262. številka. Ljubljana, nedeljo 14. novembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Uhaja vsak dan, izvzemši ponedojke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejenian za avstro-ojrerske dežole za celo leto 16 gl, za pol leta H gl. M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 g\6. 30 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dozele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitel je na ljudskih šolah in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 jfld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 fokL — Za oznanila se plačuje od četinstopne peti t-vrste 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. li gledališka stolna". Opravn ištv o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v' „Narodnoj tiskarni" v Koliuanovej hiši. Nemški bojni klic. Denes imajo liberalni Nemci svoj „par-teitag" na Dunaji. Njih časopisi, v prvej vrsti nN. Fr. Pr.M tako hripavo kličejo po složno-sti, da se vidi, kako težavno bodo to složnost V svojih sicer redkih vrstuh za en dan, za ta dan dosegli. liečeni list želi, da nuj bode vsak nemško-liberalni govor moraličen udarec s pestjo zoper nas, vsak stavek jezno vpitje zoper prastarega sovražnika, „erbfeind", kakor nas nemški žurnalist imenuje. „Kdor je od nemške matere rojen, tist pridi sem, in pričaj ob nevarnej uri za svojo vero, da more Avstrija biti nemška, ali da je ne more biti," tako spet kliče Nemec v „N. Fr. Pr.M Mi avstrijski Slovanje moramo uže na to odgovoriti, da Avstrija z našim sodelovanjem nemška ne sme dalje biti in ne bode. Ko bi res imela Še dalje biti nemška (in ne avstrijska, kakor mi želimo), potem nam ne bi bilo nič ležeče na njej. Hvala Bogu pa je tudi nemški narod v Avstriji za to, da bode avstrijska. Le nekaj judov in meščanov hoče, da bode in ostane nemška. Črez te pa pojde dobri genius Avstrije na dnevni red. „Denes velja le en princip: upor, in le jedna želja: osvoboditev! Kdo se more tu od-tezati, ako država razobeša zastavo velike sile! Dobro došel duhoven, ki v otlih ozidjih se-minarov nij izgubil duha za Avstrije jedinost". — Torej judovski liberalni listi uže tudi nemške duhovne vabijo na boj zoper Slovane! Pa „N. fr. Pr.u precej spet „iz role pade" in nadaljuje : „Ali naj še jedenkrat združeno Slovan-stvo in Bimljanstvo preplavi rodovitna polja nemške kulture?" In v tem ter tacem tonu priduša in roti nem- Nekoliko kritike. („Pesui. Zložil Miroslav Malovrli. Novomesto. Tiskal in založil J. Krajec. 1880.) Ko smo vzeli novo lično tiskano knjižico z gornjim naslovom v roke, da bi jo čitali, imeli smo željo, da bi mogli kaj dobrega, kaj priporočilnega reči o njej. Kdo ne bi te želje imel pri nas Slovencih, pri katerih se itak ne tiska preveč. Ali, žalostna nam majka, prebravši te „pesni", moramo — le obžalovanje izreči, da se kaj tako nezrelega, tako površnega in praznega tiska. Poezije nič, zrna nič, notranjosti nič, pa — kar je dan denes, potem ko imamo Preširna, Levstika, Jenka, Stritarja, „Zvonovega" X, da, in oba Cimper-mana, najbolj n eo d p u s 11 j i v o — tudi f o r m e nobene! In kaj tacega se upa prezentirati leta ški časopis „parteitagovee', naj bodo složni, prav tako, da mu sape zmanjkuje. Menda nij bilo toliko napihavanja treba. Tista svojat, ki bode pri zaprtih durih sešla se in ki se uže itak samo iz povabljencev in somišljenikov re-krutira, bode pač vendar za en dan ali za pol dne slogo vzdržala V Ali pa to uže nje zmago pomenja, to je drugo vprašanje. Potres v Zagrebu. Žalibog, da se naše upanje nij izpolnilo, ki smo ga precej po prvem sluhu o potresu rekli, da namreč morda ne bode tako hudo, kakor se je videlo v prvem strahu. Kakor je namreč včerajšnji telegram poročil, ponavljal se je potres po noči od 11. do 12. nov. a po dnevi 12. je bil okolo 10. ure zopet potres. Iz Zagreba došli nam pripovedujejo, da je več osob vsled strahu znorelo, jako dosti je pa obolelih in brez dvombe jih zboli še več, kajti ne le, da so silni strah prestajati imeli, tudi prehladilo se je silno ljudij ki so po dnevi v dežji, po noči v hladu zunaj hiš prebiti morali a še nič jedli, ker kuhati se nema večinoma kje. V razpokane hiše si nihče ne upa, ker zdaj pa zdaj more nov stres vse zrušiti prebivalcem na glavo. Hvalijo, da magistrat in javne oblasti z velikim požrtvovanjem vse store, kar morejo, da bi pomagali ubožcem. Vlada je poslala tudi vojakov pijonirjev, da bi kaj pomagali. Ali kaj more tu slab človek! Bogatini so vzeli denarja v roke in odpeljali se po železnici v druga mesta ali v svoje nizke vinogradne hrame; kam pa pojde ubogi delavec in mali obrtnik, ki je sebe in družino živil z zaslužkom od dneva do dneva ! Tu so družinske razmere žalostne. Tu bode treba izdatne državne pomoči, 1880 izobraženemu slovenskemu občinstvu kot „pesniH! Trda je naša sodba, za to treba, da jo kratko utemeljimo. Vodnik je dejal, tla naj pesen „merjena bo" in naj ne „žali uho". Nij pa pristavil, naj tudi zdravo-pametna bo, ker to se razume uže samo ob sebi. Samo gospod Miroslav Malovrh — mislimo, da je to le pesniško ime — tega menda ne ve, ali pa ne čuti. Uže v „prologu" k svojim pesmam nam se izgovarja: In ako včasih sem fr i vol en, Če /.hadiiin svete vam stvari, Nikar mi v zlo ne štejte tega, Sreč mi peti tak veli. Prvič pevcu ne verjamemo, da mu res „srce veli tak (frivolno) peti". Če mu pa v istini „tak veli", no, potlej nemarno nič zoper to; samo naj greši frivolne pesmi sam za sebe, ne pa da jih da tiskati in hoče, da bi se brale in razpečale mej nami. Frivolnosti v javnosti ne treba! To se ve, da že le potlej, kadar je enkrat strah pred novimi potresi prestan, kajti zoper te ne pomaga nobena dr/avna sila in nobena zemeljska oblast. V tem pa hvalevredno zagrebški Časopisi, ki so včeraj spet le skrajšani izšli, bodro narod, naj ne obupava. „Ustav" pravi, da take nesreče ne srečavajo narodov vsako stoletje, zato pa treba, da „se izpravimo izpod moralnega pritiska", treba je jakih duš, treznega uma, in požrtvovalnosti. „S pomočjo božjo čemo osodo premagati." Včeraj je bila v Zagrebu ob 10. zjutraj maša pod milim nebom na JelaČičevem trgu, v zahvalo Bogu, da je odvrnil še večjo nesrečo od Zagreba. Bral jo je kardinal Mi-halović. Na javnem trgu je bila maša, ker so vse cerkve poškodovane, da si ljudje ne upajo v nje. Potres je bil še četrtek ob 11. uri ter ob ll^uri in 20 minut, prvikrat kratek in ostery drugikrat počasen in daljši, prouzročil je malo škode. Ljudje so izbežali iz hiš, ter se nijso upali tudi kasneje več vanje vrniti. Pri drugem potresu se je zvonik frančiškanske cerkve tako zmajal, da je mali zvon zazvonil. Stolno cerkev so delavci popravljali, kp pa so čutili potres, nijso delavci hoteli več delati ter so ube-Žali. Vožnja za delavce v Zagreb je znižana. Vseučilišče, gimnazij in učiteljska izobraževa-lišča v Zagrebu so zaprta. Nekatere hiše so tako razpokane, da nij niti jeden kvadratni čevelj zidu ostal cel. Kot uzrok potresu se navaja to, da si išče morda kaka podzemska topla voda od-duška. Morda se pokažejo pri Zagrebu nove toplice. Uže zdaj imajo Hrvatje na svojej zemlji vse polno toplic, primerno več kot drugi deželani; Krapino, Varaždinske toplice, Stu- Ko od prologa na pesni same prestopamo, bilo bi vse jedno, katero stavimo v izgled. Na pr. precej na strani 11 čitamo: Ž a r n o solnce sije, Rosa lesketa, Mister potok vijo Sredi se polja. Fantič pa po travi Stopa z deklico, Radostno jo zvavi Svojo ljubico. To je cela pesen. Prvič je pa to vse, kar je tu povedano, taka banalna vsakdanjest, da nij poezija. Drugič pa nij res, da kadar uže žar no solnce sije, še rosa Jesketa. Več opazovanja nature tedaj! Tretjič ko bi tudi bila res poezija v teh verzih, barbarska in nezaslišana beseda „jo zvavi" (nam: zove) celo stvar popolnem osmeši in na glavo postavlja. Dalje naš poet gotovo misli, da je duhovit, ko npoje" (stran 15): bico itd. Uže se sliši, da so v okolici zagreb-škej najdeni novi vrelci. Zagrebški telegrafski urad je, ki kor „Obzor" pravi, uprav zaseden. BrezStevila telegramov prihaja in odhaja. Kdor ima koga v Zagrebu, telegrarira, ali je živ, mnogi novinarski dopisniki so prišli in poročajo svojim novinam. Zavoljo tega uradniki komaj zmagujejo posel. Najnovejše poročilo pripoveduje! Na vahodojej strani vasi Reaafik pri Sosvetih, dve uri od Zagreba, kaci h 40<> m. od cerkve, ki je vsa razpokla, vleče se od ceste počenši severno zapadno proti jugu kriva razpokazemlje; vzdolž te glavneraz-pokline odprla so se žrela v zemlji, sto in sto majhenih kraterjev, ki blato iz zemlje mečejo. Na več krajeh zija zemlja 2 do 3 Čevlje na široko ter je na 10 metrov daleč iz zemlje blato bilo me-tano. Blato smrdi po žveplu. Iz razpokline je izvirala več ur po žveplenem vodeuci dišeča voda! Polhi«*ni razgled. V Ljubljani 13. novembra. Sesija delegacij se bliža svojemu koncu; denes završi baje ogerska delegacija svoje seje s jutri jih bode avstrijska, če se bosta obe delegaciji sporazumeli glede jedne točke. Avstrijska delegacija je namreč dovolila za zidanje kosarne v Pudgorcnh 120.000 gl., katero svoto je pa ogerska delegacija odbila. Poslednji telegram uže javlja, da 80 se delegacije poravnale in končale dne 12. t. m. svoje seje. Coronini je v končnem ogovoru izražal upanje, da se bode obranil mir. Kot nasledek konservativnih volitev v ve-licem posestvu v Uncu zaznamujejo nemško-liberalni listi tudi razpuščenje deželnoga zbora gorenje-avstrijskega, volitev deželnega zbora s konservativno večino in tacega dež. odbora. Dunajsko vseučiliščno bralno društvo „lesehalle", ki je postala zdaj zadruga avstrijskih nemških Studentov, ki se za Prusijo vne-majo, je imela 11. t. m. občni zbor. V novi odbor so bili voljeni sami nemško nacijo nule i, Občudovalci Schbnererja. Veliko udov je zoper to protestiralo posebno, ker je novovoljeni odbor pred volitvijo izjavil, da bode osnavljal nemško-nacijonalne politične komerse. Vladni zastopnik je moral skupščino razpustiti. Vn»iiJe držav«'. O sporazumi j enji mej Rusijo in papežskim stolom ali Vatikanom piše rimska „Aurora" : Dne 31. oktobra sta kardinal Jakobini in ruski poslanik na Dunaji Oubril, sklenila in podpisala načrt pogodbe glede imenovanja škofov na Ruskem, glede urejenja več škofovskih stolić in vodstva duhovenskih učnih seminarjev. „Ko ležal bom na postelji, Na smrt hud.', bolan, Spovedat in previdet me Pri Sel bo frančiškan. Povem mu kje, zakaj, kakd Kolikrat sem grešil; A nekaj vendar zamolćiua: Da sem zaljubljen bil." A! Za božji čas, zakaj to „vendar" zanio 1 č i š V Če nam vsem v slabih pesmih pripoveduješ, da si bil zaljubljen in se ti to greh zdi V Kje je motivacija ? In brez motivacije v poeziji nič nij zanimivo, ker nij resnici podobno. Če se hočeš iz jedtiega zakramenta norca delati, slobodno ti od nas, greh je tvoj, ne naš. Ali poetično to nij, niti ne zanimivo, ne vredno, da v verze devaš! Pisalec teh vrst je poznal starega kmeta na Dolenjskem, ki je bil tudi enkrat šel v Ljubljano k frančiškanom k velikej izpovedi. Domov prišedši je pripove- Več druzih vprašanj se bode rešilo v kasnejših obravanjih s posebnim ruskim zastopnikom. — Kot ruski diplomatski zastopnik pri Vatikanu je baje odmenjen Butenjev, zdaj prvi tajnik ruskega zastopnika v Londonu. V francoitkcf zbornici je dne 11. t. in. predno je levica dala zaupnico mini-sterstvu, vršil se spet velik Škandal, katerega je prozval začasno iz zbornice izključeni bona-partist Biudrv d' As s on. Ta je namreč, čeravno je začasno izključen bil, prišel zopet v zbornico ter je nij hotel zapustiti, ko mu je predsednik to ukazal. Gambetta je prenehal potem sejo ter poklical policaje, večina republikanska pa je mej tem šla iz zbornice, a desnica je ostala notri. Jedrn polkovnik vstopi z vojaki; štirje so bili neoboroženi in ti primejo Baudrv d1 Assonn, ki je pa s pestmi bil okolo sebe in z nogami. Pomagali so mu tudi drugi bonapartisti. Naposled je vendar 15 možem posrečilo se, da so ga iztirali iz zbornice. — Ko se je zopet seja pričela, izjavil je Ferrv na Legrandovo interpelacijo, da hoče vlada vsem nezakonitostim, naj pridejo od katere strani hočejo, ostro nasproti stopiti. Zbornica je potem z 297 glasovi zoper 131 glasov sp-e-jela zaupnico vladi: zbornica odobruje vse vladne čine in zaupajoč njenej izjavi prehaja na dnevni red. V lliihlluu seje 11. t. m. pričela vršiti tožba zoper irskega vodjo Parnella in tovariše. Parnell je zahteval, naj se obravnavanja odlože za toliko časa, da se bode zatožencem povedalo vse prestopke. Državni pravdnik je dovolil v to. Dopisi. Iz Zagreba 12. novembra. [Izv. dop.| Ko smo prestali vtorek jutro potres, kaker-snega hrvatska zgodovina ne pomni, je vsak ko je k sebi prišel, nekako zadovoljno vzdihnil hvaleč previdnost božjo, da se nij zgodilo, kar bi se bilo gotovo prigodilo, da je sledilo se par udarcev, namreč, da bi bili zakopani pod ruševino vsi, ki smo doživeli to nezaslišano in neopisivo grozoto. Ko je vrelo vse, kar je moglo iti, na ulice, razgledavat veličino nesreče, katera je zadela naše lepo se razvijajoče mesto, je bilo dosti bledih lic, ali ipak tudi neko — zadovoljstvo ne morem reči — ampak neki mir, ki je dobro dejal človeku. Vsakdo, ki je videl vse ulice zasute s ciglovjem in črepom, se je čudil, kako je le mogoče bilo, da se je tako malo telesnih oškodovanj dogodilo, da nij na stotine ljudij ubitih in ranjenih. Potem ko sta v kratkih intervalih prvemu potresu sledila še dva neznatna, se je sploh mislilo, da je nevarnost prešla; po noči od vtorka do srede se je zemlja še majala, sle- doval tako, kakor ti, pesnice naš: „1, premeteno kunšten je bil ljubljanski gospod spovednik, vse grehe me je izprašal, — pa sem mu vendar dva prava unesel!4 Čuješ, ta je tako govoril, kakor ti „poješ", a mož se je celo svojej kmetskej družbi zdel le — nekoliko prismojen, nič poetičen. Prav na nemško „reinV dich oder ich friess' dich" spominja, če beremo (str. 18) sledeče trpinčenje slovenščine : „Mesecev je Sest prešlo, Koža ju zvenfla; Zvesta moja ljubica Se jo pa viuožila." Kaj tacega dan denes ne trpimo več! Dalje (str. 22.) piše: „Ne bodi, draga deklica, . Nu hodi vsaki dan; Kjer kile stolp da tukaj je Meniški samostan. dilo je tudi nekoliko udarcev ali neznatnih. V sredo na četrtek smo doživeli v 24 urah I potresov, vsi so bili neznatni, nego okolo poludne v Četrtek se je zemlja tako stresla, da so se hiše pomaknile v fundamentih in da so zopet začeli dimnjaki padati na tla. To je naš uže precej umireni svet čisto vznemirilo tako, da je včeraj vse odbežalo iz mesta, kar je imelo s čim in kam. Kar nas je ostalo tukaj nad vulkanom priklenjenih, živimo tako od sekunde do sekunde, čakajoči novega udarca, v vednej nevarnosti šibimo. Po dnevi je še, ali po noči je težava. Tisti, ki imajo barake na trgu in spe" v omnibusih, so najsrečnejši, mi ki smo ostali s familijarni v na pol razdejanih hišah, mi čakamo in gledamo, je-li se bode začelo daniti, čeravno po dnevi tudi nijsmo mirni, se vendar ugodneje prebavi dan, nego noč. Od včeraj večer, do denes zjutraj sti se čutila samo še slaba dva udarca, denes do pol dvanajste ure, ko to pišem, je mirno. Večja stran hiš je takih, o katerih so inženirji se izjavili, da nij nevarno prebivati ▼ njih, če ne bo več potresa, če bo pa koliko jačji potres, — potem — potem se ne ve, kaj bo in kako bo. Il zagrebške okolice dohajajo tudi grozne vesti; štiri cerkve, so se porušile od Zagreba do sv. Ivana na Zelini, mnogo jih je razpo-kalo; v Remetih kraj Zagreba se je podrl župni dvor, nekdanji Pavlinski samostan, katerega je bil sezidal Ulrih grof celjski, a cerkvijo vred, le stolp Še stoji in tudi ti se je na stran obrnil. Župnika so Še živega izvlekli i/po 1 rusavin. Oprostite, moram prestati, roka mi drhČe in mraz mi je, ker so nam zabranili peči kuriti; Če ostanem še živ, Vam bom uže Se pisal kaj. Ko sem hotel list zapečatiti, aU 12., se je zopet zazibalo eno malo pod menoj, pa to nij nič nenavadnega te tri dni. Domače stvari. — (Tržiško in še jedno vprašanje.) Prijatelj našega lista nam piše od ta sledeče vprašanje: Iz Tržiča se brzojavlja dunajskim listom, da so ondotni meščanje jednoglasno sklenili po svojem županu udeležiti se nemškega „pnrtajtaga" na Dunaji. Smešnost Tržičanskih filistrov je znana po vsem svetu, in nam je malo ležeče na tem, če svoje smrdljivo čreslo po ustavoverskih shodih raztresajo ali ne., Vsaj ima vsakdo pravico smešiti se pred ljudmi; čemu naj bi torej ti kosoklepci Menihi v celicah živć So noč in dan sami; Ce boš hodila dolgo tje, I.cliko se kaj zgodi!" No, da bi bili menihi samo zavoljo tega tvojemu dekletu nevarni ljudje, ker nT celicah žive (in) so noč in dan sami" — to je vendar tudi preabotna in prepomanj-kljiva motivacija. Ne verujemo ti niti mi, ne bo ti dekle verjela; če ne znaš svarila bolje podpreti, sicer nij resnici podobno, in je smešno. Dalje (na str. 25.) beremo: gro ha i/, kopal ljubo svojo V k a t e r e m j e dolgo ležala; Otvoril som rakev, u-kliknil vesel: ,,Kako se lepo je vzdržala'1. Ko krasna ležala je tu pred menoj, Sem strastno objel jo, poljubil." Bog nas varuj! Ne le h i j e n e, tudi novi poetje grobe razkopavajo! In sicer grob, v 'Tržičani takega prava ne imeli! Nas pa zanima stvar le zavoljo osobe, katerej se je naložilo breme, zagovarjati tržiske interese na dunajskem shodu. G. Žele z nikar, ali kakor se dobro tržiško piše, g. Schelesniker — sicer po svojem rokodelstvu „ w i n k e 1 s c h r e i h e r " — prevzel je omenjeno težko breme, ter se bode podal v nemški Beč, da bode ondi v imenu Tržičnnov molčal, ter v njihovem imenu obral n"koliko „kljunov" in spil nekoliko vrčkov nemškega piva. No pa to nas nič ne skrbi; in mi bi se z gospodom Schelesnikerjem, ki je morda v Tržiči slaven mož, nikakor ne bili pečali, če bi ne bili njegovega imena pred kratkim čitali -v uradnem listu. Tam pa je bilo povedano, da je gospod Schelesniker za mesec november izžreban porotnik pri Ijubljanskej deželnej sodniji. Če pa je človek porotnik, ima svoje dolžnosti, katerih je rešen le tedaj, ako mu je sodnija odpust dovolila. Pri ljubljanskem sodišči prično se porotne obravnave ravno tedaj, ko prično tudi Nemci svoj „partajtng" ! Sedaj pa nastane juristično vprašanje, ali je udeležitev pri „partajtagu", kateri je vladi sovražen, in kateri nema druzega n a-mena, nego da meče blato na naše v milosti cesarjeve j stoječe minister-Btvo, postaven uzrok, iz katerega se izžrebanemu porotniku odpust dovoliti sme? Etklart mir das Ititter von Okrog! — (V Zagreb.) Ko ta list končujemo (soboto po peludne) čujemo, da namerava po noči več Ljubljančanov peljati se v Zagreb gledat učinke potresa in novi krater pri Sosvetih. (Glej poročilo v konci našega denašnjega druzega članka o potresu.) Sicer pa so v Zagrebu menda spet začeli delati pri popravah hiš, kajti mojstri, ki so iz Ljubljane šli doli, telegrafirali so denes (v soboto zjutraj) sem po več delavcev. — (Društvo kranjskih zdravnikov) je imelo 28. okrobra svojo sejo Dr. Kapler je naglašal, da se število zdravnikov po Kranjskem bolj in bolj manjša in da se uže zdaj čuti pomanjkanje zdravnikov. Tako sta v okraji Kamniškem uže več let izprazneni dve mesti okrajnih ranocelnikov, kljubu temu, da sta se večkrat razpisali; tako tudi jedno zdravniško mesto v okolici Ijubljanskej. Temu uzrok so samo slabe plače zdravnikov na Kranj skem; na Hrvatskem je boljše. Glede prošnje za osnovanje zdravniških komor, katero so vložili v državnem zboru 1. 1878, je bil napro-fien navzočni g. dr. Vošnjak, naj on kot državni poslanec stvar v roko vzeme. Dr. Vošnjak je razjasnil ovire zoper uresničenje sklepa shoda zdravnikov, da pa bode po svojej moči po- speševal zdravniške interese. Po tem je tukajšnji sekundarni zdravnik v deželnej bolnici dr. Zupan ec predstavil dva, ki sta na očeh bolna, katera je on ozdravil. — (Iz Ljubljane) ima „D. Ztg." dopis, v katerem se mej družim dopisnik pritožuje, da nijso pridige pri sv. Jakobu več nemško, ('udno, da se Judje in njih sodelavci za reči zavzemajo, katere vendar sicer ne rabijo in celo pobijajo. Kje doslednost? — (Porotne podbe) se spet začno tu v Ljubljani jutri v ponedeljek. — (Ljubljanski kazinarji) hote, kakor beremo v „Tagesposti", praznovati dne 29. t. m. spomin cesarja Jožefa. V kazini zaprti naj delajo, kar hote. Na ljubljansko ulico pa naj nam tacih svečanostij, ki germanizacijo Avstrije slave, pnč nikar ne nosijo. — (Čitalnica v S p o d n j e j Šiški) naredi denes v nedeljo 14. novembra besedo v svojih prostorih pri Guziju. Program je: 1. Iv. pl. Zajec: „Pjesma pjevačkoga saveza", možki zbor. 2. Kocijančič: „Danes tukaj, jutri tam", možki zbor. 3. „Pirati ne znau. Burka v enem djanji, po Grandjeanu. 4. „V naravi", mešani zbor. 5. Hajdrih: „Pod oknom", možki zbor. G. „Ne vem". Durka v treh prizorih, J. Ale-šovec. 7. Nedved: „Na goro", mešani zbor. 8. Dr. B. Ipavec : „Pevski poziv", možki zbor. 9. Ples. Začetek te veselice ob 5. uri zvečer. Začetek plesa ob 10. uri. Vstopnina za ude 15 kr. — Za neude 20 kr. K tej besedi uljudno vabi odbor. — (Čuden zaklad.) Iz ljubljanske okolice se nam poroča: Ne vernih duš večer so šli trije kmetje domov. Na travniku zagledajo lučice goreti. ,To je šac!tt uganejo možakarji precej jednoglasno. Iti dobro si za-znamovajo in ogledajo krnj, kjer lučice na travniku gore ali „šac cvete", pa gredo potlej v božjem strahu spat, ker tisto noč se baje ne sme kopati, kadar se vidi, temuč drugo. Drugo noč oboroženi z lopato in motiko pridejo, potegnejo ris okolo kraja, kjer so bile lučice in kopljejo tiho in po starih pravilih. Kar dokopljejo do male kiste. „Ga uže imamo!" zavpije jeden vesel. „Ne moreš jezika za zobmi držati, zdaj si morda res vse spridil in pokvaril, ko si izpregovoril," karajo ga drugi. In res, ko kištico raztrgajo, najdejo v njej — crknenegn psa. Od kraja so možje mislili, da se jim je „šac" izpremenil v mrhovino, ker se nijso pravilno obnašali, ne molčali. Ali kmalu se je zvedelo, kako je stvar. Nek star gospod, ki tam blizu biva, dal je svojega Ijub-čka psa na travnik pokopati in je — ali iz prismojenosti ali iz neodpustljive norčavosti, katerem je "dolgo ležala!" Potlej je pa vesel, da se je „lepo vzdržala" t. j. da nij še premočno segnila! Brrr! Naprej? Ne, dovolj je! Taka in enaka je vsa knjiga. „Pesniku" bodi povedano, da nij Se vse poezija, kar je v verze in rime zveriženo in in po v nanj osti Heinejevim pesnim podobno. Zlasti lirične pesni se ne tresejo iz vsacega rokava. Treba je „živeti", čutiti, oči odprte imeti in tudi — učiti se. Mi obžalujemo, da pisatelj teh pesnij nij našel dobrega prijatelja ali pametnega učitelja, ki bi mu bli rokopis pogledal ter mu odsvetoval s tem v javnost stopati. Čez pet let bi bil morda uže sam izprevidel, kako dobro je bilo, da je pesni „koval" le za-se. Na drugem polji, v prozi bode morda pisatelj lehko še svojemu narodu res koristil. Ali predno bode spet kaj pisal, naj študira velike uzore ali izglede. Uže ko bi bil naše si o v en ske lirične klasike dobro proučil, ne bi bil mogel kaj tacega v svet poriniti kakor je to. Ravno v liriki naša literatura nij uboga. Da bi le v vseh družili oddelih poezije tako bogata bila! Obžalujemo pa tudi, da je marljivi in sicer vse pohvale in podpore vredni založnik gospod Krajec, nevprašaje kakega estetično izobra ženega Človeka za svet, kaj tako nezrelega in pod vso kritiko slabega v tisk dal. S tacimi rečmi se diskreditirajo še dobre slovenske knjige. Kdor enkrat s tako rečjo mačka v žaklji kupi, drugič ne bode hotel niti dobrih pesnij kupiti, misleč, da so ravno taka šusma rija. Ta obzir nam je tudi denes pero v roko stisnil, da odločno ugovarjamo zoper prodajanje tacih lesnik za jabolka. tegA ne vemo, — dal na večer vernih duš lučice na pasji grob prižgati! (> I tod pomot«. Dotična občina je sicer baje obsodila nepremišljenega čestilca pasjega spomina na nekaj goldinarjev globe za občinske uboge, katere je baje rad plačal, da se stvar bolj z imenom nij razznanila. — (V deželno vinstveno in sadje-rejsko šolo na Slapu) so sprejeti z deželnimi ustanovami učenci: Franc Dekleva iz Britofa pri Premu, Janez Drašler iz Borovnice, Matija Fatur iz Zagorja pri Uirskej Bistrici, Matevž Kobal iz Vrlipolja, kot plačujoči učenci pa i pl. Gerzevanov, Karel Ahačič iz Ljubljane in Janez Tomšič iz Ilirske Bistrice. — (Iz Kobarida) se nam piše: V četrtek 11. nov. umrl je pri nas za mrtvudom nana-gloma Kadet Josip K odeli. Še prejšnji večer bil je tridesetletni mladi mož v gostilni mej družim i popolnem zdrav do pozne ure. Izgubili smo ž njimi jednega najboljih. — (Zavoljo ošpic) morali sov Mariboru fantovske šole 1. razred zapreti. — (Iz Jurkloštra) se „Gosp." poroča, da je tamošnji srenjski odbor v seji 7. nov. 1.1. sklenil državnemu zboru doposlati 3 prošnje 1. naj se zopet srenjam da pravica ugovarjati pri ženitvah nemaničev, 2. naj se uvede Gletno namesto 8letnega šolanja, 3. naj se domovinska postava prenaredi tako, da ne bodo srenje z oskrbovanjem ubožcev preobložene. — (Nova ž a n d a r m e r i j s k a p o s ta j a) se bode postavila ob novem letu v Dutovljah pri Toniaji na Krasu. — — (Uboj po slučaji.) Hud železnišk čuvaj („bahnvvachter") je na južnem kolodvoru v Mariboru dečka, ki je premog pobiral, zastraši 1 in s pestjo udaril tako nesrečno, da je 12letni dečko na znak pal, si vrat zlomil in k priči mrtev bil. — (Strela udarila) je v gospodarska poslopja 8 posestnikom, Sabatiju v Gomilici, Glogovbrodu in Požunu pri Brežicah. Povsod se je ogenj vžgal in poslopje uničil. — (Nedolžno na smrt obsojen.) Po noči od 5. do G. februarja meseca m. 1. je bila posestnica Jovana Kumberger umorjena blizu Šmarja na Spodnjem Štajerskem. Tudi njen mož je bil nevarno ranjen. Slišalo se je, da jo je umoril usnjarski pomočnik Jagodic, ki je tudi sam priznal, da je umoril Kumber-gerico. Pristavil je pa tudi, da je Jože Kumberger najel njega in še nekega druzega delavskega potnika, obetal jima 100 gld. in rekel, naj umorita njegovo ženo. Ko sta pa to ubila, jima K. nij hotel dati obljubljenih 100 gld. zato sta ga pretepla. Vsled tega je sodnija zaprla tudi Kumbergerja, ki se res nij mogel razumeti se svojo ženo. Zatoženca sta bila oba umora kriva, ter bila meseca maja v. 1. na smrt obsojena. Cesar je bil oba pomilostil na uječo za celo življenje. Mej tem so pa dobili tudi Jagodičevega tovariša čevljarskega pomočnika Sclnvaba, ki je doma iz Maribora, ob jednem se je pa dokazalo, da je K. čisto nedolžen, a da sta Jagodic in Sch\vab hotela tudi Kumbergerja umoriti, da bi ga oropala. Predno sta pa mogla svojo namero izvršiti, prišli so ljudje ;n ju prepodili, o Kumbergerji pa seje potem J. lagal, da je njemu pomagal. Kumberger je bil tedaj 18 mesecev po nedolžnem zaprt. Telesno in dušno bolnemu se je dala zdaj prostost a njegovo posestvo je sodnija prodala, da si je izplačala stroške kazenskih obravuav! Razne vesti. * (Maščevanj e zapuščene.) V oger-Bkej vasi St. Marton je te dni neka deklica na grd nnčin maščevala se nad svojim ljubim, ki jo je bil zapustil. Zvabila ga je, naj še enkrat, le še enkrat pride k njej. Ko res pride, prime ga deklica za uho in mu ga od reže z britvijo, ki jo je pripravljeno imela. * (Šest I j u d i j utonilo) je v Feld kirchenu na Dunavu. Peljali so se zadnjo ne deljo črez vodo k maši, brod se jim je zvrnil in utonili so. * (Svojega moža umorila) je v Nagy Suru v 1'ožunskem komitatu kmetica Reza Kuszt Mož njen je prišel nekega večera pijan domov, ona se je spravila s sekiro nadenj ter ga pobila. Truplo umorjenega je s pomočjo svojega Jjubčka vrgla v vodo. Sodnija je oba prijela. * (Posnemanja vreden dvoboj.) V Milanu sta uže štirideset let imela trgovca Coli in Redaelli skupno trgovino se svilo. Nig dar se nijstn sprla ampak sta živela /mirom, kakor da sta brata. Nedavno se pa nekaj Bporečeta ter se kličeta na dvoboj. Izvolila sta 8ekundante, žrebala in določila, kdo da — plača 500 lir. Žreb zadene Radaellija. Colli pa dene k tem 500 lir še druzih 500, a namesto da je denar dal za veselo večerjo, kakor je bilo določeno, poslal je teh 1000 lir nekemu staremu komiju, ki je bil v denarnih zadregah in oče sedem otrok. — Javna zahvala. Slavni odbor družbe sv. Mohora v Celovci podaril je tukajšniej šolskej knjižnici 2ti lepih ter šol-ekej mladini jako primernih Knjigi za kateri dar ae izreka slavnemu odboru najtopejŠa zahvala. Vodstvo eno razredno ljudske šole prt sv. Jurji pod Taborom dne 8. novembra 1880. Fr. Šorn učitelj. Javna zahvala. Podpisani jo v komenskej občini nabral 21 gld. 10 kr. milodarov, s katerimi se bode ubogej šohikej mladini nakupilo prepotrebnih Šolskih knjig itd. Stoje •i v prijetno dolžnost vsem blagodušnim dariteljem v svojem, kakor tudi v imenu tukajšnega učiteljstva in uboge Šolske mladine izreći najsrčnejšo zahvalo. — Ob jedncni izrekam srčno zahvalo tudi p. n. gospodu Rehku, ces. kral. davkarskemu nadzorniku, ker je tudi blagovolil podariti okrajnoj učiteljskoj bukvar-nici de s »j t knjig, in sicer: J. „Valenštajn". Spisal Miroslav biler; poslovenil France Cegnar. 2. „Slov. Gofline". L. 1880. 8, „Občiia zgodovina". Spisal .Josip Stare. 4. „Slovenska slovnica". Spisal Anton Janežič. 5. „Letopis Matice slovenske za 1872 in 1*7.'!". Uredil £. H. Costa. G. „I)r. L. Tomau". Izdala Matica slovenska v Ljubljani 1878, 7. ,,Letopis Matice slovensko za 1875*'. Uredila J. Tušek in M. Pletoršnik. 8. „Lo-topiš Matice slovenske za 1874". Uredil K. II. Costa. 9. ,,Letopis Matico slovensko za 1876". 10. „Slovan-stvo". Spisali: J. Majeinger, M. Ploteršnik in Požidar Kak'. — Hvala srčna vsem! Vodar \ o 4razredne ljudsko šole v Komnu, dne 9. novembra 1880. Anton L e b a n, učitelj. Dunajska borza 13. novembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 72 gld. 20 Enotni drž. dolg v srebru ... 73 „ 25 Zlata rente.........F6 „80 1880 drž. posojilo......130 „ 85 Akcije narodne banke .... 822 „ — Kreditne akcije.......281 „ 50 London..........117 „40 Srebro..........— „ — Napol...........9 „ 36'/, C. kr. cekini........5 „ 61 Dižavne marke.......P8 _ — kr. Trine ecite v Ljubljani 13. novembra t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 69 kr. — rež 6 glrt 83 kr. j — ječmen 4 gld. 5"» kr.; — ovos 3 gld. 09 kr.; — ajda 5 gld. 34 kr.; — prosti 5 gld. 20 kr.; — koruza 6 gld. 40 kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gld 90 kr.; mast — gld. 76 kr.; — Špel. frišen — gld. 86 kr.; špeb povojim — gld. 72 kr. | — jajce po 3 kr.; — mleka liter k kr,; — govednine kilogram .f>6 kr. \ — toletnino 52 kr.; — svinjsko meso 50 kr.; — Hena 100 kilogramov 2 gld. 40 kr.; — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld. 20 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Društvo porotnikov v Rudo I (o veni. I >rušt veniki se povabijo k o"bčn.eiri"Li zloor-a. dne 21. t. m. tukaj. Obravnave pri zboru: 1. Potrjenje predloženih računov za 1. 1880. 3. Predlog za razpuščenjo društva. R u d o 1 f o v o, dno 14. novembra 1880. (578—1) Predsednik. Stacunska polica /:i prodajo mešanega blaga, skoraj nova, se ceno* proda, ter s« lehko ogled* v PsfttsSfl i hiši, v N,M. ° m 2 k, I , fc rt S >.™ o S" i "aj a > rt ' n jEpS I * S".H B a n 'rt1 .a O ~ a u 1 2 Q a rt i a . ■** po « u — rt ■" o i i o Janez Erhart, dvorni puškar kralj. v Mariboru, priporočujcin svojo veliko zalogo orožja. Revolver! k v imam od 4 gl«l. naprej. Puške z nabijanjem od spredaj, puške za 'streljanje s kapseljni od lo gl«l. naprej. Puške ostrotfuškc, katere se nabijajo od zadaj, od »O gltl. naprej. .Jednakih pušek imam tudi za streljane v tarčo, za lov, za streljanje s polci in kapseljni. Na predaj imam tudi veliko zalogo vsako-^ jakih patron in strelne sprave. (557—3) m Popravila rad sprejemam in hitro izvršujem. P 3 " 3 a o S s? — ■I h -h >aa m .S rt m M m rt ** o •O. rt " 9 Ji 3 «3 .2 .» I ta .2 H I rt a 'C r* CO 5O0O0O0O0O0O00OK % Gostilnarjem! S" " Lepa in frišna C e v a <^ na debelo in drobno piodajejo se prav ■J po ceni jl| pari Kožarji v Krakovem št. 8. Tu se kupujejo tudi za-jčje kože in od druge ca.lvja,cin.e. (519—10) X". ITln^lsrn.. Izdatelj in ureduik Mak^o Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 5