Ust Miala o"đ oVfotira 1947 kot tednik - od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah
0 G A S I L o
KRANJ — SOBOTA. DNF. 1?. APRUA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 43 — CENA 20 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kočijan
SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DEUOVNEGA    EJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Ugotoviti nemoten proces blagovne menjave
Politika kreditiranja obratnih Je bila in je Se pogosto ™m«t^ živahnih raaprav. Za pre-na «J, v je agilno, <*a J« bilo tLS^^ kotiranja posebno VW, ° dGl° komunalnih bank. danski—-80 te »tavale gospo-Večj
im organizacijam kredite v
slov^*™ M njih°v(> V^'jo P0" obsfta «1 , T1J pa za Povečani labS +^lovaT1Ja- V splošnem pa
kred^T' da S° bi,a d<Vnam° nalivi- 5 bainja v Preteklem letu tih t   ek»Panživna v zadnjih le-
•tva J OCena n* i7jhaja Ie iz deJ" - aa so krediti, odobreni go-
•SS^^11' temv<* tudi iz Brodi? \da bl b™'ke iz likvidnih povečale    editac naložbe lahko še
<*rttntl!ia T>olitika kreditiranja v <S SredKtcv * »vzela tako bajnem kakor tudi v občin-
Pomembna naloga: pridobivanje zemljišč
Proizvodni program kmetijske in ožje predelovalne industrije v letošnjem letu je bil predmet razprave na včerajšnji prvi seji sveta za kmetijstvo, predelavo in promet s kmetijskimi ter živilskimi proizvodi pri okrajni gospodarski zbornici Ljubljana. Težišče dela te seje je bilo predvsem na proizvajanju kmetijstva, medtem ko naj bl probleme ožje predelovalne industrije podrobneje obravnavali na eni izmed prihodnjih sej.
Rkiv.     :2r *a«or St0 zdrU.Žbenih Planih vidno me-tiramil a<MlT10fit »mertnic za kredi-
ki jih vvfsrpoda,rstva v ietu i963>
dokum^TJ Cj° pra*ar omenjeni določen Pa j° ^rcdvs"m v zelo Poslov 1 °prsdeIitvi namenov in bravaln? re bodo banke odo-7(x1,,°- Točna opredeli lev mota 7 kr**m°v za potrebe pro-dniHe £ ,7'aloRP in za nekatere 1* Podri    v bilStvu Pr°cej zožu-
nih sredsiev kreditlrailja iZ
dlesna       i ■ "amree K -I>olltika kreditiranja
Rledno i0** dosoči cilj- da se d°-Vr.st korS!iPTe(%i kreditiranje vseh ItređitiV1^ •potroSn1<' z bančnimi ^i^mo »^lm&nimi krediti, ki jih
^lerno gospodarstvu
ton vrHr* l™11 ^"tovili ti *rr0ces bl
naj bi nam-tovili nemo agovne menjave. Po
mem,bCn P°'itike i
^emei! - pre-vočanie T i narai^a'nia zalog. Po-s,or>njo * naj bc> usklajen« s ^iroma ,Povof'aTiJa proizvodnje Blagovnega prometa.
Nadaljevanje _ na 2. strani 1
Proizvodni program kmetijstva, ki obravnava družbeno in organizirano proizvodnjo je po mnenju posameznih članov sveta dokaj skrbno izdelan, ker objektivno prikazuje tako uspehe kakor tudi slabosti. Dosedanji razvoj družbenega sektorja je bil doslej viden predvsem v živinoreji in tako so nam uspehi na tem področju v nadaljnjo vzpodbudo. — Manjši razvoj pa je zabeležila poljedelska proizvodnja. Temu je botrovalo tudi pomanjkanje zemljišč, razdrobljenost obstoječih, slab družbeni standard zaposlenih, neproučena tehnologija in organizacija.
Povečanje zemljišč zato zavzema v proizvodnem programu kmetijstva pomembno mesto. — Neskladnost med obstoječimi živinorejskimi kapacitetami in nizkim zemljiškim fondom ovira povečanje proizvodnje in znižuje rentabilnost. Težišče povcčaVija zemljiškega fonda naj bi bilo predvsem na večjih kmetijskih organizacijah, na Gorenjskem na kmetijskem gospodarstvu Kranj.
Včerajšnja razprava je načela tudi problem vrtnarske proizvodnje.Bistvo tega vprašanja je v tem, da smo doslej za to proizvodnjo premalo skrbeli. — Ker drobni proizvajavci niso več kos povečanim potrebam, je maloga družbenega sektorja, da poveča proizvodnjo. Vrtnarska proizvod-
nja naj bi se osredotočila okrog večjih središč. Na Gorenjskem naj bi zanjo poskrbelo predvsem kmetijsko gospodarstvo Kranj, razvila pa naj bi se tudi V okolici Jesenic. Na seji so načeli tudi problem proizvodnje mleka. Ta Se bo po planu precej povečala. Predvsem je predvideno večje povečanje v družbenem sektorju, čemur bo spet precej pripomoglo kmetijsko gospodarstvo Kranj. — Vzporedno s stanjem   živine so
osvetlili se en problem. Lansko leto je bila živinorejska proizvodnja zelo visoka, čemur je vzrok večje povečanje v družbenem sektorju in prodaja živine zaradi suše.
Posledica tega je, da je stalež živine v merilu okraja v primerjavi 7. začetkom letal962 za 11 odstotkov nižji. Posebno zaskrbljujoče je to za proizvodnjo mleka, saj so v tem odstotku močno zastopane krave molznice.
S predlogi in nakazanimi rešitvami, ki jih je dala razprava omenjenega sveta, naj bi izpopolnili in obogatili proizvodni program kmetijstva za leto 1963, obenem pa naj bi ti sklepi služili tudi pri realizaciji določenih nalog vseh pristojnih. — I. P.
Trgovina v začetku letošnjega leta
Trgovine niso bile dobro založene
Cene nam spet uhajajo — Edinstven rekord pri solati in neizpremenjene cene tobaka
Zavod za statistiko in proučevanje gospodarstva Ljubljana v svojem poročilu navaja, da je trgovina na drobno prodala v mesecu februarju za skoraj 8 milijard dinarjev raznega blaga, kar je dobrih 6 odstotkov več kot lansko leto v istem času. O po-
SkuPlna k i ~™-"™—
ogleda^     andsklh turističnih novinarjev, ki se je te dni mudila po naših krajih, si je z zanimanjem V^en in muzeJ v begunjski kaznilnici. Ogled Begunj v prbgramu njihovega bivanja pri nas ni bil pred-" »o zato prišli tja na lastno željo ,
vsem zadovoljivi založenosti trgovin v tem mesecu, pa tudi nekaj tednov prej in potem, ne bi mogli govoriti, saj je občasno primanjkovalo več vrst prodajnega blaga.
q Najhuje je bilo prav gotovo pomanjkanje zelenjave (kar občutimo tudi še sedaj), pa še nikogar preveč kriviti ne moremo zaradi tega, saj je grdo prekrižalo račune preskrbovalnih podjetij predvsem nepričakovano mrzlp in sneženo vreme. Sem sodi tudi pomanjkanje južnega sadja, posebno pomaranč in limon.
I»i Težie je najti op/avičilo za to, da je bilo povpraševanje po nekaterih izdelkih elektrotehnične in kovinske stroke nekajkrat večje od ponudbe. Tako trgovci niso mogli vedno postreči kupcem z žarnicami vseh vrst, električnimi likalniki z regulatorjem toplote, s pralnimi stroji, televizijskimi sprejemniki, z nekaterimi vrstami pločevine, žice, cevi in podobnim.
ft Po daljšem času (zaradi znižanja, seveda) je bilo težko priti do avtomobila Zastava 600 D, vendar pa sedaj Slovenija-avto z zalogami teh avtomobilov že prihaja nared.
4* Kljub poostrenim prizadevanjem, da bi cene ostale tam, kjer so bile v lanskem letu (lansko leto so bila prizadevanja usmerjena v to, da bi bile cene enake predlanskim), so se te spet povišale: pri industrijskem blagu za povprečno 2,2 odst., pri živilih pa za 12,3 odst. Na to so najbolj vplivale cene zelenjave, ki so bile
Nadaljevanje na 2. strani 3
Uveljavljanje upravnega sistema v komuni
Statut komune naj bo tisti ustavni akt
ki bo omogočil popoln razmah samoupravnega mehanizma
Na zgodovinski zadnji skupni seji (v torek, 9. aprila) obeh zborov Ljudske skupščine Slovenije četrtega sklica, na kateri so sprejeli ustavo Socialistične republike Slovenije, je med drugimi govoril tudi poslanec MARTIN KOŠIR iz Kranja. Dejal Je:
Današnje zasedanje Ljudske skupščine ima pred seboj zelo pomemben dokument časa, ki je bil skoraj leto dni predmet žive razprave delovnih ljudi Slovenije. Vsebina ustave je vzbudila veliko zanimanje vseh slojev preblvav-stva za bodoči novi ustavni sistem zlasti še zato, ker prvič v zgodovini slovenskega ljudstva prihajamo do dokumenta, ki v svoji osnovi in od vsega začetka postavlja v ospredje vsega dogajanja človeka, Človeka kot nosivca in usmerjevavca vseh teženj delovnega ljudstva. Čeprav smo v javnih razpravah naleteli tudi na napačne razlage bodočega ustavnega sistema, je vendar ogromna večina ljudi zasledovala in spoznala pravilne cilje in zamisli, ki jih v sebi nosi predlog ustave. Rezultati novega ustavnega sistema so hkrati tudi zmage naših delovnih ljudi na področju uveljavljanja delavskega in družbenega samoupravljanja. V bistvu »z novo ustavo uzakonjujemo to, kar je naša praksa v preteklosti že« potrdila In je potrjevala od prvega dne, ko so naši delovni ljudje sprejeli svojo usodo v razvoju izgradnje socialistične družbe v lastne roke. Sprejetje nove ustave in novega ustavnega sistema je hkrati tudi odgovor na vse ugovore znotraj in zunaj meja kot dokaz, da je delovno ljudstvo zares sposobno samo sebi vladati in upravljati s stvarmi, ki so mu zaupane.
Ob študiju predloga nove ustave sem s posebnim zanimanjem sledil poglavjema »družbena ureditev« in »samoupravljanje v ko-
muni In okraj«. Ti dve poglavji — zlasti pa določila o delovnih organizacijah in določila o občini —
MARTIN KOšIR
sta bili in sta Je vedno v javnosti predmet živih razprav tako v delovnih  organizacijah  ob sestavi
Nadaljevanje ~ na 2. strani «
Šibka materialna osnova
V Tržiču se pripravljajo na razstavo fotografij — V kranjski občini ima samo ena šola dobro delavnico za tehnični pouk
9 V začetku letošnjega leta so % bili po vseh občinah ustanov-0 Ijeni odbori za organizacijo in O vodenje akcij v okviru PIO-% MRSKIH IGER, ki so tokrat % posvečene tehnični kulturi % mladih. Odbori so razdelili £ delo po več komisijah in vc-% čina izmed njih je že začela 0 z delom.
Tako na primer posebna komisija, ki jo je Imenoval občinski odibor za izvedbo PIONIRSKIH IGER Kranj, zaključuje s pregledom materialnih osnov za pouk tehnične vzgoje po šolah v kranjski občini. Prvi rezultati odknva-
*2ye_na volitve
občinskimi odborniki
_ v   ^— —--
cera j tri, v ponedeljek pa bosta preostali *eJi občinskih ljudskih odborov na Gorenjskem
cer\vaJ *° zaseda11 kar trije občinski ljudski odbori, in si-zased nJu' Tržiču in Škofji Loki, pojutrišnjem pa bosta občine skuimi se^ oba zbora Jeseniške in radovljiške
KrA\.I:
VOLITVE BODO
aprila - Današnjo
nsk<*a7i "T* obeh zborov ob-?^b^1Jui^».«*or» 8 po-
„.,ftVrtim rftri,_ ----<w»eznin
h k Martin je vodil P"*d*ed ^1 <Hlblni?,0sir- NafrreJ so na ^ T(y* voM*i ob-avnavali zadeve ^' ki bod!\y obghw*o skupšči-"Sno.^* U- <v zbor delovnih ki zoor „ v 26' (v občiM-
* Zbftf Uel0vSe"*** »»lupine
UV1 oWd**e skupščine,
in
dokaj obsežnim
o razdelitvi občine ma volilne enote ter o določitvi območij zborov volivcev in krajev volišč.
Za volitve odbornikov v občinski zbor bo na območju občine 86 volišč, medtem ko bo v delovnih kolektivih za volitve v zbor delovnih skupnosti kar 124 volišč. Zbori, na katerih bodo občani predlagali kandidate za člane občinske skupščine, bodo od 23. do 29. tega meseca, mi sicer jih bo v občini 62. V to število pa niso všteti zbori kmet i j cev, ki. bodo izbirali kandidate za zbor delovnih skupnosti. Ti bodo namreč v 28 primerih zborovali posebej — po
splošnem zboru občanov, 7 tovrstnih zborov pa bo 5. maja.
Predsednik Košir je poudaril, da bodo temeljite priprave na bližnje volitve zahtevale od odbornikov precejšnje napore, vendar je treba delo pospešiti in zaključiti do 5. maja, ker bodo naslednjih 15 predvolilnih dni izkoristile za pripravo občanov na ta dogodek družbenopolitične organizacije s Socialistično zvezo na čelu. - J. Ž.
TRZIC: TOLIKO ODBORNIKOV KOT PREJ
TRZIC, 12. aprila - V poznih popoldanskih urah sla danes zasedala na skupni seji tudi oba zbora občinskega ljudskega odbora Tržič. Seja je bila sklicana predvsem zaradi bližnjih volitev, vendar so odborniki razpravljali in sklepali še o nekaterih manj pomembnih zadevah.
Glede volitev v novo občinsko skupščino so odborniki sprejel: številne sklepe, ki bodo omogočili čim boljši organizacijski potek volitev. — V prvi občinski skup-šeim bo prav toliko odbornikov (56), kot jih je v sedanjem ljudskem odboru. Občinski zbor in zbor   delovnih   skupnosti bosta
imela po 28 odbornikov. Razumljivo je, da je bilo zaradi tega danes tudi določeno prav toliko volilnih enot, medtem ko bo kandidacijskih zborov volivcev več. Ker se nove volilne enote teritorialno nekoliko razlikujejo od dosedanjih, ki so bile že dlje v praksi, bo potrebno volivce s spremembami dobro seznaniti. Ce bodo o vseh spremembah dobro in pravočasno obveščeni, bo prav gotovo zagotovljena dobra udeležba in razprava na predvolilnih zborih, ki bodo v tržiški občini med 20. in 27. aprilom. Omenimo naj se, da so razen imenovanja občinske volilne komisije odborniki tudi sklenili, da bo trajal odborniki mandat tistim odbornikom, ki bodo izvoljeni v volilnih enotah z neparnimi zaporednimi  številkami — dve leti.
B. F.
BKOFJA LOKA: V MARCU BOLJŠI TROIZVODNI REZULTATI
ŠKOFJA LOKA. W. aprila -Dnevni red današnje seje občinskega ijudvkerra odbora ,je bil obsežen i u dukaj pomemben. Na skupni .seji obeh zborov je predsednik ljudskega odbora Milan Osovnikar seznanil odbornike z re-
zultati gospodarjenja v prvih dveh oziroma treh mesecih letošnjega leta. Iz poročila je bilo razvidno, da ti rezultati — čeprav so v odstotkih boljši kot v istem obdobju lani — niso najboljši, vendar je treba pri tem poudariti, da je industrija v marcu zabeležila znatno izboljšanje proizvodnih dosežkov. V svojem poročilu se je predsednik dotaknil tudi sistema nagrajevanja in poudaril, da bi moral biti urejen tako. da bo spodbudno vplival na slehernega proizvajav-ca.
Na seji so potem sklepali o predlogih komisije za volitve in imenovanja.,
Na ločenih sejah pa so odborniki (Sprejeli vrsto odlokov. Med prvimi naj omenimo odloke v zvezi 7. bližnjimi volitvami. Dokončno so sklenili, da bosta občinski zbor in zbor delovnih skupnosti štela po !>5 odbornikov. Sprejeli so tudi predlog razdelitve občino na volilne enote in določili dobo trajanja mandata za odbornike iz posameznih volilnih enot. Prav tako so tudi določili dneve za zbore volivcev (teh bo pred volitvami v občini 46) in zbore proizvajavcev (ki jih bo skupaj 60), Ln sicer bodo od 21. do 28. tega meseca. - St. S.
jo zelo slabo sliko. Dobre prostore in dobro opremo za tehnično vzgojo ima le sola »Lucijan Seljak«, precej šol nima- niti opreme niti prostorov, pri večini je izpolnjena ena izmed zahtev za kolikor toliko uspešen pouk. Tako ima na primer šola »Stane Žagar« dobre prostore pa le malenkostno količino orodja, šoli >► France Prešeren-« in »Simon Jenko« imata slabe prostore in pomanjkljivo opremo, v Dupljah so dobili ustrezen prostor, opreme imajo zelo malo itd. Tem težavam se pridružuje še pomanjkanje učnega kadra za ta predmet.
Občinski odbor Ljudske tehnike Kranj bo izsledkom omenjene komisije dodal še rezultate pregledov delavnic, v katerih se zadržuje mladina in so urejene v okviru stanovanjskih oziroma krajevnih skupnosti. Prehudega dela člani odbora s tem ne bodo imeli, saj ima tehnično delavnico le stanovanjska skupnost Golnik, krajevna skupnost Zabnica ima urejen fotolaboratorij, ostale dejavnosti pa še razvijajo. Pobuda za ureditev takih delavnic je precej i živa tudi v stanovanjski skupnosti Vodovodni stolp, kjer bodo imenovali Iniciativni odbor, ki bo skušal pobudo uresničiti.
Posebna naloga vseh odborov PIONIRSKIH IGER, seveda v tesnem sodelovanju z odbori Ljudsko tehnike, so priprave na gorenjski zle t Ljudske tehnike, ki ga letos orpanizirajo Jeseničani.
V Tržiču so v okviru PIONIRSKIH IGER v mesecu poklicnega usmerjanja izvedli raastavo »Šola —poklic«, na kateri so bili razstavljeni vsi Izdelki, ki jih otroci delajo v šolah pri različnih predmetih, največ seveda pri tehnični vzgoji. Raastavo je organizirala šola »heroja Grajžerja«, ki je tudi prispevala največ iadelkov. Sedaj se pripravljajo na razstavo fotografij, na kateri bodo razstavljali mladi fotoama-terji iz šole »heroja Grajžerja«, »heroja Bra-Člča« in iz šole v Križah — M. S.
TE ONI PO SVETU
* STRELI NA ALŽIRSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA
V središču glavnega mesta Alžira so napravili atentat na zunanjega ministra Kemistija. Pred vhodom alžirske skupščine, ko se je vračal skupaj s svojo ženo a seje, ga je zadela krogla iz revolverja. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
t VDOR NA KAMBOSKO OZEMLJE
V Pnom Penhu so objavili, da so južnovietnarnska oklopna vozila vdrla na kamboško ozemlje im obstreljevala neko obmejno vas. En vašcan je bil ubit, trije pa ranjeni.
* MACMILLANOVA PRIZADEVANJA
Britanski premier Macni.illan je izjavil v Spodnjem domu, da »ima ▼ mislih« sestanek z ameriškim predsednikom Konnedvjem in sovjetskim premierom Hruščevom, da bi se pogovorili o razorožitvi.
9 RUSK O ODNOSIH S SOVJETSKO ZVEZO
Ameriški zunanji minister je na seji stalnega sveta NATO seznanil članice te organizacije s sedanjimi pogajanji med ZDA in Sovjetsko zvezo glede Berlina in amerlško-sovjetskih odnosov na sploh.
• VSTAJA V PORTUGALSKI GVINEJI
Vstaja v portugalski Gvineji Je zelo resna in traja že dolgo. Po zadnjih vesteh so jte vstaja tako razvila, da brez oklevanja lahko govorimo o vojni v portugalski koloniji Gvineji.
# NESREČA Z AMERIŠKO PODMORNICO
Ameriško ministrstvo za vojno mornarico je sporočilo, da se jo na Atlantiku potopila ameriška podmornica na atomski pogon »Threshor« « 129 Člani posadke. Potopljena ameriška podmornica je ena največjih in najnovejših.
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudie in dogodk
V palači Kubeh, na obrežja ro- de, da bo arabski svet nekega dne bila do najnovejšega časa v za- svo
dovitnega Nila, so v teh dneh v celoti združen pod eno zastavo ostanku. Enotnost arabskega sve- ve,
podpisali ustanovno listino skup- v eni državi. Med arabskimi dr- ta Je bila preizkušena v odnosu nost, carinsko področje in med
ne arabske države, ki bo obsega* ž a vam i je ta težnja zelo izrazita do zunanjega sveta, med arabski-
la ozemlje od Nila do Tigrisa In In privlačna. Tisto, kar Je vsem mi drŽavami pa Je v letih po dru-
v svojo zvezo vključila Egipt, Si- arabskim, državam skupno, razen gl svetovni vojni vedno znova na-
rijo in Irak. Po več kot enomeseč- skupnega knjižnega jezika in ve-nih pripravah je zdaj združitev re, Je zavest, da se vsa ta ljud-
Država od Nila do Tigrisa
letela na zadržke in pomisleke. Odločen kprak naprej je bil storjen šele leta 1958, ko Je v mesecu februarju prišlo do združitve med Sirijo in Egiptom. Ta združitev je bila brez dvoma odraz političnega razpoloženja v obeh deželah, vendar je bila p^ vsem sodeč politično preveč slabo pripravljena in n! vzdržala dolgega veka. V opravičilo za razpad dvostranske zveze lahko omenimo, da je nastala na hltrico, nepripravljeno pod pritiskom groženj iz tujine. Pred posledicami tuje-
treh arabskih dižav dobila do- siva prištevajo k arabskemu na-
končno podobo. V arabskem sve- rodu, čeprav zgodovinski in drugi ga vmešavanja pa je podcenjeva-
tu že lep čas ni bilo takšnega raz- pogoji niso bili v vseh državah la objektivne zadržke,
pol oženja  In  takšnega navduše- enaki. Kljub nekaterim grenkim Sedanji razgovori o trojni zve-
nja kot v teh dneh. Mesta Kairo, razočaranjem   v   preteklosti   je zi so bili neprimerno bolj teme-
Damask. Alep, Bagdad, Sana so ideja o arabski enotnosti ohra- ljitl. Načelen sporazum o federa-
preplavljena z množicami ljudi, nila   živo   zanimanje.   Zanimivo <iji med Egiptom. Sirijo in Ira-
ki na vse grlo, dajejo duška te- je, da so se od vsega začetka klice kom Je tudi že določil pristojno- narodna posojila. Razen tega bornu zgodovinskemu sklepu. tega arabskega združevanja raz- stl med osrednjo vlado in vlada- do enotno usklajevali razmere v S sklepom o ustanovitvi trojne klile najbolj v Egiptu in v Iraku, mi v Iraku, Siriji in Esyiplu. - prosveti, šolstvu, znanstvenem zveze med Egiptom, Sirijo in Ira- V preteklosti so arabsko idejo Splošno politiko bo določala raziskovanju in v vseh drugih kom Je arabska ideja dobila zo- negovali bolj ali manj s politični- osrednja vlada in organi federa- vprašanjih važnih za splošno zu-pet stvarno obliko In lepe izgle- mi gesli. Stvarna dejanja pa so elje. Osrednja vlada bo imela v nanjo in notranjo usmeritev no-
prisiopnostl  zunanje zade- ve države. V ustanovni listini Je obrambo,   nacionalno   var-  govora tudi o ustanovitvi gospodarskega sveta, ki bo usklajeval gospodarske odnose v državi s tujino. .
V nasprotju z nekdanjo unij" med Sirijo in Egiptom zdaj J določeno, da bi razpustili P°lltlc' ne stranke, razen tistih, ki s° * prepovedane. Pričakujejo tudi. da bodo v Siriji in Iraku k»«u ustanovili enotno politično g*1*' nje. Ustanovna listina trojne zveze pa v bistvu povzema P°1Jtiv" načrt, ki Je bil sprejet lan«J° leto na kongresu ljudskih «H ZA«« v Kairu. # .
Po odmevu, ki so ga bili c ležni kairski sklepi, je videti, « gre za zgodovinsko prelomnico arabskem svetu, ševilni Ča80pw* nI sestavki v arabskih d***J poudarjajo, da so kairski skiePJ začetek novega obdobja v zt°°* vini arabskih narodov. Brez d; ma bodo kairski sklepi privabi" tudi ostale arabske države, W f~ Žljo k enotnosti arabskega sve}f V jemenskem glavnem mestu._tJ ni so že Izjavili, da ni več
lavni, tia m itidi dan. ko se bo ZAR pridružil •*» Jemen. _f ZDRAVKO T0MA2EJ
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudie in dogodki • Ljudje in doP^J
Prometno-
vzgojna akcija
Kranj — V ponedeljek popoldne je bila v Kranju razširjena seja podkomisije za varnost in vzgojo v cestnem prometu, ki samostojno deluje pri občinski komisiji. Navzoči so bili tudi predstavniki zavoda za prosvet-no-pedagoško službo, AMD, občinskega odbora Ljudske tehnike prometni strokovnjaki in drugi. Seja je bila sklicana z namenom, da bi podkomisija (deluje samo za mladino in šole) aktivno sodelovala v letošnji zvezni akciii pod geslom »Prometni znaki činitelji varnosti prometa«, ki se je pričela 1. aprila in se bo zaključila 30. junija.
Sklenili so, da bodo razpisali občinsko tekmovanje, na katerem bodo sodelovale vse osnovne šole kranjske občine. V ta namen bodo izdelali poseben pravilnik tekmovanja in ga že v nekaj dneh skupno z razpisom razposlali šolam. Tekmovanje bo zajemalo različna dela. kot so izdelovanje maket, pisanje nalog 0 prometu, predvajanje promet-no-vzgojnih filmov itd. Za zaključek tekmovanja pa bo v Prešernovem gledališču v Kranju javna oddaja pod naslovom »Vse
0 prometnih znakih«. Nastopile bodo  tričlanske  ekipe tekmujo-
1 ih šol. Za najboljše šole so predvideli lepe nagrade (prva sto tisoč dinarjev). — R.
Akademija za 1. maj
Jezersko — Prosvetno društvo Icvcrsko in sindikalna podružnica na Jezerskem sta se v minulih dneh pričeli pripravljati na praznovanje letošnjega delavskega praznika — 1. maja. 11
Na večer prod praznikom bo v dvorani Korotana slavnostna akademija združena s kulturnim in zabavnim sporedom, na bližnjih vrhovih p.i bodo zakurili kresove.
Glas bravcev
Ali bodo res potrebni strogi ukrepi?
Po neprijazno dolgi. zimi. z veseljem vsak dan znova ugotavljamo prihod pomladi. Vsi krajička j napredni občani Kranja tudi z zadovoljtsvom iti s hvaležnostjo opazujemo, kako si naš Komunalni servis prizadeva smotrno olepšati podobo našega slikovitega mesta z urejanjem parkov in drugih prostorov, kjer je količkaj mesta za cvetje in zelenje. Toda, žal, so med nami še nekateri brezčutni in brezobzirni ljudje, ki iz gole komodi tete teptajo in uničujejo delo drugih. Samo poglejte, na koliko mestih so že stopinje prek sveže urejenih cvetličnih nasadov v malem parku pri kinu Center, in opazujte, kako topo kot neumne živali hodijo nekateri tudi drugod po zelenju, ki sc da le s trudom in si loški vzdrževati  med asfaltom.
Nadaljevanje s 1. strani
i Zagotoviti nemoten proseč blagovne menjave
Iz letošnje politike kreditiranja
je mogoče povzeti, da bodo imele prednosti pri kreditiranju tiste gospodarske organizacije, ki svoje izdelke hitro plasirajo na domačem ali tujem tržišču. Takšna politika ima razen vrsto drugih prednosti tudi. to, da bo zagotovila oziroma omogočila pravočasno vračanje kreditov in njihovo nadaljnje vlaganje v proizvodnjo. Ob vseh že naštetih pogojih kreditiranja pa bodo nadalje imele seveda prednost tiste gospodarske panoge, ki so za razvoj določenega področja zelo pomembne (konkretno na Gorenjskem Črna metalurgija, kovinska, elektro m ke-
Tična inchi.strija). Pozitivna stran letošnjih precl-bi kazalo namestiti v našem  pisov glede kreditiranja je tudi
sicer tako uglednem gorenjskem centru vendarle po par-
ta, da dopufičajo dovolj široke možnosti za kreditiranje obratnih kih in drugod nekaj nnpisov, ki j sredstev tudi v kmetijstvu. Na ta bi opozarjali, da so samo nekul- način bodo lahko kmetijske go-tumi primitivci in objestneži ' spodanske organizacije dobilo do-sposobni, da zato, da bi skraj- j volj sredstev za povečanje proiz-
šali svojo pot za nekaj korakov, teptajo javne cvetlične nasade in zelenje??
dr. Marjan Ogrizek
Kranj
*ud1 letos marljivi
Mavčiče — Na osnovni šoli v Mavčičah že nekaj let zslo marljivo deluje krožek za ureditev šolskih, zelenic. Tudi lel i že vsi elani krožka delajo v prostem času na ureditvi šolskih zelenih površin. Nasadili bodo številno CVOtje, lepotieno grmičevje, popravljajo pa tudi ograjo in drugo. Krožek je znan po svojem delu In je prejel tudi že republiške nagrade. — C.
Bohinj v miniaturi
V hotelu »Jezero« v Bohinju je te dni zanimiva razstava urbanističnega načrta, ki v malem prikazuje prihodnjo podobo Bohinja, predvsem jezera in njcgpve okolice. Za urbanistični načrt je med domačini — zlasti mod aktivnimi
vodnje. Tako bo odpravljena ena izmed ran. ki je bila prav v kmetijstvu pogosta.
Po sedanjih predvidevanjih bodo znašala posojila Za obratna sredstva iz investicijskih skladov na področju okraja konec leta 1963 7C61 milijonov dinarjev, bančni krediti za obratna sredistva pa 16(1.750 milijonov dinarjev. To številke pa bodo verjetno še nekoliko večje, ker krediti iz sredstev splošne gospodarske banke SRS n;«o upoštevani.
Kredit; gospodarstvu ,t>e DOtiO letos v primerjavi v. letom lf)(S2 povečali v okraju za približno 6 odstotkov, vendar je prav tako v primerjavi k preteklim letom ta porast dokaj nižji. Vendar strokovnjaki kljub temu računajo, da bo mogoče ob sorazmerno manjšem porastu denarne mase v letu 1963 ustvariti predvideno proizvodnjo. Dokaj napela planska predvidevanja glede povečanja proizvodnje med drugim temeljijo tudi na tem, da bo letos hitrost obračanja obratnih sredstev večja
turističnimi delavci — veliko zan manje. Ker pa jo prihodnji razvoj | kakor lani bohinjskega kota nadvse pomemben  za   turizem  na Go»vn|skem nasploh,- bi bilo priporočljivo, da bi si razstavo ogledalo čimveč Bohinjcev in drugih turističnih delavcev, ki bi s svojimi predlogi •sedanji načrt lahko še koristno dopolni!!. O zadevi, ki je za nadaljnji gospodarski razvoj na turističnem področju za Gorenjsko precej parnem Um. bomo podrobneje'« r»»       . ■ pisali       ni ,zmed prihodnjih šte-  * Matllt liOttlUJIP MU
vilk -Glasa«. , 7   , 9
bo ustavni akt
Ob upoševanju vsega navedenega torej letos v splošnem ni bojazni, da bi proizvodne gospodarske organizacije ne imele sredstev za povečanje proizvodnje. Gospodarskim organizacijam « področja blagovnega prometa pa bo seveda povečanje sredstev zagotoviti s povečanjem kivditov. - T. P.
Vreme
Vremenska Kliku **"
Za trontainimi motnjami, ki so prešle naše kraje, bo nastopilo lepo vreme. Nad Alpami sc je zgradil greben visokega zračnega pritiska. Preko Britanskega otočja .se proti srednji fivropi pomika široko področje hladnega zraka, vendar le-la ne bo imel večjega vpliva na vreme pri nas zaradi splošnega porasta zračnega pritiska.
Napoved za soboto in nedeljo
Danes bo oblačno in nekoliko hladnejše vreme. Temperature se bodo ponoči gibale med 3 in K. v Primorju 10 stopinj Celzija, čez dati D« sc bo živo srebro povznelo na okrog 13 slbpinj. Zjutraj jc v kol linah možna megla ali nizka oblačnost.
V nedeljo bo pretežno sončno vreme z vmesno oblačnostjo.
Vremenske razmere v petek ob 13
Planica zmerno oblačno, 12 stopinj; Lesce zmerno oblačno, 15 stopinj, zračni pritisk 1007 milibarov, pritisk naglo raste; Jezersko zmerno oblačno, 11 stopinj.
Snežne razmere v petek ob 7
Tamar 0 stopinj, 60 cm ; dom Planica 0 stopinj, dežuje, 45 cm;
Vršič 4 stopinje, 17(1 cm; Komna 2 stopinji, 240cm.
odnos komune in delovne organizacije. Predlog ustave že sam ureja nekatere odnose med komuno in delovnimi organizacijami glede postopka in sprejetja statuta delovne organizacije in v ta postopek vključuje občinsko skupščino kot pomemben faktor pri iskanju skupnih kriterijev in izhodišč razvoja samoupravnega mehanizma In vloge neposrednega prolzvajav-ca. Prav tako predlog ustave ureja odnos delovne organizacije In občine glede določanja kriterijev za postavitev direktorjev gospodarskih organizacij. Pri tej določbi se mi zdi zlasti pomembno to, da se izključujejo subjektivni kriteriji pri določanju osebnosti za položaj direktorja, kajti doslej je ta moment odigraval včasih zelo negativno vlogo in so se na tem problemu odnosi med komuno in gospodarsko organizacijo večkrat zaostrovali. Prav tako predlog ustave ureja odnose glede delovnih sporov, kakor tudi glede problemov združevanja ln spremljanja procesov integracije v cilju boljšega izkoriščanja obstoječega gospodarskega potenciala. Toda s tem se odnosi med komuno in delovnimi organizacijami še ne končajo.
Razumljivo Je, da je predlog ustave postavil le okvire bodočega snovanja in razreševanja odnosov v konkretni praksi in da je ustavna načela treba razumeti kot živo stvarnost In da bodo le-ta zlasti v statutih komun dobila konkretno včasih zelo originalno rešitev. Zdi se ml, da moramo v statutih komun zasledovati specifičnost razvoja posamezne komune In njenih notranjih odnosov, nikakor na ne bi smeli podpirati včasih že izraženih teženj po splošnih, enotnih načelih komunalnega razvoja. Prav tako bl se morali izogibati tako imenovane resorne linije, čeprav je res, da take težnje večkrat slišimo. V tem primeru bi namreč občinski statuti postali konglomerat želja in teženj posameznih Služb, ne pa izraz objektivnega položaja komune v sedanji fazi njenega družbeno-ekonomskega razvoja.
V dosedanjih razpravah smo večkrat tudi zasledili težnje, naj bi v statutih komun z administrativnimi določili trdno vezali delovno organizacijo glede njenih obveznosti do_ različnih priporočil občinske skupščine, glede problemov združevanja sredstev na nivoju komune, potrjevanja pravnih aktov, preverjanja zakonitosti sklepanja samoupravnih organov, pravice odločanja o združevanju v gospodarstvu. Itd. Take In podobne želje, ki Jih zasledujemo skozi razprave, so lahko zelo škodljive za odnose komune z delovnimi organizacijami. Uveljavitev takih želja lahko v marsičem zmanjšuje vlogo ln pomen samoupravnih organov v komuni ln v
njihovih statutov kot v komuni ob sestavi statutov komun. V svoji j samih delovnih organizacijah. Po razpravi bi se zadržal nekoliko na  mojem mnenju se ti odnosi — za-
rajo zliti v komuni v skupne napore in želje. Toda v praksi se seveda večkrat srečamd z različnimi problemi, ki v ustavi seveda ne morejo dobiti svojega mesta, ampak bi morali priti do izraza v naporih za izpopolnjevanje in uresničevanje novega gosnodarske-ga sistema. Naj navedem nekatere npr. sistem kreditiranja od vrha navzdol ali od spodaj navzgor. Predvsem mislim na sistem udeležb pri kreditiranju. V taki situaciji smo v komuni večkrat nemočni glede usmerjanja sredstev komune bodisi z družbenimi plani ali pa z drugimi določili oziroma ukrepi. Razumljivo je, da bomo morali na usklajevanju dosedanje prakse In tudi predpisov s principi ustave še mnogo delati. Naloge komune so odgovorne, konkretne, neposredne in včasih uveljavljena praksa In tifdl zakonodaja otežuje Izpopolnjevanje teh nalog. Točno Je, da so ukrepi komune vedno bolj pod udarom Javnih razprav, kritike in neposrednega odločanja ljudi to je bolj kot ukrepi katerekoli terltorialno-politične skupnosti. Zato so tudi fondi komune lahko tisti faktor, ki naj pomagajo usmerjati in razreševati komplicirane in vsakdanje probleme komune in samih ljudi. Vendar pa so samoupravni organi komune večkrat v položaju, da je njihova usmerjevalna vloga okrnjena, čeprav je sistem udeležbe komune pri večjih investicijah na njenem območju koristen in nujen, bl bilo vsekakor potrebno proučiti mehanizem tega sodelovanja in ga uskladiti s funkcijo komune v novem ustavnem sistemu, kajti dosedanji način lahko v določenih primerih že vnaprej za nekaj let zaveže sredstva komune oz. njenih fondov in v takem sistemu komuna težje uspešno izvaja funkcijo usmerje-vavca razvoja na svojem območju.
Razumljivo je, da mora komuna nastopati kot nosivec napredka celotnega življenja v komuni ln da se bori za povečanje svoje materialne osnove, to Je povečanja proizvodnje, vključevanja znan-stveno-raziskovalnega deH», zboljšanja kadrovske politike, povečanja produkivnosti dela, razvijanja drugih družbenih služb v komuni itd. Prav ti razlogi narekujejo, da življenje v komuni hitreje raste In da gre v korak z razvojem hitre dinamike družbenega življenja. To obvezuje vse nas, da sledimo tej rasti in da ustvarjamo ugodne pogoje neposrednemu pro-Izvajavcu izven delovnega mesta. Ta faktor lahko bistveno privimo-re k povečanju produktivnosti dela in s tem tudi k večanju sredstev za zboljšanje osebnega in družbenega standarda- zaposlenih. Zaradi teh in sličnih problemov se ob razpravah o statutih komun porajajo ideje o ustanavljanju različnih fondov komune kot namenskih sredstev za pospeševanje določenih nalog. Razen družbeno investicijskih skladov ln skladov za komunalne gradnje naj bi ustanovili sklade za razvoj kmetijstva, za razvoj obrti, trgovine ln gostln
1 razpravah o statutih   komun   In  snovani ha določilih ustave SFRJ ! stva. Na področju družbenih služb
problemu slaluamih določb o od- j bl SRS — morajo ln se tudi lahko nosu komtinr in delovnih orsani- razvijajo, v skladu s skupnimi in-zarij. i teresl na demokratičnem dogovar-
Za čimpopnlncjšn uveljavitev Janju med vsemi samoupravnimi ustavnih načel v naši praksi je ! orgnnl v kOrmml brez ncpotrebne-prav gotovo po sprejetju ustave ga administrativnega orne'SVanfa. Socialistične republike Slovenije j C-f je komuna nosivec usmerjan la za življenje ln urejanle odnosov razvoja gospodarstva .in drugih znotraj komune statut komune ve- | družbenih slltžo na podlag dfuž-likega pomena, kajti statut na! bo benega plani in z njefitffll fVmdl, v komuni tisti ustavni akt, ki bo potrr.i najbrž n? radon, da ne bi omogočal popolen razmah meha- nnšll skupnega izhodišča pri /acle-nizma samouprave v komuni. Na j dovanju ciljev tako proizvodni probleme, ki so se v razpravah O j tehničnega karakteria, ka!:or tUdJ statutih komun pojavljali in ki se zboljšanju mnterialrcga položaja še danes pojavljalo. .*<* doloma od- , ljudi v komuni. Ce je komuna te-govoril žc sam predlog ustave. Na j meljno   družbeno-politlčna skup-
pa razen skladov za šolstvo in sklado-- za stanovanjsko Izgradnjo '•hI! sklade za razvoj kulture, za ratVOj telenne ku'ture in podobno. Ti skladi naj bi v komuni bistveno pripomogli k zboljšanju polova la in razvoja posameznih pod-ročli ter hkrati postajali močnn faktor družbenega usmerjanja odnosov v komuni. Razvili naj bl M« rok« družbeno unravl'anjc ln odločanje o uporabi sredstev komune. Razen tega se z ustanovitvllo teh skladov močno zmanjšuje možnost, da bl posameznik' odlo-čali o usmerjanju in koriščenju sredstev komun, kajti tl fondi lahko hkrati nostanejn tudi močan
praktična vprašanja, ki pa »o še | nost, v kateri sc zagotavljajo ma-
odprta, pa bodo morali dati odgo-j terialnl in drugi pogoji za delo , faktor mobilizacije dmgih sred-vor prav statuti komun. i ljudi   in   za   rasvoj   tehničnega, ! štev na podlagi s'aipnih kriterijev
Več.krat smo bili v dilemi, kako [ kuUumega, socialnega napredka, j In politike razvoja posameznih naj se v statutu komune zasnuje ; potem menim, da se tl odnosi mo- | področij v komuni, brez posebne-
ga administrativnega possi81^* * samoupravnost delovnih oT^s\t1i clj in koriščenja njihovih {o*~\^ Edino tako Je moč v korouni *",e skupna izhodišča za reševat skupnih interesov. ^
Predlog- ustave Sociallstlčn« publike Slovenije, o l«ter^jj,| nes razpravljamo, po svoji v**\,c. neguje in pospešuje prav te o«, kratične in humane ProceaeJi^9 benega upravljanja, uvelja™^. človeka - proizvajavca 1° ljavca.
3 Trgovine niso bile dobro založene
za dobrih 80 odst. višje kO* ^ ruarja 1962. Pravi rekord Je v segla zelena solata, ki se 1*.^, dražila kar za 212,5 odstop Za njo ne zaostajajo velik0 jajc, ki so bile v januarju v nad 1*°*
nju 96 odstotkov . povprečjem v istem meS<wj'jk<> februarju pa sc je cena ne*01 znižala.
C Pohištvo se je podrajjg^ okoli 5 odstotkov, cene tek** ^. izdelkov niso utrpele večji" ^ memb. Ugotovljenih pa Jf , 1«
73
več bolj prikritih povišanj * nekoliko spremenjenim *
ali samo z drugim imen001.
1* Znani so vzroki povišani*. ^ kurjave, saj so rudniki P021^!^ radi povečanja potrošnje P .^o-ga delali v izredno težkih V
Zvišale so se tudj cene storitev (6,7), obutve (2), »^go-
spodinjstvo (2,1) skratka "^'pji-prečne cene so skoraj v vseP-M>-
nih pijač (4). predmetov Z» -
____» »     » - »--- /1 1\    _ t---s f V"3 —^ 'J.
dbeflijgS siki so^J 5
merih višje, le gra tobačni izdelki cene lanskega februarja
NESREČE
PODRL JE PEŠCA
skim domom na Jesenic*0^.
Na Cesti železarjev
i 10**'
sredo ob 20.45 podrl Kare1 ujjoJJJ dienst   z   osebnim a^°!!^h»fj* KR 35-10 pešca Franca ^vj^e*1 Kleiedinst je vozil po °*L?TV cesti proti gasivskemu d01(^ av' nadoma pa mu je prišel P/jciJ6 tom ob i 1 pešec. Le-ta se J ^ft telesno poškodoval (preti"6* p9-ganov), na avtomobilu P^,;Lrj^' stalo za okoli 30 tisoč <^ škode. -MOPEDIST V POLTOVOI1' NJAKA aH> J
Na Cesti Staneta V Kranju je v sredo ob uđ&&1 mopedist Lojze Bajt v P°11 & avtomobil KR-19-15, ki *?a jg 1* zil Janez Gregorčič. Oba •. ^gjfl. žila iz Kranja proti Vri05^^ in ker je polt^ovornjak n?°(jItjg*' zaradi dajanja prednosti . mu vozilu ustavil, se je'J >e «* letel mopedist. Na mc&vf okoli 30.000 dinarjev skooe-
DRZNOST KOLESARJA f**
Po cesti III. reda v Vj^r doslje pri Kranlu je P^^f. & J* ni avtomobil KR H-87' ]^a>? VOKtl L*>vro Krničar. Za * njegovega vozila pa *•'J "rev0*" kolesar  Andrej  Skofic(-)-^0 j>* njak jc pospešil hitrost, je Skofica vrglo v <***^#&-in fio lažje telesno pos*00
TRČENJE PRI rt BENCINSKI CRPALNl^»a yft
V Kredo ob 16. uri tftj'   # * cinskl črpalmci pri naa°Zo Čila osebna avtomobila ^
Y«.a.   r»__Iti J*^ -Jll
(voznik Jože Pozdirc) in (voznik Silvo Veskovar). ^ e» je vozil z vzvratno voinj^ se ni prepričal, kaj jevj* vim avtomobilom, je "J" h v^it njim stoieče vozilo. Na tfJP lih jo škode za pribil*1^ dinarjev. V
je o tromesečnem gospodarjenju v tržiškl občini
Industrija pred ostalimi dejavnostmi -
— toda kmetijstvo, gozdarstvo, trgovina, gostinstvo in komunala »o Sele pred »glavno sezono«
Kako so delovni kolektivi v industrijskih gospodarskih organizacijah poslovali v letošnjem prvem četrtletju, smo v našem glasilu že poročali, danes pa bomo zapisali nekaj še o yomesečnem poslovanju v ostalih gospodarskih dejavnostih. Ze v uvodu lahko zapišemo, da je bilo poslovanje v industriji precej uspešnejše kot drugod in da so odstopanja v primerjavi r- letnim družbenim načrtom zlasti občutna v kmetijstvu, gozdarstvu ln komunalni dejavnosti, nekoliko manjša pa v trgo- j v'ni, gostinstvu In obrti. Seveda so ta odstopanja bolj aH manj ; razumljiva, saj se za omenjene gospodarske dejavnosti prava j sezona glede proizvodnje in prometa šele pričenja. In kakšen le Položaj ob tromesečju?
nlesec^METIJSTVO ™" Prvi tri'°   Plx,u,bno  kot  /a  trgovino, velja! znam 1 *° I*Pte^cali v glavnem vi tudi za gostinstvo. Znano je nam-j \\ _aea?-'^.Prinrav za proizvodnjo,   reč,  da  ima  tržiška  občina —' \n[ v  udl Ictos še ne bo takšna, j ki jub  temu da  je turistično še hodnih i^u^^v'devanJih v pri- bolj ali manj nerazvita, v poletni
turistični sezoni v gostinstvu občutno večji promet kot v ostalih mesecih. Omeniti pa moramo, dn
dneh tudi za ostale gospodarske panoge. Delo v prvem četrtletju bodo skupno analizirali gostinci In trgovci, posebej pa bodo dose-
lltMKl
Vi 1 u
^ih lotih. KZ Tržič se je pred-novih Kvapal* « pridobivanjem kUwi" ^ll^č.  arondacijo, odr
Un^tnij Ck-'avi?ost.i0 i" prodajo znaša letošnji promet tri miiijo-matpr-' ]   gnojil   ter gradbenega : ne dinarjev več, kot v enakem lan-
^^terialn
"cc SS la/cn 1e*a Pa jc kovanja™/c piičc,a 7 obdclo-
,da jc vsakršno pri družK kme,i'skc dejavnosti 7. in h; v "aertom neutemeljeno s'ike o 110 daI° nobene realne ^drUBVni"eniti moramo, da sc jc radi ! u° znaii|a v težavah /a-tunetnih /atll,s!i,ih kolk:in
rnen p,-- i?no"'      prvovrstnih se-črtoni h1,T,er'ava z družbenim na-v dm«      možna in  realna šele c,r"gem polletju.
hk ?°?DARSTVO
fin.skern',lhric daio GG Kran' olv *ič  ie      '.ludskemu odboru Tr-
izvodniarazvidno- da l*c pro-
skem obdobju. To kaže, da je bilo povečanje plana v primerjavi z lani upravičeno in da bodo predvidevanja glede prometa v gostinstvu za leto 1963 tudi lahko dosežena in presežena.
# OBRT — Dinamika v tej gospodarski dejavnosti jo zaostala v prvem četrtletju lc za 0,7 odst. Odstopanje je predvsem na račun obilnih podjetij Klcparsfvo in »Novost«, medtem ko sta Pekari ja in Me.sansko podjetje Tržič plan dosegla, Avlooprema in Čevljarska delavnica pa celo prese-,/*    . ca~gla četrtletne obveznosti. Orne-
Kran i nh- I    . . .
niti moramo, da se Kleparstvo zaradi slabih vremenskih razmer v prvih mesecih še ni utegnilo
čctrtlert V Varstvu v .prvem     / r     -T   , V ,g maj °'U  majhna -in znaša  ko- i vccj.fc del k, so predvsem
l vezana na gradbeniško de;avnost, »Novost« pa za izdelavo težke konfekcije še niso dobila vseh potrebnih strojev. Ker kljub temu ne gre za občutne j še odstopanje v primerjavi s predvidevanji, lahko upravičeno pričakujemo, da bo bilanca ob zaključku poslovnega teta zadovoljiva.
* KOMUNALA — CctrlJetina realizacija v tei panogi gospodarstva znali le (S milijonov dinarjev ali komaj 13,4 odst. Položaj na vsekakor nI lako kritičen, kot kaže podatek, čeprav bi bi I verjetno lahko vsaj nekoliko boljši. Ker je Komunalna delavnost dokaj sorodna gradbeništvu, je tudi jasno, da za obe panogi pomeni zima v glavnem »mrtvo sezono«.
Zapišemo na i še, da so pretekli četrtek o tremesečnem poslovanju raznravljnll direktorji In predsedniki delavskih svetov Industrijskih gospodarskih organizacij in gradbenega podjetja z območja tržiške' občine, podobne
nal   1?«   j 111 rx
Vzrok ~f odst.   letnega plana.
so pr^T tako nizko proizvodnjo r»anerp cm slabe vremenske stj y ; zaradi česar so bilo zla-^nogih Va'r-'u in W»«iarju v l'ost0pn Primcri'i lesne zaloge ne* ^''edviH '    Vsekakor   pa lahko
eetnič?j"yani°' 11:1 h,> v dru8em PoHal    • nmr/.vodnja normalno [Wi r^u     da ho morda lahko Polletni piari realiziran.
s ^?a0v1nx ~ V Primerjavi nrvern tdevanJi Je bil promet v •h&ajšj Tresoč ju -za 3,5 odst. n ka>p-      'c iz prejšnjih let
sl<*P»nia °' da so sodobna ©d-S'cih pJSak° lcto v pn'ih mc' C'uJe v n , et se obrtno pove-Pa v rf"as,odn.iih mesecih, zlasti *8r V hJlt"1 poUetJU, zaradi če-daho0b i °ibCtai Predvidevajo, v1 načrt " leta družbeni let-*en.        v trgovini lahko dose-
1 ^h Qrn°5INSTV0 - V prvih skoraj 54^1"   'e  »alal promet
danje poslovanje analizirali kmetije!. Omenjene razprave bodo prav gotovo dale nove koristne zaključke, na osnovi katerih bo j moč v prihodnje z večjimi uspehi dosegat! letošnje obveze in Jih v mnogih primerih tudi preseči. — B. F.
Ali že vesle, da .. •
... bo    trgovsko podjetje
»Preskrba« iz Tržiča priredilo podobno razstavo pohištva in notranje opreme, kot jo ima la teden v Tržiču, od 20. do 27. aprila tudi v Školji Loki.
... bodo te dni nadaljevali z gradnjo športnega stadiona v Krizah.
... je za letošnje leto predvideno, da naj bi imel družbeni sklad za šolstvo tržiške občine nekaj manj kot 165 milijonov dinarjev vseh dohodkov. Medtem ko bo 30 milijonov dinarjev potrošenih za investicije in načrte, je ostali denar predviden za potrebe osnovne dejavnosti šol in pošolskega izobraževanja.
Poleg radovljiške klavnice jc podjetje Koteks zgradilo moderno skladišče kož
Z letne konference Turističnega društva Bled
Boljše perspektive za gorenjski turizem
• BLED — Pred kratkim so se I O zbrali na letno konferenco čla-
# ni Turističnega društva Bled. ,
# Poročilo upravnega odbora jc 41 na skupščini prebral predsed- ,
# nik Jože Kapus, s programom j
# dela za prihodnje pa je nav- j
# zoče  seznanil  tajnik  društva :
# Bogdan šanca. Po poročilih in ( 9 diskusiji so navzoči   'odobrili |
• poslovanje   društva,   potrdili -
• njegov zaključni račun ln po- j
• oblastlli upravni odbor, da iz- j
• bere   delegate   za   skupščino j
• Gorenjske turistične zveze.
Poročilo odobrenih
o končno vendarle kreditih  za gradnjo
novih gostinskih in turističnih objektov SO člani TD sprejeli z odobravanjem, saj sc že. nekaj sezon opaža, da so sedanje- bolel-.ke kapacitete za večji del glavne sezone ne le nezadostne, ampak z redkimi izjemami tudi zelo zastarele. Najslabše slanje je v hotelu Triglav in njegovi depandansi Evropa pri blejski železniški postaji. Hotelske zmogljivosti naglo naraščajočemu številu nočitev tujih goltov niso več kos (1960. leta je nočevalo v blejskih hotelih 66.733 gostov iz tujine, v preteklem letu pa že 80.740). Park
Akcija pred turistično sezono
Uspela javna tribuna
Razgovor je bil zanimiv in potreben — Poslu-šavcev le 50 — Najbolj zaželenih ni bilo
lev aOi *2q i   po1 miliiona dinar
-1 odst. letnega plana. | razprave pa bodo v prihodnjih
Prtčetkom gradnje ceste Tržič—Naklo
Jeseni nova cesta
fj j, ' *i Je na našem ozem-^ Jq» Je že gotov. Lani je bi-% itft*5*i*n* ž« tu<Ji precej-
% dn*. "OVe ce8tc do Pre-
• vidi m*dtem ko *c pred-
% to« . °d Predoni pa do be-% kaft£e ce*t« I. reda na na-oiskem   polju dograjena
• manw in že v ,eseni na" ^^•njtna za promet.
8radbiS° SGdaj v Žasu' k<J so še p0 ' .  .sPel oživela, nas jc
v vTržr '■ /animalo, če so se lotilj d l m bHžnii okolk:i /c ceste.      zaradi gradnje nove
*aZVRraH«1m°' da so P»Pravc V* d^T10.  M,° ""gibane.
^« E!   ,n,,h Predvidevanjih
iem in, \- a sc bodo K
tras; r,11' gradnje na celotni • medtem ko bodo z deli
na posameznih odsekih verjetno lahko pričeli že tudi prej. S#daj posebne ekipe pregledujejo teren, kjer bo potekala nova cesta in traso zakoliču-jejo. Zadnja faza gradnje bo urejanje treh manjših predorov, nov komunikacijski objekt pa bo v celoti dograjen do letošnje jeseni; seveda če ne' bo nikakršnih nepredvidenih ovir.
In še nekaj podatkov o sami cesti. Medtem ko bo nova cesta od predora na Ljubelju do Tržiča široka 7 metrov, bo cesta od Tržiča do nakelškega polja za pet metrov širša. Na tem odseku bo nova cesta šti-rismerna, razen tega pa bo imela nova cesta od predora do Naklega (Podbrezij) na obeh straneh še po 75 cm robnika. — F.
v razi; l a s
*evkiji limen,kl V občinl Kranj'so v skladu z določili odloka o fc«ni.        Popisovanju volilnih imenikov prepisani in zaklju-
Lrrj^»?POZAR,AM0 DRŽAVLJANE IN DRUŽBENO PO-to^EGl °RGANIZACIJE, DA LAHKO DO 6. MAJA 1963 UStJ*EDajo VOLILNE IMENIKE IN ZAHTEVAJO Oo ® ALI PISMENO POPRAVKE. PO TEM DNEVU IN V°UfiNiTEV »NE 26. MAJA 1963 POPRAVKI NISO DO-
volilni ;m ...
Kra0j  ^Temkl so na vpogled za območje mesta Kranja na ObLO
za ostalo območje pa v
»tavu.    ustr«nih krajevnih uradov.
tu.       01^2/63-2 Načelnik
•     aprila 1963 oddelka za občo upravo
JANEZ JOCIF, 1. r.
Bled — Komunalna sekcija krajevnega odbora Socialistične zveze na Bledu jc minuli'ponedeljek sklicala na Bledu pivi javni pogovor z občani o lienejsi uredi!v: turističnih naselij in objektov n:i tudi o oblikah turistične vzgoje prebivavst va. U de leže n ce m j a v n e tribune je na zelo zanimiv in prepričljiv način prikazal številne pomanjkljivosti ter primere zanemarjenosti in neurejenosti v ožjem središču Bleda ter v nje-
teli, lesene plotove in podobno. Z večjo pozornostjo  in razume-
RADOVLJIŠKA
KOM l)
hotel bo že v letošnjem letu z adaptacijo I. nadstropja pridobil 40 inovih postelj, Jelovica pa ima
predvideno povečanje za 200 postelj, in sicer v novem hotelskem krilu, ki ga bodo začeli kmalu graditi. To bo ena največjih pridobitev za Bled. Tudi hotel Toplici ima že pripravljene načrte ža   adaptacijo   dep.-nd^iise Trst,
van.jem   bi   /lahka  odstranili  re Lz njo bo pridobil 53 novih sob s
vrsto pomanjkljivosti. To velja za zasebne lastnike poslopij, pa ludi /a upravljavce javnih zgradb, vrtov, nasadov, parkov in podobnega, kajti urejenost kraja in kulturni videz jc stvar vseh občanov, zato hi morali k skupnim naporom prispevati res vsak svoj delež. — J. B.
95 kvišci. Medtem ko so za prva dva objekta sredstva že odobrena, gradu |a pa v te-kn ali vsa j V pripravi, je za zadnjega občinski ljudski odbor /c izglasoval samo-udeležbo pri najetju mvesiicij-skega posojila, Z uresničitvijo Omenjenega programa gradenj bo Bled zelo povečal svoje kapacitete.
Turistični delavci, ki so se t vso odgovornostjo zavzeli za dokončno ureditev gradu, zaslužijo priznanje, seveda pa tudi oblastveni organi, ki so z denarnimi sredstvi omogočili končno izgradnjo. Z manjšimi komunalnimi ureditvami, kakor so ceste, postajališče, urejanje parkov, z javno cestno razsvetljavo, z. ureditvijo kanalizacije, vodovoda, z /boljšavami gostinskih in trgovskih prostorov itd. je Bled v minulih letih precej pridobil, mnogo pa bo tudi Še z. zaključno sanacijo Blejskega jezera v jeseni. Trgovina jc v zadnjih Jctih z veliko prizadevnostjo urejala in modernizirala trgovske obrale, odpraviti pa bo treba šfl pomanjkljivosti pri preskrbi s sadjem in zelenjavo kakor tudi pri kvaliteti kruha.
Udeleženci so v razpravi izrekli ludi neka) kritičnih pripomb (de-de plačevanja davka tistih Obea< nov, ki redno oddajajo sob?. Zvano pa je. da so no poscbilenl odloku davka bpfOŠCard, NOV o;",ok. ki jc v pripravi, bo m- HI tudi višino turlsltčne t«k:c\ Z~la "utemeljene . so bl'e :•>-•.'-:■■<; iv.i"-,- \
be gledl irt^ltvij SeleSkn ctnt~. \:\ hrupa za vol io prometa V tUriltič-nem središča in gled« iO":n;-. ki; i vos i j pri oznakah k turističnim obje:-. Joni. Vec"o nozorp»Ft bi morali posveSatl rtbllivu, skrbeti pa bi morali tudi z.i ratne atrakcije, ki bi piuucnilc v nekakšno dopolnilu k razvedrilu go-stov. — J. B.
govih bližnjih naseljih predisednik | -olepševalne sekcije pri TD Bled, rt , . f , ,
Leon Korošec. Navedel je vrsto i Priprave na volitve v radovljiški komuni
konkretnih primerov, ki nujno terjajo zboljšavc. Poročcvavec tovariš Cernič pa jc seznanil navzoče z zahtevami občinskega odloka O urejenosti kraja. Težak položaj komunale Bled pri urejanju in čiščenju kraja sta pojasnjeva-
la predstavnika tega podjetja in volilnih enot in območij, d«!o<"i poudarjala, da so nevšečnosti šc j tev volišč, priprave imenikov Ipd
Politični aktivi in »bori volivcev
RADOVLJICA — Medtem ko so I člnskega   odbora   res temeljito tehnične in organizacijske pripra- j pripraviti, ker bo od njihove pri-ve za volitve — to je oblikovanje I pravljenosii v veliki meri odvisen uspeh volilne akcije. Obenem sklicujejo tudi aktive po gospo-
večje zavoljo nediscipline vašča-nov glede zahtev javne snage. Iz-
— že izvedene, se bo v prihod- [ darsklh organizacijah. Razen njih dneh zvrstilo več važnih po- : omenjenih vprašanj na teh se-razila pa sta tudi zahtevo po več- svetov o organizacijski izvedbi j Stankih razpravljajo tudi o staji mehanizaciji in opremljenosti volitev, o vsebinskem poteku pri- j tutlh delovnih organizacij, o ob-podjetja, ki skrbi za splošno či- ! prav ln o liku kandidata, bodo- i činskih statutih, o načelih rola-stočo in vzdržuje tolikšno število ' čega odbornika občinskega zbora j clje, o bodoči strukturi oblaslve-javnih objektov. in zbora delovnih skupnosti. V ; nih organov ln drugih problemih.
V razgovoru so se udeleženci teh dneh po se sestajajo politični I Najvažnejši pa bodo zbori vo-zav/eli za to, naj najbolj za ne- i aktivi na vsem območju občine, livcev, ki jih bodo v radovljiški marjenc objekte, poslopja in nji- , Sklicujejo jih po sedežih kra- | komuni izvedli do konca aprila, hove okoliše prično takoj urejati, I jevnlh odborov SZDL. K sodelo-  Glavne teme bodo: volitve In kan-
vanju  so povabljeni  vsi  odbori ■ didati, pregled uspehov gospodar-organizacij in društev na terenu,  jenja, občinski statut ln ustava. Politične aktive bodo morali krajevni odbori ob tesni podpori ob-
Nujno in temeljito je treba urediti naselje Zeleče, gostišče Slo-sar, Union, pekarijo Bled, mlekarno, prostore za nekaterimi ho-
J. B.
Kdo bo uganil, kje smo posneli takšen nered. V sa mem središču Bleda za hotelom TRST. Smetišča in podobno navlako bo pa s takšnih mest vendarle potrebno odstraniti
Na kratkem valu
# LESCE — Turistično društvo Lesce pripravlja za bližin jo prihodnost edinstveno prireditev — ČEBELARSKI DAN, To bo zanimiva novost, ki ho aiedvomno vzbudila precejšnjo pozornost med občimstvom. Urejajo pa tudi novo balinišče, ki ga bodo odprli šc do sestOnje: Sestavljajo tudi načrt domačih prireditev, s katerimi bi radi oživljali preproste ljudske navade, obenem pa nudili ljudem prijetno razvedrilo.
# RADOVLJICA — V prostorih občinskega ljudskega odbora Radovljica so imeli v sredo, 10. aprila, posvetovanje o problemih kadrov v gospodarstvu. Obravnavali pa so tudi delovanje socialnih služb v gospodarskih organizacijah. Ze v bližnji prihodnosti bodo sklicali na pobudo Gorenjske turistične zveze konferenco turističnih In družb, org.; ustanovili bodo občinsko turistično zvezo, ki bo povezovala in usmerjala delo vseh združenj ln organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko turizma. Ustanovni občni zbor so sklicali za 17. april.
4» BLED - v pVostorih Av-
to-moto društva Bled se j« pred nedavnim pričel nov le* ča i /a voznike amaterje. Ume-n ieno   društvo   priredi vsako
leto  več   podobnih tečajev.
Največje težave pri svojem delu ima s prostori. Podoben leca j imajo tudi v Radovljici.
# V RADOVLJIŠKI KOMU
Ni je vse premalo športnih, objektov in drugih naprav, ki bi omogočile bolj organizirano rekreativno t,-!e-no w.gojo delovnih ljudi. Temu vprašanju sploh posveča',-., premaih-"o skrb tudi tehn-iulm, dru-itva, ki imajo ino/nosli za !>>. Po ^ugotovitvah predstav nikov občinske zveze za telesno kulturo se bolj aktivno ukvarja -s telesno vzgojo od prek 27.000 občanov le kakih 2.000, kur ju vsekakor zelo malo.
SOBOTA, "tt. n.orlTa l^fiS
Na osnovni šoli »Prepihov Voranc« so sc na sinočnji nastop na prireditvi pod naslovom »Pokaži, kaj znaš iz prometnih predpisov« temeljito pripravili. V sredo so imeli interno prireditev, na kateri je Izbrana ekipa odgovarjala na vprašanja in pokazala solidno znanje. Prireditev je vodila prof. i'avlič-kova, ki na šoli vodi prometno vzgojo, navzoč pa Je bil tudi predsednik občinske komisije za varnost prometa Marjan Mrak
Kranjski planinci odlikovani
Kranj — Redni letni občni zbor Planinskega društva Kranj, ki je bi! v sredo zvečer, je bil po vsebini nedvomno eden najbolj uspelih. Razen članov (v prepičlem številu!) so se ga udeležili predstavniki PZ Slovenije, Planinskega društva Ljubljana - matica, zavoda za turizem občine Kranj, predstavniki zveze Združenj borcev, tabornikov in drugi. Jeseničane jc zastopal naš znani planince Joža Cop, ki so mu Kranjčani za njegov življenjski jubilej
Vaja za Kavkaz
Kranj — Danes in jutri bodo kranjski alpinisti izvedli prvo težjo zimsko plezalno turo v se-verozapadni steni Kočne s sestopom po jugozapadtnem grebenu Kočne na Povšno. Tura je priprava za šestčlansko odpravo v pogorje Kavkaza. Naši planinci nameravajo pred odhodom na Kavkaz preplezati šc več težavnih smeri v naših planinah. — C.
Na mednarodno razstavo cvetlic
Kranj — Hortikulturno društvo in Turistično društvo Kranj bosta 1 in 2. maja organizirala skupen ogled velike mednarodne razstave cvetlic v Benetkah. Za ogled te razstave je bilo veliko zanimanje, da so že v nekaj dneh zbrali potrebno število udeležencev. Iz Kranja bosta odpeljala v Benetke dva avtobusa ljubiteljev cvetlic. Ogled te razstave bo nedvomno v marsičem koristil našim ljubiteljem hortikulture in turizma. — R.
Iz obeh dolin
• INFORMATIVNI SEMINARJI — V zvezi z bližnjimi volitvami bo ObO SZDL škof-ja Loka priredil v prihodnjem tednu informativne seminarje. Na teh seminarjih, ki so namenjeni predsednikom oziro-rna namestnikom političnih štabov za izvedbo volitev v volilnih enotah, bo med drugim obrazložen volilni zakon in seveda naloga političnih štabov ln volilnih komisij. Za volilne enote v Poljanski dolini bo tak seminar v TVD Partizan, Gorenja vas, v ponedeljek, 15. t. m., ob 16.; za volilne enote Selške doline v torek, 16, t. ni., ob 16. url v vili Vrt v Železnikih in za volilne enote škofjeloškega področja v sredo, 17, t. m., ob 16. uri v domu ZB škofja Loka.
• PRVA POMOČ — ObO RK šof ja Loka je te dni začel s tečaji prve pomoči. Te dni poteka tovrstni tečaj — v 5 izmenah — za sprevodnike pri Transturistu, zakaj vsak sprevodnik bo moral imeti za vsak primer tečaj prve pomoči. Tečaj traja 10 ur, seveda večkrat na teden, nato pa so izpiti. Taki tečaji bodo tudi v ostalih delovnih organizacijah.
• ZAPOZNELA VEST — V nedeljo je bilo sindikalno prvenstvo v veleslalomu na Starem vrhu za pokal LTH, ki sta ga priredila sindikalna podružnica LTH in ObSS Škofja Loka. Med starejšimi člani je zmagal Urh Kalan (šešir) s časom 0,58,4; med mlajšimi Tone Gartner (Iskra-Železniki) 0,41,1 — med mladinci pa Franc Košir (LTH) s časom 0,48,0. Ekipni red pa' je naslednji: 1. MLIP, Cešnjica — 2,16,4; 2. LTH - 2,25,5 in 3. ELRA -2,55.8.
in visoko odlikovanje prisrčno čestitali.
Poročila upravnega odbora kakor tudi vseh odsekov in pododborov so bila izredno skrbno podana, tako da so v razpravi obravnavali res najbolj tehtne zadeve bodočega dela in nalog. Teh pa ni malo, saj so ob zaključku sprejeli kar 21 pomembnejših sklepov, ki se nanašajo tako na gospodarsko kakor tudi društveno dejavnost.
Zelo koristne napotke zlasti za delo z mladino so občnemu zboru posredovali tudi podpredsednik .PZ Slovenije Anton Bučer, načelnik glavnega odbora MO pri PZ Slovenije Tomaž Banovec, sekretar PZS Rado Lavrič in drugi. Slednji je v imenu PZ Jugoslavi-
KRANJSKI
je in PZ Slovenije podelil najzaslužnejšim kranjskim planincem in alpinistom 12 zlatih in 5 srebrnih znakov PZJ ter 2 srebrna znaka PZ Slovenije.
Ob zaključku so predvajali še nekaj barvnih diapozitivov izraznih alpinističnih odprav Kranjčanov v naša in tuja pogorja. Izvolili so tudi nov 21-č!anski upravni, tričlanski nadzorni odbor in razsodišče. Za predsednika jc bil ponovno izvoljen Franjo Klojčnik. — R.
Ob Savi Dolinki
0 Na področju jeseniške občine je predvidena gradnja šole na Plavžu in v Kranjski gori, medtem ko šolo v Mojstrani že gradijo. Za gradnjo šol na Plavžu in v Kranjski gori bodo izdelani letos načrti. Z gradnjo pa bodo začeli, ko bodo sredstva na razpolago. Mladino nameravajo usmerjati v tiste poklice, kjer je še potreba, zato pa bodo opustili štipendiranje izven potreb. Mnenje zavoda za pro-svetno-pedagoško služlbo je, da bi morali strokovno izobraževanje še naprej vsebinsko prilagajati potrebam proizvodnje in družbenih služb, zato bodo naredili perspektivni plan.
# Glasbena šola na Jesenicah je priredila v torek večer koncert v domu »Partizan« v Žirovnici. V celovečernem programu je sodeloval ženski zbor in pevci solisti ob spremljavi orkestra. Navdušil je plasti ženski zbor ob spremljavi orkestra s »Koroškim rejem« in pevci solisti z. opernimi arijami in narodnimi pesmimi. Zal, za sicer kvaliteten! koncert med prebivalstvom Žirovnice in okolice ni bilo dovolj zanimanja. To je v letošnjem šolskem letu drugo tovrstno gotsovanje jeseniške šole.
Pripombe in predlogi k družbenemu planu
JESENICE — Od 26. marca dalje, ko Je ObLO Jesenice dal v razpravo predlog družbenega plana za letošnje leto, je z zborov volivcev in drugih organov prejel k predlogu vrsto pripomb in predlogov, ki jih bosta prihodnji teden obravnavala oba zbora občinskega ljudskega odbora. Med pripombami in predlogi je nekaj upoštevanja vrednih, več pa je tudi takih, ki spadajo bolj v pristojnost krajevnih skupnosti ali pa delovnih organizacij.
PREDLOGI ZBOROV VOLIVCEV
Največ pripomb je bilo glede neustrezne preskrbe prebivavcev z vodo. Za obnovo vodovodov so na Jesenicah, Javorniku, Podkoč-
JESENIŠKI
KOVINAR
ni in za nadaljevanje del na vodovodu iz Peričnika.
Dalje je mnogo predlogov za ureditev cest (Tomšičeva cesta), ureditev poti z železniške postaje na Javorniku, dograditev podvoza na Jesenicah, ureditev Tavčarjeve in Ceste revolucije, asfaltiranje ceste na Blejsko Dobravo in Mojstrano, razširitev ceste na Kočno, ureditev ceste na Javor-niški in Plavški rovt. Mnogo je tudi pripomb za ureditev parkov, nasadov, kanalizacije, otroških igrišč in vzgojno-varstvenih ustanov ter za ureditev javne razsvetljave Hrušica, Javornik, Blejska Dobrava in Mojstrana. V Kranjski gori zahtevajo volivci namestitev TV pretvornika, v Mojstrani pa razširitev pokopali-ša na Dovjem. V predelovalnih obratih Železarne opozarjajo na to, naj se sredstva za gradnjo stanovanj uporabljajo bolj racionalno. Gradili naj bi skromnejša stanovanja, ki bodo materialno bolj dostopna delavcem. Na Plavžu želijo povečanje kmo dvorane, v Kranjski gori pa bi radi imeli novo. Pripombe na nezadostno preskrbo z zelenjavo in mesom so dali občani na Javorniku, Koroški Beli in v proizvajalni skupini šamotarne v Železarni.
PREDLOGI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
Kolektiv Lesno-galainterijskega podjetja predlaga glede na rekonstrukcijo svojih obratov in uvoz novih strojev povišanje plana od prvotno predlaganih 95 na 110 milijonov dinarjev.
Elektrarna Moste predlaga, da sc njihov celotni dohodek zniža od 418 milijonov na 352 milijonov dinarjev, kar utemeljujejo s tem, da pri sestavi plana niso bili na jasnem, glede revalorizacije osn. sredstev.
Kolektiv trgovskega podjetja Delikatesa se strinja s predlogom ObLO, o specializaciji trgovin glede združitve oziroma poslovnega združevanja pa menijo, da je za to potrebno več časa in podrobne analize.
V četrtek so v kranjskem delavskem domu odprli tradicionalni spomladanski potrošniški sejem, ki je že prva dneva privabil mnoge kupce od blizu in daleč
Kritična razprava
SKOFJA LOKA - Tako kot na zadnjem plenumu ObO SZDL tako je tudi v razpravi razširjenega posvetovanja članov IO ObO SZDL in ostalih druižbeno-pol i ličnih organizacij škofjeloške komune (v torek, 9. t. m.), v kateri sta sodelovala tudi predstavnika GO SZDL Slovenije Vida Kulovec in OO SZDL Ljubljana Ivo Majdie, prišlo do kritičnih ugotovitev v zvezi z gospodarskimi vpra.šanji. Med drugim so v tej zvezi ponovno poudarili, da bi morali v gospodarskih organizacijah težiti za tem, da bi bil z določenimi vprašanji proizvodnje kakor tudi celotnega gospodar jenja podjetja seznanjen vsaj ma vsake tri mesece ves kolektiv. Dalje so poudarili potrebo po smotrnejšem izkori-
ščanju notranjih rezerv v gospodarskih organizacijah. V zvezi z bližnjimi predvolilnimi zbori delavcev, pa je v razpravi izzvenelo, da bi morali le-ti razen o kandidatih za zbor delovnih skupnosti občinske skupnosti Škofja Loka razpravljati in se tudi zavzeti, da b; bilo izpolnjevanje planskih obveznosti skozi vse leto enakomer-
LOŠKI V
DEjiAVE
no. V zvezi z zbori volivcev, ki bodo med drugim obravnavah tudi probleme in organizacijo zdravstvene službe pa so poudarili, naj bi o tom poročali občanom sami zdravstveni delavci in tudi upoštevali morebitne predloge za izboljšanje. - S t. S.
Spomenik NOB bodo postavili
ŽELEZNIKI — želja, da bi se oddolžili padlim borcem NOB s postavitvijo spomenika, je v Železnikih stara že nekaj let. Odkritje bo predvidoma 4. ali 22. julija letos, takrat naj bi se v Železnikih sešli borci škofjeloškega oziroma gorenjskega odreda.
Spomenik bo veljal okrog 3 milijone dinarjev. Sedaj urejajo okolico, kjer bo stal spomenik, in sicer nasproti poslopju krajevnega urada, tako da bo spomenik ob odkritju že sredi zelenja in cvetja. — St. Š.
PREDLOGI SVETOV PRI ObLO
Za obrtno podjetje Tapetništvo so mnenja, naj se združi z Lesnim servisom in naj posluje kot EE z lastnim obračunom. Obrt pa na splošno mora v letošnjem letu dobiti več možnosti za najetje kreditov.
Za boljšo preskrbo s sadjem
in zelenjavo prebivavcev na Ko-raški Beli in Javorniku naj trg°v' ska podjetja v sezoni uredijo P"" merne paviljone.
Podjetje »Gorenjka« naj Vxer vzame gostišče »Pod Kepo« "a Dovjem in ga primerno preuredi, za odkup preostalega dela his pa naj prispeva sredstva L* Bled, ki ima poleg žage in a"1 dobiti nekaj zemljišča in P8 ObLO.
Dalje svet za turizem in go5tJDj stvo priporoča hotelu Pošta, naJ opusti misel na gradnjo pavjlJ0/ na za prodajo jedil pri žfrfezn1; ški postaji na Jesenicah in iw sredstva raje uporabi za preuf
ditev hotela pod Golico.
- Z. A.
KRANJSKE OPEKARNE KRANJ   , x /
UO PODJETJA RAZPISUJE DELOVNO MESTO KOMERCIALISTA
za samostojno vodenje komercialnega sektorja. | Pogoji:
1. visokošolska Izobrazba z nekaj prakse v samostojne«1 vodenju komerciale
2. srednja ekonomska, gradbena aH ustrezna šola s prakso v samostojnem delu
Razpis je odprt do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodki po pravilniku ali po dogovoru.
GIP GRADIŠ
centrala Ljubljana,
LESNI OBRAT ŠKOFJA LOKA,
sprejme v delovno razmerje kvalificirane in polkvalificirane
MIZARJE, TESARJE, STEKLARJE, PARKETARJE.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. — Prijave sprejema uprava lesnega obrata v Š^kofji Loki.
Delavska univerza v Kranju obvešča, da bo v prihodnjil pričela z naslednjimi tečaji:
a) začetni tečaj angleškega jezika
b) začetni tečaj francoskega jezika
c) začetni tečaj nemškega jezika ^tl
d) pripravljalni tečaj za pomoč kandidatom, ki morajo oP' Izpit za vpis na visoke in višje šole (matematika, fizika, kemu"a
e) tečaj iz datnskega krojenja
Za vse tečaje sprejema Delavska univerza v Kranju prija ^ 20. 4. 1963 (Delavska univerza Kranj, Cesta Staneta Žagarja *< fon 20-26).
0
Socialni zavod dr. Franceta Bergelja, Jesenice, bo odpr00.^ javni dražbi 17. aprila 1963 naslednja osnovna sredstva ter tet"^ material: i ,
110»
— pralni stroj, moško kolo, sesavec za prah, n°seQ> lesene sodo ve, voz zapravljivček s konjsko vpfe» .
— komplet straniščne školjke, ploščato železo, kabel in drugo.
Ogled je možen vsalk dan od 10. ure dalje.
Dražba bo: ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za P1***
sektor.
»KROJNI TEČAJ« *
Kranjska Delavska univerza prireja L krojni tečaj v & ^. te Tečaj je namenjen šiviljam in vsem ostalim injeresentkarn, 0fr zanimajo za samostojno krojpnje. .Tečaj bo trajal 50 ur in .j^oV segal vse damske kroje od kril, bluz, oblek, plaščev in . ^\fdfi do večernih oblek. Med modeli bodo tečajnice lahko same J _ ^ vzorce. Ce bo za tečaj vladalo večje zanimanje, bo ^e^3jSiL
VAŽNO OBVESTILO
Obiskovavce spomladanskega gorenj" skega sejma obveščamo, da razprodaja* mo v paviljonu trgovskega podjetj3 Merkur iz Šk. Loke raznovrstne prešite odeje —izdelki »Odeja« Škofja Loka s 40 odstotnim popustom. Izkoristite edinstveno priložnost.
Izobraževalna prizadevanja prilagojena potrebam
P«"* upravnem odboru Delavske univerze Radovljica pfi svetu za Šolstvo, prosveto in kulturo ObLO so te dni obravnavali problematiko Izobraževanja ter kulurno-estetske vzgoje Prebivavstva na območju radovljiške komune. Potrdili so tudi nov* Program dela DU Radovljica, hkrati pa analizirali vsa dosedanja prizadevanja te ustanove ln obeh enot na Bledu ln v Bohinju. V zvezi ■ tem nam Je dal upravnik DU Radovljica Miran Kenda nekaj pojasnil.
^vska uri.verza je r minu-JJ»-raadobju ve svoje sile to 22* ^»"Jala v strokovno » ™>o izobraževanj«, v družbe-J^tično vzgojo in dosegla ^eCe'1 ^^Pehov, medtem p« bo * w,2a<*«vanja v kultuirno-V P*^"1*^ učinkovita,
j J^T*1* Pa bo freba v sode-*Tnju 2 vsemi društvi bolj na-tudi skrbeti za kulturno-w«ko vzgojo ppebivavrtv;
Za
to
1 ^ sredstev, pripravjen pa
iZVT*b dejavnosti" bo namenila
^ tudi načrt
ih
za organizacijo vocerov, dramskih pred-
Nlturn
^iprave na skupščino občinskega s^lSrobodKranj
■tav, hterarnih večerov, koncertov ipd., in to posebno v Radovljici to na Bledu.
Glede oddelkov za odrasle menijo, naj bi jih prevzele šole, zato pa bi se DU lahko bolj načrtno ukvarjala z izobraževanjem ln vzgojo v seminarjih, predavanjih itd. V Radovljici bo še obstajal oddelek ekonomske srednje šole, na Bledu pa dva oddelka tehnične srednje sol — lesni in kovinski. Administrativnih šol ne bo več, zato pa bodo v Radovljici prirejali razne tečaje (administrativne, strojepisne in po potrebi knjigo-
Srečanje predstavnikov kulturnih ustanov in društev
»vetrni? SV0t Svobod In pro-»Prtl  siT'fir PriP™vlja za 23. »kUDŠ^r,  ^    °-   Posebnost te ♦ttvtT? *   >odelovanje delegatu™ u.ev m Sv°bod ter iz Jl 150 i  ""»nov — »kupaj okovanima™?., 8kup,ščino je precejšnje nah iJSr. tudi Po drugih obči- posa; °bčto«ici JAn*kega okraja, saj Je [ terih Ukan,,,   SV?1 Svobod Kranj pri ' 'fc kuiKn0Vih organizacijskih ob-bl Prta« •** živIJenJa- W ^j ^loblSr * SftboJ ra74irJeno »n flsel. dejavnost, najdlje
nem srvi u.rcw,ii:tvanjc idej o tos-niu d*u avanJu in dopolnjeva-nih J*??10"1 Poklicnih kultur-Pin. o t0* 5T1 aTnater*kih sku-sIc^i>«eini m So govorili že na Pr*UoB « Pred dvenia letoma, °^ko n* » jc dobil določnejšo fortaal«l Plenum" v Poljčah, Do "baeJitV« Us,tanovitve nove organa SS. oblike. ki bi povezo-turt»e dela      in arnaterskc ku'-
pravi razstav, prav tako bl glasbeni ansambli, ki delujejo v Kranju, lahko prirejali koncerte na podeželju itd.
Priprave na skupščino trajajo že nekaj mesecev. Njihovo težišče je bilo na posvetovanjih o posameznih dejavnostih, na kaso sodelovali poklicni kulturni delavci in amaterji in pripomogli, da je svet Svobod zbral dragocen material, na osnovi katerega ne bo težko nakazati smeri, po katerih naj bi delo v prihodnje steklo. — M. S.
vodske). Jezikovnih tečajev je v načrtu kar Sest, in to v Radovljici, v Bohinju in na Bledu. Največ je zanimanja za angleščino in nemščino.
Delavska univerza redno prireja še tečaje za pridobitev osnovnega
znanja v higieni živil. Začeti pa nameravajo tudi s tečaji za higiensko tehnično varnost v (podjetjih. V teh dneh pripravljajo pri LIP Bled 4 tečaje za pridobitev polkvalifikacije in kvalifikacijo delavcev. Upravnik Miran Kenda je poudaril, da na posameznih sektorjih poskušajo prilagajati izobraževalno prizadevanje specifičnim potrebam krajev. Tako je blejska enota s pomočjo tamkajšnjega turističnega dručtva izvedla množičen tečaj za turistične delavce, podoben tečaj pa nameravajo pripraviti tudi v Bohinju. Pri izvajanju svojega programa prireditelji poskušajo ustreči tudi željam prebivavcev.
Pred kratkim so zaključili s predavanja na* oddelkih političnih šol na Bledu, v Bistrici in v Radovljici. Sole za življenje zavoljo pomanjkljive organizacije in slabega obiska niso povsod dobro uspele. Najbolje jo bilo v Srednji vasi v Bohinju, medtem pa je na i Bledu že takoj na začetku propadla. Uspešni sta bili obe šoli za starše v Begunjah ter v Radovlji- | ci in deloma tudi v Bohinjski Bi- ] strici. Za družbeno-politično vzgo- j jo delavcev se je najbolj zavzelo podjetje LIP Bled. Zato je DU priredila tamkaj kar štiri seminarje, enega v in tematski obliki, druge pa z občasnimi predavanji.
f J.B.
Preteklo soboto ja bila v Prešernovem gledališču premiera kome dlje v dveh delih Tlrsa de Molina »Don Gil v zelenih hlačah«. Delo Je kot gost režiral Marijan Belina, posamezne lgravske lika pa tolmačijo: Irena Krapševa, Vlado'Uršlč, Biba Uršlčeva, ing. Boris Valenčič, Janez Zupan, Milena Smajdova, Peter Dolenc, Mila Va-lenčičeva, Tone Marčun, Marijan Trobec, Marijan Feldln, Tonček Perne, Matko Krt in Janez Eržen. S komedijo so nastopili se v nedeljo ln torek, na sporedu Prešernovega gledališča pa Je tudi danes in Jutri. Priložno«t ob uprizoritvi komedije »Don Gll v zelenih hlačah« Je Izkoristil klub kulturnih delavcev Kranj ln dan pred premlero priredil predavanje o renesančni odrski umetnosti. Odprte predgeneralke s pogovorom in raznimi odlomki Iz predstave, se je na žalost udeležilo le 40 gledavcev. Ves pogovor z gledavcl ja potekal na zelo visoki ravni. Vodil ga ja režiser Marjan Belina.
Uspeh akademskega okteta
čilo za vztrajno in trdo enoletno delo.
V prvem delu sporeda so nam pevci predstavili Izbor i2 svetovne zborovske literature od Gallusa (Ecce homo) in Orlanda di
Skofja Loka — Ploskanje in odobravanje hvaležnih poslušav-cev sc kar ni moglo poleči na sobotnem koncertu akademskega vokalnega okteta DPD Svoboda v Škofji Loki. Prizadevni Pavli Erjavec, ki s posluhom in zavze-1 Laosa, prek čudovitih črnskih du-tostjo glasbenega pedagoga vodi1 hovnih pesmi do jugoslovanskih
to novo vokalno skupino, je bila hvaležnost publike največje pla-
<Ur pjTT^'0, sicor n' Prtsto, ven 'Ogu po'f ,c vsebina dela pred-Nfcsem približala. ° bo i
dveletni   2**P*tin» pregledovala
Javlja! u" dda' bo ,ahkw ne. gn£ ■ Plačaj inje spretnem-
Primei/ , l4nied u»otovitov jc na fUrneniu - (!m/h:| daje kul-r>ou4ark   ^'ienju   vedno več
diti tudi \v. '", ,ie nKWe zašle-tQs Jih i      de,itvi sredstev. Le-Potrebc t narnreč precej več za i V Pretpi-n U,1'ne dejavnosti kot kavčih        °lih- Na kulturnih teniU   uS~   scdai  Preostaja, da j kvalitcto J7n°   ižbo'    i°   tudi ' ^di utPn,     ' Zel° razširjeno in j 80 b<>«ate.° ,e "^ljenje, da' *a Poživit  ne'zk°riščene rezerve dt"uštev i     111 zboljšanje delaj niĐ Ust^     v Poklicnih kultur-! Ustanov ?°Vah- Vcfii"» kulturnih i •li £ druin .pnr>rav'iena sodelova-: društev ,  • Vendar se velik del Okvire 5"ajra'C zapira v svoje j smerni m?žnosti- Tako bi na I
dru8tvom S' c vcČtl;]em Pomagal j m m Svobodam pri pri-!
DPD Svoboda v ftkofji Loki z velikim uspehom uprizarja Linhartovo komedijo Veseli dan ali Matiček se ženi. Režiser Zdenko Furlan je v študij vložil mnogo truda. Največ težav je imel z izbiro igravcev. Žalostno je, da še vedno sloni vse delo ln organizacija posameznih predstav na režiserju. Pri tej tretji premieri so se odlikovali z izdelanimi lgravskiml liki Olga PetemelJ (Nežka), Edl Sever (Matiček), Janez Debeljak (baron), Ciril Pogačnik in drugi. Nekoliko je motila neurejena Izreka — J. K.
narodnih. Drugi del pa je bil povsem slovenski: narodne to umetne pesmi (med drugim smo slišali priljubljene: MoJcej, žabe. Na trgu). S takim to tako izvajanim programom si bodo tudi v prihodnje lahko pridobili vse po-slušavce — domačine 5n tujce, preproste to zahtevne. Primeren bi bil tudi za poletne turistične prireditve.
Poslušavci smo bili posebno navdušeni nad dinamiko, kakršne pri pevcih amaterjih nismo vajeni. ZHtost glasov je bila posebno lepa v »planissimu« medtem ko »forte« Še nI bil posebno čist. Basisti so včasih prekriti tenorje, ki še niso povsem izdelani in zvočni. (Mogočo je bil drugi del koncerta malo predolg in je p«v-ce utrudil). Vsi pevci so bili tudi solisti. K prodornemu uspehu je velfko pripomogel še recitator to nanovedovavec Jože Humer.
S tem koncertom so loški študentje dali tudi dobro lekcijo raznim »ansamblom« in »profesionalcem«, ki si na račun koncesij slabemu okusu kujejo denar in s tem pravim amaterjem ne sežejo niti do kolen. Pokazali so, da lahko navduši tudi umetna, ne samo narodna pesem, da pri nastopih niso potrebni neestetski humoristični vložki, ampaik dobro izbran program z dobrim na-povedovavcem. Skoda je le, da mnogi »poklicani«, ki radi obiskujejo gostovanja, domačemu koncertu niso prisostvovali.
Janko Krek
Filmi, ki jih gledamo
• >ENOOKl MCA' jc reitjskt prvenec Marlon,; Cranda, ki igra v filmu iiult ghtvnO vlogo. Svojo dvojno nalogo ic Brando v cclou opravil presenetljivo dobro: »Eno-oki Jack* je dokaz njegovega popolnega obvladani,i ni originalno osebno obarvanega pojmovanja wc-sterna. Čeprav r-tebmsha la snova filma — maščevanje nad h-dajavskim »prijateljem* — ne pomeni ničesar bistveno novega v Jtej zvrsti, pa je od prvega do i*d*)h ga prizora izredno vitalno in sveze iz povedana.
P>o nekoliko fragmentarnem uvodu sc fi>lm razvija v počasnem, toda nikoli dolgoveznem tempu. Vodi nas po jasnih razvojnih linijah, ki pa niso nikoli mučno očitne, proti nujnemu, notranje pogojenemu koncu. Največja odlika filma — razen mojstrsko ustvarjenega tempa in vzdušja, dostikrat naravnost eksplozivne notranje napetosti in odlično uporabljene harvt -— je bogata zniansiranost obeh glavnik likov in plastičnost ostalih osah. Oba srednja lika s to jata na «•*/» med pozitivnim in negativnim, ravnanje obeh je enako teiko oceniti po tem krkeriju (drugače kot «• (rno-helo zasnovanem običajnem tuestemttf) — m vendar si stojita daleč vsaksebi — ločena z nejasno in dvomljivo mejo zakona* Eden. (Kari Maiden) v tvojem strahu brutalno izrablja svojo oblast, dru gi (Marlon Brando) pa v tvojem maščevanju izven zakona izbira najbolj boleča počasna sredttva. Njun končni obračun je neslaven, odkrito nejunalki, a življenjsk:. Ztvijenski, poln resničen je tudi svojevrstni ljubezenski zaplet in razplet.
Če dodamo k Ze omenjenim \v,i-litetam le zelo uspelo barvno fotografijo (peščeni vihar I) in od lian igro Marlona Branda, ki ves č.-s izraža do >iaelcktrenosti stopnjevano notranjo napetost, moramo ugotoviti: *Enooki Jack* ic mojstrsko delo vitalnega ustvarjavc.i in kc uvršča med najboljše vesterne.
• >LJUB!M, I.JUBlš
skega režiserja Alcssjndru Bine:;, ja nikakor- ni iirto, k v producent v reklami in film s.im fU začetku obljublja: godoba ljubezni od roi-ttva do smrti in od Mo<kic io Rima. Po začetnih prizmi/». kjer ' glavnem sledi temu geslu, se razbije, Blasctti pride t pravo '• vo na dan iti pohah, da }( bil n§-men njegovega filma predi'cm zabavati in pokazati ne^aj boli .r/ manj zanimivih točk iz tVfOpskih nočnih zabavišč. To mu je mimo nekaterih neizpolnjenih pretenzii uspelo — glede na svoje zelo široko pojmovanje »ljubezni* /V lahko vključil v svot film vse od otroške cirkuške predstave do stripte.it.;, od surove proste rokoborbe — »c.-i-teha* do baletne skupine Mojsije-va, od lutkovnega gledališča Obraz-cova do japonske revije v Moulin Rottgeu in od sprehoda starčkov do na pol pornografskega črnskeg.t ipless*. Tako gledamo še eno (sicer nekoliko spremenjeno in nekoliko boljšo) verzijo »Evrope pono či«, ki jo spremlja resda nadpovprečen, toda dostikrat že kar za vsako ceno duhovit komentar. Ne da se ne bi zabavali v tem nočnem zabavišču — toda prav nič nam ne bi škodovalo, če se ne bi!
D. O.
63
afera
nine
>:>;Xv:*^^vX-:-v.-.v.v.........................................
zaustavi i * ^•jhna lok   5>    *vtomobil.  Pod  drevoredom  sc jo pričenjala fi0sta podrat zavijala na drugo stran in povsod je bila
^o trsiko • la sva idečc-iumeno grmovje, grcaste vrbe, vi-rskla Nina 7° zaraScene steze. »Zapelji avtomobil s ceste,« je ** zaustav"l Pel^al sem cadillac pick travnika proti goščavi in videti avtom u?,d starim drevesom. L drevoreda ni mogel nihče ie tako nai Nina Je izstopila in odšla med grmovje. Hodila to^u, spojki41* SCm " komai sledil- VeJe so mi opletale po 'tnnrner • SCm se prek korenm in drsel v majhne luže. Nina ^hekJ ni za«siavila. Loka sc je zgostila. 2abe so kvakale J* 8 Do1o*iJ«-je vrešcal° nad nama, v zraku. Zgoraj, po drevoredu,
Nin Zračn5cami pripeljal mimo avtomobil.
kanska \ti*'i°^SlaIa na majhni jasi. Povsod naokrog so bila veli-P«»ek, vodne f^*** in na belih- izpranih deblih je bilo še videti Pkve. Na Jz .urave m zelenje, preostanke znamenj poslednje po-V°njalo r.maJ. nl. JMi Je bilo mračno in slišala sva šumenje reke. 081 *° se vu* m ,esu- Nina me 'e gledala. Nozdrvi so ji drhtele, ^tn Jo in *\u no lesketale in prav tako polne rdeče ustnice. Objel Ntoa stokala. svilJnL2aprla ^ t0<3a J32 sem gledal in videl njeno belo •^e obut ^•»■tolce in zlate lase, tako blizu, tako blizu, in '»drlnik tn°L s0 °-rsele čez naju in bil sem srečen. Potem me je *^oče se loST       Z 1e bil trd' 8las pa hripav' ko Je deiala:
»Vem,,« sem rekel in jo hotel prijeti za roko pa se je umaknila Zd dva koraka. Tako jc sfala pred menoj, naslonjena na drevo. »VcŠ? Kako?<
»Povedal mi jc. Ko sva se peljala v Miinchen. Tudi moje odpovedi ni sprejel.< Roke je dejala v žep in govorila z menoj ko da sem njen najslabši sovražnik: »In ti? Kaj si storil?«
Dejal sem: »Nič-« Nisem ji mogel povedati, kaj sem medtem storil, ker se tega ni smela vedeti. In Čeravno bi me prezirala, četudi bi me sovražila... tega ni smela vedeti.
»Nič,« sem hladno odgovoril. »To je lepo. Ničesar Vie storiš, ničesar ne rečeš in mi tudi nič ne sporočiš. Pisati sem morala. Tn vi trdite, da me ljubite!« je nenadoma zakričala in me spet pričela vikati. Hripavo je dihala.
»Nina, jaz ...«
»Ne kličite me Nina! Za to nimate pravice! Nalagali ste me in varali! Saj sploh ne znate biti odkriti! fie en las na vaši glavi ni odkrit!«
Stopil sem bliže in jo hotel potegniti k sebi, a s<i je umaknila pod mogočnim drevesom, za deblo. »Ostanite tam, kjer ste! Mislila sem, da nameravate odpovedati slu/bo. gospod Holden, nii-sllila sem, da želite z menoj proč, gospod Holden, in živeti — kjerkoli, tudi v siromaštvu, čc bo treba.<<
»Ne morem odpovedati službe. Preveč vć o meni.«
»Kaj neki ve, kaj?«
»Da sem ga hotel izsiljevati. Da *ern bil v kaznilnici. Da bom moral vnovič za rešetke, če me naznani. V rokah mc ima. On vas je prevaral, ne jaz! Nočem še enkrat v kaznilnico!«
»In Jaz?« Lica so ji spet pobledela. Pesti je prižela k prsim. »In Jaz? K meni prihaja! Sleherno noč prihaja k meni! Se nikdar ni bil tako nežen... pravi, da ima takšno hrepenenje... sleherno noč prihaja... in ne gre več proč ... pri meni spi. v moji postelji..'.«
»Utihnite.«
»Cemu? Je poslušanje morda slabše? Želite slišati, kaj počenja? Kako me imenuje? Kaj pravi? Tega ne morete slišati, kajne, ne«
»Ne!« sem zakričal.
»Tako je prav,« jc zašepetala. »Le vpijte name! Za to je treba mnogo poguma! Kako pogumni ste, gospod Holden! In prekanjeni! Toliko visokih načrtov imate, toliko nasvetov! In zdaj? Kaj mi svetujete zdaj?«
»Razsodni bodite. Našel bom reiitav,« sem slišal lastni glas. kot da govorim iz velike daljave. »Ne smeva preveč hiteti.«
Ne smeva preveč hiteti, ne!« Nmine oči so bile Črne. Obraz je bil prava krinka prezira. »Dovolj časa imava, kajne? Naj ven dar spet pride, danes, jutri pa polutrišnjem! K svoji mali Nini. ki je tako očarljiva, ki jo tako ljubi!« Zdaj je zakričala: »Sinoči ko ste se vrnili domov, ste me videli, ko sem stala pri oknu, kap No, tedaj nisem bila sama. Pri meni je bi!. In on je ugasnil luč. ne jaz!«
Ničesar ji nisem smel reči. Bilo je nemogoče. Poslušati sem moral vse očitke in prenašati njen prezir. Molčal sem.
Prišla je izza drevesa in mi zaklicala v obraz: »Strahopetce sto! Sentimentalen in strahopeten človek! Na vašo ženo vas spo minjam, nič drugega. To, čemur pravite ljubezen, je v resnici slaba vest!«
Tn spet sem molčal, voda jc šumela in ptice vreščale. Nina Brummcrjova je jezno zakričala: »Tn vam sem se zaupala! Na vas sem se zanašala! Ljubi bog, še nJega spoštujem bolj kakor vas! Vse dobi, kar hoče! Dosleden je! In moški! Vsaj moški!« Tu je prekrila obraz / dlanmi in sc zatem zastrmcln varne kot v tujca rn nozdrvi s<» ji snel vzdrhtele. Molče sem se obrnil in odšel po podrasti, no o/ki ste/i in veje so mi spet opletale po obra/.u in mi razp raskide kožo.
Pet korakov, sedem korakov, potem sem zaslišal, kako jc zaklicala. »Holdert ..."
-  Osem korakov. Devet korakov. Deset korakov.
»Holden, prosim ... vrnite se ... obžalujem ...«
Vendar se nisem vrnil. Naglo sem odšel do avtomobila, zlezel za krmilo in se odpeljal nazaj na cesto. Ko sem zavil, »em jo zagledal. Opotekla se je ti gozdiča, ruta ji je zdrsela na ramena, plašč ji jc prhutal. razprostrla jc roke s proseČo kretnjo: »Prosim .. 1«
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam gradbeno parcelo s podkleteno betonsko ploščo in gradbenim materialom na Pivki št. 10, Naklo. Poizve se pri Janezu Zelniku, Pivka 10, Naklo
1269
Dobro ohranjen pogrezljlv šivalni stroj »Singer« in kitaro ugodno prodam. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 1291
Prodam 15 m suhih bukovih drv. Naslov v oglasnem oddelku
1292
Prodam 6 tednov stare prašičke. Legat, Selq 33, Žirovnica
1293
Prodam peso. Šenčur 268 1294 Prodam 3 krave, manjšega konja, nahrbtno sadno škropilnico in dvobrazdnl plug. Kokrica 37
1295
Prodam motor DKV 175 cem novejšega tipa. Naslov v oglasnem oddelku 1296
Prodam suhe smrekove deske. Milan Debeljak, Sora 37, Medvode 1297
Štedilnik, prostostoječ na dve in pol plošči, 81 em širok, 87 cm dolg, z dvema pečicama in bakrenim kotlom za vodo poceni prodam. Peterlin, Kranj, C. St. .Žagarja 19 1298
Ugodno prodam komplet kuhinjsko pohištvo v odličnem stanju. Franc Zura, Kranj, Gradni-kova 11 1299
Kravo, dobro mlekarico, ki bo čez 3 mesece teletila, ugodno prodam. Pivka 11, Naklo 1300
Prodam kompletno novo trofazno vodno električno napravo. Alojz Rakovec, Sp. Besnica 56
1301
Prodam bikca 350 kg težkega. Britof 52 , 1302
Prodam Fiat 600 letnik 58. Naslov v oglasnem oddelku 1303
Prodam 2 leva vzidljiva štedilnika. Andrej Hribar, Kidričeva št. 75 pri Vodovodnem stolpu
1304
Poceni prodam televizijski sprejemnik RR. Franc Eržen, Okroglo 12 1305
Prodam borova garažna vrata
190x200. Naslov v oglasnem oddelku 1306
ZASLUŽEK DO 10.000 DIN MESEČNO
nudi prodajni oddelek založbe Mladinske knjige, Ljubljana, Titova 3/1 — osebam, ki bi prevzele v svojih podjetjih ali ustanovah
ZASTOPSTVO ZA ŠIRJENJE RAZNIH KNJIG IN DRUGIH PUBLIKACIJ
Iščemo poverjenike v vseh krajih. Interesenti naj dostavijo svoje ponudbe oziroma naj se zglasijo osebno na gornji naslov, da jih bo obiskal naš zastopnik.
AGROKOMBINAT
LJUBLJANA EE — SMLEDNIK
prodaja zreli goveji gnoj a 3 din za kg franko Smlednik Hraše.
Prodam kravo, ki bo maja četrtič teletila. Olševek 53 1307
Prodam 2 prašiča po 100 kg težka. Perčič, Povije, Golnik 1308
Prodam tehtnico Florenz Expres 13392 ali zamenjam za pisalni stroj. Ogled vsak dan pri Marol-tu, Kranj, Planina 8 1309
Prodam več pujskov težkih po 20 kg. Breg ob Savi 4 1310
Kravo, ki bo v 14 dneh petič teletila ln kravo 4 mesece brejo po drugem teletu, prodam. Zalog št. 42, Cerklje 1311
Prodam več kosov starega pohištva in rabljen štedilnik. Ogled je možen vsak dan popoldine. Anica Puhar, Kranj, Gregorčičeva 8
1312
Kredenco in pomivalno mizo, dobro ohranjeno in lepo prodam.
Janez Mravlja, Skofja Loka, Mestni trg 3 1313
Prodam samsko Opravo, otroško posteljico in preprogo. Naslov v oglasnem oddelku 1314
Prodam rabljen tesan gradbeni les za betoniranje. Bašelj 17, Preddvor 1315
Prodam cilinder s kompletnim batom za motor BMW tip R/25.
— Ciril  Zupan, Mošnje, Brezje
1333
Prodam odličen inozemski stroj za pobiranje zank. — Kranj, Titov trg 24 1334
Prodam mošt.   PŠata 1, Cerklje
1335
Prodam moped Colibri s prevoženimi 3000 km. — Naslov v oglasnem oddelku 1336
Ugodno prodam skoraj novo Primo s prevoženimi 2000 km. — Kranj, Cesta JLA 41 (Cesta Kokrica-Naklo) 1337
Prodam mladega bika. - Kranj, Prebačevo 27 1338)
Prodam NSU Primio 150 cem S prevoženimi 6500 km. — Toporš, Kranj, Cesta JLA 42 1339
Prodam težko kravo, ki bo tretjič teletila. — Lahovče 40 1340
Pisarniško omaro na rolo, pisalno mizo ln mizico za pisalni stroj poceni prodam. — Kranj, Škofjeloška 56 1341
Prodam 2 kravi s teličkom in eno, ki bo čez mesec teletila. — Franc Pogačnik, Otoče 21, Pod-nart 1342
Ugodno prodam vespo GS. — Stanko Pogačnik, Otoče 21 1343
Prodam motorno slamoreznico s puhalnikom znamke Graif in plemenskega merjasca 6 mesecev starega. — Joža Bohinc, Zg. Br-niki 60, Cerklje 1344
Prodam semenski krompir cvetni k in krmilno peso. — Vog-lje 88 1345
Prodam bat za Primo 150 cem.
— Na ogled v komisijski trgovini v Kranju      t 1346
Prodam magnetofon znamke Philips. — Naslov v ogl. oddelku
1347
Prodam NSU Maksa s prevoženimi 5000 km ter komplet usnjeno obleko. — Ogled AMD garaže Kranj (bivši gasivski dom) 1348
Prodam motor Panonia 250 cem s prevoženimi 19.000 km. — Grenc št. 3, Skofja Loka 1349
Kupim vseljivo eno-ali dvosta-novanjsko hišo v Tržiču ali okolici. Naslov v gostinskem podjetju »Zelenica«', Tržič 1270
Kupim dober pisalni stroj. — Ponudbe s ceno oddati v podružnico Glasa Jesenice 1331
Kupim 3 prašiče težke 40 do 50 klogramov. — Viktor Potočnik, Bistrica 10, Duplje 1332
sta
AMD Skofja Loka — šolska komisija — organizira zadnji tečaj šoferjev amaterjev A in B kategorije v spomladanski sezoni. Prijave sprejema sekretar v trgovini Peko do 1. maja 1963
1316
Nudim hrano in stanovanje delavcu za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 1317
Na kranjskem trgu sem pogrešila denarnico z vsemi osebnimi dokumenti. Najditelja prosim, da mi pogrešano vrne na naslov Ana Rebolj, Kranj, Koroška 33 1318
Zamenjam peso za slamo. Naslov v oglasnem oddelku 1319
Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu. Nudim hrano in stanovanje. Jože Umnik, Predo-sl je 46 1320
Moški išče prazno aH opremljeno sobo v Kranju ali v bližini Kranja. Oddati ponudbe pod »Nujno - soba« 1321
V času turistične sezone potrebujemo večje število tujskih sob. Prijavite sobe, ki jih želite oddajati turistom Delikateri ali hotelu Evropa v Kranju — do 30. aprila
1322
Od Vogelj do Šenčurja sem izgub ila torbo - boršo z dežnim plaščem. — Prosim proti nagradi vrniti v trgovino Hranilka, Prim-skovo 1323
Garažo dam v najem. — Prim-skovo, Kranj, Jezerska cesta 11
1324
Izgubila sem zavoj s halami od
mesta do Primskovega. — Poštenega najditelja prosim, da ga vrne na postajo LM Kranj. — Dam nagrado 1325
Iz Tenetiš do Kalvarije sem izgubila tlači vko (»pumpo«) od i ta lijanskega kolesa. — Vrniti proti nagradi v oglasni oddelek 1326
Fantu za pomoč na kmetiji dam hrano in stanovanje v Kranju. — Naslov v oglasnem odd.
1327
Na avtobusni postaji v Sp. Bil-njah mi je iz avtobusa padel damski dežnik. — Prosim proti nagradi vrniti. — Kranj, Tomšičeva 32 1328
Pomočnike instalacij centralnih kurjav in vodovodov sprejmem takoj. — Silvo Krušec, Šentvid nad Ljubljano 106 1329
Dne 9. aprila sem našel žensko zapestno uro. — Franc Kameni k. Kranj,* Savska Loka 13 1330
šport
kupim
AMD Skofja Loka kupi za potrebe učenja kandidatov motorno kolo znamke »Puch« 175 cem. Oddati ponudbe na AMD Skofja Loka 1316
Ržene škopnike kupim. Erman, Kranj, Partizanska 9 1317
Detiček zmagal v Avstriji
Nedeljskega veleslaloma v Reissecku v Avstriji so se udeležili tudi nekateri gorenjski in mariborski smučarji. — Presenečenje je pripravil tudi Kranjskogorčan Fric Detiček, ki je na 2600 metrov dolgi progi s 580 metri višinske razlike dosegel najboljši čas in zmagal pred Pritscherjem in Li-pautzem. Peter Lakota je bil peti.Nastopila sta tudi avstrijska roprezentanta Stiegler in Sodat, vendar nista imela sreče ln sta po padcu odstopila od nadaljnjega tekmovanja.
Letni občni zbor jeseniških hokejistov___j
Za hokej vedno manj zanimanja
e JESENICE — Pred kratkim so % imeli jeseniški hokejisti redni # letni občni zbor. Hokej je bil 0 zadnja leta v jeseniški komuni O šport številka 1 in je imel naj-£ več simpatizerjev, hokejske ff) tekme pa največ obiskovav-£ cev. Tega pa prav gotovo ne © vidimo v slabi udeležbi na 9 občnem zboru, saj se ga med O drugim izmed 50 povabljenih 0 predstavnikov družbeno - poli-ffi tlčnih organizacij ni udeležil 9 nihče.
Podpredsednik Mirko Ramuš, tajnik Tone Tomazin in blagajnik Franc Zupančič so poročali o uspehih in tudi težavah, s katerimi se je klub boril v minuli sezoni. V namenski dejavnosti so člani dosegli velik uspeh, saj je
ligaško moštvo že sedmič zapored osvojilo državno prvenstvo, kot državni reprezen^anti pa s° tudi na svetovnem prvenstvu v Stockholmu dosegli nepričakovane uspehe. Razvlečeno državno prvenstvo pa jc bilo na škodo domače sezone, ki bi bila spričo obnovljenega     drsališča lahko
mnogo uspešnejša, kot pa jc
bila
Začela se je gorenjska nogometna liga
CP GORENJSKI TISK KRANJ
sprejme 2 VRATARJA
z dnevno 4-urno zaposlitvijo. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Poizve se v tajništvu podjetja.
ZAHVALA
Ob bridki in nenadni smrti našega sina, brata in strica
ALOJZIJA MEGLIC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, mu darovali vence. in pokojnika spremili v tako obilnem številu k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Mesarskega podjetja Tržič, Društvu knjigovodij in računovodjem v Tržiču za podarjene vence, za zadnje spremstvo ter za ganljive besede izrečene v imenu računovodij ob odprtem grobu kot v zadnje slovo pokojniku. Vsem še enkrat iskrena zahvala!
Žalujoči: oče, brata Matija in Janez, sestre Marija por. Kavar, Pavla por. Kuhar ter Helena in Francka
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135 — Telefoni: glavni urednik 24-73, odgovorni urednik 21-90, uredništvo in uprava 24-37 — Letna naročnina lista znaša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, posamezna številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev
objave
Materialni in časovni pogoji vam morda ne dopuščajo zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni Jeter, žolča in črevesja, čire zaprtja in hemeroide z rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te ga pa dobijo v groslstičnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, Veletrgovini »Loka« Skofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice.
ZAČASNO POROČILO
za 15. kolo
Izžrebane številke 2 6 33 42 46 49 in dodatna 18
Dve petorki v Sloveniji: Jesenice zastopnik 39-276234/4 Četvorke v Sloveniji: Kranj       46 J 608531/4 46 J 608556/4
Domžale zastopnik 28
157143/2
Jesenice zastopnik 39 , 275542/4 276238/4 '
276682/4 276688/4
Kranj zastopnik 46
112185/2 J 608443/4 J 608454'4 J 608503/4 J 608525/4 J 608533/4 J 608554/4 J 608557/4 J 608577/4
Kamnik zastopnik 41 J 624053/4 ,      J 624096/4 J 624096/4        J 624098/4
Radovljica zastopnik 72
090775/2 Skofja Loka zastopnik 88
24.5868/4 245876/4
245888/4
KONČNO POROČILO 14. kola
Petorke      169.126 din Četvorke       4.461 rin-. Trojke 422 din
V nedeljo so startali nogometaši v gorenjski nogometni ligi. Odigrane so bile le tekme v članski konkurenci, ker je vodstvo tekmovanja odločilo, da vreme še ni primerno za igranje pionir-
Zbor rokometnih sodnikov
KRANJ - Komisija za rokomet pri občinski zvezi za dlesno kulturo, ki je svoje dosedanje delo opravljala v zelo težkih pogojih, je sklicala posvet predstavnikov vseh gorenjskih rokometnih klubov in vse dosedanje gorenjske sodnike. Sestanek, ki so se ga udeležili vsi predstavniki klubov, razen Mladosti in Tržiča, je popolnoma uspel. Dosedanje težave zaradi noresno-sti odbora so rešili s tem, da ko izvolili nov sedemčlanski odbor, ki bo skupno s tekmovalno in sodniško komisijo v prihodnje skrbel, da ko čim prej odpravijo v.se nepravilnosti v zvezi z rokometnim športom. Nedisciplinirane isravce, ki povzročajo mnoge pr?tepe na igriščih in Ogrožajo sodnike, bodo odstranili iz vr.st športnikov s prepovedjo igranja za daljšo dobo.
V začetku prihodnjega tedna boao organizirali seminar za nove podzvezne sodnike. Ta naslov si bodo kandidati pridobili po uspešno opravljenem izpitu, ki ohsoca teoretični in praktični del. Na sestanku so sprejeli tudi pklep. predlagati RZS tri dosedanje podzvezne sodnike za povišanje v republiške sodnike. — M. •
Vpdn* manj denarja za šah
Okrajna šahovska zveza Kranj je po nedeljskem plenumu nehala obstajati. Delegati so odobrili poročilo predsednika Štrum-blja o dvoletnem delu zveze, ki je bilo zelo plodno, saj je bilo v organizaciji gorenjske šahovske zveze izvedeno veliko prireditev. Okrajna šahovska zveza Ljubljana je kot pravni naslednik bivše okrajne šahovske zveze Kranj dodelila odboru- za Gorenjsko (tako se sedaj imenuje gorenjska šahovska organizacija) za vse prireditve v letu 1963 — 75 tisoč dinarjev, medtem ko , je dotacija 0L0 Kranj prejšnja leta znašala 800 tisoč dinarjev letno! Kljub požrtvovalnosti in idealizmu s 75 tisoči dinarji ni mogoče dosti narediti. V celoti bi lahko izvedli le mladinsko prvenstvo Gorenjske in individualno prvenstvo po »cup sistemu«, druge prireditve pa naj bi finansirala društva sama.
Vprašanje bodočega dela in fi-nansiranja šahovskih društev na Gorenjskem je ostalo odprto. Tudi ni rešeno, vprašanje — kdo bo koordiniral delo med društvi, če se bo z 31. decembrom 1963 razformirala tudi okrajna šahovska zveza Ljubljana. Vprašanje je, ali naj pos/tanejo društva samostojna ali naj se priključijo občinskim zvezam za telesno kultu-
I skih tekem. Medtem so Jesenice : odigrale zaostalo tekmo z Zclcz-! niki in s tem izpopolnile prazno mesto na lestvici jesenskega dela prvenstva. Spomladi bo nastopalo le 9 moštev, v konkurenci pa le 8, kajti B moštvo škofjeloškega Partizana je zaradi pomanjkanja sredstev in odhoda nekaterih igravcev v JLA odstopilo od tekmovanja.
V nedeljskem kolu so Jesenice na domačem igrišču nepričakovano visoko izgubile s šenčursko Svobodo z 0:3, vodeči Tržič je izgubil svojo prvo točko, potem ko je doma rernriziral z Mladostjo iz Kranja — 2:2, Železniki so visoko porazili moštvo Bleda s 7:2, drugo moštvo kranjskega Triglava pa radovljiškega Prešerna s 7:1. Mošitvo Partizana iz Škofje Loke je bilo prosto. LESTVICA PO VIII. KOLU
Tržič Mladost šk. Loka Železniki Svoboda Jesenice Bled Prešeren
36:7 20:10 29:17 21:17 21:25 15:21 14:33 8:29 M. Jeza
/ resnici. Občni zbor je grala izstope članov in prestope v.0-^' ge klube ter sklenil, da v prihod; nje kaj takega ne bodo dovolili predvsem zaradi precejšnjih vloženih sredstev v posamezne igraV' ce. —- Na občnem zboru so ug°* tovili napredek v igri in veh* stagnacijo v zanimanju za tekme-V minuli sezoni je bilo prodani« le 15.335 vstopnic v vrednosti 2,184.230 dinarjev, medtem ko Je bilo v prejšnji sezoni prodanih z3 3,112.464 dinarjev vstopnic.
Igravoi so govorili o problemu1' ki so jih trli minulo sezono, <> odnosih do hokejistov, ki so drU" god drugačni kot na Jesenicah' in o moralni podpori, ki je kW ni  deležen. Grajali so tudi ten" nično  izvedbo udeležbe na sv** t ovnom prvenstvu in v zvezi tem  zahtevali  pojasnila pri se" stavljavoih reprezentance ozdrom hokejski zvezi.
Izvolili so nov 13-članski upravni odbor in sprejeli več pomenu*' nih sklepov. Vsem forumom * družbeno - političnim organi2301' jam bodo poslali odprto pism° in jih v njem seznanili s sta/nj^J8 kluba ter prosili pojasnil gl^p nezainteresiranosti za hokej. Jy hokejski zvezi Jugoslavije bodo zahtevali pojasnila v zvezi z ne pravilnostmi glede udeležbe11' svetovnem prvenstvu. Iniciativi* odbor za izvedbo pokritega drssj lišča bodo zaprosili, naj čimP™ začne z delom. Zaradi nedejavnosti drsalne sekcije so sklenili, °*J se odcepi od hokejskega klub* in se kot samostojna enota mira v okviru jeseniškega špojjl' nega društva. — Predsednik H*-1 dr. Gogala je na občnem zbo*11 izročil kapetanu moštva pokal Z* že sedmič osvojeno državno P1* venstvo, sfpominska darila pa *° izročili tudi trenerju Andrej" VVolkovskemu, od katerega so s* poslovili po 3-letnem skupne* delu. — P. Ulaga
MEDNARODNI VELESLALOM NA ZELENICI
Med Avstrijci tudi Stiegler
# Tako kot prejšnja leta, so
# se tudi za letošnji tradicio-O nalni   mednarodni velesla-
# lom na Zelenici, ki bo to-
# krat že štlrlnajstič, Tržiča-
# ni (prireditelj je smučarski
# klub   TVD  Partizan) dlje
# skrbno pripravljali.
Prav zato lahko upravičeno pričakujemo, da bodo jutri z mednarodno prireditvijo Trži-čani v zadovoljstvo tekmo-vavcev in gledavcev z uspehom zaključili letošnjo dokaj pestro in dolgo smučarsko sezono. .
Razen najboljših jugoslovanskih alpskih smučarjev bodo jutri (14. aprila) s pričet-kom ob 10.30 na Zelenici startali tudi Avstrijci in Švicarji. Zlasti številno zastopstvo bodo imeli pivi. Posebna privlačnost za gledavce pa bo prav gotovo med dvajsetimi Avstrijci tudi start znanega alpskega tekmovavca in dolgoletnega avstrijskega državnega roprezentanta Josefa Stieglerja. Vse torej kaže, da bodo Avstrijci poslali na tekmovanje na Zelenico še nekatere ostale perspektivne tek-movavce z že precejšnjim smučarskim znanjem in da bo jutrišnja konkurenca precej huda. Prav to pa bo na pobočja Zelenice verjetno zvabilo številne ljubitelje smučanja.
Šahovsko prvenstvo šolske mladine
Pred kratkim so na osnovni šoli v Skofji Loki odigrali šahovsko ekipno prvenstvo. Sodelovalo je 24 ekip iz devetih šol. Prvič so se tekmovanja udeležili učenci iz Selške doline, in sicer iz Železnikov in Sorice.
Pri mlajših pionirjih so zmagali učenci iz osnovne šole Trata, pri mlajših pionirkah pa učenke iz Gorenje vasi. Najboljši starejši pionirji so bili traški učenci, najboljše starejše pionirke pa so bile šahistke iz Gorenje vasi. Tretjo zmago na tem prvenstvu so zopet slavili mladinci s Trate, najboljše mladinke pa so bile iz Sorice.
Vse zmagovalne ekipe se bodo ro ali naj formirajo občinske j udelež'le okrajnega šahovskega zveze, ki naj se neposredno po- I Prvenstva. Največ točk si je na vežejo s Šahovsko zvezo Slove- I tem tekmovanju zbrala ekipa iz nije? In kje naj društva dobijo' Gorenje vasi, ki je tako postala zadostna sredstva za prireditve j občinski prvak za letošnje šolsko v sedanjem obsegu? — Zveza za ! 'eto- ^a dragem mestu so traški
telesno kulturo je mnenja, da ša histi ne sodijo v njihovo zvrst, istega mnenja pa so tudi kulturno - prosvetne organizacije. Vseh teh vprašanj plenum ni rešil, ker jih sploh ni mogel. Šahovski   organizatorji   ln   vsi, |
šahisti, ha tretjem je Sorica, na četrtem Skofja Loka in tako naprej.
Ob koncu še nekaj besed o načinu tovrstnega tradicionalnega tekmovanja.Navada je bila doslej taka, da so podelili šoli, ki
zmaga. Tako je dejansko obČ*| ski pokal romal vsako l©to Škofje Loke v Poljane, Gorenj vas in zopet nazaj v Skorjo LoK Manjše šole, ki se tekmovanj
kol
ke:
udeležujejo, ga dejansko m1 ne morejo doseči prav zato. **" ne morejo sestaviti vseh ekip- . Zato smo mnenja, da bi v P^ hodnje raje nagradili vsako zm govalno ekipo, ki gre na °kfaJ"ij prvenstvo, kot bi pa podeli^vf/ simboličen pokal, ki je dosegU dejansko le večjim šolam. ^a£j,j de naj bi bile šahovnice s »a^ ali   morda   šahovske knjigi
Šahisti za pokal maršala Tita
V sredo, 10. aprila, so se vb^r. dovljici pričele prve izločilne be za pokal maršala Tita. V P^Ljj kolu so bili doseženi nafil^ rezultati: „^ Osnovna šola Lipnica : SD m.q 0:4, SD Radovljica I : Ela" Ra-osnovna šola Radovljica : . a : dovljica II pol : 3 in pol, Verl*0|, SS Podnart 2 in pol : 1 in - jr Elan JI : SS Kamna gorica/
Ka-
ki jim razvoj telesne in duševne ! Je nabrala največ točk, prehodni kulture naše mladine ni deveta občinski pokal. Ostale ekipe, ki briga, bodo morali najti skupni so tu<Jl zmagale, pa niso prejele jezik in gorenjski šah postaviti ničesar. Sola, ki je poslala na na tisto mesto, ki mu pripada. tekmovanje največ ekip, je ime-V. Kaše    la   tudi   največjo   možnost, da
Ver»'
pol : pol, SD Radovljica 1 : *j ga 2 in pol : 1 in pol, SD SD Radovljica 2:2. ^ V finale radovljiškega grj so se uvrstile ekipe Elana f** Radovljice I in SD Bleda, k« Blejci dosegli boljši rezultat prvih dveh deskah. . \e
Ob zaključku predtekmovaM^ bil odigran še prijateljski d ,fl med osnovno'šolo iz Radovi)1- ^ Lipnico. Zmagala je Lipnica