Posamezni izvod 1.30 šil.. mesečna naročnina 5 Šilingov.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telelon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba zo.j.Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenlurt 2, Postfach 124
Letnik XI.
Celovec, petek, 16. marec 1956
Štev. 11 (725)
Anglija z nasiljem zapravlja svoj ugled
Ko so bili koncem zadnjega tedna prekinjeni razgovori za ureditev vpraš'n»a otoka Cipra, ne da bi pri 'em dosegli kakršen, koli sporazum, so sie predstavniki angleške kolonialne politike zatekli k sredstvom, ki Angliji n njenemu položaju v sve*u nikakor ne morejo biti v čast. Angleški vojaki so namreč nepričakovano are irali voditelja c p^skega gi-bania za združitev Cipra z Grčijo, nadškofa Makariosa. ki ori podajanjih ni hotel sprejeti angleškh predlogov, ter ga skupno s tremi nadaljnjimi aretiranci odvedli z otoka. Šele pozneje je angleški guverner Harding sporočil, da so bili are-t’rani vodi elji progrškega gibanja pregnani s Cipra in da so na poti na Sev-chellske otoke v Indijskem oceanu, kjer bodo internirani.
Ta korak angleških zasedbenih obbsti je povzročil vel ko presenečenje v svetovni javnosti, na. Cipru in v Grčiji pa izzval silno ogorčenje. Takoj ko se je razširila vest o depor acij" Makariosa, je ves otok zavel val demonstracij, pri katerih je prišlo do neštetih spopadov med demonstranti in policijo ali angleška voj--ščino. Po vseh mes ih se je razširila tudi splošna stavka- medtem ko je policija zaplenila. vse grške časop se in prepovedala prireditve.
Do demonstracij, in neredov je prišlo tudi v r aznjh mestih Grčije, porebiio v Atenah in Solunu, kjer so se demon-stran i spop-dl' s policijo, ki je branila angleško in ameriško jx>s1aništvo ter razne državne ustanove. Na Kreti so demonstranti prebili polici iški kordon in močno poškodovali tamkajšnji angleški konzula*.
Grška vlada se je po nasilni deportaciji voditeljev progrškega gibanja na Cipru sestala k izredni seji, po kateri so objavil’ komunike, v katerem je rečeno, da pomeni deportacija Makariosr. nasilno dejanje brez primere, ki ga ni moč pojasniti drugače kakor s poskusom, da bi zadušil! glas naroda, ki zahteva svo‘e demokra ič-ne svoboščine. Grški poslanik v Londonu je dobil n* ročilo, da se iz protesta takoj vrne v Atene, kar nekateri smatrajo za uvod v prekinitev diploma’ skih odnosov med Anglijo in Grčijo. Grški predstavnik v OZN pa je izročil generalnemu sekretarju protestno noto, s katero grška vlada najostreje pro estira proti »nasilniški politiki in provokatorski rkciji, ki nasprotuje črki in duhu Ustanovne listine Združenih narodov« in zahteva, da bi angleško-grški spor zaradi Cipra spreieli na dnevni red prihodnje Glavne skupščine OZN.
Posebno ostro pa je reagiralo na an-
Bodo razgovori o razorožitvi uspešni?
V ponedeljek bo začel svoje zasedanje Pododbor komisije OZN za razorožitev, y katerem so zastopane Amerika, Angli-)a, Francija, Kanada in Sovjetska zveza. Medtem ko doslej *a pododbor še ni do-*gel posebnih uspehov, so dale zadnje izjave visokih predstavnikov držav-čk-nic, zastopanih v odboru, povod za za-npanie v napovedani sestanek in v merodajnih krogih izražajo mnenje, da obstojajo možnosti za uspešen potek razgovori^ Is o stal šče zavzema, rudi sve*ovni tlsk, ko pravi, da se javno mnenje čedalje močneje izraža v prid razorožitvi predvsem zato, ker je oboroževanje hudo gospodarsko breme za posamezne držrve, krati pa tudi zaradi vedno večje bojazni lcveštva pred rrzvojem a omskega in vugega nuklearnega orožja.
glešk’ ukrep grško časopisje, ki izraža ogorčenje grškega 1 juds> va. Tako je med d.-ug:m rečeno, da so Angleži s tem nudili dokaz »brutalnosti, ki je vredna tiranov srednlega veka, brutalnosti, ki jih izločuje iz kategorije svobodnih budi«, zaradi česar pomeni deportacija M'kariosa »smr-ni udarec, ki je bil zadan angleškemu ugledu«.
V ameriških krogih so bili ob tem ukrepu s lno zaskrbljeni in so Angliji svetovali, naj čim prej spet nadaljuje s po-gajanii za ureditev ciprskega vpraš'nia. Grčiji pa je Amerika ob tej priložnosti izrazila svoje sočustvovanje, kar je v Londonu vzbudlo silno vznemirieno« . Prav tako se je vključila tudi Italija, ki se je
ponudila za posredovalca med Anglijo in Grčijo.
Ukrep angleške vlade odnosno kolonialnih oblasti je naletel na hud odpor tudi doma na Angleškem in so se proti vladni jx>litiki na Cipru posebno os ro izrekli laburisti in liberalci. Laburistični poolanec Bevan je v spodnji zbornici izjavil, naj bi angleška vlada raje odstopila, Če ni sposobna, da bi v interesu Anglije ukrenil' kaj boljšega, kot pa je napravila v vprašanju Cipra. M nistrski predsednik Eden se je znašel v zelo mučnem položaju in ni izkliučeno, da bo stavil zaupnico. Posebno ga je prizadelo zadržanje Amerike, s katerim se je razpoka v zapadnem bloku le še razširil?.
Francoski vpliv v Severni Afriki se stalno zmanjšuje
Kom'j je francoski vladi useplo, da je vsaj začasno dosegla nekakšno pomiritev v Maroku s tem, da je prizr ala maroško neodvisnost »v okviru medsebojne povezave«, so se začeli večati nemiri v Tunisu in so bili v Parizu ponovno prisiljeni, da potom pogajanj' in popuščanja preprečijo nadaljnje izgrede. Tako so morali Francoz' tudi na razgovorih o vprašanju Tunisa ugrizni i v kislo jabolko in pristati na »prehodni režim« za Turis, ki prav tako predvideva ustanovitev lastne tuniške armade in diplomatske službe.
Tretje žarišče prctifrancoskega gbanja v Severni Afriki pa je Aižir, ki :renutno dela francoski vladi največje preglavice. Čeprav poš Ija Francija na to ozemlje
d,irskem in političnem področju, načr*, ki ni v skladu z zahtevami alžirskega ljudstva po neodvisnosti, prav tako pa tud proti interesom francoskih priseljencev. V parlamentu si je pred dnevi sicer zagotovil posebna pooblas ila za izvedbo tega svojega načrta, nikakor pa ni rečeno, da si je z glasovi za izglasovano zaupnico pridobil tudi splošno podporo posameznih strank. Pričakcvari je, da bo skupno z miristrom za Aižir Lacostom naletel še na mnoge težave in ni izključeno, da bo končni uspeh spe* kakšna jx>-godba, ki bo več ali manj morala upoštevati tudi želie in zahteve domačega prebivalstva v Alžiru, med katerim so prizadevanja za osvoboditev izpod tujega gospostva vedno bolj odločna.
vedno' nove čete, ima uporniško gibanje že celo tretjino ozemlja pod svojo kontrolo. Francoski ministrski predsednik Mollet namerava alžirsko vprašanje reševati po široko zasnovanem načrtu, ki predvideva reforme na vojaškem, gospo-
Na sliki: V Parizu sta francoski zunanji minis er Pineau’in maroški premier Si Bekka: podpisala francosko-marožko pogodbo1, s katero je Francija priznala neodvisnost Maroka »v okviru medsebojne povezave«. (AND/Keystone)
Holandci niso pozabili zločinov nemške okupacije
Zahcdnonemški zunanji minister von Brentano je bil tri dni na uradnem obisku na Holandskem. Njegovi razgovori s holandskim zunanj m ministrom pa, kakor poročajo, niso dovedli do rešitve niti enega vprašanja medsebojnih gospodarskih in političnih odnošajev. Holandski zunanji minis er Beyen je sicer pozdravil Brenta na kot predstavnika nove nemške polit ke, vendar je pri tem izkoristil tudi priložnost, da je v zdravici poudaril, da ni mogoče prezreti senc minulosti in zločinov, ki j h je nemška okupacija zakrivila na Holandskem. Holandski zunanji
minister tudi ni privolil v nemško zahtevo, da bi Zahodni Nemčiji vrnili obmejna ozemlja, ki so jih po vojni zasedle holandske čete. To vprašanje bo mogla rešiti šele mirovna pogodba z Nemčijo. Posebno hladno pa je zahodnonemškega zunanjega ministra sprejelo holandsko prebivalstvo, ki še n! pozabilo trpljenja, ki mu ga je prizadejala nemška okupacija in s rahovlada med drugo svetovno vojno. Tega dejstva zahodnonemški tisk verjetno ni upošteval, ko je izražal svojo ne-voljo in jezo nad tem, da so Holandci sprejeli nemškega nrnistra s prezirom.
Bonn je pristal na plačilo dolgov Jugoslaviji
Po dveh le ih pogajanj med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, ki so b:la večkrat prekinjena in ie še pred kratkim ob-sto ala nevarnost, da zaradi z'držanja zahodnonemškega finančnega ministra ne bodo dovedla do zadovoljivega rezultata, so konec minulega tedna podpisali v Bonnu sporazum o jugoslovanskih predvojnih in voinih erjatev nasproti Zahod n: Nemčiji. S sporazumom se je Zahodna Ncmčiia obvezala, da bo plačala Jugosla-v’ji 300 milijonov mark, od tega 60 milijonov v gotovini, 240 milijonov pa v ob!ik: brezobrestnega kredita za dobo 99 let, ki ga bo Jugoslaviia izkoristila za na-kup blaga v Zahodni Nemčiji. S sporazumom je Jugoslavije! tudi dosegla podaljšanje roka za odplačilo svoj h jjovoj-nih obveznos*i do1 Nemčije. Obe državi s a se sporazumeli tudi o splošnem gospodarskem sodelovanju, zlasti na področju izmenjave strokovnjakov in strokovne literature.
V tem .sporazumu niso vkliučene terja ve, ki jih ima Jugoslavija do Nemčije glede povrnitve vojne škode, ki jo je utrpela Jugoslavija s strani Nemčije. Te jugoslovanske terjatve so bile odložene do m rovne pogodbe s celotno Nemčijo.
Sporazum z Beogradom o avstrijskih dvolastnikih
V zvezi z gleichenberškim sporazumom iz le a 1953 o dvolastniških zadevah med Avstrijo in Ju gosi a v jo in o obmejnem prometu med obema deželama je ostalo nekaj odprtih vprašanj' glede nepremičnin avstrijskih dvolastnikov na jugoslo-vnskem obmejnem jx>dročju. Pri izvajanju sporazuma se je jx>javilo tudi nekaj vprašani na področju obmejnega prometa. Za ured’ev teh vprašanj sta pred kratkim zasedali v tajništvu za zumnje zadeve FLRJ v Beogradu delegaciii Avstrije in Jugoslavije. Razgovori so {»tekali v prijateljskem ozračju in so se uspešno zaključ li s podpisom protokola o uredi vi teh vprašanj. Sporazumu, ki bo začel veljati, ko ga bosta ratificirali vladi obeh držav, pripisuiejo poseben pomen, ker dokončno ureja vprašanje av-srrijskh dvolastnikov.
Delno zbližanje med Eisenhovverjem in Bulganinom
Izmenjava poslanic med ameriškim prezidentom Eisenhowerjem in sovjetskim rnnistrskim predsectnikom Bulganinom se še vedno nadaljuje. Zadnji člen v tej verigi je bil nedavni Eisenhowerjev odgovor na Bulganinovo pismo, v katerem je šef sovjetske vlade ponovno predlagal skleni* ev prijateljske pogodbe med ZDA in SZ. Eisenhower se v svojem odgovoru spretno izogiba vprašanju o ame-riško-sovjetski pogodbi, na drugi strani pa jxrrjuje mnenja, ki jih je Bulganin izrazil o razorožitvi odnosno omeji vi oborožitve. Prav tako se strinja tudi z dodatnim Bulgan.inovm predlogom za uvedbo medsebojnega nadzorstva nad oborožev anj em.
Bulganin je po prvih vesteh imenoval Eisenhcvverjev odgovor »zanimiv in zadovoljiv« ter izrazil pripravljenost, izkoristi’i sleherno priložnost, da bi odpotoval v Washington na razgovore z Eisen-howerjem. Zelo ugoden odziv je našlo zadnje Eisenhosverjevo p smo tudi v angleških in francoskih političnih krogih, kjer poudarjajo, da bo zdaj morda lažje uspelo najti sporazum v vprašanjih raz-orožtve.	1

To se dogaja pri celovškem sodišču
Od lanskega avgusta naprej se že vleče tožba, ki jo je vložil šentjakobski župnik Ka-ricelj proti odgovornemu uredniku našega lista. Okrajno sodišče v Celovcu je sicer obravnavanje te zadeve dodelilo že drugemu sodniku, ni pa priznalo obtoženemu uredniku slovenskega lista pravice, da bi se mogel zagovarjati v slovenskem jeziku kot enakopravnem uradnem jeziku, čeprav je to izrecno zajamčeno v državni pogodbi.
Pri zadnji obravnavi pred skoro dvema mesecema je sodnik dr. Kugler obravnavo odložil za nedoločen čas in prepustil odločitev o zahtevi glede priznanja pravice do uporabljanja slovenskega jezika prezidiju deželnega sodišča, ki pa se je nekaj dni zatem proglasil za nepristojnega in prepustil odločanje o tako načelnem vprašanju najnižji sodnijski instanci.
V zvezi s takratno obravnavo so nekateri šovinistični listi sprožili divjo gonjo zaradi tega, ker se je avstrijski državljan slovenske narodnosti hotel pred sodiščem poslužiti svoje pravice, ki mu jo daje državna pogodba in s tem avstrijska ustava. Ta gonja ni bila samo običajen izraz nacionalizma nekaterih nepoboljšljivih elementov, marveč so jo gotovo sprožili predvsem zato, da bi vplivala na nadaljnji potek odprte sodnijske obravnave.
Na ponovni obravnavi minuli ponedeljek se je izkazalo, da je dosedanji obtoženčev zagovornik, dunajski odvetnik dr. Scharwitzl, odpovedal zagovorništvo vsled neprijetnosti, ki jih je imel zaradi tega pri odvetniški zbornici na Dunaju in vsled časopisnih napadov, ki bi mu lahko škodili v poklicni dejavnosti.
Obtoženi urednik Rado Janežič in njegov tokratni pravni zastopnik dr. Franci Zwitter sta, sklicujoč se na določila § 3 člena VII državne pogodbe in ne glede na to na navodilo prezidija deželnega sodišča v smislu § 28 GO v podobni zadevi, vztrajala pri zahtevi po priznanju pravice do uporabljanja slovenskega jezika. Pri tem je dr. Zwitter ugotovil, da je prezidij deželnega sodišča že leta 1949 — torej celo že šest let pred podpisom državne pogodbe — v podobnem primeru odvzel razpravo slovenščine nezmožnemu sodniku in jo dodelil sodniku z znanjem slovenskega jezika z utemeljitvijo, da mora sodnik, ki vodi obravnavo, obvladati slovenščino, če je predmet razprave .lanek v slovenskem listu. Pravtako je zastopnik obtoženca opozoril sodnika na opombo prezidija deželnega sodišča z dne 24. 1. 1956 — torej iz najnovejšega časa — v kateri je med drugim dobesedno rečeno: „Če sodnik odreka stranki obravnavanje v jeziku, do katerega uporabe je le-ta upravičena, tedaj ji odreka tudi pravni posluh."
Kljub vsem tem utemeljitvam je sodnik dr. Kugler tokrat odločil, da bo obravnaval samo v nemškem jeziku. Obtoženčev pravni zastopnik je najavil, da bo vložil proti tej odločitvi sodišča pritožbo in obenem predlagal odgoditev obravnave do odločitve višje instance o pritožbi, ker bo v primeru izreka sodbe na vsak način vložil priziv zaradi ničnosti. Ker je sodnik tudi ta predlog odklonil in ker bi v takšnih okoliščinah ,ne mogel braniti interesov obtoženca, ki je razumljivo slej ko prej vztrajal pri zahtevi po zaslišanju v slovenskem jeziku — je pravni zastopnik odložil zastopstvo. Sodnik pa bi bil kljub temu izrekel sodbo, če se ne bi bilo ob koncu izka-
Letos spet Izmenjava otrok med Avstrijo in Jugoslavijo
Sve1 za socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Zagreb je dal pobudo za dogovor, po katerem bo v letošnjih počitnicah letovalo sto otrok iz zagrebškega okraja na Semmeringu, v zameno pa bo enakemu štev lu avstrijskih otrok omogočeno' letovrnje na jugoslovanskem Jadranu. Za vsako skupino jugoslovanskih in avs ri jskih otrok je predvideno štiritedensko letovanje.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Razvoj jugoslovanske avtomobilske industrije -
Na sestanku predstavnikov avtomobilske in motorne industrije Jugoslavije so sklepali o načrtih za bodočo rv omobilsko proizvodnjo. Iz poročila je razvidno, da bo avtomobilska in motorna industrija Jugoslavije leta 1956 prozvedla 13.200 traktorjev, 21.500 avtomobilov, 37.500 motornih koles in 12.740 mo orjev za razna motorna vozila in ladje. Pogoj za dosego take proizvodnje p;, je zidava nadaljnjih industrijskih obratov.
zalo, da zaradi neznanja slovenščine ni bil sposoben preveriti točnost prevoda inkriminiranega članka iz Slovenskega vestnika, ki ga je tožitelj svojčas neoverovljenega predloČil sodišču in je sodišče to pomanjkljivost in malomarnost opazilo šele po skoro osmih mesecih trajanja procesa. Šele sedaj je naložilo tožniku dolžnost, da predloži sodišču overovljen prevod in zato spet odgodilo razpravo za nedoločen čas.
Odklonitev, s katero je sodnik odrekel slovenskemu obtožencu pravico do zagovora v slovenskem jeziku, je imela v šovinističnem tisku ugoden odmev. To je „pravilna odločitev", so zapisali sedaj isti ljudje, ki so svojčas s svojo gonjo želeli doseči prav takšno odločitev.
V strnjeni obliki se nam pokaže naslednja zaokrožena slika:
Sodnik je prvotno neodločen in skuša doseči odločitev pri prezidiju deželnega sodišča.
Prezidij se proglasi za nepristojnega in vrne zadevo spet najnižji instanci v odločanje.
Vključi se šovinistični tisk, ki skuša s svojo gonjo vplivati na odločitev sodišča.
Zaradi hujskanja v tisku in vsled neprijetnosti pri odvetniški zbornici se čuti slovenski odvetnik ogroženega v svoji eksistenci in odloži zagovorništvo.
Sodnik se pri svoji odklonilni odločitvi
opira na „svoje naziranje" pri tolmačenju člena 7 državne pogodbe.
Šovinistični t.sk z zadoščenjem proglaša odklonilno odločitev sodišča kot „pravilno odločitev".
Kot krona na vse to pa višek zmešnjave, ko isti sodnik, ki ne dopusti slovenščine kot enakopravnega uradnega jezika, sam ugotovi, da zaradi neznanja slovenščine ne more zaključiti obravnave, ker ne razume v slovenščini napisanega članka v Slovenskem vestniku, ki je predmet razprave, iz česar pa tudi sledi, da po osmih mesecih trajanja procesa še niti ne ve, ali je v tem članku sploh kaj takega zapisanega, kar bi opravičevalo sodnijski postopek.
Samo ob robu še pripomba, da je v tem procesu tudi tožitelj — namreč šentjakobski župnik Karicelj — Slovenec, le da se je že v naprej odrekel svoji pravici do slovenskega jezika pred sodiščem in da se njegova pravna zastopnica celo izrecno protivi ugoditvi zahteve slovenskega urednika po upoštevanju slovenščine, pri Čemer pismeno iznaša argumente, ki jih potem v glavnem prevzame sodnik za utemeljitev svoje odklonitve.
Vse to se dogaja v času, ko bomo kmalu praznovali prvo obletnico podpisa državne pogodbe in pa v deželi, ki ob vsaki priložnosti poudarja, da je pravna država.
Naše žene so razpravljale o važnih vprašanjih
Zveza slovenskih žena je dne 8. marca, na mednarodni praznik žena, sklicala konferenco, k'tere so se v razveseljivem š ev lu udeležile go-podinje in matere iz vseh naših dolin. Za dan so se odtegnile svoiim mnogim vsakdanjim poklicnim dolžnostim ter prihitele, stare :n mlade, da so se spet skupno pomenile o stvarnih zadevah ter si znova dale pobude in smernice za- dejavnost, ki spada v področje žene v družini, na vas: in v jrvnosti.
Potem, ko jim je referentka v dobro zgrajenem in preglednem poročilu pokazala najvažnejše dogodke doma in v širnem svetu v minulih mesecih, med drugim tudi avstrijsko državno pogodbo, ter očrtala pomen mednarodnega praznika demokra ičnih žena, so se žene v stvrr-nem razpravljanju osredotočile na vprašanja in naloge, ki so zadeva vseh ter so jim blizu. Važne in odgovorne naloge pripada o ženam-materam, k' so središče r aših družin, osnovnih celic slovenskega življa na Koroškem. V naslednjem podajamo nekaj odlomkov iz vsebine konference.
Člen 7 državne pogodbe določa koroškim Slovencem kot narodni manjšini pravice, kakor vsem drugim državljanom. Za uresničitev pravic pa je potrebno te-meliito prizadevanje, ker so se k'kor se lahko opaža, šovin's ični elementi zagnali, da bi izvedbo določb izpodkopali in preprečili zadovoljivo rešitev, kar seve ni v interesu dobrega sožitja med obema narodoma na Koroškem. Skrb za ohranitev in izpopolnitev dvojezičnega poukr, proti kateremu so se stras ro zagnali stari nepoboljšljivi hujskači, je srčna zadeva na-
š.h žena. Žena-mati, kot prva učiteljica iti vzgojiteljica, naj izpolni del te naloge že v družini pri vzgoji o rok v liubezni in spoštovanji do m- terinšč ne. S pameno in premiTjeno besedo pa naj s svojim vplivom širi tudii v soseski pravilno pojmovanje na tem važnem področju.
Nadalie so razpravljale o prizadevanju za d jaški naraščaj, predvsem v zvezi s predvideno novo srednjo šolo. Zadrie so si nalogo, da se bodo zanimale za nadarjena dekle a 'n fante, da jih pridobijo za vstop v šolo, iz k'tere naj bi izšla naša bodoča inteligenca. V tej zvez' so opozorile na- slovenski dipški dom SPZ, ki je zelo pripravno in sodobno urejen za sprejem dijakov. Prizadevale se bodo, da ga napoln jo, poleg tega pa bodo zbirale tudi prispevke, bodisi v p-ehrani ali denarju, in s tem olajšale študij tudi nepremož-nejšim d'Jakom.
Gospod njsko-s rokovna izobrazba je prav tako zadeva, ki je ženam pri srcu. Zato bodo v bodoče čimbolj sodelovale pri organizaciji gospcdinj-ika-sTokovmh tečajev, ki naj pomagajo dvignti stopnjo izobrazbe podeželj ke matere in gosoo-dlnje na vseh najrazličnejyih področjih. Izobrazba in prosveta naj omogoči a ženam, da bodo dvignle živlienisko raven in se mogle okoristiti s pridobitvami napredka v novem času, da zaživijo tudi na vas’ lepše in polnovredno življenje.
V takih in še mnogih drugih aktualnih razpravljanjih je potekla konferenca žena. Z raznimi sklepi za bodočo dejavnost so se razšle z izraženo željo, da bi se večkrat sestale k tako koristnim razgovorom.
Obisk deželnih glavarjev v ZDA
Kakor smo poročali že svoječasno, je povabila ameriška vlada tri avstrijske deželne glavarje na študijski obisk v ZDA, kjer si bodo ogledali razne ustanove in
ureditve javnega življenja. Na sliki (AND) viduno deželne glavarje Koroške, Š ajer-ske in Tirolske v razgovoru z guvernerjem ameriške države Severne Karoline Coclcyem.
Ji
ggf SVETU
Moskva. — Prvi nemški veleposlanik v Mo-kvi Haas je predal sovjetskemu državnemu predsedniku Vorošilovu poverilnice. Ob tej priliki je dr. Ha's poudaril, da je borba za zopetno združitev Nemčije glavn’ problem nemškega naroda ter izrazil upanje, da bo zopetna vzpos avitev diploma 'skih odnoša-jev med Sovjetsko zvezo in Nemško zvezno, republiko prispevala k skorajšnji reš tvi tega problema.
Vash ngton. — Ameriška komisija za atomsko energijo je objavila, da je bi'o povabljenih več ameriških strokovnjakov, ki-.sodelujejo v nacionalni komisij za atomsko energ’jo, naj se letos udeleže znanstvenih ses ankov v Sovjetski zvezi. Komisija to povabila še proučuje.
B rmingham. — Vodja Sveta belih državljanov je zahteval v predstavniškem domu v Alabami takoišnjo obtožbo^ guvernerja Folsoma, češ, da je prekršil svojo prisego, da bo varoval rasno razlikovanje v državnih šolah. V obtožbi Je rečeno, da je Folsom sodeloval s tis"imi, ki so proti državni ustav: in ki so omogočili, da se je črna študentka vpisala na univerzo v Alabami
Bangkok. — Predsednik siamske vlade je izjavil, da je Siam zahtevrl od ZDA, naj del vojaške pomoči za to državo spremene v gospodarsko po-moč. Dodal je. da je sicer ameriška pomoč zadovoljiva, da pa je preveč usmerjena na obrambno področje. Gospod' rsko pomoč, ki bi jo po tem predlogu nudila Amerika, bi Siam uporabil za gradi ev namakalnih naprav ter graditev šol.
Bonn. — Egip~ski gospodarski minister Hasan Ibrahim je prispel na uradni obisk v Zahodno Nemčijo. V njegovem spremstvu je še pet gospodarskih strokovnj'kov. Na. letališču v Diissel-dorfu ie delegacijo sprejel zahodnanem-ški minister za gospodarstvo Erhard.
New Delhi. — Francoski minister za zunanje zadeve Pineau je sporočil, da bo ministrski predsedn k Indije Nehru spomladi obiskal Francijo.
New Delhi. — Jugoslovanska novinarska delegacija, ki se že dalj časa mudi v Indiji, si je v Agri ogledala zna-meni e zgodovinske spomenike Indije.
Tokio. — Sindikat japansk h pomorščakov, ki š"eje 80.000 čl'nov, je zahteval od predsednika Eisenhosverja, naj ukine sleherno preizkušanje atomskih bomb na Tihem oceanu. Pozval je tudi voditelje s ndikalnih gibanj po vsem svetu, naj podpro njih zahtevo. Tudi japonski parlament je minuli mesec soglasno sprejel resolucijo, naj se opus ijo atomski -preizkusi v Tihem oceanu.
Madrid. — Madridski časopis »Oja del lunes« poroča, da bo general Franco povabil maroškega, sultana Mohameda na obisk v Madrid, da se bosta pogovorila o prihodnosti tistega dela Maroka, ki je pod španska upravo.
Beograd. — Spomladi bo uradno obiskal Jugoslavijo belgijski m nister za zunanje zadeve Henry Sprak, ki bo gost državnega sekre arja za zunanje zadevfr Koče Popoviča. Dan njegovega prihoda bo objavljen šele kasneje.
New Delhi. — Ob obisku francoskega ministra za zunanje zadeve Pineaua v Ind ji so izjavili, da namerava Pineau v začetku aprila obiskati Izrael, Sirijo in Libanon.
Kairo. — Egiptska vlada je priporočila ministru za socialne zadeve in delo ter nekaterim drugim družbenim organizacijam, naj pripravijo poročila o za iranju ločitev zakonov in o poligamiji. Na podlagi teh poročil bodo spreieli nove zakone, ki bodo urejali družinsko pravo.
Damask. — Sirijska vlada je protestirala pri francoski vladi zaradi pošiljke francoskega orožja Izraelu. V protestu so poudarili, da smatra Sirija to za neprijr tel iški akt ter da bo imela izročitev orožja Izraelu resne posledice za francosko-arabske odnose.
Ljubljanski festival že pripravljajo
Iz kratke časopisne no'ice je mogoče razbrati, da se bo letošnji Ljubljanski festival začel 30. juniia, ni pa še dokončno odločeno, ali bo trajal dva ali • ri tedne. Zagotovljeno je že sodelovanje indonezijske plesne skupine. Čeprav pogodbe še niso podp’sane, račun'jo, da bo nastopilo tudi beograjsko operno gledališče z opero »Konzul« in bale"om »Kitajska orav-lj’ca«. Predvideni so tudi nastopi folklornih skupin »Kolo« iz Beograda in »Lado« iz Zagreba. Ljubljanska Opera bo pripravila »Prod'no nevesto«, eksperimentalno gledališče pa se bo preda avilo z »Botrom Andražem«. V okv ru Ljiubbanskega festivala bo sodeloval tudi Učitelj"ki pevski zbor, ki bo letos praznoval 30-letnico svojega obstoja.
Italijanska knjižna produkcija
Po zadnjih statističnih podatkih je izšlo v Italiji leta 1954 8514 nov h del (1172 prevodov) nasproti 8599 v letu 1953, medtem ko je v Združenih državah Amerike izšlo 19.188 knjig, v Franciji pa 12.179. Manj ugodno je razmerje, ako vzamemo, da je prišlo v Ital ji samo 465 novih del na milijon prebivalcev; s *em je dosegla Italija šele enajsto mesto za Norveško (1158), Dansko, Švico, Anglijo, Finsko, Grčijo, Belg jo, Holandijo, Poljsko, Češkoslovaško. Na vsakega prebivalca pride v Italiji le 3 kg kr.iig letno. Skupaj s šolskimi knjigam' so izdali v Daliji za knjige približno 40 do 45 milijard lir (v ZDA 430 milijard iste valute). Naj; več je bilo t skanih novosti v pripoved; ništvu (637) in poeziji (602), socrlnih in ekonomskih ved (574), a v vseh skupinah manj kot leta 1953.
»Srečanje
Celovško društvo »Edelweiss« je orga-nziralo tudi letos kulturno-družabno priredi ev pod naslovom »Srečanje treh dežel«. Široko zasnovani kulturni program je vsekakor presegal okvir drugih z'bav-nih prireditev, ki se vrst jo ena za drugo. Kulturni program je trajal kar cele tri ure. Vsi udeleženci so bili zelo zadovoljna in marsikdo je izrazil željo, da bi take prireditve organizirali bolj pogosto.
Nastopale so folklorne skupine treh dežel: Avstrije, Jugoslavije in Italije. S programom je pričela domača folklorna skupina »Edelweiss«. Najprej je zaplesala koroški figuralni ples, v nadaljnjem izvajanju programa pa še nekaj drugih plesnih točk.
Sledili so italijanski folkloristi Danza-
Ljudsko-prosvetno delo tržaških Slovencev
Zadnjo nedeljo so se v Trstu zbrali zastopnik slovenskih prosve nih društev in drugih kulturnih ustanov tržaških Slovencev na letnem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze. Zastopnik osrednje organizacije — Slovenske gospodarsko kulturne zveze — je ob tej položno: i poudaril v svojem pozdravnem govoru, da ro bili tržaški Slovenci s tem, da je prešla uprava na tem ozem-liu v italijanske roke, pos avljeni predi nova dejstva in da je za'o njihov' dolžnost, da se po-služiio pravd, ki jim jih zagotiavlja Londonski spo~azum in da se v prvi vrsti v čim večji meri poslužujejo svojega maternega jezika v odnosu do oblasti.
Iz poročda o delu SPZ v zadniem letu je razvi dno, da je ta. organizacija razvila svojo ak iv nos' predvsem za oživitev ljudsko-prosvet-nega izživljanja in da se počasi izboljšujejo tudi materialne osnove za plodno ljudsko-proTvet-no delovanje tržaških Slovencev. Pri tem je bila navedena dograditev odnosno obnova prosve nih dvorrn, v kratkem pa se bo začela tudi gradnja osrednjega kulturnega doma v Trstu, ki bo brez dvoma prispeval k nadaljnjemu razvoju ljudsko-prosvetnega dela na Tržaškem.
Poleg tajniškega poročila je dnevni red obsegal še vrsto drugih pregledov, ka e-rim je sledila živahna in razmeroma dol-
rini di Lucinico iz Gor ce, ki so zapletali nekrj plesov iz videmske pokrajne; pomladni in peročn' ples ter kolo iz Rezije, katerim so dodali še različne druge plese. Plesalce iz Italije je odlikovalo izredno doživeto, obču eno, ljubko podajanje razi čnih plesnih likov. Pestro sliko pa so dale celotnemu ansamblu pisane obleke iz okolice Vidma.
Jugoslavijo oziroma Slovenijo je zasto-prla »Akademska folklorna plesna skupina France Marolt« iz Ljubljane, ki je zopet pr nesla svojstvene plese, čisto drugačne od Italijanov in Avstrijcev. Predvajali so narodne plese iz Slovenije, Hrva ške in Vojvodine. Videti je b'lo, da ima Maroltova plesna skupina že dolgoletno tradicijo in d" so vsi g bi pri plesalcih že tako ukoreninjeni, da so pri nasto-
ga diskusija, v kateri so zastopniki posameznih društev spregovorili o problemih na terenu. Pokazalo se je občutno pomanjkanje pevovetEj 'n drugih strokovnih k' drcv, kar nameravajo v bodoče odpraviti s posebnimi ečaji, na katerih se bodo posamezni kulturni delavc izpopolnili za plodno delovanje v društvih. Po-
KULTURNE DROBTINE m
Knjiga o gradiščanskih Hrvatih
V izdaji Hrvaškega založniškega podjetja na Dunaju je izšla pred kratkim knjiga z naslovom »Naši Hrvati v dobi reform' cije n prvo stole'je v novi domovini.« Avtor ki jige je Ivan Dobrovič, bivši nadzornik šol gradiščanskih Hrvatov. Dobrovičeva kni ga je predvsem razprava ©'zgodovinskih bo:ih gradiščanskih Hrva ov v novi domcv’ni, kamor so se zatekli pred Turki sredi XVI. stoletja.
Dunajsko gledališče bo gostovalo v Južni Ameriki
Dunajsko gledališče »Theater in der Jo-sefstadt« bo kot prvo nemško govoreče gledališče julija in avgusta gos'ovalo v Južni Ameriki. Na povabilo nemške scene v Buenos Airesu bo dunajsko gledališče gostovalo razen v Buenos Airesu še v R o de Janeiru, Sao Paolu, Montevideu, v S'ntiagu de Chile in Valparaisu. Uprizorili bedo »Idealnega soproga« Oscarja Wilda, »Rendiez-vous na Dunaju« Fri za Eckhardta in »Draga družina« Felicity Douglas.
»Theater in der Josefstadt« bo le'os zastopal Avstrijo tudi na mednr rodnem gledališkem festivalu v Parizu in na koncu svoje južnoameriške ' urneje verjetno tudi v New Yorku.
Mozartova violina v Mozarteumu
Ob proslavah Mozartovega Jubdeja je Mozartova ustanova v Srlzburgu, Mozar-teum, dobila iz privatne posesti Mozartovo koncer no violino. Instrument je Mo-zar , ko je leta 1781 dokončno zapustil Salzburg, podaril svoji ses'ri, ta pa jo je leta 1820 prodala očem neke svoje učenke. V olina je nato še večkrat menjavala svojega lastnika, dokler ni sedaj prišla v posest Mozarteuma in tako oboga ila zbirko predlmetov, ki jih je uporabljal Mozart v času svojega življenja. Dokumente, da gre za pristno Mozartovo violino, bodo še naknadno objavili.
Ob proslavah v Mozartovi rojstni hiši 27. januarja je violina zope zadonela, verjetno prvič po stp let<h. Igrala je nanjo prof. Krista Richter-Steiner.
Prešeren v 25.000 izvodih
Gosudarstvenoe izdateljstvo hudože-s venoj literrtury v Moskvi je izdalo izbor Prešernov h pesmi v ruskem prevodu. Uredil ga je N. Tihonov, pesmi pa so razen Tihonova prevajali še V. Lugovski, S. Srevinski, M. Svetlov, M. Pavlov, M. Zendevič in L. Martinov. Novi izbor Prešernovih pesmi v ruščini je izšel v 25 000 izvodih. Urednik nekaj najpomembnejših Prešernovih pesmi, tako na primer Sonetov nesreče in drugih, žal ni uvrstil v izbor.
treh dežel” v duhu prijateljstva
leg tega pa imajo tržaški Slovenci pri svojem kul urno-prosvetnemu delu precejšnje težave ' udi vsled pomanjkanja pr merr.ih prostorov.
Pri volitvah novega odbora je bil za predsednika px>novno izvoljen dr. Andrej Budal.
pu čisto sproščeni, kar kvalitetno podajanje še poveča. Tudi pri ostalih folklornih skupinah je bilo podajanje brezhibno in žVljenjsko. Plesalci vseh treh skupin so želi veliko odobravanje in priznanje publike, ki je z velikim zanimanjem sledila pestremu sporedu. Program je poživilo tudi petje celovškega Ljudskega zbora.
Brez dvema take prireditve mnogo prispevajo k spoznavanju, ir. zbližanju med nare di in deželami, zato bi b lo koristno, če bi jih priredili cm več. S takim sodelovanjem se uspešno odpravljajo tudi različna nasprotja med narodi, kar je še posebnega pomena prav za razmere pri nas na Koroškem, kjer se gotovi krogi še vedno ne morejo odreči strupenemu sovraštvu, ki ga gojijo do vsega, kar je slovensko.
Marija Janežič:
Doprinos koroških Slovencev
k občeslovenski književnosti in kulturi
(Iz gradiva za seminarsko nalogo)
UVOD
Delež, ki so ga prispevali koroški Slovenci k občeslovenski književnosti in kulturi, ni tako majhen, kot bi bilo pričakovati od ljudstva, ki se že od nekdaj bori za obstoj na svoji zemlji in ki je že stoletja izpostavljeno tujemu vplivu. Ta prispevek nikakor ni neznaten, če ga ocenjujemo s kulturno-politične Plati; njegova vrednost se sicer zmanjša pri strogi kritični presoji z estetsko-umetniškega vidika, vsekakor pa je krivična in neutemelje-na sodba, ki koroškim Slovencem sploh ne Priznava samostojnega kulturnega življenja.
Politične in kulturne razmere na Koroškem so bile take, v kakršnih bi se težko razvila močna literarna osebnost slovenske narodno-stb Koroški slovenski človek, vzgojen v nem-j®1. šoli, od mladih let zapostavljen, je moral bojevati dvojni boj. Boj za gmotni in narod-ni obstanek je zahteval celega človeka. Sever-na stran slovenske Koroške je bila v teku sto-
Opotnba uredništva:
Pri ponatisu odlomkov iz razprave, ki jih začenjamo objavljati v današnji številki, smo zaradi večje preglednosti opustili navedbo vi-rov\ . se i‘k je posluievala avtorica pri zbi-an’u in proučevanju gradiva.
letij vedno odprta proti nemškemu sosedu, od koder je prihajal in se širil po slovenskem ozemlju nemški politični, kulturni in socialni vpliv, ki je silil koroškega slovenskega inteli-genta k aktivnemu političnemu delu in vsakodnevnemu narodno-obrambnemu pisanju.
Zato je popolnoma razumljivo, da se kulturno udejstvovanje in ustvarjalnost slovenskih koroških pesnikov in pisateljev nista vedno razmahnila tako, kakor bi se lahko v drugačnih pogojih.
I.
NARODNO PESNIŠTVO
Kot ostali Slovenci se tudi Korošci ponašajo z bogatim zakladom ljudskega pesništva v vezani in nevezani besedi. Ta ljudski zaklad ni bil ne pisan ne tiskan, dedoval se je le po ustnem izročilu iz roda v rod. V njem je razodeta zgodovina in vsa duša ter čutenje ljudstva v davnih stoletjih. V teh umetninah — pripovedki, bajki, pravljici, legendi, basni, pesmi, pregovoru in uganki — je vidna duševna bit najširših ljudskih plasti. Prav iz narodnega blaga moremo razbrati, kako je ljudstvo nekoč živelo in delovalo. Veličina ljudskega pesništva nam je povsem jasna šele, ko upoštevamo dejstvo, da je ljudstvo ustvarjalo
vse to bogastvo brez tradicije, to se pravi, brez. predlog in vzorov. Ustvarjal je neznani pesnik, ki je živel med ljudstvom, čutil in mislil je tako, kot je čutilo in mislilo ljudstvo. Narodopisna dejstva pričajo, da se je na slovenski zemlji prav na Koroškem ohranilo največ pristnih, starih ostalin. Že v koroških narečjih najdemo razne leksikalne starine in arhaične posebnosti.
Med redkimi ostalinami davnih staroslovenskih obredov sta se na Zilji prav do danes ohranila štehvanje in visoki rej. Poleg teh je na Koroškem ohranjenih še več arhaičnih svatbenih plesov, ki izpričujejo obliko staroslovenskih plesov. Po nekaterih slovenskih vaseh se je ohranilo do danes tudi jurjevanje. Največje bogastvo pa hranijo koroški Slovenci v narodni pesmi, to je pesmi, ki se poje in pri kateri sta besedilo in napev neločljivo združena. Spreminjajoč se vsebinsko in oblikovno se je po ustnem izročilu ohranila do danes. Prav narodna pesem je bila tisto čarobno sredstvo, katerega so se stoletja zatirani koroški Slovenci vedno radi oprijemali. Pesem jih je spremljala vsepovsod, ustvarjala med njimi zavest skupnosti, pomagala ohranjevati slovenstvo in budila vero v lepše čase. Kakor je nastalo besedilo pesmi svobodno, brez sodelovanja umetnika-mojstra, tako so se oglasili tudi njih napevi prosto iz duše ljudstva, iz veselega srca preprostih ljudi, zato so te pesmi postale last vseh, celotnega naroda. Vedno priljubljena, mnogo peta se je narodna pesem ohranila do današnjih dni.
V koroški narodni pesmi, to je med epskimi baladami, ki so predvsem doma na Zilji, lirskimi pesmimi, ljubezenskimi, otroškimi, nabožnimi in obrednimi, najdemo v Štrekljevi zbirki Slovenske narodne pesmi največ tako imenovanih šaljivih poskočnic, imenovanih okrogle.
Na primer:
Je v C lovci študirov je rajtov bit far je pa dečvo zahledov zapustov votar.
Nči lipa, nči fletna kni dečva zame pod nuje se buda pa svedrasto bre.
Saj pravi Štrekelj sam v uvodu v drugo knjigo, da imajo teh pesmi največ Korošci, predvsem Rožani. Na Koroškem — in posebno v Rožu — so že od nekdaj doma zdrava šala, vesel dovtip, posebno pa so udomačene vesele popevke pristnega ljudskega humorja.
Začetki narodnega pesništva segajo na Koroškem v davno preteklost. Že v 8. stoletju je nastala v Karantaniji pesem o spokorjenem grešniku. Tudi praslovanska obredna pesem, zahvalna pesem Najvišjemu bitju Bogu-Dari-telju, sc je ohranila na Koroškem, peli so jo pri ustoličevanju koroških vojvod. Znane so še balade z družbeno in družinsko motiviko, poleg teh najdemo v Štrekljevi zbirki tudi koroške variante raznih kolednic.

Plodno sodelovanje v libuškem občinskem odboru
Libuvki občinsk’ odbor se je minulo nedeljo sestal k svoji seji, pri kateri je ▼ prvi vrs~’ obravnaval letni obračun za preteklo leto ter osnu ek proračuna za leto 1956.
Pred prehodom nr. drevni red se je g. župarj Osterman v toplih besedah spomnil nedavno preminulega odbornika Han-zija Hartmana in podčrtal niegove zasluge ko: za blaginjo občine vne~ega er preudarnega svetovale' v zadevah obč nske-ga gospodarstva. Navzoči odborniki so se dvignili s sedežev in nekaj trenutkov molče počastili njegov spomin.
Nato je za namestn ka prerano umrlega odbornika zaprisegel Lovrora Po očni-ka, nrkar se je prešlo na dnevni red.
Občinski tajnik Obertautsch je v podrobnem razložil in prečital postavke prejemkov in izdatkov iz rednega in izrednega računa v minulem letu. Iz prometa je bilo razvidno, da je libuška občina v preteklem poslovnem le u gospodarila s precejšnjimi vsotami, ki so b le potrebne z' koristne in važne naprave v občini. Velikega pomena je, da je obč n-skemu odboru uspelo, da je občina po razmeroma ugodnih pogojih kupila hišo na zelo pripravnem kraju v Pliberku, kjer ima občinski urad primerne poslovne prostore: pisarno, kabinet za župana, kjer lahko spre’emc. stranke, in sejno dvorano. Drugi veliki uspeh je moderna obnova zgornjelibuške šole in izgradnja učitelj-sk’h stanovanj. V delu pa je tudi zače na izgradnja prepotrebnega vodovoda. Vse te akcije so občinski proračun obremenjevale, toda z lastnimi sredstvi, nr dalje s pomembnimi subvencijam", ki jih je odboru uspelo doseči, ter ugodnemu izpo-sojilu izkazuje obračun zadovoljive rezultate. Redni obračun izkazuje 407.338 prejemkov ter 406.314 šilingov izdatkov.
Izvedeti načrti so lep dokaz dejavnosti občinskega odbora, ugoden zaključek računov pa govori o dobrem in pametnem gospodarstvu v občinski upravi ter je dokaz složnega in smotrnega skupnega dela vseh. To dejstvo so tud’ vsi priznali in predlog odbornika Primoschitza za razrešil co županu, združenega z zahvalo predvsem županu in njegovemu namestniku, je bil soglasno spreie \
Nato je odbor odobril osnutek občinskega proračuna za leto 1956, ki predvideva v prejemkih 372.910 in v izdatk h 445.190 šilingov. Primanjkljaj bodo po možnosti izrrvnali iz dotac je, ki je županu od merodajne strani pravzaprav že zagotovljena. V tekočem letu je najvažnejši problem nadaljevanje izgradnje vodovoda. Občinske doklade na zemljiški davek ostanejo v višini kakor lani, nrm-reč 300 ods~otkov.
Končno je odbor pozitivno rešil nekaj prošenj za podpore za preskrbo starih in onemoglih.
Značilno na tej seji je bilo, da je zgor-
Dne 28. februarja so v Ljubljani pokopali profesorja Franja Grafenauerja, domačina iz Zilje na Koroškem. Pokojni se je rodil leta 1894 v Št. Lenartu pri Sed-m h S udencih. Gimnaz;jo je študiral v Beljaku in končno v Celovcu. Po prvi vojni se je preselil v Jugoslavijo ter študiral na univerzi v Ljubljmi in Beogradu. Nato je služboval kot profesor v raznih krajih Jugoslavje in nazadnje do svoje bolezni v Št. Vidu pri Ljubljani.
V svojem vsestranskemu delu posvečenem življenju se je udejstvoval tudi lite-
V starosti 87 let je dne 4. marca umrla v Kamniku v Sloveniji Terezija Horvat, vdova po znanem šolskem upravitelju in glasbeniku Lovru Horvatu, ki je umrl že leta .1938. Bila je rojena Korošica-Ziljanka in sicer v Skobičah v občini Smerče. Njen mož* rojen v Št. Janžu v Rožu, je bil zaveden slovenski Šolnik 'er znan organizator pevskih zborov, na Koroškem jih je ustanovil enajst. Njegova službena pot na Koroškem je bila pestra, deloval je v Št. Jljuv j Kazazah, Gorjah, Cačah, nekaj časa j V' Pontr-blju in nato v Globasnici. Pred Svojo upokoji vijo je bib šolski upravitelj .up. Prevaljah.
njehbuški šo’ski vodja Vogel prišel na sejo ko poslušalec in privedel seboj nekaj mladih kmečkih sinov. nadarjenih učencev nadaljev lne šole, ki so z velikim za-n maniem prvič v svo’em življenju prisostvovali dogajanjem v občinski sobi in nekoliko spoznali prizadevanje in naloge, ki pr padajo odgovornim v državici v ma-
Pretekli teden v 4~edo bi pri želez-nškem prelazu Celovec—jezero prišlo skoraj 30 potnikov ob življenje, če ne bi šofer Franc Habernik v zadnjem trenutku duševno prisotno 'n pravilno ravnal. Ko se je okoli poldne bližal s svojim avtobusom železniškemu prelazu, mu je čuvaj zaporrice še z roko pokazal, naj voz’ preko proge. Ko je bil z avtobusom samo še okoli en me er pred progo, je z"-pazil, da se z leve strani le še okoli 60 metirov oddaljen bliža motorpi vlak z veliko brzino. Bliskovito je pritisn i vozilo na najvišjo turo, ker če bi bil po-
rarno ter sodeloval pri raznih listih in publikacijah. Izpod njegovega peresa; je v koroški številki »Planinskega vestnika« objavljena obširna razprava »Iz Pod-rožč ce do Osoj«, ki jo je pisal z veliko ljubeznijo do svoje rodne domovine.
Ob pogrebnih svečanostih so se od pokojnega poslovili njegovi stanovski ' ova-riši in dijak’ šen'vidske gimnrzje. V imenu Kluba koroških Slovencev in njegovih sošolcev mu je v slovo spregovoril dr. Julij Felaher, ki je orisal njegovo življenjsko pot.
Vsepovsod ga je pokojna žena zvesto spremljala ter se tud sama udejstvovala v pevskih zborih, posebno v Gorjah in Čačah. Rodila je osem otrok. Hudo jo je zadela usoda sina medicinca Franja, ki je pri kopanju v Savi utonil. Njen mož je leta 1932 izdal zvezek »Venec korošk h moških zborov«. V *ej pesmarici je objavil tudi svoje prevode petih pesmi Tomaža Koschatr.
Starejši generaciji je zavedna Horvatova učiteljska druž na še v mnogih krajih na Koroškem v lepem spominu, zato naj velja to te kra ke vrstice nedavno preminuli Tereziji Horvat v blag spomin.
lem, kakor ie občinska uranova. Brez dvoma >e bT ta r adučiteljeva zam sel dobra ter je lahko zgled za po nemarne. — Po seji je župan povabil obči: ski odbor na družaben sestanek v gostilno pri Lamu, kjer se je poleg sproščene družabnost’ sprožila tudi marsikakšna koris na misel in pobuda.
nobene besede. Šele potem so se zavedli in polni hvaležnosti spoznali, kakšni nevarnosti so ušli zaradi duševne prisotnosti voznika.
Čuvaja zapornice so takoj suspend rali iz službe, ker je zapornice prepozno zaprl. Šoferju Haberniku pa. ki je preprečil nesrečo, je names rik deželnega glavarja Krassnlg v imenu dežele pismeno izrekel priznanje n zahvalo. Celovški magistrat je šoferjevo zgledno de:ar je ob navzoč-rosti podžupana Pogatschniga tudi počastil in mu izrekel zahvalo in priznanje, ter mu v imenu mestnih obra ov iz roč 1
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
VABILO
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu in Slovensko prosvetro dru-š vo »Gorjanci« v Ko'mari vesi bosta v nedebo, dne 18. marca 1956, ob 19.30 uri, priredili
skupni pevski koncert
v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu.
Vedno z veseljem poslušamo našo v srce segajočo domačo pesem, zato tud’ te priložnosti ne bomo zamudili ter se bomo spet v obilem številu srečali na tem koncertu.
Pliberk
Živinsk’ in blagovni sejem v Pliberku, ki se vsako leto ponavlia v sredpostu, P'de že v čas, ko običajno pomlad že s krepkimi koraki prihaja v deželo. Ta sejem je bil letos minuli ponedeljek. Ponoči in zjutraj pa je padal sneg in ve'er ga je nosil v ostrih vrtincih. Ljudje, ki kljub temu niso hoteli zamuditi sejma, so se naporih po zasneženih poteh proti mestu, ki si je nadelo zimsko podobo.
Ker je ljudem s podeželja še pripuščal čas, ko pomladansko delo zaradi neugodnega vremena še ni v razmahu, je bil obisk nr siejmskem dnevu precej številen. Kupčija in trgovanie je bilo bolj mlačno, zato pa so ljudje raje napolnili gosrinske prostore, ki jih je dovolj. Stari in mladi znanci so med seboj nekoliko pokramljal’, si položil’ svoje 'ežkoče ter se tudi nekoliko poveselili. Kdor pa hoče kaj kupiti, ima pri domačih trgovcih vedno dovolj ponudbe n izbire na rrzpolago, zato si se’em ogleda več ali manj le iz radovednosti.
Djekše
V Četr ek minulega tedna se je v nekem gozdu pri Djekšah primerila delovna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega človeka. Komaj 18-lerni kmečki delavec Ludovik Volmer :z Vodivnice v občini Vovbre je pomag'1 kma~u Ambrožu sekati les. Proti poldnevu je že bilo, ko sta posekala še ero smreko. Drevo je zaradi močnega vetra padlo v drugo smer, kakor pa s a ga nameravala podreti. Mladi delavec se ni več utegnil umakniti ter ga je drevo zadelo z vso silo. Udarec ga je tako hudo poškodoval, da ie kmalu nato podlegel poškodbam. Trag’čna smrt mladega Ludovika je vse globoko ganila.
Film o koroškem velesejmu
V sredo so v Volkskinu v Celovcu prvič predvajali film o koroškem velesejmu, ki so ga snemrli lansko leto. Posnetek filma je posrečen in odličen v barvah. V inozemstvu je že doživel veliko priznanje, na primer v Frankfur u ob otvoritvi mednarodnega velesejma, ko so ga predvajal’ pred zastopniki tiska. Vsi so izjavili, da je film zelo uspešno propagandno sredstvo za koroški velesejem. Film je dolg 232 metrov, predvajanje pa trata 13 minut.
Film pa ni samo izvrš no propagandno sredstvo za velesejem, temveč bo koristil tud! pojačenju tujskega prometa. Poleg velesejmskega dogajanja prikazuje tudj zanim vosti celovškega mesta, ki ga imenujejo »vrtno mesto« (Gartenstadt), ter lepote iz okolice Vrbskega jezera. Film osvaja v 'u- in inozemstvu prijatelje ne samo za Celovec temveč za vso Koroško ter tako koristi razvoju dobičkonosnega tujskega prometa.
Jožefovo ni zakonit praznik
Na mnoga ug banja, če je Jožefovo zakonit praznik ali ne, objavljamo, da ta dan ni praznik v smislu zakonitih določil o prazniškem počitku. Zaradi tega tudi ne veljajo določila o plačah, ki so merodajna za zakonite praznike ne glede na to, če v posameznih obratih delajo ali ne.
KOLElDAiR
Petek, 16. marec: Hilaruj Soborta, 17. marec: Jedert Nedelja, 18. marec: Ciril Ponedeljek, 19. marec: Jožef Torek, 20. marec: Feliks Sreda, 21. marec: Benedikt Oetrtek. 22. marec: Nikolaj lili	■ \	: I
Gojenci in učiteljski zbor kmetijske šole Podravlje
vabijo
kmečko mladino, vse prijatelje in znance na svojo
zaključno prireditev,
ki bo v nedeljo, 25. marca 1956 ob V2 10. uri v prostorih gostilne Maček
v Podravljah.
Udeleženci bodo deležni zarimivega in veselega programa.
Razne vesti iz Koroške
denarno darilo s pripombo, naj tega da-rila ne smatra kot pl'čilo, ker takega de-jania sploh ni mogoče poplačati. Pa tudi občina v Krivi Vrbi, iz ka ere je b la večina potnikov, je vrlemu šoferju v imenu hvaležnih občanov izročila pismeno zahvalo .ter iz občinskih sredstev in prispevkov petn kov nagrado v znesku 1000 šilingov. Haberrrik, ki je oče treh otrok, se je zr. priznanja in darove iskreno zahvalil, mnogo večja nagrada pa mu je notranja zavest, da se mu je posrečilo lepo dejanje.
V	nekem s anovanju v Beljaku se je nedavno v jutranji uri pojavil eksekutor in zahteval od stranke plačilo carinske kazni v znesku 276.60 šilinga. Dolžnika samega ni bilo doma, žena pa je začela uradnika silno psovati. Nato sta prihitela še sin 'n hčera 'cr sta se tudi vključila v hudo psovanje. Eksekutor je ho'el nato zarubiti radio in prilepiti znamko, ki pomeri, da je predmet zaplenjen. Pri tem uradovanju pa so ga vsi trije zgrabili in po snili proč, da svoje namere ni mogel izvesti. Seve je bila prori vsem trem vložena ovadba zaradi žaljenja uradne časti in suma javnega nasilstva, ker je davčni uradnik storil pravzaprav le svojo službeno' dolžnost.
V	gozdu pri Doleh pri Vrbi je železniški upokojenec Anton Winkler pomagal pri sečnji lesa. Pri tem opravilu se je hudo ponesrečil in deloma tudi zaradi neprevidnost’. Na drevo je namreč privezal vrv, da bi z njo potegnil drevo, da bi padlo v določeno smer. Sam si je vrv zavezal okoli pasu, z rokami pa je vlekel za vrv. Primerila pa se je, da drevesa ni obvladal ter je kljub njegovemu naporu p*dlc v drugo smer. Ker je imel vrv privez'no okel pasu, se r.i mogel sprostiti in 'ako ga je drevo sunkovito potegnilo nekai metov za seboj. Nato je treščil na tla, kjer je zadobil smrtno nevarne poškodbe na. glavi. Nesrečnega moža so prepeljali v bolnišnico v Beljak.
Meseca februarja sc organi pri prometnem oddelku v Krivi Vrbi na pod-ročiu koroške žandarmer jske koirrndc izrekli proti 14 voznikom motornih vozil pO: varila, 46 so jih kaznovali v lastnem območju, proti 38 pa so napravli ovadbe. Pro i drugim kršiteljem prometnih predpisov ro nastopili v dveh primerih s posvarili, v 16 pa s kaznijo v lastnem območju,
Profesor Franjo Grafenauer umrl
J
V Kamniku je preminula Terezija Horvat
Šofer rešil življenje potnikom avtobusa
tegnil zavoro, bi b la usodna nesreča neizogibna. Z brzino je ho'el preko ' račnic, v tem trenutku pa je padla izhodna zapornice, katero je s sunkom prebil in prav isti trenutek je ‘:k za avtobusom zdrvel mimo tudi že vlak.
Kakor so pozneje ugotovili, je bila razdalja med avtobusom in vlakom samo kakih 20 do 30 centime-Tov. Po dogodku, pri ka erem lahko govorijo o vel ki sreči, so bili potniki popolnoma prepaščeni in nekaj časa sploh niso mogli spregovoriti
Na Komlju pri Pliberku je minulo nedeljo pogorela bajta, kjer je stanovala Apolonija Sačen. Lesene hiše ni bilo mogoče reš ti, ker zaradi pomanjkanja vode niso mogli gasi ;i. Zgoreli so tudi trije sodi, v katerih je bilo okoli 1000 litrov mošta, ter šest metrov drv in razni drugi inventarni predmeti.
O štirih pametnih ministrih
Nekoč je živel v Ind ji kralj, ki je mel biri zelo parne ne ministre. Nekega dne
zahteval, da se zviša davek v državi, 01 nistri pa so bili odločno proti temu ukrepu.
Tedaj pa se je kralj razjezil, pognal ministre s svo:ega dvora, jim odvzel vse bogastvo in premoženje '.er jih pregnal iz dežele.
Ko so ministri odhajal’ iz glavnega mesta, so zapazili sled neke kamele ter so tačeli o tem pogovor.
Njihov razgovor je prekinil neki trgovec, ki j h je vprašal: »Ali ste videli morda kakšno kamelo? Moja se mi je izgubila.«
Minis er vpraša trgovca, ali ni kamela
Stric Jaka — vremenoslovec
V preteklem letu, ko je bilo skoraj vsak dan deževno, je Tinček obupal nad vremenom. Hotel se je kopati, barometer )e kazal na »lepo«, ko pa je prišel do rete, se je ulilo kot iz škafa in s kopaniem ni bilo n’č. Ampak b'rometer je še vedno kazal na. »lepo«. Drugič je moral očetu pomagati na vrtu. Barometer je kazal na »dež«, Tinček se je že veselil, lahko bo ostal doma in prebiral Robinzona. Toda kako je vreme res muhasto. Nebo je bilo brez obl-čka, sonce je lepo sijalo 'n pripekalo. Tonček pa se je »kopal« na vrtu v potu svojega obraza.
Imel pa je Tinček dobrega starega strina Jako. Položil mu je:
»Niti barometer ne sledi več temu muhastemu vremenu.«
Hudomušni stric Jaka se je samo na-stneial in dej" 1:
»Tinček, jaz pa poznam popolnoma žaljivo sreds vo za ugotavljanje vreme-
T nček je kar poskočil od veselja: »Po-Vej mi ga!«
. Stric Jaka pokaže na ostanek vrvi, ki ^ visel na vrtu:
k
»Poglej tisti konec vrvi tam. Trm lah-° razbereš vse vremenske napovedi toč-
no in enostavno takole:
Vreme je lepo — če je vrv suha, deževno — če je mokra, spremenljivo, če je vrv enkrar mokra, enkrat suha,
vetrovno, če vrv n’ha sem in tja m mrzlo, če je vrv zmrznjena.
Strica Jako Tinček ni več prosil za na-*vet o vremenu. Kaj pa bi vi?
sluČajro hroma na eno nogo, drugi povpraša, če ni morda slepa na desno oko, rretj vpraša, če ima žival kratek rep, a četrti je hotel vedeti, če ni žival morda bolna.
»Popolnoma pravilno. Ni i sam ne bi znal tako izvrstno' opisa': svo;e žival’,« pravi trgovec, »povejte mi' torej, kje je?«
Ali minister odvrne: »Ne vemo, kje je tvoja kamela, niti videl’ je nismo.«
»Kako to, da ne veste, kje je moja žival?« zakliče ogorčeno trgovec, »kako bi jo pa znali drugače tako natančno opisati! Našli s'e jo ’n prodali. Pri ožil se bom pri kralju.«
Zares, trgovec se je vrnil v mesto in vložil tožbe pri kralju.
Vladar je takoj ukazal, da se morajo ministri vrrit’, velel iih je zapre i in rekel, da jih bo dal mučiti, če ne bodo povedali resnice.
»Če niste v deli kamele, kako morete reči, da je hroma, slepa, da ima kratek rep in da je bolna?«
»Videl sem samo tri s opinje in po njih
smo sklepali, da mora b’ti hroma,« se zagovarja prvi minister.
»Opazil sem, da je bilo samo na levi strani ceste listje oglodano in sem zato sum 1, da je slepa na desno oko,« odvrne drugi minis er.
»Na poti sem opazi sledove krvi«, dostavi tretji minis'er, »komarji in muhe so jo morali zbada i, a žival se jih ni mogla otresti, ker ni imela dolgega repa.«
»Na osnovi stop’n j v pesku sem pr šel do zaključka, da so prednje roge zapuščale boli globoke udr ine v pesku kot zad-nie. Zato se mi je zdelo, da ima žival bo-leč:no v trebuhu er stopa slabve na zadnjih nogah,« je končal četrti minster.
Ko je kralj slišal razlago svojih podanikov, je uvidel, kake pametne ljudi ima okrog sebe.
»Moje ravnanje z vami je blo napačno ter zgrešeno,« reče ministrom. »Ko s e mi svetovali, nai ne zvišam davkov, vas n:sem hotel poslušati. Sedaj pa bom ustavil zvišanje davkov, vi pa boste os ali še nadalje moji ministri.«
oooooooooooc ooooooooooooooo
Cin — cin
Zbudil sem se! V podzemski pos'eljici mi je bilo toplo. Ozrl sem se naokoli, a vse cvetlice so še spale. Zlezel sem izpod odejice, za s lo pospravil ležišče in smuknil na'o k vijolici. Skušal sem jo zbuditi. A ona se je le jezno obrnila in rekla: »Pusti me, tako sem še zaspana!« Močno je zazdehala in sp>et zaspala.
Tik vijolice je ležala trobentica. Nisem je skušal vzdramiti, ker je še smrčala, kot bi hotela spa i še celih sto let.
»Nič zato, bom šel pa sam na rajžo!
Prv’ bom na zemlji, kaj ne bo to častno?« — Tako sem rr zmišljeval, zraven pa z vso silo poganjal skozi debelo plast prsti.
—	cm . . .
Ril sem, malo počival, — in zopet ril. Dosegel sem cilj! Toda, — saj sem zašel?
—	Joj, kje sem, kje? Kje je zelena trava, kje je toplo sonce? —
Samo mrzel sneg se je razprostiral krog mene. Debela smreka, ki je stala na obronku, me je jezno gled'ia. »Kaj delaš ukaj, norec? Z rna je še!«
Zajokal sem! Vroče solze so mi zdrsele preko lic v sr.eg — :n talil se je. Že sem s'al na kopnem, a kliub temu me je neusmiljeno zeblo. Začel sem klicati na. pomoč. »Gin — cin — cin ...«, najprej rahlo, potem pa z vso silo: »C n — cin — cin ...!«
In tedaj me je uslišala p>omlad.
Topel veter je zapili-1. Sneg je skopnel. Zjutraj pa se je na nebu zasmejalo zlato sonce.
Ali uganete, koga sem še zagledal? — Seveda, škorčke — zamorčke, ki so se v celih ja'ah vračali z juga.
Za svojo prevzetnost sem bil strogo kaznovrn. Od tega časa moram vstajati zmeraj prvi. Na zemlji je takrat Še mraz, kajti p>omlad čaka leto za le om na moj klic — in šele potem pride v deželo. Vidite, takšen posel imam!
Saj menda veste, kdo da sem? — Dovolite, da se predstavim:	»Zvonček-
bahač!«	M. M.
Hvaležni krokar
Islandski kmetje pripovedujejo, da so nekoč gorski plazovi uničili nekaj kmetij v Varusdalu v severnih krajih. Plaz se je privalil z gore Vatusdal. En izmed teh kme ij so pravili Guldberastad.
Kmetova hčerka na Guldberrstadu je bila navajena, da je svojo hrano delila s krokarjem na dvorišču.
Nekoč pa, ko mu je ponudila hrano skozi okno kot po navadi, je krokar ni hotel vzeti. Deklica se je zelo začudila in je odšla z jedjo iz hiše na dvorišče. Krokar
se ji je približal,' oda jedi še zmeraj ni hotel vzeti, čeprav se mu je poznalo, da je lačen. Deklica je šla za njim na njivo blizu kmetije.
Komaj s a prišla do tja, je deklica zaslišala s hriba strašno bobnenje in naenkrat se je vsul z vrha plaz. Spustil. se je na obeh straneh dek';ce in krokarja, ni pa se dotaknil mesta, kjer sta strla. Zdrvel pa je plaz. čez kmetijo in uničil vse živo in mr vo, kar je bilo v njej.
Tako je krokar poplačal deklici hrano, ki mu jo je dajala.
Islandska pravljica
Za šalo: INKOGNITO
Skandinavske dežele so znane po preproščini svojih šeg in navad. Nekoč je prišel v veleblagovn co prileten visok gospod, si nakupil mnogo stvari, nato pa je želel še telefonirati enemu izmed ravnateljev firme. Prosil je za dovoljenje in ga seveda dobil. Ko je prodajalka snela slušalko, ie vprašala:
»V čgavem imenu želite govoriti?«
»V imenu njegovega veličansva,« pojasni stari gospod.
»Bežite no, stari, brez šale!« mu reče mladenka.
»Saj sem kralj,« ugovarja kupec ljubeznivo.
Mlada uslužbenka se zmedeno opravičuje. Vladar pa je bil tako malo hud na neizkušeno prodajalko, da ji je drugo jutro poslal vreč ca sladkorčkov z besedami: »Brez šale od starega!«
Gato je skočil v jašek. Iz majhne vdol-. lne je potegnil kozarec s stenjem, ki ga !e napajalo olje ribje konserve. Prižgal ga Šibki plamen je medlo osvetljeval raz-fl‘?» razpokana tla . .. ogromne mreže ^IČevine... nagrmadene kupe sveže »f^lje ... grobo izkopano jamo — jašek. ^Utrjenega človeka, ki bi se mu nenad-110 tazkril ta svet, bi zazeblo od hladu in ?r°z«, Gatu pa še mar ni bilo: ne te po-^-ne oblike, ne hladu in vlage, ne suro-v°j^' tal in zemlje...
^.Pri jašku so jih čakale delovne obleke, naglici so se preoblekli. Gato ie pote-1 nase kra ke, blatne hlačke. Za srajco * ni odločil. »Prevroče bo pri kopanju.«
■J m Dušan s'a si preoblekla tudi srajci. Miganje in odnašanje zemlje je neenako-e^no, popolnoma odvisno od kopača. Gato je stal v jašku, ki je bil kaka dva etra globok. Bleda lučka je medlo osvet-Jpvala močno, riavo, mišičas'o telo. Vno-1 je pregledal brlivko, se sklonil in zle-V rov, ki se je začel na dnu jaška. Ga-a močna pleča so napolnila ozko luk-
njo. Plazil se je previdno naprej, opirajoč se na komolce. Kmalu je b’l na koncu rova. Izkopanih je bilo sedem metrov.
Danes bo moral preizkusiti novo orodje: leseni klin, ki ga je izdelal dopoldne. Klin je kakor bodalce. Doslej je kopal z lopatko, ki jo je z ljubeznivim nasmeškom krstil za »sme išnico«. Res je bila podobna smetišnici. Bila je kakor viba iz enega kosa lesa. Naprav'1 jo je iz deščice zaboja. Kopanje z nio je bilo počasna, vendar sta se ji grušč in prst kar volino vdaiala. Ves jašek so izkopali s takimi lopatkami. V rovu pa so se manj obnesle. Pos ale so okorne. Zato je že dalj časa mislil na novo orodje: na klin in na zagozdo, saj so dela v rovu kakor vrtanje s svedrom v trdo snov.
Gato je potipal okno rova: tu droben pesek, spominjajoč na mivko iz Save, tam večji okrogli kamni, podobni drobnejšemu prod ju gramozn'h jam. Prsti, tudi jalove, ni bilo. Vedel je, da je dober me'er in pol pod rušo. Seznanil se je z valujočimi plas"mi furlanske zemlje bolj ko z domačini iz Zasavja. Njene muhe je občutil kot rane, njeno voljnost in vdajanje kot hladilo.
Zamahnil je z novim klinom po največjih kamnih. Na'o pa v pesek, enkrat, dvakrat, neprestana. Kamenje se je brez odpora krušilo, pesek se je vsipal.
»To je pravo orodje,« se je razvnel. »Strganje s klinom je vse kaj drugega ko
ubadanje z lopatko.« Bil je vesel kakor otrok.
Privzd gnil je telo, da je bilo kakor napet lok. Pogled se mu je med nogama prebil do jaška. Lučka v okenčku je brlela kakor kresnica, *oda bila je popolnoma v desnem kotu. Ustrašil se je. »Bolj na levo! Luč mora biti vedno v sredi!« Še kak dan, dva, pa bi bil zgrešil smer. Popravil jo je.
Na tleh se je kopičilo postrganega peska in kamenja, ki ga je vedno bolj oviralo. »Če bo šlo tako naprej, _ izkopljem danes tri me*re.« Doslej je bil najdaljši izkop dva metra. Z močnimi, velikimi rokami je potiskal grušč k nogam, od koder ga je odnašal Dušan. »Do večera bom že pod žicami, nato sentinela, koruza, prostost.«
Vlažna roka mu je krepkeje stisnila s^rgalnik. Misli so mu švigale nazaj: selitve, zavesa, pila, lopatka, brlivka, strgal-nik. Korak za korakom. S kol kšno lju-bezniio je vse to napravil! Ko je zadnjič izdelal »smetišnico«, je ves nasmejan pritekel k Štefanu, skrivajoč lopa ko za suknjičem. Š'efan ga prvi h:p sploh ni razumel. Začuden ga je pogeldal. Šele takrat se je Gato zavedel in mu razkril svoje veselje. Včeraj pa se je igral kar z vsem: s smetišnico, s‘rgalnikom in zagozdo. Težkal jih je po rokah, jih metal v zrak in si zabadal strgalnik v kožo, kot da bi preizkušal njegovo ostrino. Potem pa ga
je kot če'niško bodalo dvignil nad Črto-vo glavo in divje izbuljil oči. Črt se je skremžil od strahu in mile prošnje, nena*-doma pa je zagrabil Gata za roko in ga vrgel vznak na ležišče. Strgalnika pa mu Črt le ni mogel izviti...
Ga ove misli in spomini so se utrinjali v temi telesnega napora: porajali so se in izginjali nedomišljeni. Ko je kmalu po prihodu v kam po ležal na svojem prvotnem lež šču, mu je prvič šinila v glavo misel na rov. Tistega dne je ležal stari Miha na sosednjem pogradu, zvijal ž'co in jo spuščal skozi špranjo v klet. »Kaj pa boš s to žico?« ga je mimo vprašal. Miha ga je pogledal izpod čela: »Kuhalnik bom delal.« »Kuhalnik?« »Žico bom priklopil na napeljavo in jim kradel tok. Če mi bodo z doma poslali koruzno moko, si bom skuhal žgancev. Tudi drugi delaio tako —« »A, zato so žarnice tako medle, kadar začno kuhalniki delati!« — Miha je spet začel odvijati žico in jo spuščati v špranjo. Ga*o ga je gledal v obraz, ki je bil uprt v tla: še bolj droben, izpit in star se mu je zdel ko po navadi, kadar ga je gledal iz oči v oči. Hipoma pa mu je — kot gospodinji posoda iz rok — ušlo: »Kaj pa meriš z žico?« »Rad bi zvedel, koliko je od poda do zemlje.« »Čemu ti bo to?« Nato Miha tiše, zaupneje:	»Ti še ne veš,
kaj je kolerab Mihi so tako izstopile oči, da je Gato videl ves njihov tefnnorjavi,

Vsakdanja nega obleke
Ako obleko skrbno in previdno negujemo, jo nosimo dos~i dalj, kot če se za-nio ne zmenimo :n pustimo prašno, zmečkano, mokro itd. S tem, da jo negujemo, varčujemo tudi z denarjem, smo pa tudi vedno leno oblečeni in napravljamo na svok> okolico urejen vtis.
Brž ko pademo domov, se moramo preobleči. Odločeno obleko pa obes'mo na obešalnk in je ne obesimo v omaro, ampak io denemo k'm na zrak, da ce prezrači in če ?e prepo-ena. *ud» nasuli. Vazno ie, da imamo rake obe?aln’ke, ki segajo rrav do začetka rokavov, ker le tako obbko oodoro, da obdrži n—vllno oBUko. Za pl-šče. kostume in tud’ dvodelne obleke si kupimo r>niseKr>o rh»š;i1-nike, ki so na ramenih dovoli šl-aki in okreplieni ter "zoblikovani po telesu in rudi za vratom.
Pralno obleko skrtačimo. Po^orto krta-čeme. posebno le s preostro kr‘ačo. ki izvlečdrobna vlakna iz nitk. obleko uničiiie pravta.ko kakor r*rah, VI tk-rino razieda. Madeže odstranimo takoj In ne čakatmo, da za stara io. Mokro obleko moramo pomllti na ohoša.lmku. Volnene tkanine s“ blizu l ed‘lnik" ali vroče peči kvarilo. Volna zaradi vro*:ne izgubi svojo prož.nos” in postane krhka.
Mastno in umazano oblogo odstranimo z ovr-trnka z melanico salm’aka in mlačne vode. Paziti pa moramo, da ovratnika ne zmerimo prev«* ker nadloga večkrat spulča barvo. Očilčen! del zlikamo čez krpo po kroni.
7>1o prinoročliivo ie, da ne norimo iste obleke d;a'i časa renresra.no, amn-ak da obleke večkrat menjamo. S rem iim živ-1 »en iško dobo zelo pod a likamo, Na -a. način se večkrat prezrač’jo. posule in spo>-Čiieio.
Preoo®osro likanie volnenim oblekam in drurim volnenim lzd"1kom tud' Iknadure. Kadar oa se odločimo za likanie, moramo obleko remelfro sčistiti, odstraniti orab in madeže in io likali č»z vbž-no krpo. Pa,zi*i moramo, d” z likaniem ohran'moi obleki krof to se prav', da ie ne razlikamo in razvlečemo na nepravih mestih.
ZA GOSPODINJO IN DOM
Alkohol ne greje
Splakovanje perila pozimi ni prijetno
Kes da roži mi ni priletno ime*' opravka z mrzio vodo, kar pa gospodmie moralo imeti, posebno le takrat, kadar ‘z-plakuteio perilo. Gospodinje se no navadi tega dneva kar boiiio. Vend-r pa si dandanes ‘udi v tem primeru lahko nekoliko pomagamo in olailamo delo. Pomagamo s’ ra ta način, da si na roke nataknemo volnene rok'vice. čez te pa si pobegnemo rankp gumijaste rokavice. Tar ko mrnza ne občutimo, delo pa kllub temu lahko temeliito opravimo. Perilo *u-di lahko obelamo z rokavicami.
vedno na pol skriti krog z zenico v sredi. »Srečal sem se z mo v prvi svetovni voi-ni v Karpatih.« Miho je b’lo očitno strah. »Pa kaj nameraval?« je silil vanj Gato. Miha je lepr.il: »Če bi izbruhnila kolera, nas bi vse pob li. Jaz pa bi se jim rad skril. Tzkopal bi si ?amo, pa merim, koliko ie do zcmlie.« Mihova groza pred kolero in mi«el na iamo je Ga,ta spodbodla na razmišljanje o rovu. To je bilo le pred ofi-cirsk:m begom. »Ko sem takrat sprožil predlog o rovu me ni hotel nihče no«1u-lati. Zdaj pa je le prišlo na mole « Udaril je z vso močio s spalnikom. Majhen plaz peska se mu je vsul proti prsim.
Dušan ie na dveh koncih spel deko z žico. Potem io ie skrbno oretipal. Je dovoli trdno speta? Bo prkladna za odna-lanie peskaL kamenja in zemlie? Danes so se prvič odločili za deko. Lesena škatla se ni več obnesla. Za dviganje zemlje iz jalka je bila dobra, v rovu pa se ie sno-padala s krhkimi s*enami in i’h krušila.
Dulan se je z deko splazil h Gatu. Otipal ie njegove pole noge. Gato je prenehal kopati. Zaslilal ie nov !um. drugačen ko ori strganju: Gato ie odrival izkopani grulč proti nogam. Dulan se ie pomaknil le bliže k njemu. Pred sabo ie imel deko. Zaiemal ie polna prgilča oeska In iih souš-čal vanio. Čudil se ie: Sele dnbrih deset minut ie Gato kopal in že ni bilo ne konca ne kraja drapoceni izkopanini. Deka je bila že nabrekla.
Prehrano je treba predvsem pril'godi i podnebju, predvsem le spremembi temperature (vročini in mrazu).
V hudi zim’ mora prehrana — to velja predvsem za delavce, ki delajo na prostem — vsebovati predvsem maščobe (svinjsko in gosjo mas", kajmak, maslo, olje, margarino ipd.). Tudi n'jvečji gurmani pri nas bi se začudili, koliko mastnih jedi pospravijo člani polarnih ekspedicij. Kadar so na tečaju, često pojedo od 300 do 500 gr mas i — brez slehernih nezgod; to jedo zato, ker so uvidel’, da je malčoba najboljša vrsta hrane, ki varuje organizem pred mrazom. Ti liudje sicer normalno, pod zmernejšim podnebjem ne pojedo več kot 20 do 30 gr masti dnevno.
Jedi, ki so naibolj primerne za proizvajanje telesne toplote, so maščobe, dalje še sladkor in naposled testenine in škrob (oziroma maščobe in ogljikovi hidra i na splošno), vrhu tega le vitamin C in drugi vitam’ni, ki iih telo tudi nujno potrebuje pozimi. Beliakovine nadomeščajo samo iztrošene beljakovine v našem organizmu, predvsem v mišicah.
Potemtakem so za zimo najprmernej-še take jedi, ki po količini niso velike, 'o-rej takšne jedi, ki kar najmani obremenijo prebavne organe in ki najbolj pripomorejo, da telo obdrži svojo fiziološko toploto, da bi se tako torej laže borilo proti neugodnim učinkom mraza. Takšne jedi so predvsem: kajmak, maslo, olje, ribje konzerve z oljem, sladkor, mezga, džem, snho sadje, sirup, sadni sokovi in naposled škrobna« jedi: kruh, pecivo, suho sočivje (fižol, grah, leča).
Za zimo so pr:merni tudi vsi klobasičarski izdelki — slanina, mas ne ribe, mastni kolači (špehovka itd.), nekatere tradicionalne zmske jedi (sarma in drugo) in naposled jajca.
Meso je za zimo mnogo manj važno; sicer ga potrebujemo tako pozimi kakor poleti — toda čeprav daje kalorije, je predvsem splošni spodbujevalec krepitve našega organ’zma in povečanja našega krvnega pritiska. Pozimi ‘orej ni treba iesti več mesa kakor poleti. Presno sočivje ima le manjšo kalorično vrednost, vendar je zelo koristno iz drugih razlogov, ker vsebuje koristne vitamine in soli in ker preprečujejo zaprtje. Enako, če ne le pomembnejšo vlogo igra presno, nekuhano sadje.
Mnogi domnevajo, da alkohol močno greie. Občutek toplote, kadar piimrio alkoholne pirče, je docela vari}’v. Tudi učinek alkohola je čisto živčne narave, ker naglo in trenutno poveča krvni pritisk, razen tega pa često napačno tolma-
Začne se plaziti nazai: Najprej sam, nato pa — ležeč na trebuhu — z iz*egnie-nimi rokami zagrabi deko in jo povleče k sebi. Ni ?e lahko premaknhi, pritegniti k sebi, pod prsi. Potem spet — najprej sam, nato deka. Vsak gib je previden in premišlien. Popre} se mu je včasih škatla zadela ob rob in naenkrat ni lia ne naprej ne nazai. Moral se ie ves napeti, da io ie premaknil. Takrat je navadno odtrgal del stene in s stropa sta se začela vsipati zem-lia in kamenje. Še nanj se je vsulo kakor droben dež.
Takoj po prvih metrih je snoznal, da je deka boliša, voljna, mehka. Ni se zamikala. Nieni dotiki sten so bil' nežni kakor poliubi in niso izzvali ne hruoa ne kru-šenia. Z naporom se ie le nekaikrat pognal nazaj in pritegnil deko. B’l |e v jašku.
Črt ga je že nestrpno pričakoval, pograbil deko in iz«ul njen tovor v leseno škatlo. Kamenje je zaropotalo.
»Počasi, kam divjal!« mu ie siknil Dušan. Črt pa je že dvign’l škatlo na gornji rob jalka in se pognal kvišku. Odnesel ie tovor na odlagališče, ki ie bilo na levi, nekaj metrov od jalka.
Dulan je odvrgel srajco. Bilo mu je vroče, bil je moker. Ga*o je vsakih deset minut izkopal za eno deko. Dušan se je brez oddha poganjal naprej in nazai in odvažal. Ob lučki v jašku je pregledal de-
čijo obču ek toplo~e v grlu, požiralniku in želodcu, ki ie posledica uživanja teh pijač. Ta občutek toplote je tudi zelo kratkotrr jen. Potemtakem alkohol ne ogreva, marveč nasprotno ohlaja. To so ugo ovili tudi člani polarnih odprav. Prepričali so se, da so mraz nadaže prenašali tist’, ki niso uživali alkohola.
Potemtakem je n-jboliše ogrevalno sredstvo toplota sama. Skodelica vročega čaja je več vredna kot neka! šile žgania. Koris na sta tudi kava n mleko. Pozimi je -reba piti tudi več tekočine (vode), kar sicer pozimi ni tako priietno. ker se re potimo, vendar p: mraz s~a1no draži ledvice k izločanju tekoč ne, ki pa jo je 'reba seveda nadomestiti z drugo.
PRAKTIČNI NASVET
Gumbasti obroček pri patentnem kozarcu ali obroč pri loncu za zv lrn pritisk se nam bo ohranil dalj časa, če ga včasih namočimo za 10 do 15 minut v melanico iz dveh delov vode in enega dela amoniaka.
Kuharski recepti
Jetrna rižota s sirom
Pol kilograma telečjih ali svinjskih jeter, 1 debela čebula., 6 dkg mast’, poper, majaron, sol, 40 dkg riža, 10 dkg trdega sira.
Na mas i prepražimo na:prej sesekljano čebulo, nato dodamo nr tanke liste narezana jetra, jih popopramo, odišavimo z majaronom in na koncu pomolimo. Prepraženim dodamo v majhn’ količini dušen, slan riž in ga z vilicami narahlo vrneš'mo med ie'ra. Vse skupaj pražimo samo še nekaj minut, nato riž potresemo z naribanim srom in ga serviramo s solato, kar sestavlja kar dobro kosila
Šolet
Pol kilograma belega fižola ali fižolice, četrt k lograma mas'ne suhe svinine, četrt kilograma govedine, malo popra, 2 žlički sladke paprike, 1 čebula, 3 stroke česna, žlica moke, voda, sol.
V velik lonec damo en dan namočen fižol, na koščke zrez'no meso, sesekljano čebulo, strt česen, poper, v žlici vode razmetano papr ko, z mrzlo vodo razžvrkljano moko in sol. Vse skupaj zalijemo, pokrijemo in pop avimo na štedilnik, da zavre. Kuha naj se nato na robu, pri majhnem ognju, da se vse zmehča.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Nevralgične bolečine
Nevralgične bolečine, ki posekajo od prstov v zapestju in vse gor do komolca, ki so najhujše, kadar roka miruje ali če pest stisnemo ali hočemo roko iztegnti, so pogosto posledica raznih obolenj, zlasti poapnenja žil, sladkorne bolezni, protina, nadalje obolenja srca in velikih krvnih žil. Prav tako lahko povzročajo podobne nevralgične bolečine razne bule in pritiski pri bolezenskih spremembah hrbtenice, kakor tudi razfčna zastrupljenja, revmatična obolenji in rtzne nalezljive bolezni. Enake posledice ima tudi oprav lianie neka erih poklicev, ozroma opravljanje dela pod določenimi nezdravimi pogoji. Važno vlogo ima pri tem tudi posebna živčna konsc tuc:ja, zato so nekatere osebe v večji meri nrgnjene k različnim nevralgijam.
Za uspešno zdravljenje je osnovni pogoj, da ugotovimo pravi vzrok nevralgičnih obolenj. Če enkrat tega ugotovmo, je 'reba stremeti za tem, da ga odpravimo in spremenimo način življenia. Pr, tem si pomagamo tudi z različnmi zdravili, z masažo, z električnim zdravljenjem, s kratkovalovnim obsevanjem, s toploto in podobno. Na vsak način skušamo stanie izboljšati z večiimi dozami vitamina BI.
ko in opazil, da ie že na več mestih strgana, saj pa je tudi že petnajstkrat romala po razritem rovu. Ob straneh se je cefrala, v sredi je bila že kar nitkasta. Dušan se je spomnil Dnevnika, Včeraj mu je dal to deko: bila je njegova last, skorajda nova, svetloriava, lepa. Dnevn k jo je imel skrbno zloženo pod svojim zglaviem. Potem jo je vzel v roke in jo gladil ves zamišljen. Morda je mislil na usodnost akcije, za katero jo daje? Morda ga ie vezal nanjo spomin na mamo ali ženo? Izročil mu jo je, kot da bi šlo za slovesno daritev. »Čuden človek, ta Dnevn k.« Odkar sta se sprla zaradi »recitacije«, sta bila drug z drugim zelo previdna. Ko mu je Ehišan prvič povedal, da nameravajo izkopati rov, ga Je Dnevnik vljudno vprašal: »Kopljete, da se vas nekaj iznova vključi v boi, t:soči pa bodo ostali kot žrtve represalij? Mislite, da je to prav?« Dulan ie bil presenečen: take misli ga niso nikdar vznemiriale. Zanj ie b lo jasno: tam sto tisoč! železnih čelad, tu milijon sužnjev in iz njih srede prvi borci. Le v boju do konca je rešitev. Dušanu ni dalo spati samo to. kakšen boj ie najboljši, kako rešiti zapletene »kljuke« rova. kako premagati bojazen v boju, kako sc uvrstili v njegov polčtni korak in ne misliti na mamo, Elo, brate, sestre.... kako ukaniti Machila, pridobiti Dnevnika in prelisičiti konfidente ... Te misli so se mu nenehno vsiljevale: kadar je stal v
Ako se stanje na podl-gi *eh navodil ne izboljša, potem je vsekakor priporočljiv temeljiti pregled na živčnem oddelku kake večje boln šnice. Ako tega ne napravimo, se nam stanie stalno slabša, bolečine pa postarajo vedno neznosnejle. Nikakor se ne smemo zadovoljiti s kratko odprrvo zdravnika, ki bi mogoče predpisal samo kake 'ablete. Predvsem je treba pri ncvralgičnh obolenjih biti dosleden in ne odnehati z zdravljenjem, ko smo stvar samo nepopolno ozdravili.
Alkohol in človek
Ako človek alkohol uživa zmerno, ie to njegovemu zdravju koristna. Vendar pa je toliko boli škodljivo prekomerno pop vanie, ki ima za posledica veliko stvari, ki čl;veh \ u n-pravijo ogromno škode. Tako na primer alkohol zakrivi 40 °/o vseh nesreč pri delu, 30 % vseh duševnih obolenj, 60 °/o vseh duševno zaostalih, 57 °/o vseh prometnih nesreč, 90 % nečloveškega ravr.ania z otroki zagrele alkoholki, 17 °/o kriminala ipd. Kakor je razvidno iz teh podatkov, ki so vzeti iz vsakdanjosti, je prekomerno uživanje alkohola ne le nesmiselne/, marveč zdravju in človekovemu obnašanju škodljivo.
apelu ali v vrsti pred kotli, preden ga ie premagal spanec in brž ko so ga zbudili jutranji šumi. Poprej, ko se še niso odlp; čili za rov, se je včash zazdel sam sebi kakor alpinci, ki so trudni in ohlapni po* s'opali po stražarskih poteh. Zdaj pa je b’l kot puščica, ki je švistnila proti cilju — smislu življenia. — Po več razgovorih se je Dnevnik odločil: povedal je. da b° pomagal pri prikrivanju in dobavbal olje in deke, a da na delo v rov ne bo šel.
Ehišan se je vzravnal in pretegnil v jašku. Kakšra slast, sorostiti telo in ude! Bil je sam. Črt je odhtel na odlagališče, Gata je slišal iz rova: delal ie kakor mravlja, kakor pravcati perpetuum mobile-Nenadoma zabobn:io nad njegovo glavO koraki. Kadar ie bil v baraki, jih mti sli' šal ni. tu v kleti pa so silno donel’ in odmevali. Prisluhnil je z vsem telesom: rahlo upognjen, s prsti desne roke stiskajo^ spodnjo ustnico. Koraki so se počasi oddaljeval’. Dušan jim je sledil, dokler & niso izgubili na drugem koncu barake-Nato novi koraki, cela vrsta Hudi v teku» vrtinec trušča, ki se razvname prav na* jaškom. »Kaj to pomeni? Se je kai zeod*' lo?« Če preti nevarnost, bosta Ajdov# in Rogač opozorila Pola. ta pa nie. Na; pe*o ie prisluhnil proti vbodu. Ničesar & uiel. Trušč se j/- porazgubil kakor P0^ mladni vrtinec prahu.
(Se nadaljuje)

NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Več ječmena in manj ovsa
Prvo vigredro delo na njivi je setev ^vsr in ječmena. Če le moremo, spravijo če v marcu oves in ječmen v zemljo.
dalj bomo zavlačevali setev, tem janjši bo uspeh pri pridelku.
Uspeh pr' pridelku pa ni odvisen sa-j° od zgodme setve, temveč tudi od semnja in gnojenja. Ječmen je v s‘anju, ^ nam izmed vseh žit naše delo, dobro seme in izdatno gno:enje n'jbolj poplača. Tudi je ječmen zar' di svoje uporabnosti 7 pivovarsk' industriji in zaradi svojega Ppnaena pri pitaniu izredno zaželjen trž-r4 produkt, mnogo bolj kot krompir. S svoio kratko vegetacijsko dobo pa nam odlično pomaga k pridelovanju strniščnih rastlin, bodisi za krmo, bodisi za zboljšanje zemlje.
Ječmenu je treba dobro pos reči s fosforjem in kalijem. Kjer je zemlja nasičena z apnom, mu bomo' dali superfosfat (500 kg/ha) skupno s kalijem (300 kg/ha). Z nitramoncalom pa mu bomo gnojili *na list« po potrebi v treh obrokih; prvi °orok, ko se je razrastel, drugi obrok ob kplenčeniu, tretjega pa ob cvetenju, vsakokrat 50 do 75 kg/ha. Ras sama bo pokazala, če bo treba te obroke zmanjšati pa povečati.
Kar tiče semena, so letos po zadrugah Enkrat dosegljive in za pridelovanje Pr*poročlj’ve nasledn;e sorte: Haisc, Isa-r*a :n Viole rta. «Violetta« je nova sorta, ki ne polega in zgodaj zori; pivovarne jo Pravtako kakor »Haiso« rade kupujejo. ®’ez dvoma pa bo na trgu dosegljiva tu-še sorta. »Vollkorn«, ki jo nekateri Pfav radi sejejo. Cena teh sort razmno-fcitvene s‘opnje »original« znaša 3.70 šil.
Še vedno seje večina gospodarjev žita Pregosto. Ob lanskem gorjanskem tednu snio ugotovili, da sejejo nekateri tudi po 500 kg semena na hektar. Gosta setev ne korsti 'emveč škoduje. Tudi žitu pustijo vsaj pri vigredni setvi prostore, zraka in sonca, potem se bo iz enega zrna fazvU šop s 5 do 7 enakimi bilkami na-me*0 2 do 3 neenak h, od katerih zaradi Ppmanjkanja pros'ora kvečjemu 2 napra-Vltr- pravilni klas. Ne sejmo več kot 150
^ep primer propagande *a boljše gnojenje
Slovenska kmečka zveza in Zveza slo-Venskih zadrug s a za letošnjo sezono umetnih gnojil postregli našemu kmetu c zre dno okusno opremljeno nazorno in P°učno brošurico »Gnojila«. V lepih baronih slikah in v kratkih navodil h vse-®uJe ta brošurica vse, kar mora kmetovalec vedeti o gnojil h, o gnojenju posameznim vrstam kmetijskih rastlin, o shranjevanju in mešanju gnojil ter o zna-k h na ras linah, ki kažejo pomanjkanje gotovega gnojila. Poleg splošnih navodil vsebuje brošurica še posebni prikaz pomanjkljivosti gnojenja :n uspeha gnoje-hja travnikov.
Ta izredno koristna brošurica je na 'azpolago v vseh kmečkih gospodarskih zadrugah in njenih poslovalnicah vst.ko-rTlllr, ki bo kupoval gnojila.
kg z roko :n 120 kg s strojem po hektarju. Če bomo dali akemu posevku hrane za rast v obFki nitramoncala, potem bomo tega s prihranjenim semenom lahko kup’1 100 do 200 kg. Dosegli pa bomo viš.i pridelek, kot pa z gosto setvijo brez nitramoncala.
Glede ovsa so med kmeti mnenja deljen'. Vsekakor dvoje o ovsu drži: vrednost pridelka ie manjša od ječmena, do zemlje pa je bolj zahteven. V krajih, kjer z ovsem ni mogoče priti do donosa 20a/ha, je priporočljivo, da ga seiemo v mešanici s pozno sorto iečmena (Isaria). S tem bomo dosegli izredno dober pride-
lek zrnja, po'eg tega pa rkorekoč pripravljeno mešanico za mlade praš če.
Od sort ovsa so na razpolago naslednja original — semena:	Flamingstreue in
Austria Weiss. Cena zr origmil znaša 3.40 šil. Če jo bo mogoče dobit', z zaupanjem lahko sejemo tudi sorto »En-dress«.
Drugače pa glede ovsa za letos lahko rečemo, da kaže njegovo površino prav •ako omeiiti, kakor površino krompirja. Namesto cvs^ sejmo več kvditetnega ječmena, meso krompirja pa več silaže :n — neko'i ko sladkorne pese. Toda o tem prihodnjič.	(bi)
I gne/en/ezn de rednih sadnih letin
Medtem ko si zados nejše gnojenje v poljedelstvu približno zadnjih 15 let utira pot naprej, naše sadno drevje še vedno s rada. Večinoma našemu sadnemu drevju sploh n koli ne gnojimo. V kolikor p; potiamezniki gnojijo, gnoiijo nezadostno ali neprr v ino. Ume‘nih gnojil v sadiarstvu še skoraj rič ne uporabljamo. Da bi privošč li našim sadovnjakom vsaj hlevskega, gnoja! Pa mislimo, dr. moramo tega vsega dan na polje, čeravno nam na polju že povzroča poleganje žita.
V sestradanih sadovnjakih je po rebno, da damo kokoli 3 kg hlevskega gnoja na kvadratn' merer in tudi več. Ta gnoj je treba podorati ali vsaj podkopa i. Pri gno;enju po površju, ko gnoj ne zakopljemo ali podor jemo, le-ta ostane na travni ruši in se z njim okoristi v prvi vrs‘i trava, ki močno požene, dočim dobi drevo komaj zdravejšo brrvo listja. Drugi nesmisel, ki ga nale imo pri gnojenju sadovnjakov, je, da trosimo dorečenemu drevju gnoj samo v bližini debla, ne pa pod kapom krone, kjer se nahaja glavnina drobnih in vlasastih korenin, ki so edine sposobne, da srk: jo hrano iz zemlje. Korenine drevesa se pod zemljo šrijo ravno tako kot veje drevesa. Ka-kor je na zunanjosti drevesne krone največ listja, tako je v zemlji koreninic, ki so v stanju srkati hrano iz zemlje, naiveč tam, kjer se korenska krona končuje. Korenska krona, raste celo veliko dalje ko vejna kronas kar je odvisno od zemlje. Čim slabša je zemlja, tem dalje se razpredajo koren" ne in iščejo potrebna hranila. Zato ‘rosimo gnoj pod kapom krone in ne okoli debla.
Manj strada sr dno drevje tam, kjer kmet pogostoma gnoji sadovnjak vsaj zaradi trave. Čeprav travi ne preostane veliko dušika, ga vendar padavine precej izperejo, da pride v korist drevesnim koreninam. Fosforno kislino in kalij pa zemlja dobro1 drži in ga dosežejo samo najpli vejše drevesne koreninice. Po možnost' trosimo gnoj jeseni, drugače pa v zgodnji pomladi. V visečih legah se lahko zgodi, da na zmrzli zemlii padavine gnoj izplaknejo in odplavijo. V splošnem se nam tega vendar ni treba bati. Spomladi pa se nam zaradi premalo dežja gnoj brez koristi suši.
Kakor že rečeno, gnoj največ zaleže, če ga zakopljemo oziroma podorjemo. Ker je zakopavanje bolj zamudno delo,
'fjtos se nadaljuje lani pričeta akcija za 'k -ev	kmetov potom desetlet-
Posojil proti 3 V2 % obrestim. Poso-^ ' dobijo v prvi vrsti oni kmetje, ki so tako imenovrnem izseli,:venem pasu, se ^avi v občinah, ki so v razglasu zvezne
* ade i z. leta 1937 označene kot obcir
gorske
^cine. Poleg njih dobijo posojilo tudi
_ . & kme je, ki so v stiski, katere pa sa-niso krivi.
Posojila *0 000 šil. tečna benka.
se dajejo samo v znesku nad do višine, ki jo dovoli h'po---—ta. Vračati je treba posojila v ,1 . etnth obrokih skozi 10 let. Posojilo Je h potečna banka proti vknjižbi dol-Sa v zemljiški knjigi.
irn>w0^e .tire^>a vložiti pri okrajni l95k i> z^K>m'.c* najpozneje do 1. maja • Prošnji je treba priloži i prepis iz-
n'pravimo to pod kapom krone, kjer je razmeroma na’več drobnih koreninic. Najhitreje gre delo od rok, če nalož mo gnoj v 40 do 50 cm širokem pasu pod kapom krone. S krampom, lopa‘o ali obrabljenimi gnomimi vilami spravimo gnoj v zemljo. Globoko ni 'reba. Delo n kakor ne gre tako počasi, kot si mislimo. Delo nas kmalu izuči, kako bo šlo n'jhi-treje. Če se nam zdi škoda trave, opravimo delo z 2 osebama. Prva privzd guje travno rušo, pod katero med tem druga oseba poklada gnoj. V okolici Št. Vida v Podjuni se je ta način gnojenja precej udom: čil in se ga skrbni sadjarji žlavo držijo, ker je uspeh viden na rednejših le‘inah, na kakovos i sadu, na rasti in mladostnem i zgledu drevesa.
Gnoj bi mogli spraviti v zemljo tudi s plugom na ta način, da potegnemo dve do tri brazde med vrsitami drevja. Brazde zarežemo plitve, da ne poškodujemo preveč korenin. Vsak lahko sam premisli, kako bo potegnil brazdo, spravil v njo gnoj in jo zope pokril. Brazde pritisnemo in zravnamo z valjarjem, da pri košnji ne bodo v napotje.
V sadjarstvu pa se nikakor ne moremo zadovoljiti s samim hlevskim gnoiem, ker bi ga potrebovali prevelike količine in ker v hlevskem gnoju fosforjeva kislna : dušik : k: lij niso v pravem razmerju. Premalo količino fosforjeve kisline in kalija v hlevskem gnoju je treba nadomestit: z umetnimi gnojili. Gnojenje z umetnimi gnojili lahko združimo z zakopavanjem hlevskega gnoja. Superfosfat in kalijevo sol potrosimo po hlevskem gnoju ali obratno.
(Konec prihodnjič)
Kmetijska šola Podrovl/c vabi:
Pred zaključkom šolskega leta bodo na kmetijski šoli Podravlje naslednje prireditve:
V soboto, 1 7. 3. 1 9 5 6 ob 8. uri tečaj o vzgoji in oskrbi kmečkega gozda z ustreznimi gozdarskimi filmi;
v ponedeljek, 1 9. 3. 1956 ob 9. u r i predavanje o merjenju zemljišč in o problemih pri sporih glede meja med sosedi;
v soboto, 2 4. 3. 1956 ob 9. uri predavanje o bolniškem, nezgodnem in starostnem zavarovanju v kmetijstvu in gozdarstvu;
v ponedeljek, 26. in torek 27. 3. 1956 ob 9. uri tečaj o oskrbi, negi in spoznavanju mo enj in napak traktorja in kmetijskih strojev.
Vse te prireditve so dostopne vsakomur, ki se želi spoznati s temi vprašanji ali pa dobiti primeren nasvet za svoj primer. Udeleženci teh prireditev imajo proti nizki odškodnini tudi možnost prenočevanja in prehrane v internatu kmetijske šole.
Holandske krave dajo največ mleka
Po poročilih FAO je na Holandskem v le u 1952 znašala povprečna molznost na kravo 3.780 kg. V letu 1953 pa so holandske krave dajale v povprečju 3.870 kg mleka. S tem ima Holandska v svetovnem merilu najvišjo1 molznost krav.
Holandska je hkrati tudi nrjvečji izvoznik mlečn h proizvodov. Čeprav spada med naimaniše države v svetu, je leta 1953 izvozila 378 milijonov kilogramov mlečnih proizvodov. V letu 1954 pa je nien izvoz narasel na 389 mil jonov kg. Na drugem mestu izvoznikov mlečnih proizvodov je Nova Zekndija z 275 mili ioni kg, na tre jem pa Danska z 242 milijoni kilogramov. Delež kondenziranega mleka na izvozu mlečnih proizvodov znaša na Holandskem 209 m lijonov kg in predstavlja tri petine svetovnega izvoza. K:r tiče izvoza masla, je Holandska z 52 milijoni kg v svetovnem merilu na tretiem mestu, pri izvozu sira pa z 92 milijoni kg na drugem mestu.
Koliko pridelajo v Jtaliji na bekltrr
Pšenice je Ital ja pridelala lansko leto 19.2 stota na hektar (leta 1954 15.2 in 14.8 v razdobju 1948-51); koruze 29.8 stota (23.2 in 18.3); krompirja 81.6 (80.3 in 69.8) ter sladkorne pese 346.2 (294.3 in 283.4). ,
^eseflefzicz posojila za porsfee krnele
vlečka iz zemljiške knjige, polo o zemljiški posesti (Grundbesitzbogen), odlok o enotni vrednosti in izkaz o zavarovanju proti požaru, pri predvidenih gradnjah s posojilom pa še načrt in proračun gradnje. Dočim je treba prošnjo predložiti v 3 izvodih, je treba priloge dodati samo v enem izvodu.
Filipin — nov antibiotik
V ZDA so razvili nov antibiotik in mu dali ime Filipin. Pravijo, da obe: a kmetijstvu, predvsem pa vrtnarstvu velike koristi. Z njim so uspešno zatrli razne bolezni na semenju in rastlinah paradižnika, graha, koruze, prosa in ’rav.
ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG SIMhljfe. ,
Mlini „Samix”
Gotovo ste že brali po raznih časopi- sti s roja in Vas seznaniti z njegovim de-sdh o mlinu znamke »Sambe«, ki priprav- lovanjem. Najprej bi bilo treba omeniti, lja vsakršno zeleno ali suho krmo. Danes da obstojajo štiri vrs‘e, ki se razlikujejo Vam hočemo prikr zati prednosti ter kori- po delovni kapaciteti in po ceni.
Samix — Ideal za manjša posestva, ki potrebuje motor od 4 — 6 ks Samix	—	Perfekt za srednja posestva	„	„	„6 — 8	ks
Samix	—	Super za večja posestva	„	„	„8 — 12	ks
Samix	—	Rekord za velika posestva	„	„	17	ks
Kot mlin	za	zdrob melje stroj vsake pripravlja steljo .iz	slame, trstja,	koruzne
stroj
vrste zrna, tudi cele koruzne s orže v zdrob ali moko. V sok predela zelenje, travo, deteljo, lucerno, peso z listi vred, surov ali kuhan krompir in odpadke zelenjave ter razno sadje. Meša krmila in
slame in smrečja. Iz vode in gnoja naprar-vi v enem delovnem obratu gnojnico.
Zmogljivos stroja najbolje predstavlja naslednja tabela:
Vrsta	Samix-Ideal	Samix-Peirfekt	Samix-Super
	5,5 ks	7,5 ks	11,5 ks
Rešetne odprtine sita	2	3	4	8	2	3	4	8	2	3	4	8
Koruza	kg	100 150 250 600	200 300 500 1200	300 420 770 1830
Ječmen	kg	75 120 190 370	150 250 380 750	200 370 630 1050
Oves	kg	40 60 80 200	60 100 130 400	100 130 200 550
Zel. krma	kg	250 — 600	400 — 1200	600 — 2000
Pesa, krompir, sadje	1000 — 1500	1500 — 3500	3000 — 6000
Zel. kor. storži	1000	1500	2000
Detelja, lucerna suha	30 — 60	60 — 120	100 — 200
Seveda je odvisna mleta količina od z normalnim š evilom obratov (1400 obra-vsebovane vlage. Samoumevno se z moč- tov v minuti).
nejšim motorjem zmogljivost poveča.	Sita imajo odprtine 2, 3, 4, 5, 6, in
Za slučaj, da kdo želi uporabljati že da- 8 mm in se dobavijo po želji. S Sambe ni svoj motor odnosno traktor, se doba- strojem je dobilo kmetijstvo koristnega vi stroj trko izdelan, da je mogoče upo- pomočnika, posebno za pripravljanje rablja i vsak ustrezajoči motor ali traktor svinjske krme.
Stran S
petek, 16. marec 1956
Štev. 11 (725)
Figi pri italijanskih državnikih
Zunanji minister ing. F'gl je imel ob svojem bivanju v Rimu razgovore v i ali-janskem zunanjem ministrstvu ter pri min strskem predsedniku Segniju. Že v naprej so napovedovali, da bo v ospredju vseh teh razgovorov vprašanje Južne Tirolske, gotovi krogi so celo vedeli že o vsebini stališča, ki ga bo ob tej priložnos i zrvzel predsedn k italijanske vlade, ki bo baje nakazal protiitalijansko politiko juŽnotirolske ljudske stranke, s katero lota ogroža italijansko prebivalstvo.
Vse napovedi so se končno izkazale za močno pretirane, kajti poročila o razgovorih ministra Figla z i alijanskimi državniki le mimogrede omenjalo tud’ Južno Tirolsko. Pravijo, da sta Figi in Segni v »prisrčnem« vzdušju obravnavala »vpra-
šanja splošnega pomena«, medtem ko o Južni Tirolski v 20-minutnem razgovoru nista razpravljala. O :em vprršanju je minister Figi menda govoril le z državnim podtajnikom Badinijem, in sicer »v duhu prisrčnega pr jateljstva«. Prav tako je tudi na nekem predavanju poudaril, dr. avstrijska vlada slej ko prej upa, d" bo nerešena vprašanja mogoče reši i v duhu medsebojne tradicije, kajti »to, kar nas v tem vprršanju še loči, je povsem neznatno napram tistemu, kar nas druži«.
Nedvomno je b i nastop minis ra Figla glede Južne Tirolske več kot umirjen in je vprašanje, v koliko mu bodo za to hvaležni tisti krogi v Avs'riji in v Južni Tirolski, ki drugače gledajo na položaj avstrijske manjšine v Italiji.
Jugoslovanski sindikati hočejo ostati izven blokovske politike
Po nekih ameriških virih je tudi koroški tsk pred nedavnim razširil vest, da so se jugoslovanski sindikati ponovno vključili v kominformsko Svetovno sindikalno zvezo, iz katere so b li izključeni leta 1950 v zvezi s sporom med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. To izmišljeno vest je te dni zavrnil beograjski list »Po-litka«, ki poudarja, da so jugoslovanski sindikati ostali pri svojem s ališču in da
so pripravljeni, sodelovati na enakopravni osnovi z vsemi, ki to žele v interesu miru in delavskega razreda. Jugoslovanski sindikati pa niso pristopili niti k Svetovni sindikalni zvezi niti k Mednarodni zvezi svobodnih sindikatov, ker je njuno delovanje podrejeno blokovski politiki in zato ne moreta biti osnova za mednarodno sindikalno sodelovanje.
20. povojni dunajski velesejem
V nedeljo je zvezni prez dent dr. Theo-dor Komer v navzočnosti številnih domačih in inozemskih predstavnikov slovesno otvoril letošnji pomladanski velesejem na Dunaju. Poleg drugih s*a se otvoritve udeležila tudi predsednik parlamenta dr. Hurdes in zvezni kancler ing. Raab.
Zvezni prezident je v svojem nagovoru poudaril, da je bilo treba mm >go junaštva, ko so leta 1945 sredi rušev:n in razvalin začeli gradi* i nov simbol gospodarske zmogljivosti. »Toda zdaj ne smemo misliti, da je s tem že vse doseženo, marveč moramo zdaj doseženo obvarovat: in izgrajevati z vztrajnim potrpljenjem. z veseljem do ustvarja n ta in jasnim pogledom na naš skupni cilj:., blaginjo ljuds va in dežele«.
Prezident dunajskega velesejma Heinl in minister za trgov’no dr. Illig s‘a v svojih izvajanjih prikazala zgodovino največje avstrijske gospodarske priredirve — dunajskega velesejma, ki je prežvel vse krize in težave ter po drugi sve ovni vojni dosegel višek, kakršnega si prej ne bi bilo mogoče zamisliti. Medtem ko je bilo na prvem povojnem velesejmu na Dunaju zastopanih le 170 inozemskih razstavljalcev, šteje njihovo število danes že 1850, ki prihajajo iz skoraj vseh dežel Evrope, prav *ako pa tudi iz številnih prekomorskih držav.
Čeprav je vladalo v nedeljo na Dima ju skoraj zimsko vreme, je vodstvo velesejma že prvi dan zaznamovalo neverjetno visoko število obiskovalcev, katerih so našteli 135 000.
Močan prirastek prebivalstva na svetu
Kakor je razvdno iz statističnega letopis:, ki so ga izdal Združeni narodi, je število prebivals"va v zadnj:h desetle jih močno naraslo. Ceniio, da je bilo leta 1930 2013 m lijonov, leta 1940 2250 mil -jonov in leta 1954 2652 milijonov prebivalcev na svetu, kar pomeni v primerjavi z letom 1930 prirastek za 32 odstotkov ali 18 odstotkov v prmerjavi z le-tom 1940. Približno polovica vsega prebivalstva od’pade na Az jo, ver.d'r pa je Evropa najgosteje naseljeni kontinent na sve u.
Statistični letopis ZN prinaša tudi podrobne podatke o oskrbi prebivals va z zdravniki, zobozdravnik^, apotekami in babicami. Tako pride n' primer v Avstriji (podatki so iz leta 1953 ali 1954) en zdravnik na približno 650 prebivalcev, v Švici na 710, v ZDA na 770 in v večini drugih evropskih dežel na približno tisoč prebivalcev.
Popolnoma drugačen pa je položaj v
drugih sl bo razv tih državah. Tako na primer odpade v Sudanu 86 000 prebivalcev na enega zdravnka, v Nigeriji 56 00(3, na Zlati obali 25 000, v Keniji 10 000 prebivalcev n podobno. Indus rijska in rudarska proizvodna re ie leta 1954 zvišala za dvorno v primerjavi s predvojno proizvodnjo.
St-tis ični letopis je bil izdelan od sta-t stičnega urada Združenih narodov. Sodelovali pa so še posebni uradi ZN 'er prbbžno 150 vi d različnih držav. Knji1 ga, ki je bila tiskana v angleškem jeziku, obsega 644 stran' in vsebuie 183 tabel, Vsebuje mednarodne statistike s področja geografije, gospodarstva, financ, socialnih vpraš-ni, kulture in druge poda ke. Pri sestavi teh statistik so do le'a 1954 oziroma do polovice leta 1955 upoštevali dva:se~lerno dobo razvoja. Statistični letotvs ZN je izšel :udi v francoskem jeziku.
Zaloga atomskih bomb
Znani angleški dnevnik »Manchester Guardian« je pred kratkim objrv'1 zanimiv članek, v ka erem pravi pisec, da je danes na svetu okoli 40 000 atomskih bomb. Vprašanje je, če ta podatek res drži, kajti velesile ljubosumno varujejo skrivnosti v zvezi z najmočnejšim orožjem vseh časov. Velika. Britanija naj bi imela od 2500 do 4000, Sovjetska zveza približno 10 000, ZDA okoli 30 000 a*omskih bomb. Že sama Vel ka Britanija ima dovolj bomb, da bi lahko njena letala uničila vsa velemesta sveta, pa še večino srednjih mest povrhu. Kaj slaba tolažba, če pomislimo, kolko bomb imata Sovjetska zveza in ZDA.
Pisec dalje pravi, da britanske -ovarne v znrnem atomskem središču Winskeley proizvajajo letno okoli 80 uranijskih atomskih bomb, ki so, kakor je znano, sila močne.
Združene države Amerike imajo bare najmanj 5000 plutonijskih atomskih bomb. Celotna zaloga ameriške armrde šteje, kakor smo že zap sali, 30 000 bomb, k 'emu je seveda potrebno še dodati, da ima Amerika ogromne rezerve atomskega materiala, ki zrdošča za proizvodnjo novih 30 000 atomskih bomb.
Tudi Sovjetska zveza je baje izpopolnila svojo proizvodnjo in ima poleg 10 000 varno shranjenih atomskih bomb še materiala za novih 10 000 bomb, ki pomenijo pogin za človeštvo.
»Manchester Guardian« piše, da moči
posameznih velesil ne kaže sodi i le po suhem številu atomskih bomb. Teh je namreč dovolj, da bi uničile celotno našo civilizacijo in pr dobi've tisočletij. 30 tisoč ameriških atomskih bomb je sicer lepa š evllka, ki pa ne predstavlja prave premoči nad Sovjetsko zvezo, ker sovjetska Z'loga 10 000 bomb zadostuje za uničenje vseh mest Zahoda. Tako torej nobeni strani re bi bilo prizanešeno. Tega se tudi najbrž zavedata, ker a omska vojna ne bi nikomur prizanesla. Vendar pa sedanje ravnotežje ni trajna rešitev. Treba bo drugače rešiti, vendar kdaj? Po mislimo, kako bi vso to energijo lahko uporabili v koristne namene.
Draga lepota
V Zahodni Nemčiji po ročijo žensk® vsako leto kakih 650 milijonov mark z3 lepotičenje. Promet v frizerskih delavnicah je znaš'l lani dobro m lijardo mark. Dve tretjini sta odpadli za nakup raznih lepotilnih sredstev. Številke govore, da so lar.i po royile ženske v Zahodni Nemčiji dvakrat toliko denarja za nego svojih teles kakor le a 1952.
Najzanesljiveje rastoče jabolčno drevesce kupite v drevesnici Ing. Marko Polzer, pd. Lazar pošta Št. Vid — St. Veit im Jauntal
R A Dil OfiPiRIO O R A M
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45. 6.45, 7.45, 12.30. 17.00. 16.43. 22.00
Sobota, 17. marec:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca
(slov.) —	10.00 Gospodinjski magacin —
11.00	Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	14.30 Pozdrav nate — 16.15 Odlični izbor — 18.30 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi (slov.).
Nedelja, 18. marec:
6.20 Budni v dan — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.00 Vedno veselo (godba na pihala) — 8.20 Oddaja za kmete — 9.10 Godba na pihala — 11.05 Veselo petje, veselo igranje — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Otroški oder — 17.00 Šlagerji, ki so osvojili svet — 19.30 Športna poročila — 20.00 Revija dobre volje.
Ponedeljek, 19. marec:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Zapiski iz domovine
—	9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila. Slavljenec današnji (slov.) — 15.30 Pozdrav nate — 16.35 Znanje za vse — 18.45 Slavljenec današnji . .. (slov.) -— 20.10 Glasba za milijone.
Torek, 20. marec:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Zdrav človek — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih —
11.45	Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež (Slov.) — 16.35 Znanje za vse — 20.00 Operni koncert (dela Richarda Wagnerja).
Sreda, 21. marec:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Iz ženskega sveta —
9.00	Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih
—	11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Iz domačih gajev (slov.) — 16.35 Znanje za vse —
18.45	Okno v svet (slov.) — 20.10 Pošta vabi. Vedra oddaja.
Četrtek, 22. marec:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Avstrijci v inozemstvu -- 9 00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski n.isceu — 11.00 Dobro lazpolozem ob enaj:tih — 11.45 Oddaja zi p idcžtlje — 12.C2 Pestro mešano :— 14.00 Poročila, objave. Pogovor s pevci in pevovodji IV. (slov.)
—	16.35 Znanje za vse — 20.10 Domovina Avstrija. Sedaj prihaja lepi pomladni čas.
Pe'ek, 23. marec:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Domovina in čas —
9.00	Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Trdi orehi (slov.) — 16.35 Znanje za vse — 18.45 Improvizacije na klavirju (igra Bojan Adamič, slov.) — 20.10 Prometni kavalir.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6.00 . 7.00, 13.00, 15.00. 17.00, 22.00.
Sobota, 17. marec:
7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Za dom in žene — 11.15 Godba na pihala — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.35 Za zabavo in za razvedrilo — 14.45 Mladinski zbori pojo —
15.15	Malo od včeraj in malo od danes — 15.40 Utrinki iz literature — Fran Eller: ^esmi — 16.00 Koncert po željah — 17.15 Želeli ste — poslušajte — 18.00 Okno v svet
—	18.30 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 18. marec:
6.00	Prijetno nedeljsko jutro vam želijo naši priljubljeni ansambli in solisti — 8.00 O športu in športnikih — 8.15 Revija narodnih ansamblov — 10.00 Družinski pogovori
—	12.00 Pogovor s poslušalci — 13.30 Za našo vas — 14.15 Od melodije do melodije —
15.15	Želeli ste — poslušajte! — 20.00 Večerni operni koncert — 21.00 Kulturni razgledi.
Ponedeljek, 19. marec:
6.25	Pisan spored domačih pesmi in napevov 7.10 Zabavni zvoki — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi poje vokalni kvintet — 13.35 Filmske melodije — 14.35 Veseli intermezzo — 15.15 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi —
17.15	Želeli ste — poslušajte! —	18.45
Umetne pesmi poje Slovenski oktet — 20.00 Mladinska oddaja.
Torek, 20. marec:
6.25 Mali glasbeni mozaik — 7.10 Zabavni zvoki — 12.00 Po Koroškem in Prekmurju (spored narodne glasbe) — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.30 Modni kotiček — 14.49 Koncertni valčki — 15.40 Utrinki iz literature — 16.00 Iz opernega sveta — 17.15 želeli ste — poslušajte! — 18.30 Športni tedni* — 20.10 Mali večerni koncert Ljubljanskega komornega zbora.
Sreda, 21. marec:
6.25	Operetna in lahka glasba — 17.10 Zabavni zvoki — 11.05 Melodije iz filmov *B glasbenih revij — 12.30 Kmetijski nasveti 13.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 14.3' S festivala lahke glasbe v Stuttgartu — 17.1' Želeli ste — poslušajte! — 18.30 Za dom11* žene — 18.40 Skladbe slovenskih avtorje* poje Mariborski komorni zbor — 20.00 Verdi’ Trubadur (opera 4. dej.).
Četrtek, 22. marec:
6.25	Lahka glasba — 7.10 Zabavni zvoki
—	11.05 Za dom in ženo — 11.45 Mladinske pesmi na besedila znanih pesnikov — 12.3« Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke in riti*1*
—	14.30 Nove knjige — 14.40 Umetne in rodne pesmi poje mladinski zbor — 15.4 Utrinki iz literature — 17.15 Želeli ste poslušajte! — 18.10 Pesem skozi stoletja 18.30 Družinski pogovori — 20.15 Četrtke* večer domačih pesmi.
Peek, 23. marec:
6.25	Melodije znanih avtorjev — 7.10 Z* bavni zvoki — 11.05 Za vsakogar nekaj .J'
12.00	Slovenske narodne v priredbi Ci Preglja — 12.30 Kmetijski nasveti —
Pester operni koncert — 14.30 Zanimiv05 doma in po svetu — 17.15 Želeli ste —
slušajte! — 18.00 Ljudje med seboj — Ji 1^
Petnajst minut igrajo „Štirje fantje" Morje in pomorščaki.
I