103. številka.
Izdanje za nedeljo 29« avgusta 1897
<v Trstu, y soboto zvečer dne 28. avgusta 1897.)
Tečaj XXII.
„EDINOHT"
Uhaja po trikrat na teden t Aeetlfa ia-dasj>h oh torkih, Aatvtklh
tobotah. Zjutranje izdanje izdaja ob H. uri zjntraj, reiorno pa ob 7. ari Tf>for. — Obojno izdanje stane: »t JerinnmMeo . t I.—, iavsn Avstrija f. 1.50 m trt raeoeo... 3.— . = . 4,!»0 *% pol lern I l 9— M vso teto . . . H.— . , ,18__
'štrp&iiie je plačevati naprej ■« aareftba Irei crtložens naročnine •• »prav« a« ezlra.
Poetična Številke se dobivajo t pro« 4ajal»io&li tobaka v lrntu po a nvi. izven Trata po 4 nvč.
Oglasi ae rafane po tarifa v potita: »t aailove t debeliasi jrkami ie plačaj s prostor, ko'ikor obsega navadnih vrsti"
Poslana, osmrtnice in javno zahvale, do-■a&i oglasi itd. te ra£anajo po pogodbi
Vsi dopisi naj se pošiljajo uiukio^tvo ulica Caiernu St. 13. Vsako p»r»w«i 3»»r* biti frankuvano, ker nefrankovar.A se o4 sprejamajo. Rokopisi to Tr-»?<v\o.
tfftTočnino, reklamacije in gj<1h*c »pie je«a upravniitvo ulica Molino plc-oolo hšt. 3, It. uadat. Naročnino in oglase jo plaĆerati loco Trst. Odprto rekla.** oije so proste poštnine.
„F «<tnnmli je moć".
Zakaj moramo čuvati svoj jezik in svojo kri?!
Žalibog, ali resnica je, da je ravno med nami Slovenci mnogo takih, katerim je narodnost le puhla fraza. Naš narod je menda razmet no jeden oajbogatejgih na takih bitjih. Često moraš čuti od takih Ijudij z silno ozkim obzorjem: Kaj bomo mi Slovenci nasproti Nemcem in Lahom?! Take besede pričajo le o veliki duševni bedi dotičnika in vzbujajo nevoljo in žalost v onem, ki srcem in ra-sumom ljubi svoj rod.
Dovoljenjem spoštovanih čitateljev hočem navesti tu nekoliko okolnosti, ki pričajo ravno o nasprotnem, nego trde oni, bi ne vedo ceniti vred* nosti svojega lastnega rodu. Dokazati hočem, da smo tudi mi Slovenci lahko ponosni na svoj rod in đs se smemo prištevati celo med srečne v nekaterih ozirih.
Svojo trditev morem opreti na različne razloge. Ti razlogi so: praktični, častni in versko-nravni. Kje bi dobili dandanes če človeka, ki ni poskusil in ki ne bi vedel, kako težko je življenje in koliko truda stane vsakogar, da se more preživljati pošteno ? I Znano je tudi vsakomur, kako zahtevajo dandanes znanje jezikov in naj je razpisana služba sluge ali pa najvišega uradnika! Tako je tudi prav in tako mora biti. In v kolikor se ni godilo tako do sedaj, vršilo se bode neizprosno v nedaljnji bodočnosti. In to osobito na vseh državnih uradih. Kajti ravnopravnost mora vendar enkrat priti v veljavo in takrat bodo morali biti vsi uradniki vešči deželnim jezikom! Istotako, če ne strojMe; se bode godilo to po privatnih službah, ker, kakor hitro se utrdi narodna zavest, bode zahteval sleherni Slovenec, da trgovec, obrtnik, fabrikant občujejo žojim v njega materinem jeziku. S tem bodo prisiljeni trgovci najemati organov, ki bodo vešči našemu jeziku. A kdo bode najsposob-neji za take službe? Mari Nemci ali Italijani, ki se čiti nočejo o našem jeziku ? Niti misliti ni na to, da bi se oni hoteli učiti našemu jeziku. Tako je vsaj bilo do sedaj. Torej ? V take službe bodo mogli vstopati v prvi vrsti Slovenci, oziroma Slovani, vešči popolnoma svojemu in tudi tujim jezikom, zlasti soroduim slovanskim narečjem!
Koliko ougoroiuodti si torej nakopujejo nasproti svojim otrokoui nr»i st-jiiši, Iti v svoji brez-
PODLISTEK
Dloje Biukošti na Krasu.
Potopisno novolu. — Bpisul Giouiozonuki.
Celili petkrati seoi prebreukal na svojem prvem braču kupljenem od gcspe T. Kovačič v Zagrebu, .Popotnikovo pesem", in jej nafatitaziral pol du-četa varijacij, da bi svoji duši napi tal potrebnega poetičnega navdušooja za dogovorjeni binkoštni izlet.
Po sobi so brenčale muhe, diskretno nado-mestajoče »bugarije", a ura je z jednakomerno žilavo hitrostjo tiktakala proti času odhoda vlaka, določenega za izlet.
Zopet sem porabil držalico ter z divjim a-kordom opozoril mulie na šesto, od nikogar zahtevano pouovljeuje „Popotnikove pesmi", da so prestrašeno bezgale po sobi. Kar mi je počila struna.
-če pokajoče strune prorokujejo kaj, — sicer nisem babjeveren, pa je le mogoče, da proro-
brižnosti ne skrbe za to, da bi se njih otroci priučili svojemu materinemu jeziku! Kaj so zakrivili s tem? Zanemarili so svojo dolžnost, ki jim veleva, da skrbe za srečnD bodočnost svojih otrok, Ali ni verjetno, da jih bodo otroci proklinjali tedaj, ko bodo trpeli materijalno škodo, ker jim stariši — bodisi iz nemarnosti ali nevednosti — niso preskrbeli primerne vzgoje in potrebne znanosti.
Toliko sem hotel reči s praktične strani. A častna stran ?
Turek, Cigan in tudi naidivjiši narodi branijo se do zadnjega pred podjarmljenjem. Slovenec pa, ki je omikan, naj bi ne storil tega ?! Le on naj bi bil hlapec drugim?! Ne, tega ne sme! I on mora imeti tisti naravni čut, katerega zovemo n a rodni ponos! Tudi on mora imeti zmisla za narodno čast!
Ako žo sicer toli radi posnemamo druge narode, zakaj bi jih ne posnemali tudi v tem pogledu ?! Bog nam je podaril mili jezik naš za to, da ga Čuvamo in ljubimo!! In tudi če se ozremo v zgodovino nazaj, nam kliče tudi ona, da nimamo vzroka, da bi se sramovali svoje krvi. Ali niso bili naši predniki vsikdar pošteni, zvesti, hrabri ljudje ? ! Ali niso dokazali o vsaki priliki, da na njih zvestobo in poštenje smeta vsikdar računati cesar in domo-movina ? ! In naj je bila nevarnost še tako grozna, naši predniki so ji zrli v obraz srčno in neustrašeno! Kdo je bil tisti, ki je prelil potoke krvi v strašnih borbah proti dednemu sovražniku krščanstva? Mi smo bili tisti, in z nami nali bratje Hrvatje, ki smo bili čuvarji evropske kulture ; mi smo bili tisti, ki smo branili evropsko civilizacijo pred kopiti turških konj 1 In potem naj bi ne bili ponosni sami na se P! Ponosen bodi Slovenec na rod svoj in svojo kri, ker tako zahteva tvoja čast!
Nravnost je tudi važen Činitelj v človeštvu. Le-tej pa je glavna opora — vera. V Slovencih ni tal brezverstvu. Najboljšo gotovost, da jim otroci ostanejo verni, pošteni in nravstveni, so si ustvarili stariši, ako so vzgojili otroke v zvestobi do svojega rodu, onega rodu, v katerem je vernost tradicijonalna, neporušua. StariSi, ki so vzgojili narodnega renegata, vzgojili so tudi odpadnika v verskem pogledu. In s tem je zgubil otrok sleherno moralno oporo.
Ali je iz slovenskega rodu izišel oni, ki je pred par leti, streljal na — sv. Razpelo ? 1 Ali ne
fcujejo — gotovo ni niž dobrega", sem si mislil ter se začel prav pošteno jeziti pol v skrbeh, pol v strahu.
Ne vem, po kakih psihologičnih pravilih bi se še pojavila moja jeza, da ni po precej hudem trkanju ustopil, ne da bi čakal mojega .Naprej", prijatelj Nitič in jej — moji iezi, namreč — pre-skrbel popolno novih ciljev.
„Sedaj, prihajaš, da gotovo zamudiva vlak'.
„Ne boj se zamude, saj v Sežano pridemo tudi brez vlaka".
„Taka bedarija! Res, svet se suče, da je groza !" Začel mi je naštevati neprilike železniške vožnje, pa tudi prijetnosti pešhoda.
Nekdo je trkal; po moči trkanja sem pričakoval kaj nežnega. ,Naprej" sem vskliknil ter pogledal po strani Nitičeve čiroke hlače.
„To je možka galantnost", žebljal je ženski glasek, „gospoda se kregata v hladni sobi* — pri-
čujemo — ako poslušamo pogovore med našim odpadniki —, da jim je sleherna druga beseda kletev ? Kje se ob vsaki priliki rabi bodalo ? Od kje prihajajo napadalci na kralje in glavarje držav ?
je najrodneje polje anarhizmu ? 1 Kje se goji najhuje narodno sovražtvo, ki ni druzega, nego zanifcavanje krščanske ljubezni in človekoljubja V l Kje je največ veleizdajalcev, ki rujejo neprestano proti tronu in proti vsaki avtoriteti ? 1 Gotovo ne med onimi, ki noeijo v sebi verski čut, Čegar posledica je nravstvenost.
Da bodetno mogli tudi v bodoče čuvati svoje čednosti, da ostanemo vredni nasledniki svojih prednikov, da bodemo mogli brez strahu zreti bodočnosti v obraz, skrbeti moramo, da se ohrani med nami nravstveno življenje, čegar glavna zaščitnica, negovateljica in hraniteljica je naša narodnost slovenska!
Varujmo torej svojo narodnost, ki je zaslomba mnogim čednostim. Obračajmo stvari kakor hočemo, povsodi vidimo vzrokov, ki nas silijo, da moramo ljubiti svoj jezik in svojo kril
Polltiik® mresti.
TRSTU, dne 28 avguaU K po'oža u. Parno silo se upirajo paoger-manski krogi gori v Nemčiji, da podpirajo naše obstrukcijoniste. To je že skrajno nelojalno, ako pomislimo, da sti Nemčija in Avstro-Ogerska v razmerju zavezništva. Ta nesrečni narodni prepir je krvava, odprta rana na telesu naše države. Kdor je prijatelj tej naši državi, skušal bode, da pripomore do zaceljeuja te rane. Le sovražnik naš bode brskal kruto roko po tej rani, da ista krvavi bolj in bolj. In tako delajo Nemci zunaj v rajhu. V jednomer ščuvajo naše Nemce v hujo in hujo srditost in rana se odpira bolj in bolj. Brez hujskanja in brez zaslombe iz Nemčije naši domači obstrnkcijonisti ne bi se bili nikdar tako zarili v srditost in nespravljivost. Ali oni se »čutijo", ker vedo, kdo jim stoji zv< sto za ledijami, Da oi agitacije čez mejo sem iz Nemčije, danes bi se morda že lepo pogajali Nemci in veseli bi bili, ako bi dosegli pošten modus vivendi. Ali ta vsenemški vpliv, ta je usoden za našo državo že od 1. 1870. sem. In ta vpliv poseza v naše notranje življenje uprav nesramuo brezobzirnostjo. Uprav iz Nemčije prihajajo v jailnomer tiste gnusne denuncijacije o
kazala se jo belo oblečena gospica Minka — „a me čakamo spodaj na solncu in se potimo".
.Čakamo, se potimo", je rekla, torej jih je več, najmanj tri; čudno, ko sva z Nitičem sklenila klub za ta izlet, bila sva sama.
Sedaj je odprl Nitič svoja precej velika usta, da so se kar tresle majhne, skrbno nasukane in namazane brčiće.
„Veš, pojdemo peš do Opčin; od tam se pa popeljemo z vozom v Sežano", je rekel ter se z neko boječo zaupljivostjo nasmehnil tja k gospici Minki. ,Veš, dame", zopet se je nasmehnil tja, kakor prej, ,so tako pogruntale".
Kakor se spodobi, je šla Minka spredaj po stopnicah doli, a Nitič za menoj, ter mi je šepetal: »Minko vodim jaz, a onima dvema, Olgi in Stani, bodi ti vitez".
Grdo sem ga pogledal, a on je dostavil: .Prosim te v imenu najinega prijateljstva!'
(Pride še.)
pansl&rizmu. Na podlagi teli denuuoijacij se je vršila dolgo vi.-to let divja gonja prot: avstrijskim alcvanua u a veliko šk>do te države. Kajti to je ogorčal) ćutstva milijonov prebivalstva, ogorčenje lojalnih podanikov pa znači vsikdar le izgubo za državno misel. To nesramno igro sumničenja uprizarjajo tudi sedaj. B.zojavka župana pražkega g. Sansboeufu je zloglasni berolin^ki .National Ztg.* <lobroi'j5rl povod, tla ritiaSi i i da riže čruo v črno, ka':o di li bilo z neražko-av^trijsko zveso, ako pri • l ej i» Cehi na krm;io.
L>a, »U hšiti hočejo zopet v ti dni nadi, da jim sapet vaj o nečastni posel. Kaj je storil župan Po.liip;iy ? I«ra£il je svoje veselje na dogodkih v Petrogradu! To je storil po isti pravici, po kateri ao se veselili avstrijski Nemci na obiska cesarja Viljelma v istem Petrogradu 1 Iu Nemci so se delali tadi jako zadovoljne z Viljelmovim vspebom v pre« »tolnici ruski 1 Tam gori pa je bil tudi naš cesar — Fran Josip. Kolikor se spominjamo mi, smatral je ves svet ta dogodek najveselejim od muo o let sem. Med zadovoljnimi najzadovoljueji pa so bili visoki krogi avstrijski. I/. vsega tega bilo bi torej sklepati, a sta se cesarja Viljelm iu Fran Josip uveiila o lojalnosti in miroljubivosti politike ruske. Je-li poum kakov zlućm, ako se župan prstki ve-stli na ttm, da je ta knez miru, da je car Nikolaj v krog svojih mirovj.ih iu le prosveti posvečenih nakan pritegnil tudi ono državo, v kateri le prerade prekipevajo strasti?! Čemu torej denuncijacije? Oeuiu ta pritiskanja inozemskega vpliva? Namen j^ ja*en: zbegati bi hoteli odločil li« kroge v Avstriji, da bi zopet etablirali nemško* liberalno gospodarstvo. To je njihov jedini namen. Ta namen pa ne more prijati av«trij<kim interesom. Želeti bi biio torej, da bi odločilni krogi naši zapirali svoja ušesa pred nemško liberalnimi denuncijanti. To naj h i :p ,mni tudi tržaška „Sera", ki toli .samozadovoljno ponatis »il* ono — denuncijacijo iz berolinske .National Zt$r.-
Nadej«mo se fcoivj, da se ne ponovi zopet to pot, da bi oiiri na vnanje zveze usodno upli-Vah »a rešitev sedanjih homatij v Avstriji. Zavest avstrijskega slovanstva s- j,j oživila preveč, d* bi taki nevarni eksperimenti njugli ostati bre« (pogubnih posledic.
Grofu Badenij'i je dokazati sedaj, da zna misliti brez sugestije iz Nemčije. Sluša naj pae, ali slusa naj zastopnike avstijjskih narodov. Le v teh je ona plošča, na katero se mora postaviti.
Za danes imamo le malo ve*ti o notranjem položaju. Danes se je vršilo na Dunaju veliko posvetovanje ministrov. To posvetovanja bode morda »gotovinske važnosti. Grof Badeni je poročal o svdijenciji pred cesarjem iu vlada seje morda že od* ločila za način rešitve iz sedanje krize. Prihodnjo sredo se snidejo predsedniki kiubov večiue. Pred-sedaik poljskega kiuba je že razposlal vabila. Ako so se ministri danes odločili za — pameten korak, potem je pričakovati, da ae že prihodnji teden prično pogajanja mej vlado i u večino. Sicer pa ne razumemo prav, o čem naj bi se pogajali toliko? Nemci so odbili roko sprave — zaklicali so osoren „ne4 vladi in Slovanom. Najuaravneja stvar na svetu se nam vidi torej, da se združe vsi oni, katere so pahnili Nemci od sebe! In ti oni imajo večino v parlamentu. Badeni naj se izreče solidarnega z večino, pa — mirna Bosna !
Prenaredbe na namestuiStvih. (Moravska Orlice' javljajo, da se »gode v kratkem važne s^membe na namestuištvih, zlasti, da odstopi moravski namestnik, baron Spens-Booden in da pride na njegove mesto štajerski namestnik, marki Bacqueheui.
O .sebe se pač premikajo sem in tja, ali zistem, zistem ! Ta ostaja vedno isti t
Francija in Rusija. V zdravijcah ruskega carja in predsednika Fame-a je lapidarno izražen objem^dveh držav, kateriua smoter je: vzdržati evropski mir in zagotoviti zmago civilizacije.
Ta smoter obeh držav spoznal je svet iu ne ubija si več glave z vprašanjem, zakaj sta se združili Francija in Rusija, a tudi ne razmišljuje več, zakaj ima ta zveza celo — sovražnikov. Po naravi bi ta zveza ne smela imeti nijednega nasprotnika, ako je utrjeno prepričanj*, da niti jedna, ni druga ne misli zl6, marveč le dobro ;in da hočeta samo odbijati zI6, ako bi se jima približalo. Ako ima ta zveza torej sovražnikov — in teh ima v _ Nemčiji, zniiči to le zavist in srd, da zlo ne more
! tako pio lirati, .kakor bi rado in kakor je prirojeno J tj^govi naravi.
In v zavesti te naloge sti Francija in Rusija tudi ponosni in toliko ponosniši, ker jima je brzdati lastno nevoljo, ki jo vzbuja izzivajoče vedenje sa-vistnikov. To samozatajevanje Francije in Rusije pak je možno le v za ve.-ti visoke premoči in lastne modrosti ter velike moralne vrednosti in ta zavest ] p svečuje sijaji o misij , v k it< ri sti se združili obe ti državi. Ni vojni vez t) mej Francijo in Rusijo, ne žvenkeee orožje v govorih obeh vladarjev, a tpak ta vez, ti je vez c viliiacije in brauba pravico, katera če vedno n^ m re najti popolnega zavetja v .civilizovani" Evropi. Radi tega sme po vsej pravici reči parižki „Gaulois*, da tacega dne, kakor je bil dan 34. avgusta 1897, še niste videli državi Francoska in Ruska in radi tega je zamogel car prosvete Nikolaj II. radostno in brez zadrege pogledati v lice sinu priprostega očeta, predsta-vitelju p!Os*itljene Francije in ob tem pozdravu sme radostna vzklikniti vsa Evropa, da, ves svet: i „Živela civilizacija \u	'
Grška in Turčija. Reulerjevo poročilo jav- j lia. da je angleški ministarski predsednik, lord S a 1 i s b u r y, stavil nov predlog, v onem smislu, da bi se tri velevlasti, namreč Anglija, Francija in Rusija, združile za garancijo vojne odškodnine Grške Turčiji. Nasproti temu bi morala Grška dopustiti vlastim kontrolo nad njenimi dohodki. Te velevlasti vabijo še druge na pristop, ako bi iste želele.
Različne vesti.
Umeščanje. Danes so umestili novega proSta tršaškega, mons. P e t r o n i o. Novi dostojanstvenik
■	je Italijan. Italijan-ki listi ga hvalijo kakor mir-! i.ega in blagega moža. Bodočnost nam pokaže,
i da-li ima tu ii toliko objekt vn- sti, kolikorjo t eba i italijanskemu dostojanstveniku v škofiji, ki je po } večini — slovenska.
Doneski za možks podružnica sv. Cirila in
r Metoda v Trstu. SI. pevsko društvo .Kolo" v Tr-
| stn je darovalo polovico Čistega dohodka svojega koncerta ml dne 8. *vgu*ta t. 1. v znesku 31 kron
■	44 stot. V sv. Križu so uabrali nekateri prijatelji na d«n veselice 1 kron, Počkaj, trgovec v Trstu, je daroval 2 kroni. Dne 22. avg. se je nabralo
! v veseli družbi škedenjakih fantov in deklet 2 K.
60 st Gospića Ivanka Sabadtn je nabrala pri u* j božni mizi v Skednju 2 kroni. Gosp. K. je nabral i v sv. Križu 11 kron 36 stot. V. K. v Trebčah je ! daroval 1 krono.
Pomagalo je 1 Iz Barkovelj nam pišejo: „Na-' znanjam Vam, da smo dobili danes vsi barkov-\ Ijanski obrtniki tiskane pole v nemškem in slovenskim jeziku".
Torej je vendar pomagalo! To so namreč j pole za prijave glede pridobnine. Toda vprašati j moramo: zakaj se moramo Slovenci še le boriti za vsako malenkost ? Zakaj moramo še le zahtevati vsako stvar ? Prav tako, kakor da nismo tudi mi avstrijski državljani! Zdaj torej je davčna admi-i nistracija imela pole z nemško-slovenskim tekstom 1 Zakaj jih ni razdelila slovenskim strankam že po-pred, zakaj ni storila iz lastne inicijative, kar je pozneje verdar-le morala storiti prisiljena?! Nam res ne gre v glavo, zakaj da bi državljani morali še le izrecno prositi, naj slavni uradi milostno vrše, kar je določeno v — j zakonih l O da, mi razumemo dobro vse to I Uradi računajo na to, da je naše ljudstvo po jjdni strani i neuko, da se ne zaveda svojih pravic, na drugi strani pa da je boječe, da si ne upa zahtevati, tudi če se zaveda svojih pravic. Od tega prihaja, da med Slovenci so deležni svojih narodnih pravic le oni, ki so — energični! Mi pa bi mislili, da pravice • so za vse tu : za trde in tudi za mehke. Pred i vsem se pa moramo izjaviti slovesno proti tolmačenju, jako navadnemu na naših uradih, da je : namreč iz okolnosti, da si mnogi naši ne upajo ; zahtevati, izvajati sklep, da se ljudstvo naše \ odreka svojim pravicam. In bi menili tudi, da ni ravno lepo in dostojno državnih organov, ako j urejajo svoje postopauje na podlagi boječnosti in j nevednosti našega ljudstva.
Saj ne bodo jokali. Proseeani, ko izvedo iz j današnjih listov, da bode premeščen s 1. septenu-j brom njih širom vse okolice — znani „capodistret-\ to?" Jokati nikar, ali ker ste že dobri ljudje, voščite mu vsaj — srečno pot, pa lepo vreme.
Sto let krivice. V 103 štev. cenjene .Edinosti" je bilo citati pod gornjim naslovom neko „pojasnilo". Slavno ureduištvo je dostavilo par svojih, dovolj — skromnih opazek.
Podpisani pa ne more drugače, nego da se povrne na to važno polje. V omenjenem „ pojas* niltt" ae odgovarja, ,da je uredba policijskega službovanja po okolici le začasna* itd. Dobro 1 toda, ako je okolica le začasno pod upravo slavne c. kr. policije, menim, da ni mogoče isto trditi o mestu samem ?
Torej ?! Moj članek je omenjal mesto in okolico. Za okolica smo dobili odgovor, s katerim bodemo zadovoljni le za<kuno; kaj pa za mesto?? Tu se ni pojasnilo, toda nadejam se, da to pojasnijo — fakta.
Ker sem že pri slav. c. kr. policiji, dovolite, da se dotaknem i povabil, katerimi ista vabi stranke. Vabila, ki se dostavljajo vtem, so izključtivo v laškem jeziku, ker — vsaj tako mislim jaz — druzih — nimajo. Ako je c. k. sodna oblast spoznala za potrebno, pošiljati Slovencem — slovenska povabila, mislim, da bi tako lahko storila tudi slavna c. kr. policija.
V	obče pa treba velike reorganizacije. Upam tudi, da se izvrši tudi taka reorganizacija. Mi ne bodemo zahtevali samo slov. tiskovin, nego zahtevali bodemo, da vsi c. kr. organi z nami govore v našem jeziku!	Nebodigratreba.
„Kviško bratje 1* prepovedana pesem. Za veselico, ki jo je priredila vrtojbinska .čitalnica" dne 22. t. m., je c. kr. okr. glav. v Gorici prepovedalo pesem „Kviško bratje !• od Volariča. No, morda bi j je ne bilo prepovedalo, da se je glasila, — »Doli, j bratje !• —
Za jutrinjo slavnost v Barkovljah vlada
splošno zanimanje. Take narodne slavnosti menda : še niso videle Barkovlje. Ker je možno, da je od-2 bor o razpošiljanju vabil nehote prezrl katerega ! rodoljuba, pro»i najuljudneje že v naprej, da se mit j to oprosti blagohotno. Kar je našega, vse je va-j bljeno ua jutršnjo slavnost v Barkovljah.
Iz .Slovanskega pevskega društva" v Trsta ; smo prejeli nastopno vest: Pevke in pevci „SloT. ; pevskega društva" so naprošeni, da pridejo v kolikor Uiožuo velikem številu na jutršnjo slavnost T i Barkovljah, da se ukupno udeležć te slavnosti.
Ob jednem se jim naznanja, da bodo prihodnji 1 teden vaje, /.ać^uši s ponedeljkom dna 30. t. m.,
I ob navadni uri zvečer, ker društvo nastopi pri maši in na veselici „Del. podp. društva* dne 5. j septembra i. 1.
„Patrijotje" z črnimi ovratnicami. Ako si šel
danes po ulicah tržaških, videl si veliko oseb, ki so nosile velike črne ovratnice. Radoveden si vprašal, kaj hh je moralo neki zgoditi, kaj naj to po> menja? Je^li morda kdo umrl? Ali to ni mogoče, da bi radi jedne navadne osebe bilo toliko žalosti iu da bi imtda jedna oseba toliko znancev! Morda pa je umrl kateri član cesarske družine, ali pa je sploh zadela državo kaka druga nesreča? Ne, dragi prijatelj, ako tako mislis, se hudo varai. Vedi torej, kaj se je zgodilo.
V	vojni Italije proti Abesinc-m padlo je veliko žrtev, katere same niso vedele zakaj P! Padlo je tedaj tudi nekaj italijanskih generalov in častnikov sploh. Včeraj dne 27. t. m. prepeljali so o-stanke jednega teh vodij zopet na rojstna tla ▼ Italijo. To in nič drugega, dragi čitatelj, daje povoda, da vidiiš danes črnih ovratuic v Trstu.
In ako sa pomisli, kaka je bila žalost ledfg v Trstu, ko so dohajala poročila o hudih porazih, ki jih je doživela italijanska vojsk« y Afriki, gotovo se ni čuditi, ako se tudi sedaj na tak način proslavljajo tu, v avstrijskem Trstu, taki za Italijo velevažni momenti. Menda, da vendar mora tako biti vse to. Ako bi se ne vršilo tako, ne moglo bi se mesto tržaško ponašati častnim naslovom ,la fedeHasima*.
Irredents ni 1 Da goriška „Sentinella" od 18. t. m. ni prinesla ne ene besedice o rojstnem dnevu presv. cesarja Frana Josipa I., pač pa na uvodnem mestu slavnosten članek 9Sempre avanti Savoiav katerem proslavlja „degno d'Italia figlio" — to pač nič ni 1 Kaj to d6, ako bi prišla ta Savoja »sempre avanti* semkaj čez Sočo !! — Taksen je zdaj sistem na Primorskem.
Dalje v prilogi.
Priloga „Edinosti" št. 103, več. izdanje.
Ista štev. „Soiiliuellf" pa j* ju i ur1 nI l še p*'-stia v okraskih, v kateri j.t iičoito med diugim: Se aei legalo sotto gioyo im mune E il tranvaglio ti siroz/.s auc<» il rtsspir: Atten li I sorgeri miglior dimane, Sottri, nori maledir!
Kako lepo, kako divno. Zaie*, prav za »lan — 18. avgusta !	Po „S>či*.
Beim die andere Salter! Reči moram, mi Slovenci sino korenjaki, kar s« tiče jezika. Kako lahko se priučimo mi tujini je/.iko*, in, a ko smo oprezni, ne da bi jto/.abili svojega. Ne tako diugi.
Trdi Nemec se 1« s teika in eilnim naporom priučuje slovenščini 1 In kako težko se piiučuje Italijan nemškemu jeziku ! Skoro nikoli mu ne izgine tisti prirojeni — mi pa tako gladko vse 1 Skoro bi morali ponosno pomilovati diuge zaradi tega nedostatka, pomilovati tem bolj, ker jim I a nedostatek često dtla veliko preglavice v ujihovem poslu.
Nekaj takega kakor pomilovanje se mi je zbudilo v slovenskem srcu sinoči, ko sem bil po opravkih ua tržaški pošti. Imel sem oddati par goldi-narekov neka« na Slovensko iu sem o tej pril.ki seveda napravil slovenski i*ajlov. Čndno se mi jj zlelo takoj, da uiadnik ni spregovoril niti besedice, ko je napisal pošiljatev ; da si- sem pozabil prilepiti znamko, je vse napravil m.lčd; a vedeti sem vendar hotel, da-ii zna ali hoče znati slovenski. Vpraša! sem torej naposled po — „recepisu". Tedaj je rekel resignirano: .beim di andere Šalter" (pri oni drugi pregraji) pokazavši a prstom na sosednjega uradnika. Tu je bilo še Je pravo 1 No, temu uradniku se je pozualo, da mu ni baš | prijetna stvar s slovenskim naslovom in d* i.stotako ! ni vajen takim eksperimentom, kakor je slovensko ; vpisu vanje, zatorej se je »pozabil, in napisal jo j najprej na laško- nemški recepi «, potem je zaproill ! od sluge — idoventko- nemškega in (to moram pri- • znati) napisal je prav korektno sloveuslti naslov.
Vendar sem zapazil svojim ojstrim očesom, da je bila alta?actya maleko čudna. Da moranradnik, nevešč ali osebno neprijazen alovenskemu jeziku, vendar ozirati se na ta jezik, to je tako soparno kakor da bi moral jesti trdo lesniko ali kislo ja-belko. Prepričan sem, da nekateri naših poštnih In drugih avstrijsko - državnih inaduikov suntrnjo ' slovenščino za isto tako eksotičuo prikazen, kakor j kak drug jezik na svetu, seveda razun nemščine U Italijanščina. Nekateri pa bi slovenščino kar zamenjali s nemščino, češ : uemščina in slovenščina, oba sta — avstrijska jezika, ergo Je vse jedno, v ! katerem odgovorim. Iu vzrok vsemu temu? Po- 1 pustljivoat od atraai merodajnih oblasti. Dolžnost 1 teh oblasti ti bila, da je doaledniša, kar se tiče ' jezika večine avjtrijskega prebivalstva. Kakor 1 pravim Avstrijcem (in taki morajo bili, dokler so j v avstrijskih službah, brez ozira na morebitno privatno mišljenje) — stati bi jim moralo samo dejstvo ' pred očmi, da je tlovanščina jezik večine avstrij- j akega prebivalstva. To in ne simpatija ali autipatija jim mora biti merilo, ako hočejo stati visoko nad političao slabostjo vsakdanjih navaduih fauatikov. t Proč torej s tisto neprijetno aadrego uraduikov, I ako safiei^o slovenako črko I Proč s tistimi ne- j ljubimi situvacijami, ako je prišel na javni urad v J Avstriji slovenski državljan 1 Proč z vsem tem, ali pa proč z ljudmi, na katere tako grozno in pia- I hovito upliva ta nedolžna sloveuščina ; v take kraje ! ž njim), kjer bodo imeli posla le z Nemci ali Italijani I —
Brazvastnost italijanskih časnikov. .Mattino" od 24. t.' m. je prinesel med domačimi vestmi ] zlobno in zbadljivo spisan člaucič, v katerem je natvezel svojim ubogim čitateljem, da je deuarui-čar proseškega pogrebnega društvu, Jakob F., po-navalil 72 gll. in da se je v ta uanen, da bi pokril poneverjenje izmislil, da trn mu ta denar u-kradli in da je na ta način tudi ovadil stvar žan-darjem. Žandarji da bo zaman iskali tatu in nazadnje ,da je zvijača prišla na dan, a brezvestni blagajnik da je šel noter".
Na vsem tem je pa bilo le toliko resnice, da so Jakobu Furlanu, ki je res blagajnik proseškega pogrebnega društva, ukradli 72 gld., katere je hranil za to društvo in da je stvar ovadil žandarmeriji. Žandarji so tudi res zasledovali tatu. Takoj od pričetka je padal sum na mlađega proseškega
postopača Josipa K. Nikomur p« ni priftlo na um niti od daleč, da i>i siiinil o poštenju vrlo znanega poštenjaka J.ikobu Furlana. Isti bil skozi desetletja blagajnik proseikega pevskega zbora in pozneje pevskega .Ou.štva »Hajdnh* ter s.i ju izkazal Vsikdar nad vse vernega in polten'gi od temena do pete, tako, da m u nikdo ni mog. 1 očitati n.ti' najmanjše nepravilnosti in da je užival popolno in neomejeno zaupanje vst h svojih sovaščanov. In n-prav z obzirom u* to dok-i/ano in i/.kušeno poštenost ntu je pogrebno društvo puverilo čaitui po ti / blagajnika.	j
Proti Furlanu ni Imej niltdo sumil na Pro- ! seku ter je bil uverjen v-akdo in tudi dotična oblast, da mn je bil denar ies ukraden. Dokaz tega je, da bo žandarji nkljnb zlobnemu poročilu v „Mattino" pridno poizvedovali proti Josipu K. in da so jim je rei posrečilo minolt petek, da so našli ukraden denar pri i * te m. Denar je bil skrit v postelji.
S tem je popolnoma dokazana nedolžnost Jakoba Fnrlaua menda tudi za malnviednega lopov-skega poročevalca reete obrekovalca .Mattinovega". Za Proiečane in one, ki poznajo Furlanu, takega dokaza ni bilo treba.
Železnica Trst-Koper. PolitiČui obhod pro-jektovarie Železniško proge Trst Koper bode, od 9 do 16. septemb ra t. I. t sledečim vsporedoro! j Dne 9., 10. in 11. sept. Tint. (Sv. Andrej) do Ža-velj, 13. si p. občina MiIjm, 14. in 15. septombia občin« Plavje, Škofij« in Dekani, 16 sept občina Lazai et.
V resen opomin! Opazil sem, da se gospod urednik „Brivca" ne drži vedno mojega programa, marveč sprejema pogostoina take članke v svoj list, v katerih se brez vzroka zinirja in žali naše spoštovanja vredno ljnditvo. Tako je n. pr. v št. 23. od dne 20. t. m. v nekem dvogovoru napadal slovenska dekleta Barkovljanska, navdušene in vrle narodnjakinje. Med drugim se očita tem dekletom, da so štemane, zijalaste, da so lepe, a le 1 zato, ker si posnvajo obraze z , pol vere di cipro", j da ne znajo tii čitati ni pisati itd. itd.
Je-li to res ? Ne I Je-li to res humores ? Ne ! Da je to žalilo poštena naša dekleta, tn priča splošna izjava. Svetoval bi torej g. uredniku v 1 imenu naših deklet in v imenu njihovih sinrišev, i da ne bi v bodoče sprejemal takih člankov, ki ' obsopjajo luž in klivien, ki apjajo raStf 1' in .so 1 vraštvo v narod, ki ubijajo navdušenje iu gonv. ' nost do narodnosti.	i
Tudi to se še spominja .Brivec", da je pred nekoliko tedni napadal neko učiteljico radi njenega vedenja. 1 >a je dotična učiteljica vila Slovenka, to je obče znano. Kar se pa tiče njenega osebnega in privatnega vedenja, o tem naj sodijo oni, ki so poklicani v to. Mar si misli, da je koristil a tem ? Nasprotno I
Torej privatne, in družinske razmere našega naroda naj „Brivec" pusti na strani! Saj to tudi ne spada v humoristicen list.
Torej na stran s takimi .šalami, ker te le škodujejo našemu narodu. Norčuj se .s prodanimi ljudmi, kolikor hočeš, pa ne s poštenim liiidst.vom. Nadejam se, da Brivec uvaži ta dobrohotni nasvet moj.	M.
Vojaške vaje pri Ljubljani. Te dni se /bero v Ljubljani in okolici cela vojska s štirimi vojaškimi godbami. V Ljubljani bode nadanjeoih 5000 mož, v okolici Ljubljanski pa 4000 mož Voj u t. o bo največ nastanjeno v šolskih poslopjih, rajniki pa v privatnih hišah. Vojaštvo ostane v Ljn!>!jani \ do 3. septembra, potem pa odrine proti Št j i. ki j čez Vransko.	j
Sv. Ivan, ta simpatična slovenska trdnjava ! tržaška, odiči se skoro praznično. V drugi polovici ! septembra priredi ondi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda veliki koncert z vojaško godbo, petjem iti .bazarjem". Nekaj novega torej, kar ni v navadi v nas Slovencih S* bolj pa, nego ta novost, privabiti mora vsacega rodoljuba plemenita svrha za pre.koristno družbo, ki je bas sedaj v velik h gmotnih zadregah, kakor smo se vsi lehko prepričali i/, blagajnikovoga poročila na veliki skupščini. Naša dična, že tako priljubljena družba ima velilr deficit. Na noge torej rojaki, priskočite v pomoč z denarjem, besedo, dobrim svetom, da rie zatone naša zvezda voditeljica; da ne zamre eno krasno drevo, katerega je negovalo toliko tisoč in tisoč nežnih rok; da se ue zruši
ona ponosna stavbi, katero smo zidali v potu obraza vsega naroda I Ne, ne, mi ne moremo, ne sai. m t dopustiti tej^i f li|oeti se moramo se skrajnimi močmi in delati s tem ve o požrtvovalnostjo in vnetostjo, čin veča je pogibelj
A kdo |e tn, ki največ žrtvuje, kdo je tu, ki nosi najveći narodni divek ? Izvestno srednji stan. Kes, ita bogatini darnjejo atot-ike in tisočake. Primeroma pa je dal vež uradnik ali kdo drugi, če je podaril en sam gold nar. To r izume le, kdor je poskusil sam. To ni šah, poreče marsikdo, to je koncert za koncertom iu slavnosti v*e vprek, to stane ; kje naj se jemlje ? Vendar r.-čemo lahko, daje večina slovenskega prebivalstva, kine poiiaja narodnih veselic, ki fe ne udeležuje nobenega narodnega pojava. In ravno te kličen j iz danes! To pa so najviši in n a j u i ž i sloji ljudstva I No, najvišo pustimo. Saj vendar pada od mize bogati u a matsikaka drobtinica za bornega Ltzarja. A ta Lazar je borni narod naš. Mi pa smo ol si ca hvaležni vsem dotičnikom.
P i asa m pa: kje je slovenski delavec posebno okoličan ? Zakaj se tako malo briga 7a narodni razvoj in napredek ? Tu ni izgovora, da nima denarja. Vzemimo uaše zidarje, kamenogeke, voznike in druge. Ti vsi iranjo razmerno lepo plačilo. In ve-ite kako to delijo? Ob sobotah večer dobiva mož po 9, 12 do 15 gld. Ženi da po 3 gld., tako je običajno ; po 4 ali 5 gld. pa so redki slučaji. Iu tak mož je v izgled diugim. Se ve, žena mora skrbeti potem za otroke, za njega, sploh za vse domače potrebe. Ooale goldinarč.ke pa nosi morda v hranilnico? Saj se je tako i/.ra?il celo „InJf-pendente* 1 A kaj še, o-tinek požene po grlu in kar se ni potrosilo v nedeljo, zgine pa v ponedeljek. Da, take žalo itue razmere so v okolici 1 Te razmer« bi moralo nehati vendar enkrat 1 Onim in istim možem pa se vidi, da bi bil > preveč, ako bt potrosili 20 ali 30 nve., da t»i šli na slovensko veselico bodisi sami, ali pa — kai bi bilo še lepše — se svojo ženico in hčeijo. Da, lehko bi bili povsod o takih prilikah iu manje bi potrosili, nego trosijo ob sedanji navadi. Kako lepo bi bilo ven dar gledati, kako prihajajo okoličunski možje na narodne slavnosti z narodno zavistjo v srcu iu planileeim o!?nj*!M v .o^h Tako *um na veselicah vedno eni iu isti, po/namo se kakor prste na rokah. Dajte no, pridite vsi, tudi vi, ki ni>te prihajali do sedaj. Vase gospodarstvo gotovo ne bo nič. trpelo v-led t.ej^a. Saj v takih-lučaj h piuabit« mnogo manj Na koncertu ne /a|i.ijamo, da bi si polnili želodec, temveč, da fi blažimo dic« iu duh Tu su ogrevamo za naso a vet o st/ar, tu spo/.ua Varno svoj d svoj j(z;k ter se. u iaio ceniti, ljubili in rušiti ga. Vabim, kličem, da, rotim v** sloveiisUe uinA« : ol>išejie. vsuj nn obeh narodnih alavnofl.ij ali ve se. I c-, ki srt l»o^t« vrnili ta mesev iu drugi. Se ve, nrt j vi iijtj jih pri le za Cirila nt Metoda! Pridite, privodite svoj« diU'.ioe in vi ttli bodete, kako dob o se človek p< ful.i ine l av-ijimi brati, med svojimi aoboiiluil Ker vabltao delavski sinu, nikar naj ne misli inteligenca, da ona sa« oilati doma. Ah nn, nikakor ue! Pridite tudi vi vvi, ker I- tako pokažete, da ste vspeli do visoko stopinje i<'doljut<ja ; da dokažete svojo ljubezen do naroda d tem, da se že te /. veseljem s-i svojo roko v žul.avo roko vrlega delavca. Nam se je borili za obstauek. .Biti ali ne liiti", te besede veljajo sedaj nam. hi ravno diužta sv. Cirila in Metoda je ona trdna vez, ki veže vse stanove, posvetne in duhovske, bogate in uboge, konservativca in radikalno
Oklenimo .se torej ti-m tesuejo in ne išeimo še tu polemik. Ta družita morala bi nam biti tako vzvišeua, tako sveta, da l>i se morali bali, da jo oskrunimo že se samo krivo nislijo, kamo li pa s predsodki in osebno <lu>i ! Pokažimo torej zopet nnkiat, da stojimo vis ki nad pralnimi prepiri ter pnlMlinio dne i 9. MopLmubrn na koneert v dru stveni vrt pri Sv. Ivanu.
Iver se nas b ije. v m< slu, ker nam zatiranju jejo vhod povsodi, zatekla se je tržaška ženska podružnica k Vam, dični Sv. Ivauski rodoljubi, v nadi, dajo vaprejnete blagovoljno ter pripomorete, da lepo vspe namerovani koncert ter da bode vreden vas in nas!
Iz učiteljskih krogov Zoput glai o briljant-nem stanju ufiiteljstva na Tolmiinkeml Da, človek, ki sliši it tem vse glasove, m< ra si misliti, da tu ui vte v ledu. Tako je, da ne vem, o čem bi vam
pisal 1 O plačah učiteljstva v te« okraji pisalo in govorilo se je že mnogo ; da morajo učitelji, ki so prestali vse izpite, čakali po mio, dve iu več let na debaitivoo uaiueščenje; da morajo krajni šolski sveti plačevati iz svojeg t za šolske potrebščine ; da morajo čakati kateheti iu učitelji ua razne .nagrade" (katere služijo krvavo); vse to in še mnogo druzega vam je znano. A gre se še dalje t
Meseca julija t. 1. imelo je učiteljsko društvo za tolminski okraj svoj občni zbor, na katerem se je sklenilo, uljudno naprositi c kr. okrajni šolski svet, naj bi dostavljal naslovom ljudskih šol kak pridevek, kakor n. pr, čislano", in ta prošnja dala je povoda pl. Z. (pisarju c. kr. ok. šol. sveta), da se je izrazil vpričo več oseb: „Vsi učite« lji ste p a n t a I o n i !*
Vse učiteljstvo je bilo ogorčeno vsled tega in učiteljsko društvo je napravilo primerne korake v obrambo svoje časti, o kateiih je obvestilo tudi imenovani c. k. okrajui šolski svet in ob jednem uljudno naprosilo slavno istega, naj odpravi iz službe omenjenega gospoda, ki na tako nelep način žali učiteljstvo, od katerega živi. Gosp. predsednik uč. društva je dobil odgovor od označenega šolskega sveta : . . . »Učiteljsko društvo nima uihake pravice zahtevati Častoih uaslovov . . . . iu nadalje: , . . Učiteljsko društvo uima pravice terjati, da se odpravi iz službe pisar Z ... t"
Torej na skromno prošnjo dobili smo odgovor, kakor da smo terjali in zahtevati I Ako ui to zavijanje, potem pa sploh ne vem, čemu je sprejel prof. Pleteršoik ta glagol v svoj slovar. K temu naj se pristavim, da sta ae oba uradna dopisa dosta« vila gosp. predsedniku uč. društva v odprtem, uez a peČa tenem in nez a 1 ep 1jeuem ovitka, kakor kakšen »Muster obne werth*. Uči-teljstvo priti mora po takem postopanju do jako žalostnih zaključkov.
Mei odajna gospoda I Ali naj res še nadalje trajajo te žalostne razmere ? Ali nam res ne preostaja druzega, nego vsklikniti rezigniramo: Lasciate ogni speransa, voi ch' entrate ?!
Iz ifeitropoli Vipavske. Neko čudno vrvenje te je pojavilo tukaj mej uami, odkar sta bila ponatisnjena v .Edinosti* članka .Heild — v Vipavski dolini" in	Nuno«**. Ker se bo zdelo marsikomu neumevno, da so jeli t zadnjem času tukajinji Nemci in Lahi na mah dvigati svoje glave, naj Vsm, g. urednik, v kratkih potezah razjasnim to zadevo. — Vsi kolesaiji iz Ajdovščine in Vipave, ne gledć na n trojnost, so se domenili, prirediti takozvani cvetlični korzo v proslavo rojstnega dne nsčega presvetlega cesarji; in ob enem seveda tudi običajni banket in \le*. Priprosto ljudstvo pa, ki je pri nas, hvala Bogu, skrajno narodno, je menilo, da je ta dirka nekaka demonstracija.
V noči od 17. do 18. avgusta prilepili so neznani vročekrvni naiodnjaki na kole telegraflčne napeljave lepake, in Bicer od dturij do Vipave, z vsebino „Gut Heir — „Pereat*.
Nekateri izmed slovenskih kolesarjev so se hoteli odtegniti dirki v zadnjem trenutku, češ, ljudstvo jih proglasi izdajicsmi; toda, ko so pomislili, da se slavnost vrši le v čast naiemu milemu vladarju, sklenili so, se udeležiti dirke, ki se je tudi vrlila v najlepšem redu. Ob osmih zvečer se je pričel banket v prostorih g. župana štur skega. Na banketu je napil g. F. $apla našemu presvitlemu cesarju v slov. jeziku, na kar s) za-grmeli gromoviti „Živijo" in .Na z Jar" klici. Ker so pa bili nekateri udeleženci nevešči slov. jeziku (kakor n. pr. trije udeleženci z Dunaja, in nekateri letoviščniki iz Trsta), zahvalil se je isti govornik na mnogošteviloi udeležbi v nemškem jeziku.
Jako neprijetno j s pa dirnulo tukajšnje Slovence, da je svirala na banketu in plesu italijanska godba .Penso* iz Gotice, ko imamo vendar slov. godb na izbir. Ravno ta godba je bila vziok, da so se nekateri neudeleženci, spominjajo se britkih dogodkov, ki se vršć dan na dan na Primorskem, spozabili, ter priredili malo demonstracijo.
Proti demonstrantom uložila se je sodnijska obtožba. Boli nas pa, da so ravno Slovenci i a t i, ki se poganjajo z vsemi silami za to, da bi se demstrantje na eksemplaričen način kaznovali. Pozabili so menda, kako prijazno so nas nedavno •prejeli celjski nemškutarji. (Bravo 1 Torej se hočejo dotičniki degradovati do — ovaduhov proti svoji lastni ktvi t Op ured.)
Ni pa treba misliti, g. uredni , da je radi te netnatne dirke vsa krasna vipavska dolina že v tujčevih pesteh (Tega (udi ue mislimo, ali ne pos.abite na piegovor: Kdcr hoče mir, mora biti pripravljen na vojno I Op. ured.), kakor se bo zdrlo vsakemu čitatelju, ki je pvečital članek „Izpod Nanosa", ampak se vedno je rodoljubov tu. ki z lahkim srcem iu mirne vesijo upirajo svoj pogled na sivi Nanos klicaje: Naši pradedje »o te branili, pa tudi mi hočemo preliti prej zadnjo kapljico krvi, nego poreko tujci: Nanos je naš! (O stvari še ni rečena zadrja beseda. Ur.) Vipavski ie«nicoljub.
Iz .novo" Italijo. Ako bi bil naš list ilustro-vau, prinesli bi našim čitateljem jako zanimivo sliko, tako pa se moramo zadovoljiti t?6 sumim opisovanjem iste. Torej pozor, dragi čitatelji t — Na rudečkasti skali sedi ital. planinski vojak. Utrujen je. V naročju počiva mu puška. Na glavi ima klobuk, za istim je utakneno dolgo pero, podobno onemu, ka-koršne ima naša tržaška mestna godba. Vojak gleda sanjavo nekam v zrak. Poleg njega sije peterožarna zvezda na višnjevem nebu, sliko obdaja pa okvir v — italijanskih barvah. No, in pod sliko stoji tiskano : .Cartoleria B. L o n z a r, Capodistria". Slika, katero nam je j o dal prijatelj iz Pomjana, nam je dala povod do razmišljauja. Kuj pomeui ta vojak ? s i* o si dejali. Mož, sedeči na skali, ne more biti diugo, uego kak ital. vojak v abesinnkih hribih. Ker je videli tako utrujeu, je najbrže bežal pred Abesinci. Zdaj pa gleda v zrak in čaka, dali mu prioese zlata zve/.da na njegovi straui rešitev iz neprijetnega položaja ? To in nič druzeg* si nismo mislili s to sliko — simbol .italijanske zmage" v Afriki iu „*pomin ua ubesinski beg". Samo temu smo se začudili malce, da je stivil pod to sliko svoje ime prodajaleo papirja v Kopru B. Lonzur. (Najbrže Lončar. —■ Stavec.) Ali se ta slovenski Lončar tolikanj zanima za „abesinski beg", da ponuja istega simboliko celo v svoji prodajalnici ? Morda je dal celo samega sebe naslikati v tem ube-glem vojaku za skomin ua slavne dui v abesinskih hribih. No, pa to so samo burke, — istina je le, da je ta slika samo oekaka proslava .Nove Italije" na obaliii avstrijske Istre io Lmfiar v Kopru je .agent" te novoitalijanske ideje na avstrijskih tleh. —
Ati naj bi že bilo, da ae ta ideja razpečava na drobno in debelo le po italijanskih gnezdih on obali; toda temu ni tako, kajli strup širijo tudi po »loveskih občinah, kakor tako spričuje dejstvo, da smo bili opozorjeni o tem iz občine pomjanske. Konzuli se pa sprehajajo brezbrižno ob obalih in se ne zmenijo za to, da razni tribuni injejo po okolci.
Anarhisti In njih matere. Mislilo bi se, da
so anarhisti, ki uprizarjajo poboje in kažejo s tem svojo duševno propalost, otroci staridev, ki so tudi propali duševno in moralno. Temu pa ni vsikdar tako. To se je pokaialo Često Že pri anarhistih, ki so v zadnjem trenotkn prejemali pozdrave svojih starišev in sorodoikov. V spominu nam j« de, kako ginljivo pismo je prejel pred smrtjo od svoje matere morilec francoskega predsednika Carnota, Caserio. Iu morilec Canovasa, Angiolitto, prejel je od svoje matere v Foggiji pismo, ki mu v sadnjom hipu še stavi razna vprašanja, da-li česa potrebuje iz svoje domovine, in kako milo ga pozdravlja ona in vsi njegovi. Razvidn> je torej, da so ti ljudje pa večini zavedeni elementi, ki so zašli v družbo propalih bitij in se izneverili človeškim čutilom. Da pa je baš italijanska kri tako plodna za seme anarhizma, to prihaja seveda iz fantastične iu strastno • sanjarske nravi tega ljudstva, ki vedno hrepeni po nekih — .idejalih", ki mn ostajajo .uedosežni". Sicer pomilovanja vredni rod, vi eden še rešitve s treznimi in razumnimi sredstvi.
Samomor na mitorinom grobu. V Petrovem, v Albanskem komit.atu, se je dogodil jako tragi* čen slučaj. Dve hčerki imovitega kmetovalca Tarka obesili sti se na gomili ujiju matere. Uzrok samomoru je bil, da se je oče ožeail z mlado deklico, katera je grdo ravnala z hčerama prve Žene. Obe hčeri, jedna v 17. in druga v 18. letu, sti klenili v obupu, da se usmrtiti in sti izvršili svoj sklep.
Sli sti in se obesili ua drevesu, stoječem ob gomili matere.
Ali je Arredendo Italijan ali ne? Morilec urugu.syskega predsednika Borde, Arredeudo, utegne biti zopet Italijan. Ime njegovo jako diši po italijausko. Izve se kmalu, da li je, ali ni; iu ako
je, torej je opravičena somnja, da I alija zares zalaga anarhistično zaroto s političnimi morilci.
Raisvitljava z vodnim plinom. Ta razsvitljava prodira čedalje bolj in že polagoma nadomešča cel6 elektriko. Prelnostl te razsvitljave so : manji stroški in lepša luč, mirni, 'beli plamen In jako malo toplote in izpuhtevanja oglenčeve kisline. Te prednosti luči vodnega plina so dale ptvod niže-avstrijskemu nameatništvu na Dunaju, da uvede v veliki dunajski bolnišnici tako razsvitljavo.
V boj proti .novornikom". V Solunski bolnici leži ranjen turški vojak, ki nima nič brk. Ta vojak je bil hudo ranjen v bitki pri Doraokosu. Zdravniku se je čuden zdel brezbrčni junak in je prišel na to, da je ranjenec Mohamedanka, ki je šla v vojno proti krščanskim nevernikom. Tudi Turki Imajo svoje Amazone t
N^JnovejAe vesti.
Dunaj 38. M.n<ster za vnanje stvari Golu howAki se je povrnil iz lila na Dunsj.
Rim 28. Listi javljajo, da je senator Boofa-dini definitivno imenovan guvernerjem eritrejske kolonije.
Zobobol olaJiuJ«j<
ja PiocoHja v
CM
------ — -j.iSji«. |»»HBuj«iii u. au a.
Vi«, P^J&anogoape preatolonaidednice-udove nadvojvodinje
zobno kapljice lektrja Piccolija v Ljubljani
(Dnnaiska ceaia) juter« ao bil« odlikovane z Najviiiim priznanjem Nj. c. In k.
Steklenic« velja HO kr.
Tvtfovftaaka bviojMvk« Mm vu«l.
Budimpetta. Plenle* sajeeen 11.84 1186 Plenica aa ■pomlad 189811.64 do 11.66 Oves ae jtaen 6.04 6 05. — K* ta jeaen 8.76 8 80 Koruaa na september 18»?. 6 96' S 28 Pniča nora od 78 UI. f. 12.60^12,65 od 70 bilo 12 60 12 66 od 80 kil f. 12.65—12 70 , od 81. kil. f. 12 70 12-25, od 82 k«. fo».	.leAaen 7*20 10-
proso 6 30 6 BO
Pienioa: Sredne ponudbe, mlini mlačni trs miren. 20—25 nT«, ceneje. Ri 10 nvfi. Ovce 10 nvć„ Karma 12 nv6. ceneje Vreme: lepo.
* mora. NeraoatrHm ilidkor fer. 11.75 do —'—.Novi
po f. 11.80. Za notranji trgovini s Centrifuga! f. 85'/.'--
Oonoaaae f. 86'/,, Četvorni f. 87'/,, »glavah/. 86»//— 87 -Batrre. K«va Mantoa goo<i avurago «a avgust 48 25 <» december 4426
Hamburg, *aatoa good avorage s« aeptember 86._
aa december 86.- ia marc 86.76. sa maj 37.20. mirno. '
a^Jekft bova«
Drftavai dal g v papirja , , f i »rebra , Avstrijski! renta v alata ■ | v kreaab Kreditne akcije . . , , London 10 Lat. , . .
Mapoieom......
SO mark 100 Ital j. Ur
din« 102 40 102-86 124.60 101.80 866.76 119.70 S.B2V,
11.74 46.20
II
včeraj
10285 102.40 124.60 161.86 366.75 119.70 9.63 11.76 46.25
tt
......... •»
Podpisani uaojam si naznaniti ti. »lovenakenui občinstvu v mertu in okolici, da aem odprl dne 26. t. m. laatno
pekarno ia sladščicarns
v ulici Far neto it. 7 (na vogalu idiet. Gthi)
Prodajam veakovrttni kruh 1« a 1 a d 61 o e, moko iz prvih ogurakih mlinov ln m a 11 o iz tolminaklh hribov. Blago policam taetitim gg. odjemalcem na iahtevaqje tudi aa dom. Izvrta-jem tudi privatna peciva.
Priporočajo ae v blagohotna naročila aem udani
Benedikt Suban. §l
Proda se hiša
štev. 273 v Škorklji,
obstoječa iz sobe, sobice, kuhinje, kleti, hleva in 23 k v. kltrf. vrta z trtami in sadnim drevjem. Pri hiši so tudi dozidane shrambe in 2 vodnjaka. Pripravno za kmeta, ki se peča s prodajo mleka in zelenjave. Cena 3000 gld. za domačina in in za gotov denar pa še ceneje. Informacije daje iz prijaznosti uredništvo „Edinosti".
V „Narodnem domu" v Celju
je oddati v najem še nekaj prav lepih prodajalnic za uizke najemnine. Prodajal-nice leže zei6 ugodno, ker so nasproti c. kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu in ker sta v „Narodnem Domu* dva denarna zavoda, namreč „Posojilnica* in „Južno Štajerska hranilnica" tako, da je tukaj vedno velik promet, posebno ker stoji .Narodni Dom" ob ljubljanski dri. cesti, po kateri gre ves promet iz Savinjske doline. V „Nar. D." je tudi gostilna, čitalnica in zbirališče celjskih narodnih društev
Pogoji bo izvejo pri „Celjski posojilnici", kamor naj a« blagovole pošiljati tudi ponudbe.
V© «1
9t
«i m
i
1 i 1
i
i85®
s
s
Mg
S 31
S
i 1
ćl
i


Slovenci
m

venke
spominjajte se o vsaki priliki naše prekoristne družbe
sv. Cirila in Metoda


Svoii k svojim!
To Vam bodi geslo v gospodarskem življenju!
9/T

1
to

S
jp*
^H lliili ISitf HHw§> lliili Hi Hf ^l^iiP iPES^ i?
Prva trgovina z oljem v Trstu I
Velika korist! Po*ilja4ve olja od 5 I. naprej.
Usnja m ni naznaniti svojim p. n. gg. odjemalcem n« Primorskem, Kranjskem in Štajerskem, osobito pa gg. trgovcem, kateri si naročajo od IOO kg. naprej, da /aradi močne in razširjene mojo trgovine, odslej dobijo naročeno blago na dom rožni ne proito. Imam blago vselej prve vrste in postrežba je vedno točna, solidarna in poštena. Blago namenim takoj, ftko ne ugaja. Za Trst in okolico prosto na lom od 5 1. naprej, pustivši posodo na domu, brez are !	r.
Cenik: jedilno olje 1. 28 j fino 1 32; finejše l. 84: najfinejše 1. 40; namizno polfino 1. 44; nam. fino 1.48; nam. finejse I fi2 ; nam. najfinejše 1 Brt; ekstrafino 1. 60-b4; specijalitetno olje 1. 72-80.
Svoji k svojim !* P ričakovaje obilo novih odjemalcev beležim se zahvalno v naprej sfe spoštovanjem ________Anton. Širca, Acquedotto 9.
T lica I) nota štev. 9.
>•3
O 3 o C
aS «
Mehanična delavnica
ustanovljena leta 1 8 ti 9
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseli mehaničnih del. Dela izvršuje najnataučneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
________
^ Za stariše in varuhe I
cft' ^	okraju dunajskem (iiietzing), ki slovi po
*lli svojih vilah, leži obdan velikim krasnim parkom
J na severnovzhodnoni vznožju Hakingovega gradu (Hackinger Schlossberg)
j YzgojeYalni zavod za deklice
dominikanskih gospa v Haking-it, Sehlossbergffasse 7.
mJ Tft .?av011 .ie »"tsnovljen za vzgojo katoliških hčera srednjih in viših slojev ter daje vsled zdrave lege, <;Jf. vrlosti učnih in vzgojo valni h sil kakor tudi po mladini, ki je izišla iz tega zavoda vrlo vzgojena na duši in telesu, najbolje jamstvo za izvrstno vzgojo.
Ljudska in meščanska šola tega zavoda imate pravico javnosti. Gojenci, ki niso več podvrž« ni šolski dolžnosti, ne la1 k" naučijo poleg predmetov obče omiko Se : jezike, literaturo, geografijo, zgo-fjj} dovino, risanje, slikanje, muniko, fina ročna dela ^ in še drugo in posebno tako predmete, za katere kažejo posebno veselje in neobično nadarjenost.
Na zahtevo razpošiljajo se prospekti.
4 Jate. IS srebrnih kolajn, 30 častnih in priznalnih dl plomov
Kvizde
restitncijnalni M
ck.priv. opiralna voda za konje.
Cena I steklenici I gl. 40 nč. a v
Rabi se že 85 let v dvornih konjiških hlevih pri vojaStvu ir. civilu za okrepčanjo in zo-petno ojačevanje po velikih naporih, pri izpahnjonjih, otrp-nelosti kititd., usposobi ja konja do izbornih del v treniranju Dobiva se pristen le z gornjo varstveno znamko v vseh le karnah in trgovinah z miro-dijami v Avstro-Ogerski, I Glavna zaloga Fran Iv. Kwizda
c. in k. avstro-ORerskl in kr. rumimski dvorni liferant.
okrožni lekar, Koriieuburg pii Dunaju.
5® i
Ulica Donota Stcv. 9.
IOO do 300 gld.
pridu Si si mesečno «j.-<elu vsakega stanu, " vsakem Kraju, gotovo in na pošten način hrez kapitala in riz ka 9 prod>i;anfern posttvn > dovoljenih državnih papirjev in srečk.
Ponudbo na Ljudevita Oesterreicher
VIII. Deutschegaase 8 Budapeat.
„Tržaška posojilnica in hranilnica
(regis trovana zadruga z omejenim poroštvom) v Tli S1U, Via Moliti piccolo št. i, I. nadstropje.
(hlizo novega pottnega poslopja)
Dajo posojila na vknjižbe po S'/,7nt menjice po O°/0,zastave po 5'/»7o' Sprejema hranilno vloge in jo obrestuje po 47„. — Uradno ure so: Vsaki dan od do la. uro dopoludne in od 3. do 5. popoludno. ob nedoljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačujo so vRaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludno, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži voljajo po 200 kron. Zadružni deleži bb lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tor znaša vsaki delož 10 gld.
Kje se dobi najboljši in najceneji pil	maličev sirop ?
Sp	V lekarni
i G. PlCCOLI-ja v Ljubljani
Sjuk	kateri je pripravljen iz aromatičnih malin "	iz Kranjskih gor&. Radi teh njegovih lastnosti pri-i	znali so mu v II. mednarodni farmaceutični razbil	stavi v Pragi 18iH}. leta najvišjo odliko. n^jj	Prodaja na debelo in drobno, jj^l	Prodaja se tudi v Trstu v drogeriji
nki	CIL LI A. Ponterosso
v boteljkah }o 60 nvč.. kjer se dobiva tudi ta m a r i n d o v sirop po isti ceni.
Zaloga pohištva
tvrdke Al e 8 san dr o Levi M in z i	;
Trst, Via Rlborgo, 21 In Plazza Vecchia it. 2
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega ii-	|
delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na	1
zahtevan je ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno	j
blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da	j hi za to računil stroške.
Direktno iz Brna,
svetovnouloveč radi elegantnega in roelnega sukna, pošiljam po priznano nizkih cenah
blago za iito/ke olitoke in suknjo,
angleške novosti, blago-loden, chevost itd. nnjpripro-Bteje do nnjelegantnejega. Izvrstna zbirka uznrcov g m ti s iu franko vsakemu. Pošiljatve kakor uzorci.
Tuornlvkit zalogu nuknu
S. pl. Braunek v Brnu (Btninn).
unis Delsleva
V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika, zaloga
Yse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo
CENE Z NOVA ZNIŽANE
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna b®stava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritiskujočo moč izmed vsehdrugih, kakoršnih - koli stiskalnic.
Stiskalnice ze masline, hidravligke stiskalnice, brizgaljke proti peronosperi, Verniorelove sestave.
Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najconejae; avtomatično brizgaljke, tlačilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu.
Ig. Heller, Dunaj
It/. Praterstrasae 49.
Iččem zastopnikovi — Čuvati ge je ponarejanj 1
'I
_ o $r
<t f
S
- © ra o a Ib
£ £
K 2
^ - t>
iS
3 Ji.
X 3


— V^ft^MfiaP^ -	b
tsLGL^gcć ggn/lefe^ cgt-J
siTalnih strojev
»in dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična deialnica za popravljanje in nikliranje.
C? nF
8

O«*
sinapis compositus
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 nč.
ter se dobiva jedino lo v lekarni
Praxmarer Ai due Mori.)
TRST - Piazza ffrande — TItST.
Paziti na ponarejanje.
A.
I
O
ooooooooooooooooooooo ■ nooeoooooooooooooooa fc p Tiskarna Gutenbevg
flljalka con. kralj. univoPMitctne tiskarno „ Mtyriu"
13 Sackstrasse — GftADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CONTO - KNJIGT?
zistem ^Patent Workmann Cliica^o" Haztpirni zavod — Knjigovezatvo.
priporočajo ne za prijazno naročbo so zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov> rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatovi cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldl-Contl, Fakture, Debitoren. Creditoren, Cassa-knjig, Strazza. Memoriale, Journalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih, oaso-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseli pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz
cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega zastopnika
Trst, Acqueiotto 35 - ARNOLDO COEN

Aoquedotto 35 Trst
ooocooooomooooooooooooc^oooooooocoooooonocc?^:

Lastnik konaoreii n»ta .EdinoPt*. Iznavaie'j in odgovorni nrt rii is : Frsn Godnik. — Tiskarna Dolenc v Tistn.