BH EN AKOPR AVN O S TI tSM I I mM EQUALITY [n—° SM IfluS Oglasi v tem listu Best Advertising %m™* 1 gj^j so uspešni | NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medium 1 VOLUME XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY' (TOREK), DECEMBER 28, 1943 ~ ŠTEVILKA (NUMBER) 302 VLADA JE PREVZELA VSE ŽELEZNICE V DEŽELI RDEČA VOJSKA j SE VALI PROTI ■ ROMUNIJI c i . fc Rdeča armada je na d zmagoslavnem .pohodu k na vseh sektorjih * dolge fronte LONDON, 27. decembra. — i F Prva ukrajinska armada, broje- č pol milijona mož, je včeraj o Nenadoma udarila proti Vitalni š ^lezniški progi med Varšavo in r Odeso ter je bila glasom zadnjih d vesti samo še 17 milj oddaljena °d nje, kar znači,. da se Rusi na 1 južni ukrajinski fronti nevzdr- F žema valijo proti romunski me- F i ji. r V opasnosti zajetja je več sto j : tisoč nemških čet v dnjeprskem s kolenu. Istočasno nemška ra- E i dijska oddaja izraža veliko skrb 1 11 a d razvojem položaja na ki-1 jevski fronti. f 1 Na«iji na umiku ^ Moskva javlja, da se Neme.' i g na dotični fronti na več sektor- z 3'h nahajajo na umiku, namreč v okolici mest Žitomir, Berdi- . čev in Kazatin. Vsa omenjena taesta so vitalne važnosti v že- 1 i 'ezniškem omrežju dotičnega o-\ ^mlja. O novih uspehih poroča Mo- } skva tudi z belo-ruske fronte, j . ^er je prva baltiška armada j Pod poveljstvom gen. Ivana C. r ^agramijana prerezala predzad- , njo železniško progo, ki bi mo-; Sla služiti Nemcem za beg iz , Vitebska. Pet milj od Vitebska ( Po najnovejših radijskih ves- ( j ^h iz Moskve, se Rusi nahajajo • ■ samo še pet milj od Vitebska, j J ®igar padec bi bil strahovit u- ( i ^ares za vso nemško strategijo ] severni fronti in "oi Nemce j j Prisilil na hiter umik izpred Le- ( i ftingrada, v nasprotnem slučaju , Pa bi vsej severni nemški arkadi pretilo obkoljenje in za- ( jetje. V bojih na vitebskem sektor-, 1 ju je včeraj padlo 2,000 Nem- cev. 42 RANJENIH V DE-TROITSKI KOLIZIJI DETROIT, 27. decembra. — Danes zgodaj zjutraj je tukaj fteki potniški bus treščil v na-1 trpan voz poulične železnice, pri čemur je dobilo poškodbe 42 o-j seb, štirje od teh resne. Policija : Pravi, da je bus vozil skozi rde-1 čo prometno luč. POGREB Pogreb pokojnega Leopolda Simončiča se bo vršil v četrtek ! ob 8. uri zjutraj iz Zakrajškove-j Sa pogrebnega zavoda, 6016 St. i Clair Ave., v cerkev sv. Vida in toato na Calvary pokopališče, j družina je preje stanovala na j 6305 Glass Ave. _ __ ____ Delavci dobili ! pokvarjene kokoši j za božično darilo ; Apex Electric Manufacturing Co., ki se nahaja na 1070 East 152nd St. je za božične prazni* ke razdelila med svojih 1,500 delavcev in delavk za božič ko- ] koši, za katere je plačala $4,800. ; Kokoši je kupila od Great Lakes ] Food Supplies Co. 600 Bolivar , ■ Rd. Kokoši so bile razdeljene v petek, že proti večeru pa je začela družba prejemati pritdžbe ' od svojih delavcev, da so koko-ši pokvarjene. Čim so zmrznje- ^ ne kokoši otajale, so začele pa- , dati narazen. Družba je v strahu, da bi se ■ utegnilo na stotine ljudi zastrupiti, telefonično in brzojavno pozvala vse delavce, ki jih je , mogla doseči, da naj nikar ne . jedo darovanih kokoši. Obenem , so bile obveščene mestne zdravstvene oblasti, ki so mnogo kokoši zaplenile. • V teku je preiskava in proti firmi, ki je omenjeno pošiljatev kokoši prodala, bo najbrže naperjena kriminalna obtožba. Do sedaj ni javljen še noben slučaj zastrupljehja. PAPEŽ IN BOMBARDIRANJE VATIKANA NEW YORK, 27. decembra. — Tukaj se poroča, da je vatikanski radio objavil izjavo papeža Pija XII., glasom katere je papežu dobro znano, katere narodnosti je bil bombnik, ki je 5. j novembra bombardiral Vatikan. ZAROKA . Mr. in Mrs. Leo Belinger, 6920 Bayliss Ave., sporočata, da se je njiju hčerka Vida zaro- j 1 čila z Chief Machinist's Mate! 1 Frank J. Spenko, ki se nahaja pri ameriški mornarici. Poroka 1 se bo vršila v februarju, ko bo : Frank dobil svoj dopust, in sicer v San Francisco, Calif., kjer 1 j si bo par ustanovil svoj dom. i Miss Belinger bo odpotovala v' Californijo* začetkom februarja. I Čestitamo! "I - GLEDALIŠČE V Loew's State gledališču kažejo zanimivo dramo "Riding High. Glavne vloge imajo v rokah Dorothy Lamour, Dick Po- - well in Victor Moore, j V Loew's Stillman gledišču " kažejo film "The Adventure of 'i Tartu" že drugi teden. Slika ka-" že tajno delovanje domoljubov a proti nacijskim okupatorjem na Češkem in je zelo napete vsebine. V Loew's Ohio gledišču kažejo sliki "A Christian Carol" ter a "Love Crazy", v katerih imajo k glavne vloge Reginald Oven, i- Myrna Loy in William Powell, t. V Loew's Park in Granada n gledališčih kažejo "True to e. Life", v katerem filmu imajo .a glavne vloge Mary Martin, Dick Powell, in Victor Moore. I i Zaključki o jj federativni organi- ! zaciji Jugoslavije * Iz urada Združenega odbora južno- j slovanskih Američanov "Svobodna Jugoslavija" je podala zaključke anti-fašistič- r nega sveta za osvobojenje Ju- š goslavije z ozirom na federativ- r no organizacijo Jugoslavije, kot 3 sledi: i "Na podlagi pravice, da ima- č jo vsi narpdi odločevati z ozi- v roma na svoje združenje ali pa g ločenje s kakim drugim naro- r dom po končani vojni, ter v p smislu resničnih želja vseh ju- s goslovanskih ljudstev, preizkušenih v triletni osvobodilni borbi splošnega ljudstva, katera je utrdila bratstvo med narodi Ju- ^ goslavije, sprejema Proti-fašis- 1 tični svet za osvobojenje Jugo- s slavi je sledeče zaključke: 2 "1. Ljudstvo Jugoslavije ni ^ nikdar priznalo in ne priznava •, razdelitve Jugoslavije v posa- ^ mezne dele po fašističnih impe- ^ rijalistih, ter je to tudi spričalo s splošno oboroženo borbo za osvobojenje in življenje v svobodni Jugoslaviji. "2. V svrho izvajanja teh i principov samoodločevanja ju-j^ ! goslovanskih ljudstev in v svr-i. ho vzpostavitve Jugoslavije, ki , bo resnična domovina vsem svojim prebivalcem, ter v svrho ^ preprečitve zopetnega povratka . ! reakcijonarnih klik v Jugosla-j vijo, zagotavlja princip federative polno enakopravnost ljud- £ j stvu Srbije, Hrvatske, Sloveni- K je, Macedonije, črne gore, Bo- ^ sne in Hercegovine. ! "3. V smislu principa enako-; , pravnosti bo federativna orga- ( , nizacija Jugoslavije temeljila. . i na podlagi polnih demokratič-;1 ; j nih pravic, kar se dejstveno že1 II izvaja sedaj, tekom ljudske 1 L osvobodilne borbe, s tem, da se : , vzpostavlja javne ljudske!' . oblastvene organe po raznih p » osvobojenih predelih Jugoslavi- i : je, v obliki Ljudskih osvobodilni nih odborov in krajevnih'Anti-j fašističnih svetov za ljudsko osvobojenje, (Centralni ljudski • osvobodilni odbor za Srbijo, i Krajevni anti-fašistični svet za| osovobojenje Hrvatske. Sloven-1 - ski ljudski osvobodilni odbor in l Krajevni anti-fašistični svet za j - narodno osvobojenje Črne gore, - Bosneč Sandžaka, ter inicijativ-ni organi krajevnega anti-fašis- u Stičnega sveta za osvobojenje f | Macedonije), ter da anti-fašis- - tični svet za narodno osvoboje-v nje Jugoslavije predstavlja vr-a hovno postavodajno in ekseku-i- tivno telo, kot tudi vrhovno ! predstavništvo za samoodloče-vanje ljudstev in držav Jugo-,r slavije, kot celote, o "4. Narodne manjšine v Ju-i, goslaviji bodo imele zagotovljene vse svoje pravice, la "5. Ta določba oziroma ti za-.o ključki stopajo v veljavo ta-jo ko j. — 29. nov. 1943. V mestu k Jajce. FANTEK JE Na božični dan so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. Ponikvar n a Cherokee Ave., in pustile v spomin krepkega sinčka, ki je tehtal osem funtov. Dekliško ime matere je bilo Ann Komatar. S tem dogodkom je poznani Jože Po-grajc postal stric. Mati in dete sta zdrava. — Čestitamo! Razne vesti iz domovine Iz urada Združenega odbora južno-slovanskih Američanov Izdajalec Rupnik in Nemci Svobodna Jugoslavija je poročala, da je šlo med četrtim in šestim oktobrom skozi Ljubljano na prisilno delo v Nemčijo . 360 slovenskih internirancev iz Italije. Odgnani so bili v Nemčijo zato, ker niso hoteli prosto- . voljno vstopiti v* Rupnikovo gardo, kar znači, da gen. Rupnik dela z Nemci roka v roki 1 proti slovenskemu ljudstvu, ki se bori za osvobojenje. — Važen kongres v Metliki Free Yugoslavia je podala pred časom poročilo o kongresu društva "Pravnik", ki se je vršil od 11. do 13. oktobra v Metliki. (To društvo se ne smatra za politično, toda je . napredno društvo juristov v Sloveniji). Kongresa se je udeležilo 115 slovenskih sodnikov in odvetnikov. Glavni seji je prisostvovalo 750 ljudi. Kongres je sprejel resolucijo za čim tesnejše sodelovanje z OF (Osvobodilno fronto) in je prav tako pozval k sodelovanju vse ostale slovenske pravnike i in sodnike, ki še niso na osvo-jbojenem ozemlju. W Dalje je Free Yugoslavia poročala tudi to, kako se general Rupnik brezuspešno trudi, da bi organiziral "Rupnikovo gardo" v Sloveniji, ki naj bi nadomestila belo in plavo gardo. V domovini dajejo priznanje na- šemu delovanju tukaj ' i Free Yugoslavia je že dne 29. oktobra izjavila: "V Ameriki deluje za pošteno jugoslovansko stvar Adamič. V Londonu je bilo pred krat-, kim zborovanje, kjer je govoril ■ znani profesor ljubljanske univerze, dr. Boris Furlan, bivši [ minister v Trifunovičevi vladi • | in priznani demokrat. Narod se . obema zahvaljuje. Furlanov govor na priznanje i Dr. Furlan je glede sporočila i podanega po Svobodni Jugosla-, viji dejal: il "Veseli me zelo, da je prišlo .] to sporočilo. Tako Vidmar in i i drugi vedo, da sem dobil njiho-i:vo sporočilo in da ne morem , drugače odgovoriti nego po ra- - diju." Gornje sporočilo Svobodne e Jugoslavije je bilo odgovor na - BBC oddajo v sloveščini in sr- - bohrvaščini. Klemenčič je 22. - oktobra, 1943 ob 6:15 popoldne - ozir. zvečer poročal o zborova-o nju Jugoslovanov v Londonu s- (Livingstone Hall, 20. oktobra >- 1943) in dejal naslednje: "Predstavnik Istre, prof. Fur-i- lan, je s svojim govorom napra-1 vil globok vtis. Med drugim je !rekel sledeče: "Narodi Jugosla-i-j vije so pokazali vsem evrop-i- skim narodom, kakšno pot si u morajo zbrati, če hočejo doseči i svobodo in demokracijo, v kateri bo zagotovljena socialna pravica, pa tudi gospodarski napredek. To je v Jugoslaviji )- dosegla junaška narodna voj-n ska. Kot Slovenec iz Trsta sc ie čutim posebno počaščenega, dE )- morem izraziti svoje občudova n nje in priznanje junaškim bor-je cem Slovenske osvobodilne fron- > te, ter njenim voditeljem, rao > jima dobrima prijateljima, Josi :e pu Vidmarju in dr. Joži Vilfa nu. Roosevelt je podvzel drastični korak, da prepreči paralizo : vojnega prometa v slučaju stavke u--——— i- Delavska kriza v 0 industriji jekla , pre je premagana v. ®ta( r i ■ 1 v CclS Neuradna stavka 170,000 je- ^ klarskih delavcev širom dežele, ki se je začela preteklo soboto in se nadaljevala do včeraj, se °£'r iU je snoči končala, ko so se člani mo r" jeklarske unije CIO začeli vse- teli povsod vračati nazaj na delo. 0(rr V Clevelandu, kjer se nahaja čar ^ več obratov za produkcijo jekla, tra je bilo na stavki okrog 8000 mož. ^ t ;n Mezdno vprašanje delno rešeno zne Delavci so se vrnili na delo, Hri i° potem ko je izvršni odbor nji- ka 2 hove unije objavil tozadevno SVo Je odredbo, ki je bils% sprejeta, po- bo iu tem ko je vladni delavski odbor ki 1 ce v Washingtonu sklenil, da bo kut nova mezdna lestvica, ki bo kon- p0( čno odobrena, polnomočna od dneva, ko je potekla stara mez- dna lestvica. ez bi Poprej je vladni delavski od- ger >" bor nasprotoval tozadevni unij- ma e" ski zahtevi, kar je pomenilo, da bi delavci do sklepa nove mez- a- dne pogodbe delali za stare mez-, val de. sta 9- "Little Steel" formula orf e_ Jeklarski delavci zahtevajo, ma [(. da se takozvana mezdna formu- pr< t; la "malega jekla" (Little Steel mc ril Wage Formula) nadomesti z ( jj. novim mezdnim kontraktom, ki iar bo odgovarjal povišku življen- ki di skih cen, odkar je bila omenje- koi ge na mezdna formula uveljavlje- vo] na. ga Ta zahteva je postala tem od- ka j ločnejša, odkar je vladni delav- 1 ski odbor pristal na revizijo mezd za premogarje. ;ln —--po VILE ROJENICE izj 10- V nedeljo zjutraj so se vile ^1 im rojenice zglasile pri družini sar- vo ženta in Mrs. John in Josephine od Habian, 18508 Shawnee Ave., kl Ine in pustile v spomin krepkega pc na sinčka. Mati in dete se nahaja- sr- ta v Glenville bolnišnici in se , v n r 22. dobro počutita, mladi oce pa se ine nahaja v službi Strica Sama ira- nekje na Irskem. Mati je hči 9. nu poznane družine Mr. in Mrs. te )ra Andrew in Angela Ogrin, oče ar pa je sin družine Mr. in Mrs. ri ur- Nick Habian, E. 142 St. — Na- m ra- še čestitke! si je --m ila- »R. BORIS MARMOLYA NA op- DOPUSTU f1 .Zadnjo nedeljo zjutraj je pri-!eci šel na dopust Dr. Boris Marmo- , Ir o_ y( lya, sin Mr. in Mrs. Louis Mar- * molya, 780 London Ed. Njego- ^ ... j va sestra Steffie se nahaja res-; ^ . ! no bolna v Cleveland Clinic bol- ' ^ i nišnici. Dospel je z letalom iz j , i Seattle, Washington. da i __; jf Va" DAR ZA DOMOVINO >or- n •on-1 V našem uradu je Mr. Vinko t( mo-1 Prprovich, 6024 Glass Ave., iz-; ci osi- ročil $2.00 v prid podr. štev. 2 n lfa- JPO, SS, za kar se mu v imenu ; d odbora iskreno zahvaljujemo! si —»;. _ WASHINGTON, 28. dec. — Predsednik Roosevelt i je snoči ukazal vojnemu tajniku Henry L. Stimsonu, da i prevzame vse železnice v Zed. državah. Odredba je po-, stala skoro nemudoma polnomočna in železnice so prišle " pod vladno upravo ob 6. uri zvečer (po elevelandskem času L ^il IllilUIlC UUiaBU SU UlCi uu- lašanja prevzele poveljstvo nadi ogromnim železniškim siste-; mom, da se prepreči zastoj vi-! telne vojne transportacije, ki je ogrožana vsled stavke železničarjev, določene za četrtek zjutraj. Gen. Somervell imenovan I Vojni tajnik Stimson je pozno snoči imenoval generala i Hrehona Somervella, poveljnika armadnih pomožnih sil, za j svojega osebnega zastopnika, ki bo kot tak izvajal vse naredbe, ki bodo izdane na podlagi ekse-kutivnega ukaza, katerega je podpisal predsednik Roosevelt. Direktna odgovornost za že-i lezniški obrat pa bo v rokah gen. C. P. Grossa, načelnika ar-madne transportacijske službe.: Dve delavska svetovalca Istočasno je Stimson imeno-; val dva delavska svetovalca, ki sta A. F. Whitney, predsednik organizacije železniških train-manov, in Alvanley Johnston, predsednik organizacije loko-i L motivskih strojevodij. ! Oba imenovana sta Cleve-j i landčana; železničarski uniji,! ■ ki ju zastopata, sta na zadnji " konferenci v .Beli 'hiši bili pri ■ volji prepustiti rešitev mezdnega spora arbitraciji predsedni- " ka Roosevelta. 5 Vojne potrebe so prve Ko je predsednik Roosevelt podpisal eksekutivni ukaz, je izjavil, da vlada ne mor.e dovo-e liti, da bi se prekinil transport _ vojnih potrebščin ali da bi se e odložilo važne vojaške ofenzive, ki so že planirane, in da ako bi j poslej kak železniški delavec za-stavkal, bi to pomenilo, da vodi e stavko proti vladi Zedinjenih e držav. a Vojni tajnik Stimson je ob :i 9. zvečer objavil izjavo, v ka-3- teri je izrazil trdno vero, da bo e ameriško ljudstvo v polni me-3. ri sodelovalo z vojnim depart-i- mentom v njegovi nalogi, da skrbi za nemoten železniški promet. L -.- 60 novih policajev ■i- 3 Clevelandska mestna vlada jt r včeraj sklenila, da se bo izmec 240 prosilcev za policijske služ be v kratkem izbralo 60 mož, k S" 1 bodo dodeljeni policijski službi Policijsko osobie uradno šteji 1,269 mož, ampak od teh jil je 110 na tehničnem dopustu ker služijo v armadi. Zadnj< mesece se je čulo ponovne pri Sledi glasovanje z dviganjem * >1- rok in rezultat je sledeč: Za | o- predlog brata Zalarja, da se v | v- resoluciji beseda "partizani" 1 opusti in nadomesti z "ljudski | in gerilci," je oddanih pet (5) | se1 glasov (Zalar, Oman, Urankar, 1 se i Kern in Prisland). Za izjavo v 1 o-! celoti pa so bili oddani štiri (4) | ž-1 glasovi (Cainkar, Zaitz, Kuhel 1 3a'in Zupančič). Kristan ni glaso- i ie val, ker je bilo glasovanje jav- G no. Upoštevan tudi ni bil glas I ii- brata Jurjevca, ki je zahteval, I so da se zanese v zapisnik, da se z | il- Izjavo v celoti strinja.) o- POPOLDANSKA SEJA jo Predsednik Kristan nato pre-e- čita apel jugoslovanskim Ame- ^ sa rikancem glede kampanje za 3. r o- vojno posojilo, v teku katere se 'i je Združeni odbor zavezal kupi- r :a. ti $25,000,000 vojnih bondov,— j, Nadalje prečita "poslanico," g a katero je sprejel Združeni od- . bor in ki je naslovljena bolgar- c skim gerilcem. t Sledi razprava glede kampa- z nje za 3. vojno posojilo. Pred- z sednik pojasni, da bo za Zdru- g ženi odbor vodil kampanjo med ,0" jugoslovanskimi A m e rikanci z v" Zlatko Balokovič. Rabi pa ve- ^ a" liko kooperacije od strani lo- S v kalnih odborov, društev, orga- ~ m nizacij itd. Zalar meni, da bomo £ es določeno kvoto lahko dosegli, z 311 ako bodo slovenski listi kampa- s ke njo oglašali ter ako bodo ljudje t ji- poročali o kupljenih bondih. š iu Kuhel omenja, da je gl. odbor r n- SNPJ na svoji seji že sprejel r 3d predlog za kooperacijo v tej c to kampanji. Najvažnejše je, da i ljudje i'es prijavijo pravilne J al vsote kupljenih bondov. Iz z ar SANSovega urada se bodo raz- z ia poslale potrebne listine, da bo- s ač do tajniki lahko poročali o s in uspehih v njihovih naselbinah, d st §ANS seveda ni aktiven v vseh n a. naselbinah, radi tega bo njegov r ig' rezultat le delen. Sestra Pris- n z! land dostavlja, da je tudi ona E ;k I kot predsednica napravila apel i L k J na podružnice SŽZ. o ;h Piedsednik Kristan je miši je- s I nja, da bi poleg podatkov o kup- n •i.1 1 jenih bofidih naše podružnice k te 1 zbirale tudi podatke o naših » J fantih v ameriški armadi ali 11 > | mornarici, ravnotako podatke o d j. slovenskih odlikovancih.—Brat j n j. Zalar pa je mnenja, da bo lažje! podpornim organizacijam dobi-j či j. ti podatke o vojakih, kakor pa našim podružnicam. j k i0| Predlagano in podpirano je,'Z; da ae oba apela sprejmeta. So-! si n ! glasno sprejeto. j C Ki istan poroča, da je Združe-j z ni odbor zvišal kvoto delegat6v' ,r za vsako narodnostno skupino ,,. :a iz pet na sedem, radi tega sma- j(' 01 tra potrebno, da SANS izvoli! SN ! še dva nadaljna delegata. Ome-j ]0 ^ ;nja, da je na seji Združenega1jc ' | odbora bila izražena želja, da' U( bo eden izmed novih delegatov! §] e ■ tudi katoliški duhovnik, ena pa k- e v , i ženska. I" I XT • . ^ * Nomimran je Rev. Urankar ja s (kot duhovnik) po bratu Zalar-'^ j ju ter sestra Prisland (kot da- m ma) po sestri Zupančič in oba jn " sta soglasno izvoljena kot dele-1 gata za Združeni odbor. |ia I V razpravo pride velevažha1 de konferenca med zastopniki A-; sa merike in Anglije, ki se baš te'to ■ dni vrši v Quebecu. Brat Kuhel ko ■ predloži pismo od drja. čoka,i 1 ki apelira, da bi SANS podvzel' 1 potrebne korake in da bi po- j™ 5 družnice v telegramih zahteva-1 U1 i le, da konferanti rešijo primor- ia sko vprašanje v prid sloven- SP _:__' ste i....... .....— i "..........vuraauiijc » mu siuven- --r--——-------sto. Toda kljub vsemu temu se vlečejo begunci nazaj—včasih žici kar z vozičkom, katerega sami porivajo pred seboj. Ro- jih munski kolonisti, ki so bili nakupili različna posestva, ko ^ se je ta kolonizacija začela, bi radi zdaj prodali svoja ciei; "posestva" za vsako ceno, toda kupcev ni nobenih. I s ■1 .''N'-IWWIJ. ; Slikai predstavlja ruskega premierja Joseph Stalina, - ^ predsednika Zedinjenih držav Franklin D. Roosevelta, in i 3 ministrskega predsednika Anglije Winston Churchilla, 1 ie ko so se nahajali na skupni konferenci v Teheranu. Del • i- njihove deklaracije, podane na tej zgodovinsko važni - konferenci voditeljev treh velikih zavezniških sil, se gla- ' si: "Splošni sporazum, katerega smo dosegli, nam jamči, r_ da bo zmaga naša. In glede miru, smo prepričani, da ga bo naša vzajemnost napravila trajnega. Mi se popolnoma • i- zavedamo velike odgovornosti, ki odvisi od nas in vseh združenih narodov, za napraviti mir, ki bo imel širom ! " sveta dobro voljo velikanskih ljudskih mas ter odstranil ci za več generacij bič in teror vojne. Semkaj smo prišli z i upom in odločnostjo. Od tu odhajamo prijatelji v dej- > stvu, v duhu, in v namenu." ---—---—--i 3 skega naroda, ludi prečita br-zojavko od Zveze jugoslovan- . - skih društev v New Yorku, ki ] g urgira, da Slovenci pošiljajo : . številne telegrame tej konfe-J c renči.—Izražena so razna mne- ] 1 nja in vprašanja kot ali se res j delajo razne koncesije Italiji ] i na račun Slovencev, odnosno ] i Jugoslovanov? Ali ni treba po- ( i zornosti, da se ne prenaglimo in i - zahtevamo nekaj, o čemu se ( - sploh ne bo razpravljalo? V i > splošnem prevladuje mnenje, c . da so obema vladama že znane i naše želje in zahteve Slovencev, , • radi tega bi se smatrale ponov- 1 . ne zahteve le za nadlegovali je. j i Brat Kuhel prečita telegram \ ! Louisa Adamiča, v katerem je ^ omenjeno, da dr. čok sam sedaj r . smatra, da je nevarnost že mi- t . nila ter da priporoča, da za en- c » krat ničesar o tem ne ukrene- « i mo. Zaključeno je, da pomož- s i'ni tajnik obvesti newyorška j , društva, da cenimo njihovo za- t jhimanje, toda, da razmere ne y si zahtevajo kakega koraka ob tem s .'času. | Brat Kristan sporoča, da bo v š j kratkem sestavil "spomenico" ii za sovjetsko vlado in jo odpo- v , slal ruskemu poslaništvu v j Washington. n | Brat Zalar predlaga, da ta- k i koj v listih opozorimo naše or- P I ganizacije in društva, da ne d jemljejo nobenih korakov na j svoje roke, pač pa da puste ce- b j lo stvar SANSu v skrb. SANS z; je edina organizacija, ki sme ii , govoriti v imenu vseh ameriških li | Slovencev. Druge organizacije I bi nam znale naše delo le kva- ri j liti, ako bi se vmešavale. Pred- n | laga tudi, da se "spomenica" n: j sovjetski vladi pošlje čim prej g, j mogoče. Predlog je podpiran vi , in sprejet. Rev. Oman tudi do- 11 i stavlja, da je potrebno appli- iz tati na narod, naj se v vseh za- ni devah obrne na SANS in ničesar ne podvzame posamič, kajti F to bi le škodilo skupni stvari, z« koristilo pa nikomur. in Brat Zalar in Rev. Oman o- R menjata, da SANS nujno potre- st buje rednega tajnika in apeli- m rata na Rev. Urankarja, da ta sprejme že preje ponujano me- in sto. Rev. Urankar odklanja po- Ki žici j o, ne samo iz razlogov, ki pc jih je navedel že preje, temveč bi tudi radi dejstva, da ima sedaj bo kot župnik v So. Chicagu še več pc dela kot preje. Sprejet je predlog, da se ob- vo >> »r- javi v listih drja. čoka zahvala n- Adamiču za telegram, ki ga je ki poslal predsedniku Rooseveltu jo za časa kapituliranja Italije. Predsednik Kristan prečita e- pismo, ki ga je. naslovil Zvezi es jugoslovanskih časnikarjev v ji Londonu z ozirom na njihovo 10 resolucijo, v kateri je bila kri- 0- tizirana jugoslovanska vlada in radi cenzuriranja vesti iz stare se domovine in drugega. Predlaga-V no, podpirano in sprejeto, da se e, odgovor predsednika odobrava. le, Predsednik Kristan želi, da v> se ponovno razpravlja glede fi-v" nančne podpore za Združeni od-e- bor. Sicer je velika večina od-m bornikov SANSa glasovala "za" 'e vendar smatra, da se o vpraša- nju lahko še enkrat ukrepa na tej seji.—Brat Zalar predlaga, da se dovoli vsota $1000 iz s- SANSove blagajne. Rev. Oman sporoča, da sta Rev. Urankar :a in on svoja glasova "proti" umaknila ter podpira Zalarjev predlog. Predlog je soglasno 11 sprejet. ' Ob tej priliki se razvije dal j-y ša razprava o sovjetski Rusiji " in o stališču, ki ga sovjetska )- vlada zavzema napram cerkvi, v Zatem se razpravlja a zapisniku Slovenskega narodnega 1- kongresa in brat Cainkar je •- ponovno pooblaščen preskrbeti, e da bo popoln zapisnik prirejen, a Brat Zaitz apelira, da se v i- bodoče takoj napravijo izčrpki 3 zapisnika vsake SANSove seje e in se naj isti takoj razpošljejo h listom za priobčitev. e Brata Zalar in Kristan govo- - rita o potrebi predsejnih komu- - nikejev, ali "releasov" za časnikarje, da nas ne bodo nadle- j govali na vsaki seji. Ker se seje j i vrše ob sobotah, dobe listi ma-J - teiial prepozno za nedeljsko - izdajo, vsled česar največkrat; - ničesar ni priobčenega. - Brat Kuhel predloži prošnjo1 i Franca Gabrovška, da bi SANS1 > založil brošuro o ekonomskih) in trgovskih vprašanjih Trsta. - Ravno tako razna poročila o po-; - stopanju Italijanov s slovenski-j - mi ujetniki v koncentracijskih j i taboriščih v okupirani Sloveniji! ■ in severni Italiji. Omenja, d» je, • gradivo precej obširno in ga je i potreba najprej preučiti; zato bi bilo potreba izvoliti ožji od-1 bor, ki naj bi stvar pregledal in poročal predsedniku. Brat Zaitz predlaga, da se iz- . voli odbor treh članov, in če ŠKRAT "Prosim naboje za samokres." "Za vas?" ! "O ne — za nekoga drugega." Predniki strojnih pušk Strojnice se nam vidijo P0' polnoma nove pridobitve orožne tehnike. V resnici se je začel njih pravi razvoj šele proti kon-( cu preteklega stoletja. V veC' jem obsegu so pričele delovati prvič v rusko-japonski vojni, ko so pri Mukdenu uporabljali Ja" ponci okrog 200 in Rusi okrog 100 strojnic. Toda zamisel strojne puške je skoraj tako stara kakor topništvo samo. Topničarji sre<*' njega veka so že jasno spoz«3' vali vprašanje strojnic in ga re' ševali na svoj način. Če srn° . na te rešitve pozabili, je vzrok v tem, da so v stoletjih zaostajale za velikim napredkom top" . ništva. Namen strojnice je ta' t da bi s čim večjo brzino P°»3" i njala čim večje število izstre*' , kov proti nasprotniku. To nalogo so skušali rešiti že v t stoletju tako, da so družili vec-j je ali manjše število topičev v . celoto. ) V bojih tistega časa so se t} . "orgelski topi" dobro izkazal1 , in še v 16. ter 17. stoletju. P°' , tem so počasi izginjali in so zl" veli samo še v učenih poročil'11 , ter razpravah o balistiki. Šele sredi prejšnjega stoletja se je strojnica znova rodila- Najprvo se je pojavila kO"-Gatlingov revolverski top v a; meriški državljanski vojni. ^ so oddajali po 300 strelov minuto in so bili povod za n°vC po3k\ise. Prvi uspeh teh poskusov Je bila znana Reffyejeva strojnica, ki so jo uvedli v francos^ vojsko kratko pred 1870. Francozi so si obetali mnogo od nje' pa ni mogla zadržati Nemcev-Nje mehanizem, ki je oddaja1 150 strelov na minuto, je bil p*"6" več kompliciran. Po francosko-nemški vojni je izgubila ta konstrukcija svoj ugled in je životarila samo v trdnjavah ter 11,1 ladjah, šele izum brezdimne?a smodnika v osemdesetih letlil prejšnjega stoletja je dal pobu' do za današnje enocevne in sft", modelne strojnice. uvidi, da je material vreden 2®' ložitve, naj predsednik odred1-da so ga izda v obliki brošu^-Predlog je podpiran in sprej^" V ta ožji odbor so izvoljeni: Kern, Rev. Urankar in sest''" Zupančič. Rev. Oman priporoča, da f,c' nabavi nov pisemski papir, "" Katerem naj bi l)il poleg ime"11 še naslov vsakega odbornik' Zaključeno, da se to stori. Vrši se kratka razprava £>e' de časopisov in glede izroč-'"'. kritike o "sejah za zaprti"1' vrati," nakar predsednik ključi sejo ob šestih zvečer. ETBIN KRISTAN nredsednik; MIRKO G. KUHJ(> zapisnikar. » CIGANKA POVEST IZ ) DOMAČIH HRIBOV Predstavnik: Albin Hrovatin (Nadaljevanje) I p i j] "Hehe — pri zelo velikem go- .' sPodu — da, pri najvišjem go-,J sPodu — da, samega kralja sem ^ služil, res, nikar v kaki imenit-"i hiši in delo tudi ni bilo po -j . sebno imenitno . . . metle sem jj vezal, koše pletel, hehe." "Aaa — torej si res sedel! ; Saj je prišlo nekaj na občino. \ Sreča, da sem bil jaz za župa- j ^ in nisem nikomur nič črh- i, ail." N 1 "V "Prav je bilo in pametno ta- i ko." "Kako dolgo si bil zaprt?" j "Ni bilo dolgo. Dve leti in Pol." r "Hudimana, tedaj si moral pa 2e bolj kaj napraviti." ^ "Kaj še! Za kratek čas sem se na Poljanskem stepel in sem ^kega poljanskega telebuna z r ^ožem med rebre pošegetal." c "Tako, tako . . . Hm, potem &e bo lahko priti kam pod stre- c ho." c "Zaradi tega ne bo težko; j s saj ne vedo vsi ljudje zato. Te- c 2aiya je le, ker zdaj sredi leta; gospodarji že imajo svoje lju- 1 di." d "Ali si že povprašal kje?" 1: "Že na kakih dvajsetih kra- \ M; pa nikjer ni bilo nič. Te- r sem pricopal sem na Bistri-c°> ker sem si dejal, da me bo i ft . iS pojnik gotovo vzel — moral I Vzeti." F "Kaj moral?!" je zagrmel O-s°jnik s svojim basom. "Tako nikar ne govori! Če ne, me ; b°š razkuril — !" r '•'Hehehe! Tedaj pač lepo prosto," se je posmehoval Lisjak, č »sakega dela se primem, prav r vsakega, če ga le plačaš." V Osojnik je nekoliko preudarki. potem je zabrundal: l "Jeseni se mi bo volar oženil, s takole o Šmartinjem bi moge! Vstopiti." I s I "Kaj naj počnem do jeseni ? j \ Leto je dolgo. Prositi ne maram,; r krasti ni varno — suh pa sem ko slama na strehi." 1 "Hm, hm, hm, ko bi poselske s "Ukvice imel, bi se morda še da- 1 0 kaj narediti. Pa jih seveda i ^ftiaš, jih ne moreš imeti." "Pa jih imam in še nove so," I k rekel Lisjak. Res je potegnil zmečkano po-Selsko knjižico iz žepa in jo po-^al Osojniku, ki jo je skrbno 1 ' Ogledal. Bila je popolnoma v | I tedu. v njej je bilo Lisjakovo I '■tte: Silvester Gril, pečat obči- 2 i, vogljanske in lepo spričeva-0 o hlapčevi zvestobi, zaneslji- r v°3ti in pridnosti, pod tem pa1 I podpis Kogednikov v Vogljah na Poljanskem. Osojnik je zmajal in začudeno vprašal: "Kako si prišel do teh bukvic, i i ko si pa rekel, da si bil zaprt?" "O, pri županu v Vogljah jih i je cel kup; ni nobena reč, ene ali druge izmakniti. Lepo spričevalo ti pa napiše vsak potepuh, ki ga na cesti srečaš in mu ; daš za polič vina; seveda, pove-! dati mu moraš, kaj naj napiše, i Vidiš, kako ti vse po resnici povem, hehehe." "Ali — ali, če te s ponareje- j ' nimi bukvicami zalotijo, te vtak-; Inejo še za kako leto v luknjo." "Kako naj me zalotijo? Sicer: pa imajo gorjanski kmetje rajši | gnil sir kakor ir/adega. In do Vogelj je več ko deset ur da- j leč. Osojnik se je zamislil. Čez j nekoliko časa si je oddahnil in dejal: "Silvester, rekel bi, da pri- i deš ravno prav. Vem, kam poj- j deš. Ravnjak je za kakim ko- j ! scem spraševal; dozdaj ga še ni j dobil." "Vraga, na Ravne ne grem. Tam so mi presveti. Ne maram, | da bi si jezik ožulil od same mo- j litve. Pa. v cerkev vsak praznik, j vsako nedeljo: podplate bi dobil! na kolenih." "Tako hudo ni: Sicer pa, če: j sam vrag v cerkev hodi in tam | ' pri pevcih na koru meh goni, j boš že ti tudi vzdržal," se je j Osojpik košato zarežal. "Ne verjamem, da bi me Rav- j njak vzel." "Vprašati moraš na vsak način. Jaz bi zelo rad, da te vzame. Pomni: na Ravnah te čaka delo, ki ti ga dobro plačam!" "Kaaaj? Kaj praviš? Ti me boš plačal, če grem na Ravne služit?" "Poslušaj! Ti si že tuj na Bi- j ! strici in ne veš, kako je. Z Ra- j ven nama grozi obema nevarnost — meni in tebi." "Hehehe, kaj bo meni grozilo, ko Ravnjaku nikoli ničesar nisem storil in je že več ko sedem £ let, kar sem bil zadnjič na Rav- p nah!" "Pač ne veš, kdo se je na cj Ravnah udomačil." S( "Kdo?" "Vanda— ciganka." n Lisjaku so se usta in oči raz-1 S( koračile, da je zijal, kakor da U; ga je oplazila strela z jasnega.! Ko je prišel k sebi, se je suho «■ zakrohotal: "Hahahaha, ali me imaš za j norca — ali se ti je zmešalo?" i "Rečem ti: črnuhlia ie tu. — __:____J_;_ P _:___ I Official U. S. S'avy Photograph \ SOMEWHERE IN THE PACIFIC—In the recent smashing attack on j Wake Island, one of the first brushes which the powerful Hellcats, shown in action at the top above, have had with Jap Zeros, the score was 30 to nothing in favor of the U. S. planes. 1 ► The two girls in the lower picture, using tiny flashlights, are making a final inspection of a 2,000 horsepower P. & W. supercharged aircraft engine at the Kenosha, Wis., plant of Nash-Kelvinator. This motor will be wrapped and boxed and then be on its way to become the fighting heart of a Navy Hellcat like those shown above in flight "Somewhere in the Pacific". Each of these engines contains more than 12,000 pieces — and they must fit together with tolerances of practically "minus or plus nothing". 1 In a Navy Day telegram to employees who build these special engines for the Hellcat and Corsair fighter planes, Rear Admiral Ramsey thanked the workers and urged them to keep the engines 1 coming. 1 At odds of 30 to nothing these engines are mighty profitable war products and make good hunting for our fliefs. ' MMMBRMMMI^HV- • 1 Dve leti že. če ne verjameš, 1 ■ pojdi pa poglej si jo!" "Kako je to mogoče? Ali je! 1 cigan ... ali Mirko ni držal besede?" "Vraga jo je držal! Dvakrat me je falot že ogoljufal, in ker ■ j se mu v tretje nisem dal, mi je L j spravil to črnuhljo pred nos." '1 "Ni mogoče! Kako pa je pri- ' I šla, na Ravne?" "Prav pri vratih. Hruplja , Jerca — ji je pomagala; celo i komedijo sta ji zaigrala in jo j premotila." I "Kdo?" "Vraga, kdo! 'Ali si zabit! j Kdo pa drugi kakor Mirko in! j Vanda! Zmejena sta in imenit-J no igrata svojo komedijo." "Kaj, ali ve črnuhlja za vso] reč?" "Nak, ne verjamem; nekaj| j pa ji jc Mirko, falot, že natve-! jitkSO-WPB' ____v-ur1; : I zal; tudi ona preži na moj de-jnar, prav kakor on." "Kaj pa Ravnjaki? Ali kaj1 vedo ali sumijo?" "Prav nič Vražje dekle ti zna! Dala se je na videz krstiti, vsej cerkve prelazi, se vlači po kole- j nih in oblizuje svete podobe;1 tako ti vleče vse za nos. Skri- j vaj pa se shaja z Mirkom. —j Prejšnji teden je bil tudi tu." j Lisjak je kar z glavo 'Vrtel. ; j Čez nekaj časa je dejal: j ! "Meni še zmerom ni jasno,; i kaj pravzaprav hočeta." i "Meni še tudi ne. Ko mačka jz mišjo mislita z menoj igra- , 1 ti in me zastrašiti. Če se ne | J bom dal, me bo vrag šel črnit." "Prekleta reč bi to bilar! Kaj j I bi človek napravil?" (Dalje prihodnjič) I URI I KI? NATIONS |/Ci]VSlJc5 )W/NNJNG THE PEACE ' "IF THE PEACE... IS To BE PRESERVED AN š^^fF^^^^^SŠk ' INTERNATIONAL LEGAL body MVST*BE setup Jfe^'lfS^^tel MODERN PENELOPE/ IwJBIS »OMEH IN HOLLAND »ORDERED TO KNIT filftt TOR THE NAZI SOLDIERS,WORK FURIOUSLY , WHILE NAZI INSPECTORS ARE WATCHING, . 11 '' V* /j^*. % flEV, •• BUT UNRAVEL THEIR WORK AS |7TWAGINC,*GUERILLA WAR PROM TME naS'i ■ ^ UMUNUES OF TIMOR,A SMALL BANot ^^ty^i^r^nnr^flft*"A v X/ ■ tt©F AUSTRALIAN AND NETHERLANDS Vf. iajjZJfili^ TjmMltl Atfi&foff, A |V[1 SOLDIER^ CUT OFF FROM THE WORLDJV jSMtJ Wf^j^jfc) iVy HARASSED THE JAPANESE FOR A VW/r^LT* W^WWiBaffKm \jT> I VJ YEAR, KILLING THEM AT THE RATE > ■■&{/<;1 W< 4 Y^^'^Wll.,# i] * Zasluženi denar J°; i si --S ■ Gospod Gerič je potreboval j ^ denar, da bi dal popraviti hišo.; t; Rad bi imel v njej lesen pod in hotel je povečati okna. Prosil je1 „( na posodo, kjer je pač upal, da ^ | bi lahko kaj dobil. Obšel je ne- j ^ kaj znancev, a posojila ni dobil, i ^ Nazadnje se je napotil k svo- jjr jemu očetu, ki je še gospodaril j na prejšnjem skupnem domu. -. __ . . IV • • ' Zl Tu je imel se najmanj upanja, da bi kaj dobil, saj je vedel, ka- i ^ ko nerad da oče denar iz rok. , Ali to je bil zadnji izhod . . . Prišel je k očetu in mu razložil zadevo. Oče mu je ponudil j , stol. Potem je nekaj časa pre-, mišljeval. Bil je star, sivolas, ;vid mu je pešal in roke so mu ^ trepetale. Stal je ob mizi in se j s pestjo opiral nanjo. Končno Q je pogledal sina. ^ "Imam še nekaj denarja in j 'posodil ti ga bom, kakor si me » prosil." j šel je iz sobe in se čez hip I zopet vrnil. Sin je vstal, da bi I vzel denar in šel. Oče pa mu je ! znova pokazal na stol. "Sedi in poslušaj! Nikar ne j misli, da sem bogat, da injam 1 kupe denarja. Tako morda mi-: slijo ljudje o meni. Že marsikdo me je bil prišel prosit posojila. Ti si prvi, ki mu ga bom dal." Segel je v žep in privlekel | iz njega knjižico, povito in za-j vezano z motvozom. Nekaj časa j jo je držal v roki in si jo ogledoval, nato pa je dejal: -I "Tristo dinarjev me prosiš?" | Odvezal je motvoz in ga odvil. Roka se mu je tresla, ko je odpiral knjižnico. Vzel je iz nje stotak in ga držal v trepetajo-či roki. i "Tegale sem zaslužil na O-grskem. Grof, ki smo mu delali, nami : je plačal z zrnjem. Srnje sem prodal in denar shranil. Ko sem j se oženil, mi je le malo ostalo' ! —- OGLAŠAJTE V-- "ENAKOPRAVNOSTI" | } I od vsega. Po vojni sem moral s i star denar zamenjati. Imel sem i ga le še nekaj sto dinarjev in s i do danes mi je ostal samo še i ta." 9 n | Pobožno ga je položil na mi- ( |e zo poleg knjige, malo pomolčal;1 a in pomislil. Potem je vzel iz 5 ; knjige nov stotak. Prav tako 1 ^ | kakor prvega si ga je ogledoval J in ga držal v trepetajoči roki. I "Pred desetimi leti ie imela E j v J živina se dobre cene. Takrat 1 sem krmil bika, ki se ga še go- 1 ^ I tovo spominjaš. Da bi ga čim J bolj podkrmil, sem kupoval zr- 5 nje. Lep denar so mi ponujali * 7" i zanj, pa sem ga mislil še nekaj 1 časa krmiti, ker se mi ni zdel šs £ ^ | dovolj okrogel. No, v kratkem l \ pa so cene padle in takrat sem 1 i dobil zanj toliko čistega dobič- o i ka, da sem kupil materi ruto in j i ostalo mi je še to, kar držim v 1 roki. Za tole sem tri leta delal i n: in si gradil lepe načrte. In niti 1 a brizganca si nisem privoščil pri i kupčiji." i Poudarjal je besede in jih iz- s ; govarjal z visokim, pojočim gla- j; ------------ -- TIB* t.vv. arsjr STRAN 3, som. Sin je molče poslušal in včasih prikimal. Oče je položil stotak na mizo in vzel tretjega iz knjižice. Za tega je hodil mesec dni delat v gozd. Bilo je pozimi, v mrazu. Takrat se je težko dobil zaslužek, plača je bila slaba in moral si je pritrgovati pri hrani, če je hotel kaj prištediti. Oče je ves čas govoril take; svečano in pobožno, da sin ni vedel, kako bi ga poslušal. Odkril se je in verno gledal v njegov star obraz. Oče pa je vzel z mize vse tri stotake, vstal in trudno stopil proti sinu. "Dam ti ga. Moj sin si in jaz sem star. Toda ne razmetavaj ga po nepotrebnem. In ni mi ga treba vračati." Sin je vzel denar, oče pa je počasi povil knjižico in šel iz sobe. Sin ga je čakal, ko pa ga le ni bilo nazaj, je še sam stopil iz hiše in ga poklical. Toda oče se ni oglasil. In sin je zaprl vežna vrata in se napotil domov. S sabo je nesel denar, a ni vedel, ali se ga bo upal porabiti . . . Besarabija in njeno j* prebivalstvo ]] _ i 1 i Ko je Rusija predala Romu- j iiiji ultimatum za vrnitev Besa- 1 rabije in Bukovine, se je pri ; tem Sovjetska Rusija nanašala j na narodnostni princip ter tu- j di na zgodovinski princip. Ruska uradna agencija Tass je o- j značila, da tvorijo večino v tem ozemlju Ukrajinci in Moldavci. t Kakšen narod so ti Moldavci? , O tem vprašanju je prinesel 1 "Hrvatski list" iz Osijeka zani- s miv članek, ki pojasnjuje na- ' rodnostne momente v Besarabiji j in Bukovini ter razlaga, kako je j prišlo do nastanka današnjih Romunov in romunske države, ; ter razglablja vprašanje novega naroda Moldavcev. Zaradi zanimivosti prinašamo iz omenjene- s ga lista članek dosledno. < i Poreklo Romunov je že od 1 nekdaj sporno ter niti sami ro- j munski zgodovinarji si ne mo- , rejo v tem biti edini. Po romun- j skih podatkih obsega celokupno j romunsko prebivalstvo okoli 13,- , 200,000 duš, med katere prište- j ( vajo tako imenovane Vlahe ^ (Karavlahi med Karpati in Donavo, in Kucovlahi v Makedoni- , ji) potem Istroromune (roman- . ski element v Istri), Dakoro-mune, "Moldavce, Dobrudžance itd. I Po mnenju večine romunskih i zgodovinarjev je romunski na- c rod nastal tako, da je bilo ro- i manizirano prebivalstvo Dakije 1 (rimske pokrajine, ki je obsegala današnje romunsko področje vzhodno od Karpatov in južno ( od Erdeljskih planin do Doha- i ve), ki so se baje obdržali v kas- \ nejših stoletjih v morju drugih j narodov kot Gepidov, Avarov, ] Bolgarov, Madžarov, Pečangov i in Kumanov posebno v erdelj- ( skih planinah. ( Drugi vidijo v današnjih Ro- ' munih mešanico vseh omenje- -nih narodov, prištevši k tem še i Srbe, Grke in Makedonce na Balkanu. Nomondsko ljudstvo, s ki je nastalo s stopljenjem Gr-! j kov, Slovanov in romaniziranih j1 Grkov ter Makedoncev na Bal- j Ikanu, ki je dobilo ime Vlahi, se dE !je v 11. stoletju preselilo preko Bi ! Donave na ozemlje, ki je dobilo je po njih ime — Vlaška (Kara- vi vlaška, — razliko od ozem- lit lja Kucovlahov, ki so še ostali m ~ v Makedoniji in Grčiji) ter so vc 1 se pozneje razširili po Erdplju, n; 1 Banatu in istočni Srbiji (okoli H Negotina), a nekaj po Moldavi- pr ji (ozemlje med Karpati in reko v Prut) in Dobrudži. Ta narod, ki Ti 1 je do najnovejšega časa — do st ' 19. stoletja — tvoril etnično sc ' skupino za sebe, si je prisvajal kc vodstvo med ostalimi narodi, po- nj sebno pa nad Moldavci, ki so (f ~ jim od vseh ostalih narodov bi- sP 1 li najbližji, ne toliko po krvi, pi - kolikor po jeziku in sicer — kar št 1 je zelo paradoksalno — po slo- rs ' vanskem jeziku! n« Treba ie namreč vedeti, da iz - sta oba naroda, vlaški in mol-davski, še do zedinjenja njihovih teritorijev imela staroslo-vanski liturgijo, a jezik jima je bil do 50 odstotkov pomešan s slovanskimi besedami, a p r i nc Moldavcih je bil jezik sestav- m 3 ljen celo do 70—80 odstotkov °£ slovanskih besed (ostale bese- ^ de so bile romanskega, grškega, ze " turškega in tatarskega izvora). P1 ki V kulturnem pogledu so se Vlahi severno od Donave rešili e 70 izpod grškega in tudi turškega vpliva, podlegli pa so posebno ' ,v novejšem času slovanskemu, ^ germanskemu in madžarskemu 1 vplivu. D&našnji tip Vlaha je o- m - čitna mešanica romanskega, slo- m - vanskega, grškega in turško- 1 i tatarskega vpliva. Po raznih peripetijah od dne- g. 5 vov rimskega gospodarstva do } odhoda Kumanov in Pečangov ■ ter Tatarov je Erdelj prišel de- ■ finitivno pod Ogrsko, v ostalem ^ 1 področju te narodnostne meša- K ' nice sta bili končno ustanovlje- rg 7 ni dve kneževini Vlaška in Mol- " davska, deloma pod tatarskim, Qc deloma pod ogrskim poglavar- j. . stvom, a v početku 15. odnosno ^ - 16. stoletja pod turškim po- j glavarstvom. . 1 Od dneva svojega osnutka je , sta živeli obe kneževini svoje -! posebno življenje. Kneževina 1 j Vlaška je bila stvorena v prvi fi - polovici 14. stoletja na tlu nek- Besarab, kumanskega porekla, » je osnoval vlaško dinastijo, ki je ' * vladal z intervali do 1659. Po-1 - litično je ta kneževina nihala i med ogrskim in turškim vpli- • ) vom. Najvažnejši vladar iz di- — , nastije Basarab je bil Mihajlo i Hrabri. V 17. stoletju je začel - prevladovati turški vpliv, ki je ) v 18. stoletju dosegel vrhunec. U i Turki so pričeli kneževsko do- P( ) stojanstvo Vlaške prodajati in r( ) so se na ta način domogle vlaš-i ke kneževine bogate grške fa- d' - nariotske 'družine iz Carigrada ) (fanar: sedež' grškega ekumen- - skega patriarha). Fanarioti so S1 , prinesli v Vlaško to kar pospe- n. * šuje gospodarski in kulturni - razpad: korupcijo in politično S( nemoralo. Od teh rodbin —Yp- r{ L silanti, Kantakuzen i. t. d. — so 2 izmamili razne privilegije tudi t« Rusi, tako, da je v teku 19. sto% šl letja ruski vpliv iztisnil turške- 21 ; ga. ' ^ j Pod mnogo srečnejšimi okol- s' j nostmi se je razvijala kneževi- £ . na Moldavska. To kneževino je I , osnoval 1360 vojvoda Bogdan iz I . Marmaroša. Takrat je v tej de- I želi bogati z vsemi lepotami in I prirodnimi bogastvi prevladoval 1 s kumanski, slovanski in turški I j element. Slovani (Moldavci) so I L zavzemali največji del ozemlja, I ) Kumani so se držali Karpatov, I a Tatari nižine ob desni obali I j Donave in črnomorskega pri- I morja. Moldavci, kot glavni ele- I ment so dali narodu tudi jezik, | ki je bil slovanski (ukrajinski). I Tri dežele so tvorile veliko in I močno kneževino Moldavsko: I ^ Bukovina, prava Moldavska (o- I zemlje med Karpati in r e k o j Prut) in cela Besarabija. Peter I. je osnoval dinastijo I 1 Muša, ki je vladala do 1. 1597. I Knez Aleksander I. Dobri je u- I redil finance, upravo in pravo- I sodje, izvojeval je nezavisnost S ' od Poljakov in Madžarov, po- I tolkel Turke in osvojil Kilijo in I * Akerman nasproti Odese. Nje- I gov sin Bogdan II. je priznal I turško gospodstvo ter plačeval I 1 letni davek. Zaradi tega so Turki pustili I L Moldavski popolno avtonomijo. H i Tudi v Moldavski so Turki uve-1 n " dli sistem prodavanja knežev- ■ skega naslova, ki so ga kupile I družine Ypsilanti, Maurokorda- I ti itd. Medtem je eden izmed fana- I riotov dvignil vstajo proti Tur- I kom, nakar se je Turška po- I novno vrnila k volitvam kneza I med domačimi bojari. Pod rus- I ko okupacijo (1828—1834) so i j dobili domači bojari popolnoj I premoč. Revolucijo leta 1848 je I zadušila ruska vojska, a druga I ruska okupacija je dovedla do I krimske vojne. Izza ruske oku- I pacije je sledila avstrijska, do- I kler niso bojari na pobudo Av- I strije izbrali za kneza Ivana L. I Sturdzo, katerega je izbrala tu- I di Vlaška, s čimer je bilo izvr- I šeno zedinjenje kneževin. Leta I 1861 je bilo izvršeno državno- I pravno zedinitev pod skupnim I imenom Romunije (Romania).!I Še 1. 1777 je morala Moldav- I ska odstopiti Bukovino Avstri- ■ ji, a 1. 1812 Besarabijo Rusiji, j I Izza turško-ruske vojne 1. 1877 I —1878 je dobila Romunija v za-! I meno za Besarabijo, ozemlje iz-11 pod donavskega ustja Dobrud- I žo, s čimer je to ozemlje prvič I v zgodovini prišlo v politično I skupnost z Vlaško in Moldav- I sko. Romunska Dobrudža je bi- I la dvakrat razširjena na račun I bolgarske Dobrudže (1. 1913 in I 1919). Z mirom v Parizu leta I 1919 sta bili Romuniji zopet do- i I deljeni Besarabija in Bukovina,11 ki sta bili nekoč sestavna dela I kneževine Moldavske in ves Er- I delj ter velik del Banata, kate- J ra sta dolga stoletja pripadala I ogrski kroni sv. Štefana. (Konec' prihodnjič.) •k« It takes both ...» Romeo and a Juliet to enact the famous lova scene from the Shakespeare play. It takes both . . . War Bonds and Taxes to win this war . . . War Bond« and Taxes are the price we must pay for a Victory over the Axis powers. U. S.TMsury Dtpartmrnl OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" CLEVELAND ORCHESTRA Eric Leinsdorf, dirigent I SEVERANCE četrtek, 30. dec., 8.30 DVORANA sobota, 1. jan., 8.30 CARNIVAL PROGRAM v Severance dvorani CE. 7300 IZREKI "Pot socializma gre preko ljudstva in naroda k človeštvu, politično povedano: k zvezi narodov." Ni odpovedala Zveza narodov, ampak narodi v tej zvezi. "O bivstvu človeka vemo z gotovostjo le to, da se spreminja. Tisti sistemi, ki slonijo na stanovitnosti človeškega bistva se motijo, kajti človek bistveno raste, se razvija in spreminja. Zmota Ludovika XIV. je bila v tem, ker je mislil, da je človeška narava vedno enaka. Ta zmota je imela za posledico ' francosko revolucijo. In ta po- i sledica je bila čudovita." * SREČNO NOVO LETO STEEL IMPROVEMENTand FORGE CO. Pričnite novo leto PRAVILNO — na PRAVILNEM delu Ako sedaj ne delate — pridite in se pogovorite z nami! _970 East 64th St.__J 'a ^ m ~ o Oglašajte v - - -3 Enakopravnosti j Za delavce r Hotel Statler potrebuje moške LICENCIRANE KURJAČE BARVARJA HIŠNIKA OPERATORJA STROJA ZA POMIVANJE POSODE PERILNICO potrebuje ŽENSKE za: I OPERATORICO STROJA ZA POMIVANJE POSODE PRI PECIVU POMOČNICO KUHARICI I Tedenska plača, obedi, uniforme, odvisno od dela. f Zglasite se v ozadju Hotela, I E. 12 St. I Personnel Office, soba 335, med 9-5 pop. I Mali oglasi ■ »__ I SLOVENSKI I DRUŠTVENI I DOM v Euclid, Ohio, vabi vse delničarje, sedati je I in vse prejšnje direktorje I doma, kot tudi vse, kateri ste delali za naš dom, da I pridite na prireditev dne 31. dec. 1943. Poleg dru-B gega bo na programu tudi I sežiganje zadolžnice (mort-I gage). Vabi Direktorij Slov. društvenega doma CE POTREBUJETE I novo streho ali pa če je treba vašo I streho popraviti, se obrnite do nas. Iz-I vršimo velika in majhna dela na tr-I govskih poslopij in domovih. Brezplač-B ni proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. CH. 8376—837"} Ob večerih: ME. 4767 I B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Ali imate I rabljeno harmoniko ali klavir, I j ki ga ne rabite? Mi vam plača-I mo najvišjo ceno. HOEDL, 7412 I; St. Clair Ave. VSE KARKOLI I i potrebuje se od zobozdravnika I! bodi izvlečenje zob, polnjenje I; zob in enako lahko dobite v va- I še polno zadovoljstvo pri dr. II Župniku, ne da bi zgubili pri tem 11 dosti časa. Vse delo je narejeno, I kadar vam čas pripušča. "Urad-I ni naslov: vhod na 62. cesti Knauiovo poslopje 6131 St. Clair Ave. Ako iščete ||dobrejra popravijalca za vaše I čevlje, pridite k nam. Vedno pr-I vovrstno delo. Popravljamo sta-I re čevlje. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR I 16131 St. Clair Ave. Za delavce MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 4S ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77y2c na uro Ženske 62'/2c na uro Morate imeti izkazilo drž*v" Ijanstva. Nobene starostne omejitve, če ste fizično sposobni za delo* ga imamo za vas. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St. National Carbon Co., Inc. OSKRBNIC^ Polni čas: 5.10 zv. do 1.40 šest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PLAČA $31.20 NA TEDE^ Delni čas: , f 1588 Wayne Rd., Rocky Tri ure dnevno, 6 dni na tede PLAČA $9.90 NA TEDEN : o* Ce ste sedaj zaposleni P" ..fl brambnem delu, se ne prigl®9 EMPLOYMENT OFFICE ODPRT 8 zj. do 5. zv. dnev»° razen ob nedeljah Izkazilo državljanstva se zahteva THE OHIO BEljj TELEPHONE C 700 Prospect Ave. Soba ^ Ženske — Nočno snažen,e Zglasite se v EMPLOYMENT OFFICE 8. nadstropje tekom dneva ali Pri Mr. Burgess, po 6. zv. Stalno delo—dobra tedenska PIflifl THE BAILEY CO- Ontario & Prospect St. N00UCI W SHAM ^BflMk CONSERVE fUTSQUA«' Naznanilo in zahvala S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po kratki in mučni bolezni za vedno za-tisnil svoje mile oči naš dragi soprog in oče Anton Kolar Kruta smrt mu je pretrgala nit življenja dne 28. novembra. K večnemu počitku smo ga položili iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda po cerkvenih obredih v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. in St. Clair Ave., ter na Calvary pokopališče. Blagopokojnik je bil zelo aktiven na društvenem polju. Bil je dolgo vrsto leto član in predsednik direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave., ter nad 25 let predsednik društva France Prešeren, št. 17 SDZ. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste položili tako krasne cvetlice in šopke h krsti pokojnika. Lepa hvala vsem, ki ste ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki ste se udeležili njegovega, pogreba. Enako se zahvaljujemo tudi pogrebcem, ki šo nosili krsto pokojnika k njegovemu zadnjemu počitku, in sicer od direktorija Slov. nar. doma, ter od društva France Prešeren, št. 17 SDZ. Najlepša zahvala bodi izrečena onim, ki so dali na razpolago svoje avtomobile pri pogrebu, ter onim, ki so se pogreba udeležili. Pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi gre naša zahvala in priznanje za vsestransko pomoč in izvrstno urejen pogreb. Zahvalo naj sprejmejo tudi vsi oni, ki so nam stali na strani in nam bili v tolažbo in pomoč v bridkih dneh naše izgube soproga in očeta. Še enkrat naj bo izrečena naša zahvala vsem, ki ste na en ali drugi način izkazali svoje sočutje in simpatije v tem času. Tebi, dragi soprog in oče, pa kličemo: Prestal si trnjevo pot življenja, sedaj pa počivaš v hladni zemlji v večnem snu. Tvoj spomin bomo ohranili v naših srcih za vedno. Bodi Ti lahka ameriška zemlja! Žalujoči ostali: Gertrude, soproga; Gertrude, poročena Barker in Margaret, hčeri; Anthony, Robert in Frank, sinovi. Cleveland, Ohio, dne 28. decembra, 1943. V BLAG SPOMIN pete obletnice smrti naše preljubljene in nikdar pozabljene hčerke in sestrice Mary (Minka) Gerl ki je^ za vedno zatisnila svoje mile oči dne 28. decembra, 1938. Pet dolgih let v večnost je poteklo, Hladna zemlja Te sedaj krije, Mirno in sladko v grobu spiš, Prerano si svoje drage zapustila! Luč naj nebeška za vedno Ti sije, v mislih med nami boš vsak čas, in tolažba nam je še ostala, da bo pri Bogu enkrat srečno svidenje! Žalujoči ostali: Mary Gerl, mati; bratje in sestra. Cleveland, Ohio, dne 28. decembra, 1943.