St. 93.                 V Mariboru, vtorek 13. avgusta.              V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NflROD.
Izhaja trikriU na tcdon. vtorok, čotrtck in sobntn, tor volja po poSti prcjeman, za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjom na <lom, za ćelo loto 10 £<>M., za pol leta 5 gokl., za četrt. leta 2 gold. 60 kr. Zt tule dežele za crlo U-to 12 gohl., za pol h«ta 6 gold.. z:i čctrt lota 3 guhl., 25 kr. a. v. — Za oznanila so plačuje o<l ofiiristopnn petit-TTBte 6 kr. čo ne oznanila onkrat tiska, 5 kr. 5o so rtvakrat in 4 kr. čt» se tri- ali   voekrat   tiska. Vsakokrar an plača   Htompclj /.a 30 kr. — Dopisi naj ao izvcite frankirati. —
Kokopisi 80 ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koruški ulici liišn. su-v. 220. Opravu i š t v <>. na katoro nai 8fi blaffovoiijo poaiiiari  iiaroćnino.   reklamaciji1,   oznaml.i.   t. i.  uuminiFunitivni'  roči.   je  v riskamii'i:   K.  Skaza in <lr..  v koroski ulici tiišn. št. 229
Dopisi.
Iz Mllt»lJltll«N 10. avguRta. flzv. dop.] (Tukajšna c. k. iz ob r aže val n ica za učitelje) je v svojem lctošnjem „.Tahresberichtu" pokazala, koliko velja za izobraževanjo naših učiteljev. »Siccr smo že pri njeni osnovi (pred dvema letoma) prav malo pričakovali od nje zato, ker je dobila na čelo može, kateri že po svojih zmožno-Htili nijso bili kar uiC podobni skučenim šolskim možem, kakoršn'h potrebujc vsaka učiteljska iz-obraževalniea, ako hoče svojo nalogo dobro spol-novati. Povsod se gleda na to, da se izobraževal-nice za učitelje izroče šolnkim veljakom, ne pa kakim suplentom srednjih Sol, katerim se popred o ljudski soli nikoli nij sanjalo. Vendar smo mislili, da »c bodo ti gospodje (ker so tuđi dobro plaČani) svojega posla zvesto poprijeli, ter delali na korist ljudske omikc. Posebno smo to priča-kovali od mlađega ravnatelja g. BI. Uro vat a in in od dveh glavnih učiteljev, g. pl. L. Garibol-dija in g. V. Liuliarta. (O slovenski po.štcnosti pri gosp. Les jak u smo že davno križ storili). Iznied vseh seje g. pl. L. Gariboldi do sedaj vodno nekako domoljubno v&del, in nihee nij mislil, da v njem tiči tako skrita, hudobua mišci o narodni otniki. V lanskem programu e. k. izobra-ževaluice je se pisal slovenski sestavek „o estetiki" ; ker pa mu za to velikansko delo nij nihee izmed nclivalcžnih Slovcuccv slave pel in ga brž za višje službe priporočal itd., ujczil se je letos in v „Jah-resbcriclitu" spisal sestavek, v katerem strastno crni iu miičuj^ vse, kar se je do sedaj storilo za ljudsko omiko. Ne bi bili omenili tega njegovoga »piša, toda, ker ga je naša izobraževalntea na državno stroske po svetu razširila, in sta ga že tuđi „Tagblatt" in „Laibachcrica" kakor ualašč vodo tiu svoj mlin prinesla, onicujamo ga tuđi mi, da svet izve, kaj naj o njem misli. G. pl. Gari-boldi že takoj na prvi strani toga spisu psuje narodno omiko rekoč, da je na Kraujskem ljudska omika na uajzaduji stopnji („Krain hat iu lio.zug aul' Volksbildung   ciue der   lctztcn  Stellen   einge
nommen"). Ako bi bilo to tuđi res, bi bilo gotovo bolje, da bi naš g. pl. Gariboldi uamesto da graja svojo domovino, rajijejna tiliem pomagal s tem, da bi neutrujeno delal v svojem lepem pokliču. Potem jo v tem spisu na enkrat zavije, na dobro znano lenuhovo pot in pravi, da se pri nas mora podučevati v jeziku, kateri se se le na prvo roko razvija („Der Unterricht findet bei uns in einer Sprache statt, die s:"b n^h aut" den er-sten Stufl'en der Knt\vicklung i .det^Tir'g. učc-njaka vprašamo: Kje je in je bil kak m'crntJ,- kateri se je v drugein kakor v svojem jeziku izobrazil! Vsak človek, vsako ljudstvo, vsaka vlada, kateri je kaj mar za omiko, izvoljujc pri razšir-janji omikc tista sredstva, katera ji najbolj uga-jajo. Kdor je sovražen najboljemu sredstvu za omiko, sovražen je tedaj tuđi nanicnu, t. j. omiki, in tak elovek ne more se šteti med olikani svet, in je največji sovražnik ljudstva. Po tej mili pri-tožbi, da se morajo tedaj Slovenci po slovenski i zob raže vati, svetuje nam, da bi vendar že spoznali svoje slabo stanje in da bi se ne precenjevali („denn auch die Nation kann nur danu gcdeihlieh an ihrer Fortbildunjr arbciten, \veiui sic den /ustatid ihrer Sch\vaehc anerkennt)". Tuđi g. pl. Gariboldi naj bi se bil popred za žilo potipal iu svojo slabost spozual, predno je ta svoj nelogični, naj več neresničui in ob enem za mlade učitelje prav zapeljivi spis obesil na šolski zvonce. Ncresnica je, k<» jiravi, da. nnšc ljudsko Holstvo nema isc nobenih sredstev za daljno izobra-žcvanje („bictot kamu er\vahnens\verthe Mittel zur Fortbildung''.). Tedaj ali g. pl. Gariboldi ne pozna našega slovstva, ali pa je v svoji šolski učeiu»sti tako kočijiv, da mu nij nobena reč po godu. Naj bi vendar on kaj pisal in spisal, ker vidi tako krvavo potrebo! Neumno in lažnjivo piše, ko pravi, da je vsa slovenska literatura posnota po nemški (die gesainintt1 slovcuisfhc wisscnschat'tl. Litcratur ist aus unmittclbarcr Hebersctzung oder aus der lieavbcituug doutschcr Werke hervorge-gangen1'.) Ce seje naše slovstvoizcimilo iz nem-škega. iz katerega pa se je rodilo uemško slov-stvoV „Nil  novi'* (pravi   sicer   žo  lien  Akiba\ Tu
pa g. pisatclj tuđi sam sebe v obraz bije. Naj-pred pravi, da nejmamo slovstva, potem pa pravi, da je naše »lovstvo izšlo iz nemškega. Hresneto slamnata logika je to! Potem naš šolski veljak učiteljem na srce polaga, da naj se uče nemščine (,.dem Lehrer in Krain ist sehr nothwendig, sich dem Stiidium der dcutseben Spraehe mit Kifer hin-zugeben"). S tem svetom g. pl. Gariboldi kaže, da ne razuraeva naloge našega učitelJRkega izobraževališča. Za katere sole se izobražujejo naši mladi učitelji v ljubljanskem izobraževališči ? morda za tuje ljudske sole, za nemške otroke! Ce bodo naši učitelji, ki so namenjeni čisto slovenskim šolam, studirali le nemški jezik, bodo se morali potem sami dalje po slovenski izobraževati, ali pa se svoji nalogi izneveriti. Tako je tuđi do sedaj bilo. Marljivi naši učitelji so to, kar so, naj vec" sami po sebi, t. j. po trudnem prizade-vanji v lastnem izobraževanji; ali drugi nemarljivi pa so nam tujci in v naših sol ah več škodujejo kakor koristijo. Ćemu nam je potem toliko draga izobraževalnica, če se naši mladi učitelji v njej ne izobražujejo za domače potrebe? Slišali smo, da je naš dcželni šolski sv6t uČiteljskemu izobra-ževališči na tanko zaznamoval, kateri nauki morajo se učiti v slovenskom jeziku, iu takih bilo je ve-čina. Pri letošnji zrelostni skušnji ]ia se ražen gospodarstvenoga nauka (ki ga je učil g. TomsiJS) nij slišala nobena slovenska besedica. Vpra-Samo: ali se tako spoštujejo šolski ukazi V ali bode deželni šolski svet se iitogel dalje gledati to lenobo v učiteljskcm izobraževališči ? Ko so bile službe glavnih učiteljev razpisaue, so vsi prosilci (sedanji učitelji) z dobrimi spričali dokazali, da so slovenskega jezika (v govoru in pismu) po-polno zmožni; ko pa se jiin je ukazalo, da naj podučujejo po slovenski, so polne reste razlogov imeli zoper to podučevauje, in eden teh učiteljev je prosil i-clo za po 11 etni od pust, da bi se učil s I o v o u s k e g a jezika, katerega je pri raz-pisu (inastnc i službe dobro znal : se vć. daše inu to pohajkovaujc nij dovolilo; a to ga je tako raz-jezilo, da je bil pri tej priči hud sovražnik vsega, kar koli diši po slovenski in je količkaj narodno,
Listek.
Na razvalinali lickdaiijc^a Slovaiistvu.
(lzv. (in|». ulov. ciKtli'tnt'^a proHtovolji-a.) Onkraj Avstrijo deleče Lajte sem! Med dru-gitni .,lu'limi sužnji" s<> me guali pred uekiini todni iz Dunaja v vojaški (»strog ali taborisčc blizu llruku ob Lajti. Ta mala, od 1. 1SUT pa veudar toliko imeuitua rečica teče tik za imetio-vatiiiu iiicstitH'tu, iz katurega se črez lesen most priđe v lihueni Magy:irorszag. Da si onkraj mosta pod laaujiiiskiin gospodstvom, to ti prečoj povedo tabakovc trafike, ki ueiuajo več kakor v „cis". c. kr. dvoglavncga orla pred vrati nego Štelanovo krono z inagjarskiin napisom. Na obeh stratieli Lajte jo tu večjidel ravnina, satno setu ter tam hv. iiiiluijajo griči in samo malo ali skoraj nič pravili hribov, kraj je res kakor nalašč ustvarjen za razvijanje in manevriranje večjih vojaških od-delkov. Za io je tukaj malo korakov od Lajte, toda na ogerskej strani, vojni* upraviteljstvo ]>o-Btavilo tiiboriščc (oštrog), v katero posilja vsako poletje dunajsko in druge bližnje garnizone.
V tein taborišči sem torej tuđi jaz. No luđem popisovul manevrov, ker v najglobočji globo-čini svojega srca — da bi le moj stotnik tega ne izvedel! — sem iniroljubua duša in ćelo mislim, da bi svet lehko brez vojsk obstal in da bi člo-večanstvo nieesa ue izgubilo, ak<» bi iidpravilo sploh to igrač<» v rokah svetnih mogotcev — popisni b(»dein raje nek i/.let, katerega sem v svojem prostem Času uapravil.
Ilodil sem že dve uri i»o širini, ki se rnz-jirostira od Mruka ob "Nežidor.skciu jezeru proti Komornu, kar zadcucm uh kanuicn križec. Pctbo-žen sem, »»glodujcin napis in ker čitati znam, abecedo val sem : „P o s z t a v a u 1 S f> f>. I' o u o v 1 y e u 1 s<;«; z t r o s k i A ntnna V i t s i c h i n y c g o v e zsene Liže." Nemara si pa na slovuuski zemlji, si mislim naenkrat, »lasi sem d<> tje vse okolo Uruka za ncmška tla imol. Karto iz žepa! rani „l'skojc polyeu, tam ..Traedimn Tabor", tam „Slobodno polye". onkraj vas „Parndori1"'. llajil \ ujo! Vas je lepa, velika kakor jih le malo naj-deš doma na Slovenskom , bilo mi jo vseč, da so Ijudjo prav snažno (»pravljeni, da so hišice prav lepo obeljone, in kar me je uajbolj vcselilu :  spoz-
nal sem v govoru prebivaleev slovansko narečje. Orijcntiral sem se ]>o vprašanjih , da sem med Hrvati in ne, kakor som začetkorna mislil sto-pivši v vas, med Neinci. Na trgu borom na kipu sv. Trojici posvcčeuem : „Joanucs Kotzian. P. K\ : O v o P r e d i s c e n o P r e s z veto T r o j s z, t v o j e p o stavit d a 1 z i n y e g o v u d r u z s i r z u G e o r g L o s k o v i c h S z u s /, c d n n P a u d r o f i za s z u O b e s i u u o v e g a S /. c I a n a s p (» m i n a k G o s z p o d i n u li. (inciula Itogu) u a h v a 1 u i D i k u , da bi n ;i s z li o g os c u-v a I od onoga S t r a s s n (» g a li e t ć g a z j i ni u n o ni Cholcra, k o t j c bil o 1S.'!1 leto v a n a s s e m s z e 1 i." Pravopis je magjarski, to uuiem, pa da so le besedo po mojom godu! /daj pa le po vseh kotih ! Grom v cerkev. l'rav lopa je znotraj , od zunaj kaže sled ogerskih navalov. \ridim mladino, prav šinentauo ošabno s knjigami pod pazduho v solo iti , ulovim si malega, studio-susa, pogledam v njegovo knjige. „Krščauski nauk"' hrvatski je ona, licrilo, |>odobno onomu, iz katerega smo se mi učili: riba-Piscb , iniza-Tisch, druga, tretje knjigo pa nijseni razumol in tuđi povprašal nijsein  p»t  njej,   da   bi    so   mi   mali   ne
in vsi vkup dobro poznana trojica) npili so po nemških časopisih: „Weg mit den Landesschulin upektnreu, vveg mit dem tortsehrittsfeindlieiien Lau-dessehulrath!" i. t. d. lu ravno iz te kovačniee priSel ie tuđi spis ,,zur Lehrertorthilduug in Krain", v katercin se podira vse, karse je do sedaj s te-žavo zidalo: Naj bolj v tem sestavku g. pl. 0 a-riboldi udrilia po slovenskein šolskem listu „tči-t e 1 j rt k e ni T o varš u" in po slovenske ni u č i-teljskem društvu. „Tovarsit" očita, da ne prinasa šedskih postav, da so ne potegujc za materijalno bolje stanje ljudskih učiteljev in da >ploh nič nij ne storil in čisto nič ne stori za šolstvo. rTovjirš" žc izhaja 12. leto, iu k«> bi nič drugega ne bil storil, kakor, daje učiteljem priuašal v s a-kovrstne^a blaga za do maco solo, je storil v teh Ictih mnogo. ..Tovarš" je namostoval to, kar naši učitelji nijso dobivali v izobraževalnici, t. j. kazni je učiteljem, kako se podučuje v slovenski soli po slovensko, ue pa v tujein /jeziku, kakor so se naši pripravniki do sedaj v iz-obiaževališčih vadili. „Tovarš" je budil učitelje in vnemal za domaeo pedagogjko . kakoršue naši učitelji ne dobijo (po g;. pl. Ci ar i b o 1 d i je-r ni :: Miku nikjer v tujein jeziku. Vsak narod ima svoje moči. pa tuđi svoje nninene in potrebe, tedaj je zraven poglavitue pedagogike geitnvo še posebna pedagogika, t. j. odgoja in omika vsakega poselmega naroda. Nij ga jezika na svetu, da bi se bil povzdiguil brez mož, kateri so v tem jeziku pisali in učili, iu slovenski jezik in ž njim tuđi splošna narodna omika ne bode shajala brez lastne pedagogike. Tedaj, ako bi „Tovarš" ne imel no-beue druge zasluge za domaeo solstvo . ima vsaj to, da je pisal za domaće šolstvo in ueiteljstvo, ter postavil podlogo slovenski pedagogiki. Da pa je vsak slovenski časopis težavneje kakor nemškega uredovati, vsakdo ve, ki piše po slovenski. Ncinei prepisuje jo ali kar na ravnost postav ljajo in ponatiskujcjo ćele sestavke eden za drugim ; mi Slovenci pa ee tuđi iz družili jezikov prcstavljamo, imamo s tem mnogo dela. Tedaj je vse dru^ače biti urednik slovenskoga, kakor pa nornškega časopisa, posebno pa še šolskega. Ko bi bil se uas novi .šolski veljak g. pl. (iaii-boldi že dvanajst let ukvaijal^ s spisi slovenskih pedagogičnih stvari, bi drugače govori!, kakor govori sedaj. Lahko se reče : „To ne velja nič!" a težje je kaj delati in se s t r p n o truditi,                                                    i Konce  prih.;
Iz I*tr4k. s. avgusta. |Izv. dop.j Tuđi en ukaz proti ilnliovni kom.) V St. s7 ,.S1. Naroda" dopisnik iz kočcvske&'ii okraja naznanja. kako instrukcijo je izdal Fladung glede duhovni-kov. Take instrukcije so krožile tuđi po županijab poreške školije že v nieseeu juuiji. Došla mi je kopija te instrukcije v roke, katero je razposlal župan   nekega   istrijskega   nicsta svojim srenjskim
svetovalcem   po   selih  in jo  priobeim tukaj  v pre stavi,   kajti izvirnik   je   pisan   v   edino   /veličahu
talijanšći:ii :
^Gospodu I. I. v I. Ker se je dostokrat dogodilo, da duhovniki pridige za politične agitacije rabijo. je bila vlada Nj. Veličanstva vsled i?. 71 kazenskega zakona od 2\). julija 1853 pri-inorana. pozvati vse javne oblasti, da morajo ua/.naniti sodniji. ako bi duhovniki rabili pridige za politične agitacije. Vslcd prijava inini-stt'istva za bogoeastje od 10. aprila t. 1. Št. .'i(J(Ji) pozivljam i jaz VTas, da Vi kakor srenjski sveto-valee imate vodno pred očmi S§: 58/ (>3, 6f>, 300, .JO:?, .'lO.'J, ,'J05, .'Jlfj kazenskega zakona i da javite vsaki dogodjaj, katerega bi vsled navedeuib J?Jj. sodnija preiskavati mogla. To Vam naznanim valed prijava okrajnega glavarstva od 25. maja t. 1. št. 21.'{4." Pročitavši ta ukaz, si mislim, škoda za papir, kajti duhovniki poreške škoiije glede političnoga agitiranja na javnem ]>olji so vsaj de> /daj jako malo ali bolje rečeno, ćelo nič delali. Taljanski duhovniki v mostili ne agitirajo ni v cerkvi niti ne zunaj cerkve. Duhovniki slavjan-ske narodnosti, videČi mali (V Ur.) j>lod njih truda j)iobuditi narod k zavednosti slavjanski. nijso nik-dar! agitirali, še meuj bi»do, ali mi rabili pridi^e za te stvari. Kdor biva ve?. ča-;a v Istri, vidi da je v vsakcin vcčjein selu inteli^eiu'ija ali nascljenci Talijani ali poitaljančeni rtlavjani. Ova inteligencija je i večinom bogata i od teli odvisi jadni siromaški Slavjan bodi si v niatt'iijaltH'iii bodi sj v duševncni stanji, a te^a je kriva slaba letina i neka nemarnost slavjauske^a naroda v Istri. Ovi nastiljenei m» vcčjidel i srenjski svetovalei, kateri malo razume ,,po naše". Kako dakle bodo oni nadzorovali slavjanske govore V ! Iz vse^a tcf;a se vidi. da ta ukaz ^lede poreške Školije nij bil na niestu, dakle škoda za trud  i papir.
Dubi se poboljšalo materijalno stanje Istrana, poboljšalo bi se i stanje glede zavednosti sla/jan-ske : Istra ima še malo narodnjakov, kateri bi bili pripravni položiti i žrtvovali kaj na žrtveniku domovine: a dru »i bi žrtvovali, ali oni imajo kaco v žepu. .Iako se je čuditi, da nijso istrauski Slav-jani već poitalijančeni, kakor so, tem bolje se je čuditi temu, kor šolc so večinom italijanske; v javnih uradili tiradu je se vse talijansko, (»ovorilo si; je, da nekateri rodoljubi mislijonapiaviti lahor blizo Pazina, a vse je. utihnilo. Na no^e dakle, rodoljubi, napravite tabor, vspeh neče izostati. I'o-ka/.iino i mi, da smo potomci onih, o kterih Vodnik govori:   ,.<>d   nrkdaj biva tukaj  moj  rod'1!
1% Z.IKro'lKI 11. uvj;. |lzv. dop.] Ko sem ob času veritikacij saborskih volitcv, in konstituiranja našega sabora iu prigodom dogovaran) in koinpromisov meti narodno in magjaronsko stranko v svojih dopisih v „Slov. Nar." svoji1, pr>-mislcke  o  teh dejanjih  izjavljival .   postavši  se na
staliSČe dra. Makanea, bil sem v ^Obzoru** izinir jan, da sem „žestok" (prevroče krvi), „nesmotren" (nepreinišljen). ter <la so moji pomisleki „neoprav dani". Vsled tega javnega karanja sem sklenil o naših političnih zadevah kolikor naj bolje niogočc objektivno jjoroČati, in za to tuđi denes brez vsa kega komentara in brez vsakega refleksovanja pon.eani, da je zadnje tri tedne naš sabor samo eno, pi>i in reci: eno javno seduieo imel. (Jutri bo, kakor table na oglih naznaujajo, hvala bodi bogu, spet ona!)- (!e bo naš sabor do konca av-gusta s proračunom za 1. 1872 gotov, bodemo veseli iu zadovoljni. „Obzor" in „Siidslavka" tola-žita nestrpljivo občiustvo, poudarjaje in kazaje na potežkoče naše politične situvacije. Kljubu temu kalmiranju naš svet vendar nejevoljno gundra: ,,kako za vraga, da naš sabor ništa ne radi!" Iz zastupničkih krogov čuje se sicer. da se v odbori h , zlasti v regnikoiarnej deputaciji in v odboru za zakonske osnove „neumorno radi" . ali o teli radujah svet nič ne vidi. nič ne čuje, in ravno to je , da nezadovoljstvo kakor srup naše javno tnucnje boljo in bolje prepreza. Neniško glasilo <tgerske vlade ,,Post. Llovd" je delovanjc naše re-guikolarne deputacije že obsodi) , ter na ravnost rckel, da se njen elaborat gotovo ne bo od oger-ske rognikolarne deputacije sprejel, čc je to rea, kar se o njenem delovanji čuje. Kaj je „P.I,loyd" o delovanji naše regnikolarne deputacije prav za prav čul , tegu ne pove. ražen to. da lioče haje naša regnikolarna dcjiutacija dosedanji način našega, zastopanja na vknpnem di/avnein zboru pri držati. Da bi miša rogn. deputacija to hotela, je zelo neverjetno, kajti o tem grc pri nas samo cu glas, samo ona želja: dosedanji način zastopanja naj se pmneni! in čc to tildi Magjari žele, zakaj nam ne zaupajoV 8 tem „Pest. Lloydovim" izjavljen jem zaškripnilo je prvikrat v kolu, v katerem so od konijtroinisov sem narodnjaki in magjiironi tako  veselo skupaj   raj ali.
Veliko „negodovanje", kakor se ,,Obzor" iz-razuje. obndilo je v našem narodu, zlasti v našem duhovenstvu imenovanje Legradskega župnika 'Kaljana za zagrehškega kanonika. Taljau je bil 1. 1IS48. in 1«S4(J. ravno kakor tuđi naš nadbiskup Mihalević vojniški duhoven pri puntarskih honvedih. Ko je avstrijsko-niska vojska niagjarske puntarje ukrotila, vrnil se je Mihalević nazaj na polje duš-ne paše, Taljan pa ne. On je posta! rajše svinjski m konjski kupee! Stojirv duvalizeni ga je od svinjskih i u konjskih sejmov nazaj k oltarji pri-pnljal. Mihalević je postal za svoje honvedske zasluge naš nadbiskup, ter je k<'i takšen svojega vreduega „špecija" Taljuna naj|)rej za župnika v Legradu in sedaj ćelo za svojega kanonika po slavil, kakor da ne bi imeli že na enom Vuche-tichn dosta! Najvcčje poniženje, da! naj večja kazen  za nas  je  ravno to,  da  morajo  naša dosto-
smijal. da ue znani magjarski. lleutaj te, ti fau-talini se v sredi Nemcev pa več uče nego jaz nckdaj , ko mi je učitelj — liog mu daj nebesa, mrtev je že! — toliko skrbjo ul)ijal samo neinš-čino v glavo! Ali hvala liogu, moj veleum je rešen, tantalin ali fkakor se v svojem uarečji imenuje) ,,junak" ue lomi nemščiue bolje nego jaz v njegovih letib; hrvašeina, ta j>a mu teče ali kle-peče ! — „Stoj, stoj, mali! C.dje je škola?" (irem ž njim. Lej) hram. Dvc lepi , prostorni sobi in polni prav snažnih, lepih dečakov in deklic. l.ei-telja, prav prijazna moža, mi pravita, da se deea prav pridno uče, da jih je nad :J00. da se v dveh razredih podueujejo. Tožita mi nadalje, tla imata za 8v«)j trud prav pičlo i>lačo „tout coniine chez nousu  — Quena dii odere, pacdagogum fecere!
Sola se začne; jaz idem k župniku. Velik pes me na dvoru sprejine, zhojim se njegovih lepih helih, oštrih zob, in reteriram ! Veudar, j)iev-darjam : da bi me pes v beg pognal, tega pa vendar ue pustim ! Kaj pa bodo Uusi rekli, ako jim bode Andrassy take bojovnike uasproti postavili Junaška kri v mojih žilah zavre, pogumno trkueni ob sabljo, ki mi je   opasana   okolo   hrabrih   ledij
in moško  korakam mimo psa,   katoiega poginu  je padal  kolikor je moj vzrastel,   skozi  vrata  v žup-niško  hišo.  kjer prečoj  pri  vratili  župnika sivolaš-ćeka uajdem.    l'ovein  čestitljivemu možu svojo iz-vedavost in ga prosim poduka   o tem slovanskem otoku v   sredi Ncmštva.     Prav   piijazno   me   um?. sprejtne in mi povc,   da  vas „Parndoif4  broji  kakili  3UO0 Hrvatov, in  kakili 200 Nemcev, kateri so večjidel  Judje.     (iovor med   picbivalci   je  skoz  in skoz  hivatski, akoprem    većinsi   i    neniški    i m:»g-jarski govoriti ve.    Obleka   j(^,   pravi    žimnik,   že od  nckdaj ista.    Jaz (pisatelj,) scun  v nj.-j spoznal slovenske    irhanice,   hrvatske   š<;šir<s   jiri   moških-ženske so enako oblečene,  kot.  Hrvatico   v  trojed-nej   kraljevini.    Ljud je,  kakor sem ga videl, zdrav, čil,  srednje  visokosti.     Brk   ne  najde.4  za boga pr nobenem, vse je   obrito    kar   bi kosmatulje   v lic kazalo.     Župnik pripoveduje nadalje;,  daje ševe« takih   vaši   |)ieostalo    od   germanizacije.     Nabroji Jih   je  veliko  in kar bi  sploh  bilo  Hrvatov v  «k<» iijah (jjur (ltaab) iu Subotica (Steinamanger), šte vilo 50—00 tisoc je   neprevečno.     Ali vse   raztro šeno je med Nenici in Majurjari,   a   vendar,   pravi je  starček, iu z nogo loputuil ob tla,   vaši, kako
„Novo selo", so tako trdno, radikalno hrvatske, da bode bogme še dosti vode v l^ajti poteklo, predno propadejo v gnc»j za magjarsko ali neniško polje. Od slej so starčeve obrazne crte zatem-nele in britke« so ine ganili spomini zgodovine iz ust, belolasega duhovna, ki se skopčajo v Jcn-kovo :
„Krto nuk zemlja «rol»o krije, Kelti junuci doinučije. Mirno »mrlno »panje1* sp«!u
Hazstati sem se moral z duhovnom ; za spo-min mi je dal dve HOD strani debeli knjigi „življenja svetnikov", katero delo je on hjuii v hrvat-skein narečji spisal, na dan dal, in pri tem pod-v/.etji mnogo izgube imel. Ima še dosti eksem-plare>v one knjige in ako bi jih kdo želei, naj piše gosdodu Siinonu Mcišiću, župniku v Parn-dort'u (Staatsbahn.) Že zarad zanimljivosti jezika, ki se je kljubu germaniziranju in magjariziranju lep in čiat olnanil, ki toliko na naše narečje sj>o-minja, da bi človek rckcl, to nijso llrvatje nego Slovenci, bilo bi vclcbrezsebično, lepo, ak(» bi llrvatje in Slovenci pokupili ono knjigo, kar bi piilctncga svećenika ne samo jako veselih*, nego ga tuđi osposobilo, tretji del svoje knjige tiskati dati.                                                                ćv—a.
janstvena mosta služiti kot nagrada bivšim map-jarskim honvcdom. Ali je tndi to sad naše popustljivosti in naših komnromisov! In Magjari se še čudijo, daje naša krv tako crna, in naše javno ninenje proti njim tako  jiikro !   Cudijo se? !
Volitve zastopnikov za cerkveno-narodni zbor Srbov ogerske krouc v Karloveih so se skor v vseii naših pravoslavnih eerkvenih občinah skoz povoljno izvršile. Izbrali so se sami narodnjaki, kar se politike, in sami liberalci, kar se veroza-kona tiče.
IjR ■•r&tjs1«11 11. avg. 11/v. dop.] Kakor som vani pred pptimi dne. vi kratko poročil, našli smo na Češkem novela izdnjalea (Tu omenjeni dopis nij bil priobčcn. ker nijsmo hoteli o toj žalostili stvari prej govoriti predao Cehi sami. Ur.) Češki pisatelj in mučenik 1. 1S4S, Karei Sabina, govornik po ta-horih in narodnih slavnostih — je bil izdajalee svojega narodu! liil je dolgo let v skrivni zvezi s policijo, in še le zdaj so češki rodoljubi, pos-lanca Urcgr in Sladkovskv. dobili dokaze za to izdajo v roke. Pokazalo se. je, da je vse dne glasovito pravdo zarad ..veleizdaje" Sabirni pro-uzročil. Tako pravdo zarad petard itd., nedavno pa je imcnoval policiji nekaterc ognjene mladeniče. rekoč. ila liote namestnika Kollc.rja usmrtiti. <"ir dega je storjeno veo ko dosti in nij mu ostalo drugoga, izdajaleu, ko popustiti sveta tla domovine. Sabina je bil že od nekilaj čuden človek. Neza-konsk sin nekoga nemškega plemenitnša, imel je nekaj demoničnega v sebi. Prijateljev nij imel nikdar. In se oni, kateri so ga zavoljo njegovoga talenta rabili, nijso mu zaupali. Zdaj se 1c so ga spoznati, pozno, vendar. Navczal je eulo in Šel  v Nemčijo.    ..Narodni  listv"  pišejo o  njem :
,.Vprašan,   zakaj je take  zločine doprinašal, izgovarjai   se  je s svojo siromašnosfjo.     S to  pri-čino  so ga začeli izgovarjati preocj ustavaški listi praški  in  dunsijski in so dolžili vsa naša društva, da so pustila tako   visoko zasluženoga pisutelja v silo  pasti   in  da so  ga dognala k obupuemu skoku v  naročje  policije.     Izgovor   „siromašnosti"  bil   je Sabini    osobno   na   dobn«   obrnen.    Ali   Sabinovo policijsko    (lelovanje   spada   nazaj  v  prve začetke liachovegii absolutizina,   ko   še nobonc češke narodne   stranke v sodanjem   smislu   nij   bilo in  za drugo:    Sabina jo uži val  med vsemi češki ini  piša-telji   najizdatnojše   podpore.    In   to   bi   bila   lepa argumentacija,   da bi  vsak  češki pisatcl j, ki je v stiskanili  razmerah  češkoga  pisemstva j  'd  Haoho-vini  absolu'izmom siromaštvo   trpel, moral   postati špieelj.     Ne kaj   od  Sabinovcga   siromaštva je za-krivila    tedanja   politika   sedanjih  ustavakov.    naj torej  prijazno oni to  na svoj račun /apišejo ; toda imeli   sm.»   znamenite   pisatelje   še v večjem sirc»-maštvu ,   kakoršuo je tr])cl Sabina, špioelj  pa  no-beden  nij  postal.     K temu zločinu   je treba nekaj drugoga nego siromaštva.   S čem  pa bi kdo botel opravičiti  Sabinovo   policijsko    službo  ves   čas   po lelu   1S«H),   v   katercin   zares    nij   moral skromiHi životi?    Pa zraven  duševnoga poguma Sabinovega k   takemu    rokodelstvu vidimo   v  celej    stvari    šc neko .stranko,   katero   se eden  ustavaški list  (Ta-gesbote aus   lioelimenj   praški   sam  jako očividm srannijc.     Na kaki nravui podlagi, pravi ,,Tugos bole",   počiva politična uprava države, kakšna ji varnost državljunov,  kjer se taka izdaja politični' ne samo  izpodbuja   nego   z   gotovinu denarji  pla čuje?     Kdo   je   tu    voč    kriv?     To    premišljujte ustavoverni  državljani.     Sabina   je   dola!   za   vas nlužil  vaši politiki,  vzemite si ga in delujte ž  njin proti    nam   dalje..     Mi   smo ga vrgli ven iz zvezi českega  naroda!"
Do leta IMS je Sabinov značaj čist. \ onom revoluoijonuruom lotu je prouzročil si dolg< ječo. Ko priđe zopet i/, zapora, začele so s mnogo roči govoriti in leta 187O ga je dunajsk ,,Yatorl." naravnost izdajstva domovine dolžil al dokazov nij imel iu urednik je bil ohsojeu. „Nai Listy" posebno so Sabina zagovarjali tedaj z vs gorečnostjo, dokler so ga sedaj sami spoznali kt najgrši izvržek..
Politični razgled.
Potovanje našega cesarja vOlomne so ustavovorni listi sebi v prid tolmačiti skušali rekoč, da grc eesar na Moravsko ?,ustavo utrjevat". Ali s tem tolmačenjem so inieli gospodje ustavo-verci vidno nesrećo. Pred cesarjevim odpotova-njeni so že rckali, da je olomuški nadškof eesarju svoj grad za stanovanje ponudil, eesar pa da je ponudbo „levdalno - ultramontauskcga*' nadškot'a odbil — in glejte, eesar je naenkrat v nadškofovi palači stanoval. .,V Prostejov pojde oesar*', usta-voverei. tamošnje neukročljivc ("eho krotit. In ee-sar — nij sol v Prostejov, nego organ „kardinala in praškoga nadškofa kneza Soh\var/.euborga ,,('eb", ki je liiliko dobro podučen, poroča, da je eesar na svojom potovanju v Olomuc mnogo simpatij češkim stvarem skazoval. Splob pravi ,,('oh", se. pozornost dvorskih krogov zopet na češke stvari obraća in smetuo biti pripravljeni na itnenitne promeiube.
V onom zadnjih listov išt. IH.) smo sezna-nili svoje bralce z volilnim gibanjem pri ogerskib Srbili. Zadnji broj nam došle „Zastave*' prinaša pod naslovom „ministar korteš" na colu lista ma-gjarsk original iu srbsko prestavo skrivnega pisma, ki ga je miuister Pauler sam pisal nekatorim reak-cijonarnim srbskim duhovnikom, priporočevajc jim. naj gledajo, da se v cerkveno-narodni zbor volijo „lojalni"' (t. j. Magjarom pokorni) možje, sieer ue bode vspešno delal. Ker so narodnjaki tako zma-gali, da imajo /e dve trotjini glsisov, sodi ,,Znst.". da bode po onih besedah ministra zbor razpuščcn.
Z ruskim carjem priđe v licrlin tud! carević nastednik. — Berlinski otieijozni listi odločuo odbijsijo poročil«* magjarskib novin, katero so trdile. da je Andraši povabil ruskoga carja. — Da sta zadnje dni dva avsttijska regimenta dobila imeni po ruskih dvornih velikaših — tuđi to se smatra kot novo ,,prijateljstvo" med llusijo in Avstrijo.
Vidi se, da Prus i ja že pada z visočine, na katero je prijilezala. Na bojncin polji hitro skovano nemško edinstvo so zdaj v miru nečo razvijati, temučv Draždanili, Darmštatu in \ Monakovcm sprovidajo dvori in ljudstvo, da Prus smatra, druge, južnonotnške brate za podložnike. To jih ne veseli in več znamenj se prikazuje, ki so neprijateljskoga značaja proti Prusiji. Pruski olicijozni časopisi no tedaj dobili nalog, razgrajati proti „separatistom." Ker ho zadnjič bavarski kralj nij prišel poklonit eesarju Villiolmu, kateri je na l>a-varskem bil, zmorjajo ga pruske novino, da je oduren (.,meiist"lieusi'lieir'1: haksonsko kraljevsko rodovino pa oatevajo zarad ultrainoutanskcga mišljenja. Tako vidimo, da se v državi „bogubojeć-nosti in dobre šege" žo radikalno podira dina-stičen čut.
\h\7A\v sivnri.
*   (Sboil   j h go si o v a u s k i h   književni-
kov,)   ki bi  bil  imel biti,   1T).  t. tn.  v Osjeku, je
zarad predstojeće bolgradsko svečanosti  o d 1 o ž o n
s            * (Dr.   Kazlag) je pisal predsedniku dunaj
l   skega društva ..Slovenije"   sledečc   pismo,    katen
. je po neugodni naključbi še le to dni  prišlo  v  rokt
omcnjonoinu predsedniku:  „Čestiti gospod !  Ilazvo
solili sto ine sieer z imenovanjem za častnega udt
j   slavnoga akadomičnoga   društva   „Slovenije4',  ven
»   dar si tega  odlikovanja   nisem  zaslu/it.     Jaz  bon
tuđi  za naprej   vodno  liodil  kot  rodoljub  stare  ko
I   ronino   ravno pot   ne   glede   no na desno,    no n;
>   levo  iu    neodvison    na   vzgor in na   vzdol  in aki
R   boce to isto storiti nadoja boljše slovenske prišlosti
i   mladina   naša nepokvarjena,   drže se načela: „1
li   droit piimo la foree"   si bode naš   narod   pribori
.    s  pravimi  sredstvi   uma in srca   častnejšo  siojm.ji
0   kakor jo žalibog sedaj med narodi zavzima.
it            Ljubljana, 2»i. julija.
Vas udani rojak Dr.  Kazlag.
*   (Za   kranjske   ljudske učitelje,) ki skrbno goje slovenščino  in  sadjciejo, je rajni  Me-telko  ustanovil  *« denarnih daril,   katera lotos  zna-šajo  vsako po 42 gld.  Za teb «5  daril je razpisan konkurs do  10.  septembra t.  1.,   do tedaj  naj  učitelji  pri  svojih  nkrajnib   šolskih  svetih   prošnji: za ona darila vlože.
*  (Samomor.)   Na   goiiškem   kolodvoru  so našli v vlaku   mrtvega   človeka ,   ki se je po poti iz  Italije  se samokresom  usmrtil.
*   ((Joriska   grof i ja)    šteje   vseh   župauij skupaj   1;j2 in  sieer 0f> slovenskih,  'M>  italijanskih in mesto goriško.  Slovensko županije obscgajo vse skuj)aj  207  davkovskib   občin,    italijanske   60   in mesto  goriško f>.                                         "Soča".
*  (Kolera)   je  prišla   čroz   vas Lipovčak v zagrcbškeni  kotaru na Hrvatskom.
*   (Avstrijski   notar ji)    bodo   imeli  20., 21.  in 22. septembra zbor  v   Pragi
*   (N e s r e č a.) V jionedeljek zjutraj ko je dc-lavec.   šo le  1(1 lot   st.u-,    hotel  kolosa solkanske žage  namazati,   vjame  ga eno  kolo  za srajčni  ro-kiiv. tor ga   potegne za soboj  in   nosročneža tako la/inesari,    da jo   v  istom   trenotku dušo   izdihuil. (.Iii'liuio so,  da se ]i:i tacih opravili!« /aga ne vstavi poproj, in da. so sploli delo pri  parostrojih nesku-šonim ndadeuio.orn  prip'išča.                      „Sooa".
*   (Dunaj   i n   Srbija.) Dunajsko občinsko svetovalstvo je sklonilo v uljudnom   pismu z izgovorom, da je Dunaj  od llcigrada prcveč oddaljen, opravičiti. dn  t-lavno mesto Avstiijc |)ii svečanosti |>roglašonja   polnoletnosti   kneza   Milana   ne bodo zastopano.
■: iTo 1 i e d el sk o in i n d u s t, r i j cl n o raz-stiiv«) naineiava na|)iaviti v Kra^ujevcu srbsko društvo za jjnljedolstvo.
*  (U oj a n s k a   č i t a 1 n i o a)   napravi    1H.   t. m.  besedo:  dramatični  odsek   bo prcdstavljal igro „llavni pot naj l>oljši pot" začotok  ob 7. uri točno.     K  toj  veselici vabi vse častite ude, noudjo
| povabljeni z listko jtlačajo vstopnino.        Odbor.
\           * (Konj  je na K u sk eni) 2()niilijonov. To-
roj jirido na 100 ljudi v Iiusiji 25 konj, v Avstriji na 100 ljudi 1!', v Nomčiji 18. — Vojni minister v Rusiji je določil, da mora ruska vojska v vojnem času imeti 4(M).0CK) konj.
:t: („Nečem, da se pred mano laži",) so glasi ukaz japanskoga eesarja, s katerim je odpravljcna navada, pred vlndarjem se na tla vroci.
:|: (Avstrijske trgovsko akademije.) Direktor dunajske trgovske akade«nijo pl. C/.edik jo oglodoval trgovski akademiji v Pragi in (Jradc.u in trgovske učilniee v Dia/danih. Lipsku, Chein-nici, CJcri, Frankfurtu ob Majnu , Nilrnborgu in Miinclienu in je našel, da so avs*rijsko trgovske akademijo boljše nogo podobno ueilnico v Nomčiji. Na neavstrijskih trgovskih šolali učć n. ]»r. trgovsko in monjiško pravo učitelji knjigovodstva, cnako se godi z naravoslovskimi uki, kar ima za nasledek slabše izobraževanjo učeneov, ki ne do-bivajo  strokovnjaškega  poduka v  onih strokali.
lB€»Nlillt4».
lioršt v Istri S. uvgusta. Vsakega po-štonoga in pravičnoga človeka mora boloti, čc je po krivom obdol/.en. V taka dolžonja štojem tuđi nercsuioe v dopisu ,,Novie" br. ,'»2. iz lioljunoa, ktere se od vsega ljud.-tva meni pripisujojo. Po-vejte tedaj draga „Novice", čo irmite pogum , da sem jaz oče tistemu lažnjivomu dopisu! Neveni kako bi mogel jaz kaj takega pisati , kar se le sirovomu lažnjivcu, ne pa poštenomu učitelju pripisati more. V omenjenem dopisu se ne najdo pikico istine. Kdo moro reci, da so trte samo v Bolju noti bolane? Nišo ravno tako tuđi v Horštu, Dolini in RicinanjihV Kdo more reci, da Holjun-čani nišo žvopljali kakor drugi? Kdo more roči da poštar bodi tiče lovit? Ne vem! mogoče, da vidi to samo lažnjivi dopisnik. Kdo more re6i, da je pogodba, katero je naredil učitelj v, občiuo o   plačnih   zadevah   privatna?    Ja& znam,   da jo
pogodba potrjena od c. kr. okr. solskega sveta. Kdo more soditi £. Likarja, da nema zmožnosti za solo? Jaz tega Se nisem opazil, akoravno z nienoj kakor z najhližnjim tovaršem največ obči in le malo dnevov preteče, da se ne vidiva. Po mojem prepričanji je lažnjivi dopisnik manj zmo-žen zvrševati uvoj posel, kakor g. Likar pođuče-vati solsko mladino. kdo more reci, da so sole v Borstu, Dolini in v liicrnanjili dobro vredjene V Le   oni   dopisnik sam.    .laz   pa   kakor   zastopnik
učiteljev v krajn. sol. svetu pravim, da nemamo, žalibože, v celem našem okraju nobene slovenske dole, katera bi bila popolnoma vredjena , najmanj pa tista, v katerej se je lažnjivi dopis koval. Jaz bi dopisniku svetoval, pometati pred Hvojim — in koristno bi mu bilo se spomniti na tišti močeu zid, ki trdo stoji med njim in  —  kruhom.
Željno pričakujem   viditi   obraz lažnjive^a dopisnika.
F. Sijanec, učitelj.
Rorzni koniptoar in inenjavnica
dunajske komisijonske banke
Schotleiiring- IH*
prejema vse   kakor   koli imenovane iMlllklie.   lll^lljllfck«*. in l»c»rziMk   |»OMl4k.
Naročila na tukajsnjem trgu in iz provincije se jako naglo, rceluo in promptno izvrsujojo in se vrednontni papirji iu valute po borznem komptoam kupljene z ob/Jrom na vsakokratno stanje de-namega trga pod najbolj  cenimi pogoji obdeljujejo.
Poslovne prostornoKti so vsak dan od i), ure zjutraj do (>. ure zvečer brez prenehanja občinatvu odprte.
(i a i — H)
Za grasčino Kiss-Tabor
v gornjem Zagorji na Hrvatskem blizu Slatine se išče gospodarski uradnik (ekonom). On mora neoženjen biti, imeti teoretično in praktično znanje, biti zmožen slovanskega jezika v govoru in pismu. Služba se lahko precej nastopi. Več se izve pri lastniku tam. (Posta rogatec, Kiss-Tabor. (150—1)
l'o sprfč^valu gospoda profesorja Oppolzorja, rektor magnif. in profesor na c. k. kl ini k. i na Dunaji je
anatherinova iistna vođa
od dr. J. (i. l'opp-a. c. k. dvomega zdravnik.t za zobe, na Dunaji, mosto, RogncrgaHnc Nn». 2, cd<>n najholjčih  pomočkov  za
oHi"fiiijoiijc?  zob
in 80 od njoga, kakor od muo^oštevilnih drugih zdravnikov,  za
zobne  in  nstne  holezni
goHtokrat naroča.
Cena goldinarjev   1.40 a.  v. staklenica.
W»T.   J.   «-.   Popp->
vegetabiličen prah za zobe.
Ta očisti zobe tako, da se po vsakodnevni rabi ne Kamo navadno tako sitni Kobni kainon od-pravi, teinvoć tuđi glazura zob vc<Ino bolj bela in nežna postaja.
Cena za škatljo ♦»:; kr. a. v.
Zal og«>:
v Mariboru v liankalarjevi lokarniri, pri g. A. W. Koniga, l«'k. Marija pomoćnica, pri g. K. Kollctnigii in v Tauchinann-ovi bukvarnici; vdilji pri ('risporju in v liautnbachovi Ir-karni; v neinškem Landn-borgn pri A. l>. MUlIerju, lekarju; v UlVichon-lieriju pri F. pl. Foldliachu. Ick.; / Konjicahpri ('. Kisclmrju, lek.; Leibuifz, lek. vdove Krot/jg; lij uf om rr u lt>k. F. IVsaiak; Mu rok Ick. I,, pl. StiMiibi'ig; v Ptujuli'k. K. lioithainnnT; Kadgoni lck. F. K<;liul/, in .1. Wt'it/.iti£cvr; v Hrcžciih J.Suhni-dcraphitH«li; Kogatcc lrk. Krispcr; v Kislivodt vlckarui; Štainz V. TimoiiHi-bok. lck.; Sl.Histrci J. DuMiea, U>k.; Slov. (iraiicu •!. Kaligarič; l*od-čotrtok Vasulik Ick. Varaž<linu A. Ilaltor, lck. Di'pcris h'kar v Ipavi.                               t.r)—i)
Izvenredno koristna
Sreča in blagoslov pri Cohnu.
Velika od vis. deželne vlade garantirana de-narna loterija v zneskn nad
linilijoii H2OOOO tolarjer.
,               Ta koristna denarna loterija je takrat
zopet z dobitki jako pomenljivo pomnožena, ona ima samo 5H.000 sreček, in bodo v malih meseeih v f> oddelkih sledeči dobitki gotovo dobljeni, namreč: nov velik glaven dobitek event. 120.1)00 tolarjev, specijelno tolarjev HO.000,40.000, 25.000, 20.000,15.000,12.000, 2krat 10.000, 3krat 8000, lkrat 6000, 3krat 5000, 12krat 4000, lkrat 3000, 34krat 2000, 3krat 1500, 154krat 1000, b'krat 500, 310krat 400, 16krat 300, 430krat 2(X), 57Ukrat 100, Tokrat 60, 50 krat 50, 20,500krat 47, 725Okrat 40, 31, 22 & 12 tolarjev.
V/digovanj«'  dohitkov  drugega od-
I9tega in 20tega avgusta t I.
iloločeno. Zanj velja reuovacija za celo originalno srećko samo lO'/i gl. — kr. a. v. polovično „        „     samo  5     „ 25 „ „   „ četrtno     „         „     samo  2     „ 70 „ „   „
i u pošiljani te originalno srečke z državnim grbom ne   od   prepovedanih  proines ali  privatnih loteriji za frankiranu poslan znesek, v bankovcih tuđi v najdalja«' kraje Čestitim naročevalcein precej. I radni vzdlK»lveni list in
razpošiljanje dobijenih denarjev
se   zgodi  precej po vzdigatvi  vsakemu udoležencu
promp^o in zamolčano. Moj posel je. kakor znano, najstarsi in najsrečnejši, kajti pri meni udele-ženi so že najvišje glavne dobitke v znesku tolarjev 100.000, 60.000, 50.000, gostokrat 40.000, 20.000, prav mnogokrat 12.000 tolarjev, 10.000 tolarjev itd. itd., in zadnjic pri v mesecu maju 1.1. izvršenih vzdigatvab vkupni znesek nad 80.000 tolarjev vsled uradnih vzdi-gatvenih listov pri meni dobili.
liiiz. Saiiis* €ohn
in Hamburg,
Ilaiipt-Comptolr. Bank-nnd Wechselgescbaft.
(I4i>—3)
Služba občinskega tajnika
v !*4>Yllil'i (Lichtenwald) z letno plačo 500 g. ali pa 450 gl. in stanovanjem se ima namestiti
Prosilci   za  to  službo  naj  svoje  prošnje, katerili se ima sposobnost za obeinsko uradovanj in popolno znanje slovenskega jezika g o v o r u in p i s m u dokazati, do 31. avgusta 187 pri tem županstvu vlože.
dne 6. avgusta 1872. (149—2)                         Anton Cvenkel, župan.
! %4*lt iMt UvUl!
Pravi  prostor  najboljšo  ure  najcciieje  kupovati,   je fovoriilc*a  za   lire   FIIjII^A   FIMIJUJtlA
Hothenthurnistrasst', A^r. U, (jegotiibc.r dar Wollzeile na Dunaji.
Vse   ure,   na   sekundo   rt'iruliraiu',   se   prndajajo   a           Samo   40   ali   48   (lld    Z1(ll(' "n' Ul konju-z aiunutnti           Take, ki si> vnak  mesee navijajo   ^ld.  -S. :]{), ;\'j.
fll<ltno KilrailcU"-                                   Samo   60 ali 70 a d   ^7\^n™^.vr'111"         u- ™ ]-—i,, «1,1. 10  if,,jj».
Samo 17 ali 18 nkl i"ilv Hinfieik.nir«ano v o^nji po.          oamo   ou an  /u gm.                                                     U,.o /;i kavanu- ^ui. ir.. -2... .m».
"     '  /l:n'ruiL     .sri'lti'tni     kronomt'lrska             Comn    *7R    ckl'i    IflH    nlrl     /lati    ri-iin>nt<i.uri    /.a     ^osnoilr                                t-   i-i          1   1           ■                                      l
ura/, ilvi.jiiiui plaii-i-ui. i.r.-liiK. .iiusiiliriiiiii, a vt'rUico           3amu    JO   a"   IUU   sJ111'   /.   rl^pnitniini    vi-riZit-iuiii    /.a                            V P U'3    flP flV111P3    73   TinTlV/lVKP
i/  tahm/lut.i   in  inr.iuliuiu.in  vrnl.                                                                      „|(„|„  Vrvn                                                                                                                           VClltCl    UClU V llibCl    LU.    \}\)\l[(l\ hV.
Samo 14 ali 17 gld. \>™n '^^^"l^l'?™"\»         Samo 70, 80, 100 gld. KaS'SLr *°H1""W> *                 . s««"' '"'■■  ^•««"krat  dra^i   rodoviiiski  «,,..-
U:-ist;thiiiiii M<kli /. vt-riiiro in ini-<lal|uiiom v t.ikti.                 Camn   Qfl   nii   I9fl   nld     I«'1 * 'Ivojnim   pluic'cni.                          lilinkl,   so   popravljajti   iu    nareJMJ"   tako,    kakor  l)i
SamO    19   ali   20   niti   s'<>'i-"i   nimnt.mn.   l.n>z   klj-ii-a           OttlllU    OU   etil   l^U   yiu.                       -                                            bi]o    iM)V(1       (,(,1|(l    /;i    p„|)r.lvkl.    s    f,lt.tlu,  ^„a,,,.,,,,
v „„irtn-ji,,,, ,"..,.i-,r.!1tXi'UllllJ<1< •krlHlHlnl1111 "'^11          Samo 200 ali 400 gld. lxtXZoX^nmmU>"1          «I(I- vt» M- :> ll<> 10 -1'1
Samo 8 ali 10 gld. ^h{^''^t^^r^^Z        Sn'ltnu' llnir vorižir" -M- 2f)0' :;- 4- r>< {'K 7' 10 <l°               E«ll«a ili Killlltt zalofi'a
m;^;:^,';;!;^!::"^^:;-!^1"11 ti>kt)l"in iilHiiiiiiiliB           zianfini« ™\x™ Ki.t. «, -jo, **, a«, a:.. 40. r,o.           !*«>■ -y-^^ •**• <><* *:. ^ *~ #^».«*..**-#«
SaiTIO    !4   ali   18   nld   Vluv "»»tl'-ikH n-inomoarsUa ura                    (U),   7O. 80.  '.»(>.   100.                                                                                                   •'   #>«»•#/«#»•#.
.   ...          ,   .    ", ':' IM-i'i«:;-  •>•' "'iliru uji.|in<irii.-i-             li,,,!:!,.;   .,  i,ril 7   ,rl,l                                                                                           V»l«*«l iioNt'ltiH'tfH  iniriioVHlijii dvonia
m-a  k.tlilM-a n Uii>lii)iiiin strU <m>. kuli-s fin  i/,  iikla                JillllllLl   /,   Hrt)   *   gUl.                                 ...             .         .    ■.                   .,„1,.     .   ;,   v,    \"   I    I-....1:;        Vil-i    v\\ ■     li-ili     \'isnl-.i^t i
v  prav.-,,.,   .-Istnu   kIiiui :    t,- un;  Iiiiii).!    |.r„li -Irn^in,               Ul'O   »a  11.1   St.'Uo   8   nodubo,   2.   3   m   4   kose   iSra|oČ".               /:i la^.ll.l i   N).   \rl.  kl«al.|li-.i'  \ Ikl'".]«.   ki.ll|.   >lsok..».U
|irc<tnoi<t.   ila  s.-  .laje   brez   kl.iu.a   n'aviti;   k   tukiin                          (r|,l   7<>   HO   5»O                                                                                              liinica    \\ ak'skctfa   iu    vojvode   Kiliuldir^skc^a,    Nj.
nni.n ti.iiii vsak vaii/.ic.. i/, talmi/.lata z m^luljoiiom               n     » trlM1(.MUi>*lW'in   ->   '1 in A koso iirriiouo    irld  80                Vi:l. .Suliana in  Nj. Vcl.  kralja  l'nrtu^alskc^a.
iti savani ilnitu   Ilst4iui  v.aHtonj.                                                                 ur              i'|H*tlKtMjcin,  ^,   O   IU * Ktisu i^rajiiuL,    giu. o\j,                                                           .<                          .i                   <->             a
Samo 12 aid lllil v »»»"»^'»m*« <iv»jnim |ii:tM"«in.««-                   toit. i:»o.                                                                                                       PimiHMtii   liarorilil
,   "        v|"?'  »knkulrn...   krlstiilniiiil   M.-UII   In           Itfraliiici'. 2. 4. »i.  H  kosov itfrjijoč«,   f?ld. 1», 35, 55, 75.                         ^           I  IhllUHtl     ILlUHIIil
niUlovim  kolcnj.-iii,   r.  vi-nil.-*. i/.   |(rav,.Kii lalmi/.lata.             AU.m.i   /-i   ftitiKT-lfli •   / imi/iko "Id   «   10   12 lio cl   15             H('   2a   POStni     pOVZCtek    ali    poslati   Zliesek    V   li \   mali
m,,.uljo..oi...   uljast,,.,   iok...n in ffur»..ill.,.m  IIhIo...            AU)iinrij^ tot,,j,iah|.    /. imu.ko „IU. », IO,       UO fcl. l.i.            ^^,    ^,^   imsi»|mn  ^,.,,   S|.   ,„,,.   ,„.,.  in   V).r|.in,  po(l
Samo   28   do   34   qld.    ">■'•»'"».'  .M.I.nH.-r.-mont.mr.k«            Smo'dkannn'-  7. inu/.iko  IH 'f-id.   " '                                             110v/.rtkuni    na    i/.liir    pošiljaju   in  /.a   i.a/.a.j  p.^lain^
f          umi,  ki mi- da   brrz   kl)iifii »ia-                ^.      .   .                      ..        . -      ,,                                                                                dt'irir   vračuic
% ili    /.  v.ri/.i.,,  i/.   lalmizliUH  in  iii.-.liill.iriuili   \rvA.                        SlValllHV   /.   llUl/.lku    lii   tfld.                                                                                    "'ll    M-^'I.P-
'      Samo   15   ali   20  ald    '":lv Slllllllil   »»''Tna   um. s                   Ure s trepetikcljem lastnega izdelka s 5letno                                28*3 < >'•"' »!»»«' tovortucc nu vi-tlno m/.jc ko
i                                                   o    '   krisiitluiin Nti-kluin, cli-Kiiiitiiti                                                      garancijo:                                                      nuvsoil   iiajiii/.ii-   in  stojimo   vodno  h svnjiini   i/.dt'lki
Samol^is1 'la'nld""'-- »a ».»„o U .rnb» . krl-          Tak.-,  ki  sr  vhuIc dan „avUiij..-^  10    11    ia                  i,:i  vrhiiiuMi čf'l?a.
I      5dmo   1^.   !O,   1»   gta.   SI.llnimi1:stl.k,i,minijtlt()rili for.          Tak<', ki  s,-   v.sak   H. dan   navijajo   gld.   1«,  17. 1S.                     \nl. ki nov«-  namcid z.-lr,
|                        ui:M. iireliiKi v .iifiiji jiuz!nt't!im z verlžicit zuukulo vrtitu                     ]<(    -j<),   "J'J.                                                                                                  VmI,   ki   staic   za   nove   /a int'lljati    Želi',
SamO   16    18    20   ald    i-t.. *.««»!,,!,.. i.l»a.^m in v«-            Tak... ki »V vsak 8. dan navijaji) in vsak,- ,,,.1  uro                         VhI.  ki slali.' /a   dohn-   /.anunjati   Žele,   8<»
Ocimu   IO.   IO.   ^u   yiU.   rj/lti)i /u (-|k((|(i ».rutn                                    hijrjo «ld.  .'«), :»:», :ia                                                              pro.-ein. naj  si- na to  firmo ulinnjo.
I      SamO   22. 25.30   gld.  7lllllt »'■«i.''.»k««P«.'h krUtlllllim            Tak.',  kf ho vsak S. dan navijajo,   vsako   eetrt ure                        JCS."  Staro   zlato   iu Hi<«bro,    ilržavni papirji.
vril!lli                        "   ^1«11*101"   '»  v.Tijtic.i   »u  »kolo                    hijrjo in  um ponavljajo ^ld.  4H, :'j(), iV).                          .se  za  najvišjc cciic iiaincut«! plačila jcmljojo.
I                                                                     Tovornica  za ure  F. Froiniii-u Rothenthurmstras.se 0,  Iliinaj.
^^C    I*wit si4>B*Ui*St9*4>»šl  ,v#* Mlmđ1fi  ! V   nujaovcjšeiii   ćnsu   naznaujajo   trgovci  /.  i^-riičiinii in ha/.arji,   ki  si iinc tov<»rnirarji ur ]>ri-
I                  sv(»j»il'i°  »»  ct-^°  sv^i»lii ua-  svitl(» dajeji),  popolninn navadne mv Ure/, vredunsti za  aii^U'.ško.   Mno»v  |»rito/he. katove  naru  <>   tein  do'iajajo.
nam tlajcjo povod svariti pred tem sleparstvom in  p.  t.  obi'in^tvo varovati  škode.                                                                                             {'M\~~22)
l/.<tiuolj  in odgovorni ureduik Martin Jcluvšek.
Tiskar: i>\ Skaxa iu druph.