koiček črte. Saj ljudi je bilo vedno dovolj Pač pa ve marsikdo povedati, n. pr. da ci, ko se je vozil zvečer Iz Vipave v 5t. Vid, nikoli dobil listka, plačal pa vseeno. Torej bi bilo vzroka prcmaPinim dohodke m iskati morda kje drugje. Prosimo torej, da uvaiujete našo željo ter vzpostavite vkfajeno vof-nro Vipava-št, Vid in obratno. Sa| fe ta votnja dovclj draga ta vedno dr&Sja. da bi bile umestno, da Imamo tudi mi c skrajnefa konca vipavske doline kaj u£odnc^ti od nje. ko se moramo ob pomanjkanju železnice poiluicvatl avtomobila le b^-lj, ne£o cai onkraj Ajdovičine. — St. VidČani in okoličan:.
I tir (razredna slovenska meičaaska lola s trgov-zna*'J*K v Postojni. Dne 1. i. m. se ie '»tvoril na t«J loli četrti razred im jo torej Sola izjo-polnjcna tako, kakor so leleli nfe uaUnovitelji pred 15 leti, ko se je Sola «*aaovljaia. Poetonj-«ki okraj ima torej učni zavod, ki najbolje odgovarja razmeram in potrebom sedanjega Čase in našega ljudstva. Nafti mladini nudi oom ftolako izobrazbo, ki je najbolj potrebuje sni eredeji prote-vaj oči stan. Velike va*nsoti je za one mladeniče.
Poslano*)
PREKLICI
Podpisani izjavlja, z* hčerko Dragico, da ne on, kakor tudi nikdo od obitelji, ni Imel namena, nc povoda žaliti gdč. Antonijo Pavčlč in gospo Ivano Sitar, niti ju obdollevati kakega nekorektnega dejanja pri poštnem uradu v II. Bistrici. Žalitve, d* ae pisma odpirajo v navede* nem uradu ni bilo. in «© na. to niti ne
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vstm sorodnikom, prijatelj. r<i in znancem preža osmo vest, da naž nad vse ljubljeni oče, brat, stric in svak
ANTON MACAROL
nadutitelj in posestnik
danes nenadoma pr minul.	i
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, 29. t. m. ob y. url
predp. na domaće pokopališče.
GORJANSKO, dne 27. decembra 1920.
(318)	Žalujoči družini Macarol In itrekelj ter ostali sorodniki.
s.
• "T- i Sfc.' ,


sumj.
(816)
Vinko Ske4.
*) Za članke podi t cm naslovom odgovarja ured-
ništvo 1« toliko kolikor mu zakon veleva.
ŠIRITE ..EDINOST
JAKOB PE^HAUC — TfS
ulica deli« Acque štev. 6. — Teieion 2 36.
■	ZALOGA VINA, ŽGANJA in LIKhkJhV c-
I POSEBNOST ŠUMEČA VINA in JAJČNI KONJAK
(261)
PODLISTFK
TUJINEC
D«aik> ŠI»tnjOvić.
(85)
Tedaj ie Mada iiitro osušila sohe. fu objela in prlradevals da bi so jima smehljala. Slednjič je prenehala z jekanjetn in jc eatno hodila in	po hifti, ali sedela kje v kotu, zroč aepreaaično v kako temno točko. A taka fe postala, ko so t&čeh prihajati iz Sabijarjcv neki čudni glaao-.T: — ^Stanko Lukavac se ženi x bo-Ja*t» Andjelijo Pekičevo.*
Kmetje, ki so bili tam, so pripovedovali, da Pe-kičeva hiia nepre.tano tfori od zdravije in pečmi, da je Stanko vedno z Andjelijo ter da se tudi sam Peluč hvali,	da si je pridobil zeta.
Mada ni mcfcla verjeti v tako strahoto, ker je vedela, da bi bila ta ienitev njena smrt, a ni možno, da bi umrla tako mlada. Polog te£a po ie tudi ona prejemala od njega po kako ljubavno p!sn»o in mu cc?Sovarja!a v strshri po nekoliko
komaj r ara mrtvih b<»ed. ki jih je napisala š tanko bi drhtečo roko.
Ko, kolikor bolj fe toknl čas tn čim fortefe so prihajali ia Sabljarjev taki ftaaovl, jo ob^ovala vedno bolj is zaCela raaniftHati ka* «aj hi storila.
—	Mati! — je aakHeala jokajo«« glosom otroka, ki so t a o4taviH v tom.
—	Kal ti je, pomiri ee, mUo doto — JI fe rekla mati bi jo potkntia »a k<d«no, kakor nekdaj, ko jo mala plakala.
—	Nič več ml ni mati, ker wnnm šo tebe. Ali pa pride on le kedaj?
—	Pride gotovo, saj fe pisal včeraj, da pride, a ti ne veruj ljudem, kar pravijo!
—	Prai#c>. mati, da je solo lepa in bogata, pak reci mi kaj naj storim?
_ Čakaj, dušica, pomiri se, ker ti ne more! nič
storiti.
Ali, Mada ee pomirila in »o vedno rauniilfaJa o nečem v tvofi ljubezni in svojem obupu, a mod tem jo mislila, kako da je on več ne ljub* in čela je verovati, da »o je odločil, aapustjtf fo po-
pdoom^.
i Dalje)
Nadaljuje se
za Božične praznike in Sv. Tri Kralje
naia
Velika Prodaja
podaljšana nepreklicno do -
8- januarja
<320)
s. ohler & ci
mp,
Succ.
TRST — Corso VHtorlo Emanuala III itev. 16