Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI., štev. 141 Ljublja;-, ZzIzUlz janija Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddeieit: Ljubljana, Selen-burgova Ui. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Naši premogovniki in železnice Slovenska javnost je z veliko pozornostjo zasledovala potek pogajanj med ministrstvom prometa in lastniki slovenskih premogovnikov zaradi razdelitve dobav premoga za državne železnice. Pogajanja so se vršila pretekli teden v Beogradu in so trajala tri dni. Pri njih so razložili tako zastopniki prometnega ministrstva, kakor lastniki premogovnikov svoje poglede na ureditev tega pre-važnega gospodarskega in socialnega problema, ki globoko posega zlasti v življenje mnogih tisočev slovenskih ljudi. Kljub obojestranski dobri volji so bila pogajanja zaključena brez zadovoljivega rezultata; prometni minister se je poslovil od udeležencev konference z izjavo, da bo predložil vso zadevo še enkrat v dokončno rešitev ministrskemu svetu. Predmet razprav je bil, kakor znano, načrt nove pogodbe med ministrstvom prometa in premogovniki v državi Načrt predvideva za proračunsko 1. 1935/36 znižanje dobav premoga državnim že-lesinicam od 133.000 ton mesečno na 124.000 ton, to je letno za nekaj nad 100.000 ton. Od te razlike bi odpadlo po načrtu na slovenske premogovnike okrog 58.000 ton, to je 55 % celokupne redukcije. Praktično pomeni to, da bi rudarji naših premogovnikov izgubili 60.000 delovnih dni, bodisi da bi toliko manj delali sedaj zaposleni rudarji, bodisi da bi se moralo zopet reducirati okrog 350 rudarjev, ako naj bi ostali bili tudi v bodoče vsaj tako zaposleni kakor so bili doslej. Ker je predvidena sočasno z redukcijo količine dobav tudi redukcija cen premoga — pri državnih rudnikih za 5, pri zasebnih premogovnikih pa za 8 odstotkov — bi znašal izpadek na prejemkih slovenskih premogovnikov po novem načrtu za dobave premoga državnim železnicam nekaj nad 12 milijonov dinarjev. Usodni pomen tega izpadka si lahko predstavimo, ako pomislimo, da presega ta vsota daleč vsa sredstva Bed-nostnega fonda dravske banovine, ki ie bil ustanovljen v prvi vrsti za omiljen je bede med že takrat brezposelnimi rudarji v Trbovljah. Vse te težave še kompli-cira dejstvo, da je sklenilo ministrstvo prometa v bodoče izločiti od dobav premoga vse one rudnike, katerih premog ni dovolj ekonomičen za železniški obrat. Takih rudnikov je bilo doslej pri dobavah 11, od tega so trije slovenski: Velenje, ki je do sedaj dobavljalo letno 1.200 vagonov, Kočevje, ki je dobavljalo 1.440 vagonov, in premogovnik pri Črnomlju, ki je dobavljal letno 240 vagonov. O kritičnem položaju naših premogovnikov se je v teku zadnjih let že dovolj pisalo in razpravljalo. Posledice tega položaja se odkrivajo naši javnosti skoro sleherni dan, eden glavnih vzrokov pa je •— seveda, poleg splošne gospodarske krize — v postopni redukciji dobav premoga državnim železnicam. Dočim so še L 1929/30 dobavljali slovenski premogovniki 45.2 odstotka potrebnega premoga državnim železnicam, je padla ta udeležba v naslednjih letih na 27.8 odstotka. Izjemo je tvorilo le leto 1931/32, ko se je tedanjemu ministru dr. Kra-merju s pomočjo tedanje poslanske delegacije iz naše banovine po dolgih pogajanjih posrečilo povišati udeležbo zopet na 31.2 odstotka. Po novem načrtu ministrstva prometa bi padla kvota dobav slovenskih rudnikov za L 1935/36 na 25.6 odstotka, tako da bi bila najnižja, kar smo jih imeli doslej. Vprašanje železniških premogovnih dobav za dravsko banovino m samo gospodarsko vprašanje, ki se tiče v prvi vrsti lastnikov prizadetih premogovnikov, nego je pred vsem socialno vprašanje, ki se tiče vse javnosti in tudi države same. V slovenskih rudnikih niso zaposleni priložnostni rudarji, kakor v večini ostalih naših premogovnikih, temveč poklicni rudarji, ki opravljajo ta posel že skozi generacije ter jim je rudarstvo edini poklic, s katerim si služijo že itak tako borno odmerjeni kruhek. Trboveljski rudniki so delali preteklo leto vsega samo 194 delovnih dni, a od marca tekočega leta sem mesečno povprečno le po 13 delovnih dni. Spričo tega je položaj rudarskega delavstva v dravski banovini že danes obupen in nevzdržen. Na tisoče jih je že breiz posla in navezanih na bratsko pomoč onih redkih, ki so še zaposleni, četudi samo deloma, ali pa na javno pomoč, ki pa le prečesto ne zadostuje niti za najpotrebnejše. Statistični izkazi Bratovskih skladnic govore cele knjige o bednem položaju slovenskega rudarja, med katerim stalno narašča število obolelih članov rudarjev in njihovih premalo hranjenih rodbinskih članov. Poglavje za sebe je tudi vprašanje popolnega eliminiranja treh slovenskih premogovnikov od železniških dobav premoga. Dočim bi bilo morda mogoče rešiti vprašanje nadaljnjega obstoja velenjskega rudnika še nekako s tem, da ga prevzame banovina, Ir je na njegovem obstoju v zvezi z banovinskimi elektrarnami zelo interesirana, pa bi pomenila izvedba tega ukrepa popoino ustavitev dela v kočevskem in črnomelj-skem premogovniku. Položaj rudarjev v Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Novo predsedstvo Narodne skupščine Za predsednika je bil izvoljen dosedanji prosvetni minister dr. Stevan čirič, za i predsednika med drugimi dr. Josip Režek - Konec veriSikacijske razprave Beograd, 19. junija, p. Narodna skupščina je uanes dopoldne končala verifi-kacijsko debato in soglasno odobrila poročilo verifikacijskega odbora. V smislu tega poročila so potrjeni vsi mandati narodnih poslancev, izvoljenih na listi ministrskega predsednika g. Jevtiča. Verifikacija mandatov narodnih poslancev, izvoljenih na listi dr. Mačka, ki niso predložili svojih pooblastil, je odgodena tako dolgo, dokler ne bodo prizadeti narodni poslanci predložili svojih pooblastil, odnosno dokler minister pravde ne izda tolmačenja volilnega zakona, ki bi omogočilo verifikacijo mandatov tudi brez predložitve pooblastil. Na večerni seji se je skupščina konstituirala in izvolila stalno predsedstvo. Za predsednika Narodne skupščine je izvoljen dosedanji prosvetni minister dr. Stevan Ciric, podpredsednik pa je med drugimi nar. posl. dr. Josip Režek. Novi prosvetni minister bo imenovan v prihodnjih dneh. Glasovanje o verifikaciji Dopoldanska seja Narodne skupščine se je pričela kmalu po 10. pod predsedstvom dr. Dragiše Cvetkoviča. Navzoči so bili tudi vsi člani vlade. V nadaljevanju verifikacij-ske debate je govoril danes samo še Milan Banič, poslanec sušaškega sreza, ki je v dveurnem govoru polemiziral z opozicijo. S tem je bila lista prijavljenih govornikov izčrpana, nakar je poročevalec verifikacijskega odbora dr. Todor Lazarevič z zadovoljstvom ugotovil, da nihče izmed go- vornikov ni kritiziral poročila verifikacijskega odbora in da se Narodna skupščina v celoti strinja zlasti tudi s stališčem, ki ga je verifikacijski odbor zavzel glede mandatov opozicije. Predsednik dr. Cvetkovič je nato odredil glasovanje in je bilo poročilo verifikacijskega odbora soglasno sprejeto. Prisega poslancev Po kratkem odmoru se je ob 12. vršila zaprisega narodnih poslancev. Narodni poslanci so stoje ponavljali besedilo prisege, ki ga je narekoval predsednik dr. Cvetko-vič^nato pa so vsi podpisali še pismeno zaprisego. kakor to določata ustava in poslovnik Narodne skupščine. S tem je bila dopoldanska seja končana. Ob zaključku dopoldanske seje je predsednik dr. Dragiša Cvetkovič napovedal, da se bo prihodnja seja vršila zvečer ob 18. zaradi izvolitve skupščinskega predsedstva. V svrho določitve kandidatov je imel Jugoslovenski poslanski klub popoldne sejo, ki je trajala skoro dve uri. Na seji so določili kandidate za predsednika, podpredsednik* in tajnike Narodne skupščine. Odločitve poslancev z dvojnimi mandati Ob 19. je dr. Cvetkovič otvoril večerno sejo Narodne skupščine. Po odobritvi zapisnika dopoldanske seje je najprej sporočil, da so oni narodni poslanci, ki so bili izvoljeni v dveh srezih, po večini podali izjave, kateri mandat bodo obdržali. Med onimi, ki se še niso izjavili, sta iz dravske banovine g. minister dr. Marušič, ki je izvoljen v srezih Logatcu in Ljubljani okolici, ter g. Kako utemeljuje Avstrija ukrepe proti Jugoslaviji Na Dunaju se sklicujejo na nekatere naše potne predpise, ki deloma sploh ne veljajo več, deloma pa jih izvaja tudi Avstrija sama , Dunaj, 19. junija, r. Na službenih mestih se danes zatrjuje, da avstrijska vlada še ni izdala proti nobeni sosedni državi konkretnih omejitev za potovanja in da včeraj objavljeni zakon samo ustvarja pravno osnovo za eventualne ukrepe. Toda istočasno se v oficioznih krogih poudarja, da ima Avstrija razen Nemčije v pogledu tujskega prometa pritožbe v glavnem samo proti Jugoslaviji, češ da se z jugoslovenske strani ovira _ potovanje v Avstrijo formalno in praktično. Kot formalna ovira se navaja, da obstoja v Jugoslaviji predpis, da mora vsakdo, ki potuje v Avstrijo, preden dobi dovoljenje za potovanje, dokazati, da je plačal davke, kar ustvarja polno birokratičnih težkoč. Vaš dopisnik je temu nasproti mogel opozoriti na to, da je takšen predpis res obstojal, toda ne posebej proti Avstriji, temveč splošno za vsako potovanje v inozemstvo. V ostalem pa je ta predpis bil že pred meseci odpravljen in danes ne obstoja več. Na Dunaju pravijo, da jim to ni znano. Kot drugi razlog se navaja, da se baje v Jugoslaviji delajo težkoče pri dodeljevanju šilingov. Temu nasproti je treba ugotoviti, da se šilingi v Jugoslaviji ne dodeljujejo, temveč jih lahko vsakdo kupi pri privatni banki za vsako potovanje v določeni višini, okrog 500 šilingov. Omejitev vsote, ki jo smo vzeti potnik v drugo državo, je uvedena v skoraj vseh evropskih državah in zlasti tudi v Avstriji. Končno se navaja kot argument dejstvo, da je lani 60.000 Avstrijcev posetilo Jugoslavijo, a le 20.000 Jugoslovenov Avstrijo. Tudi ta argument je zelo prisiljen. Avstrijci potujejo v Jugoslavijo zaradi morskih kopališč in se torej prava reciprociteta s tega stališča ne da ugotoviti samo na podlagi absolutnega števila. Jugosloveni potujejo v Avstrijo predvsem v poslovnih zadevah in imajo torej njihova potovanja materialno znatno večji pomen, nego bi se dalo to izračunati samo iz števila jugoslovenskih posetnikov na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih, kamor Jugosloveni prvenstveno zahajajo. V ostalem bi bilo zanimivo ugotoviti, kakšno razmerje vlada v številkah med Italijo in Avstrijo, pri Kočevju je že leta in leta vse prej kakor rožnat. Povprečno delajo na mesec le po 10 do 12 dni. Njihov zaslužek je tako boren, da v veliki večini primerov po odtegljajih za rudniški konzum in razne davčne ter socialne dajatve ne sprejmejo niti prebite pare. Sličen je položaj v črnomeljskem rudniku. Pri tem je premog teh dveh rudnikov po kvaliteti in ceni — na podlagi uradnih podatkov samega ministrstva prometa — še vedno boljši, kakor premog iz nekaterih južnih premogovnikov, ki so bili pri eliminiranju od državnih dobav kljub temu izvzeti. Naša javnost, ki pazljivo spremlja to borbo za obstoj slovenskih rudarjev, se trdno nadeja, da bo slovenska parlamentarna delegacija kos težki nalogi, ki se ji stavlja z reševanjem tega gospodarskega in socialnega vprašanja. čemer je znano, da Avstrija potovanja v Italijo posebej forsira. Nocoj je bilo preko tako zvanega Hei-matsdiensta izdano po radiu poročilo, ki skoraj neprikrito naznačuje, da je novi avstrijski zakon o tujskem prometu naperjen proti Jugoslaviji, češ da se bo uporabil napram državam, kojih tujskoprometni od-no.šaji do Avstrije niso zadovoljivi, kakor na primer z neko sosedno državo, v katero je lani potovalo CO.OOO Avstrijcev, a iz nje prišlo le 20.000 posetnikov v Avstrijo. Poročilo zatrjuje, da vse avstrijsko prebivalstvo navdušeno odobrava, da vlada v tem pogledu izvede energične ukrepe. Temu nasproti pa more vaš dopisnik ugotoviti baš nasprotno, da avstrijska javnost ne razume, zakaj se skušaio izvaiati te sankcije baš za potovanja v Jugoslavijo. Kakor je iz navedenega razvidno, avstrijska vlada glede pogojev, pod katerimi se vrše potovanja iz Jugoslavije v Avstrijo, ni dobro poučena. Neposredni stiki med obema vladama bi bili torej nujno potrebni, da se položaj razčisti in preprečijo odredbe, ki bi medsebojne gospodarske odnosa je znatno oškodovale in ki bi jih tudi s političnega stališča ne bilo pozdraviti Podpore banovinam iz fonda za javna dela Beograd, 10. junija. AA. Ministrski svet je na seji 15. t. m. razdelil dohodke državnega fonda za javna dela, ki je bil ustanovljen na podlagi čl. 10 uredbe za javna dela od 22. novembra 1934 in dodelil za javna dela: dravski banovini 1 milijon, savski 2.3, vrbaski 3.7, primorski 3.8, zetski 4.5, drinski 4, dunavski 2.2, morav-ski 3.75, vardarski 3.75 milijona in za področje mesta Beograda 1 milijon. Vrh tega je ministrski svet dovolil za nadaljevanje del pri jezu na Grosn;^i, ki je namenjen vodovodu v Kragujevcu 8 milijonov, za ureditev ceste skozi Košut-njak in ceste na Avalo ter za dokončanje ceste Avala-Lipovica-Čukarica pri Beogradu 6 milijonov, za regulacijo Save v dravski banovini 200.000 Din, za regulacijo Drave v dravski banovini 500.000 Din, za dobavo vode in ureditev vodotokov v ben-kovaškem, biogradskem, šibeniškem in kninskem srezu primorske banovine 3.7 milijona, za regulacijo Drine v drinski ba-rovini 500.000 Din, za obalno utrditev Dunava pri pančevskih močvirjih v dunavski banovini 3 milijone, za regulacijo Morave v dunavski banovini 800.000 Din, za regulacijo Morale v moravski banovini 800.000 dinarjev. Premestitve pri železnici Beograd, 19. junija, p. z odlokom prometnega ministra so premeščeni: prometnika Fran šavpah z Jesenic v Kočevje in Dragotin Dekleva iz Bosanskega Broda v Ljubljano na lastno prošnjo, po službeni potrebi pa Ciril Adam iz Hrastnika na Zidani most, Konrad Vodenik iz šmartna ob Paki v Ljubljano, Josip Pohar iz Metlike v Šmartno ob Paki za postajenačelnika. Kupuj domače blago! Ivan Mohorič. ki je izvoljen v srezu Radovljici in v mestu Ljubljani. Dr Dragiša Cvetkovič je odložil svoj mandat v Nišu, minister za šume in rude dr. Svetislav Popovič mandat v Beogradu, prosvetni minister dr. Stevan Cirič svoj mandat v Stari Pazovi, minister za trgovino dr. Milan Vrbanič svoj mandat v Zagrebu, minister pravde dr. Dragutin Kojič svoi mandat v Skoplju. minister za gradnje Marko Kožulj svoj mandat v Biogradu na moru. minister za kmetijstvo dr. Dragutin Jankovič svoj mandat v Mačvi ter narodni poslanec Petar Stoji-savljevič svoi mandat v Sinju. Volitev predsedstva Nato je predsednik odredil volitve pred-sedništva. Določeni so bili štirje skrutina-torji, ki so razdelili narodnim poslancem glasovnice ter pripravili izjave, nakar se je ob 19.45 pričelo poimensko glasovanje z listki. Glasovanje je trajalo skoro celo uro. Ko so skrutinatorji pregledali glasovnice, je predsednik dr. Cvetkovič objavil naslednji izid glasovanja: Za predsednika je bilo oddar.ih skupno 283 glasov. Od teh je dobi! prosvetni minister dr. Stevan čirič 264 glasov dr. Dragiša Cvetkovič pa 9. Dr. Stevan čirič je torej izvoljen za predsednika Narodne skupščine. Za podpredsednike je bilo oddanih 2S7 glasov. Dobili so dr. Fran Markič 254 Voja Lazič 250, dr. Josip Režek 260 glasov in so 6 tem izvoljeni za podpredsednike. Ostali glasovi eo bili razcepljeni. Za tajnike je bilo oddanih 290 glasov, in so dobili Mustafa Mulalič 261, Ante Kovač 257, dr. Dragan Danič 262, dr. Mi- lan Budjak 258 in Novica Popovič 260 glasov ter so s tem izvoljeni za tajnike. Ostali glasovi so bili raze epi j« ni. Izid glasovanja je sprejela narodna skupščina z velikim odobravanjem. Po-sJanci so dolgo apla vdirali tudi dosedanjemu začasnemu predsedniku dr. Dragi-ši Cvetkoviču, ki je kot prvi čestital novemu predsedniku dr. čiriču. Apel novega predsednika na opozicijo Novi predsednik se je zahvalil sa izkazano mu zaupanje in poudaril, da bo zve. sto sloižil dostojanstvu in ugledu Narodne skupščine ter z vnemo izpolnjeval svoje dolžnosti in 6e vselej zavedal svoje odgovornosti, da bo tako opravičil zaupanje, ki mu je bilo izraženo z izvolitvijo za predsednika Ugotoviti je treba, je nadaljeval, da skupina narodnih poslancev ni prišla v skupščino. Prav zaradi tega je treba s še večjo vnemo čuvati ugled okrnjenega doma. Prosil je narodne poslance, naj vplivajo na vse one, ki še niso prestopili praga Narodne skupščine, dia 6oktet« zapoje bud-nico in pred Lescami je že vse na nogah. Kolodvor v Lescah je ozaljšam; zbrana je vsa šolska deca, Sokoli, železničarji. Pozdravljata župan Ažman in Sokol Jaklič; mladina obsipa goste a cvetjem. Po naglem okrepčilu pri Šumiju gre pot na Javornik, za ogled valjame KID in ostalih zanimivosti je časa komaj bežno. Potem gre jadnno dalie — v naš gorenjski Manchester. Kolodvor je okinčan za praznični dan. Na obeh tirih poleg tira. po katerem se korakoma pelje posebni vlak z gosti, stojita kot nema simbola, dve enaki ozaljšani lokomotivi z napisom: Pozdravljeni! Vsi stroji na postaji žvižgajo v pozdrav, sokolska godba igra koračnico. Spalir tvori mladina meščanske in osnovne šole, v ospredju pa so zbrani gasiki obeh čeit — prostovoljne jeseniške in tovarniške —, Sokoli, zastopnice Kola jug. sester. Narodne strokovne zveze, pevskega društva »Save« in številni drugi. Ko izstopijo gostje, jih deca obsuje s cvetjem, pozdravni nagovor pa ima župan g. mag. 2 a b k a r, ki poudarja veselje nad prvim obiskom Bolgarov v najsevernejšem delu Jugoslavije. Na srce polaga zbliža nje med Bolgari in Jugosloveni, tema krepkima vejama slovanskega drevesa in bratstvo vseh od Jadranskega do Črnega morja. Godba svira bolgarsko himno. Za pozdrav se zahvali načelnik Genkov, ki prinaša bratske pozdrave z enako željo in vzklikom našemu mlademu kralju in velikemu jusos.]ov>nskemu narodu. Godba svira našo himno. »Slogin< oktet zapoje »OJ Urala do Triglava«, nato pa krene veličastna povorka z zastavami in -sodbo na čelu do vhoda v jeseniške tovarne. Ogled tovarn je trajal nad dve uri; domači strokovnjaki so v štirih skupinah povedli izletnike po raz-sežnem in nadvse zanimivem >bratu. Po obedu, ki ga je gostom na čast v tovarniški restavraciji priredila družba, so se gostje spet z godbo na čelu vrnfli na jeseniški kolodvor in se ob 13. odpeljali ln Dobrave ter odtod peš prehodili vintgarsko tfcsen do Podhome. Pri obedu na Jesenicah srta gl. tajnik KID dr. Obersnel in vodja bolgarske odprave nač. Genkov ob svira-nju obeh državnih himen spet izmenjala presrčne zdravice s spontanimi vzkliki obema vladarjena, Nj. Vel. kralju Borisu in Nj. Vel. kralju Petru II. Tudi na povratku iz tovarne na postajo je brate Bolgare živahno pozdravljalo številno občinsi-vo. O sprejemu na Jesenicah se gostje ne morejo dovolj pohvaliti in res je, da so mu vsi odločilini faktorji posvetili največjo pozornost. Razen neposredno pozvanih železniških edinic gre v veliki meri zasluga za veličasten sprejem Bolgarov na Jesenicah predvsem občini, javnim korporacijam in šolski mladini z našim vrlim učiteljstvom na čelu. Nič manj presrčen — z mladino, Sokoli, cvetjem, mlaji in kratkim pozdravom — je bil tud; sprejem na Blejski Dobravi. Izletniki so nato krenili skozi romantični Vintgar, kjer so se najbolj diviM bogatemu ribjemu zarodu in se ve — edinstveni naravni panorami. S Podhoma so nato z vlakom potovali dalje do blejske postaje ter se pr; Klemenoiču vkrcali v 7 lepo okrašenih j čolnov, — ki jih je dela na razpolago blejska občina. — V njenem imenu je goste na postaji pozdravil predsednik zdraviliške komisije g. Lertis. Ob prepevanju >Slogmih« pevcev so se bratje Bolgari poklonili romarski Pomočnici na otoku, odtod pa s čolni zaokrožili okoli jezera ter se peš vrnili na postajo. Povsod so glasno dajali duška navdušenju nad krasotami tega našega gorskega bisera. Pred odhodom v Ljubljano so se gostje še enkrat ustavili v Lescah, kjer jim je ura postanka mimogrede minila v družbi domačih. Izrečena je bila marsikatera pre-srčna beseda v znamenju bodočih bolgarsko-jugoslovenskih vezi. Zvečer je bila v Ljubljani v prostorih »Ljubljanskega dvora« poslovilna večerja, ki so se je udeležili vsi gostje Bolgari in številni domači predstavnik:. Tudi ta večer je pokazal, da je ideja zbližan j a med nami in brati Bolgari pognala krepke korenine, s katerih bodo v dosledni bodočnosti vzklili najlepši sadovi. Upajmo, da ta čas r» ni več daleč. Prometni minister o reorganizaciji železnic Nova organizacijska uredba je že izdelana — Direkcije bodo dobile večjo samostojnost, tudi večjo odgovornost Beograd, 18. junija. AA. Danes ob 6. popoldne je 6prejel prometni minister novinarje in jim dal izjavo, v kateri je med drugim rekel: »Naše železnice so doslej delale na temelju treh organizacijskih uredb (iz let 1919. 1921. in 1927.) Uredba iz leta 1919, izdana v vsej naglici, je bila, čeprav se zdi nekoliko paradoksno, ena najlboljšah med vsemi tremi, ker dopušča največ delovne svobode, kar je bistveni pogoj vsakega gospodarskega podjetja. Pozneje so se železnice in druge ustanove mini strstva vse bolj in bolj oklepale v veri' ge birokrati zon a. Pr išli smo tako daleč, da so 6e delovni postopki, zlasti upravni, tako komplicirali, da so se zdele formalnosti važnejše od bistva in sta bila onemogočena sleherna ekspedifcivnost in racionalno delo. Odveč je poudarjati, da se je to pokazalo tudi pri finančnem efektu zelo neugodno. Uredtbe so se izdelovale šablonsko in so urejevale bolj vprašanje razdelitve posameznih uradov na znotraj (n. pr. to, da se generalno ravnateljstvo deli na oddelke, oddelki na odseke, odseki pa na skupine). Niso pa urejale vprašanja, kako organizirati smotreno delo. Zato smo tudi prišli tako daleč, da se največji del časa pri centrali zapravlja s pisanjem po večini nepotrebnih aktov. Prva skrb mi je zato bila, da proučim in uredim vprašanje upravne organizacije. Vprašanje reorganizacije gospodarskega podjetja, kakršna so železnice, plovba, pošte itd., ni ne pravno, ne finančno vprašanje, temveč 6amo vprašanie racionalnega dela. če upoštevamo, da 6e je pri izdelovanju nove organizacije vsakdo ba.1, da bi svojim nameščencem poklonil popolno zaupanje in jim dal popolno svobodo pri delu, ni prav nič čudno, da je posledica takšnega pojmovanja formalistična kontrola brez slehernega zmisla, ki ne samo ni mogla korigirati načina gospodarjenja, temveč je bila prava muka za tistega, kdor je delal in ustvarjal. Po 10 različnih podpisov imate na vsakem aktu na primer o nabavah, če bi hoteli dognati odgovornost, kdo je kriv, če se jo ta stvar slabo izvršila, vzlic najboljši volji ne bi mogli tega storiti, ker se vsakdo 6kriva za podpise drugih, od zgoraj in spodaj. Mnogoštevilne komisije imajo poglavitno nalogo, da se odgovornosti tiistega, ki bi jo dejansko moral nositi, prenese na drugega, ali pa, da s« pritegne k odgovornosti ves upravni aparat. To pa onemogoča, da hi se individualno določilo, kdo dela in kdo odgovarja za delo. Zaradi tega sem po prihodu na 6 v oje mesto takoj vzel v delo uredbo o reorganizaciji železnic in drugih ustanov prometnega ministrstva. Pri proučevanju nove uredbe sem opustil dosedanjo prakso, da 6e uredba pripravlja skrivaj in da njena objava ustvari presenečenje pri osebju. Ko sem izdelal načrt uredbe, sem 1» razdelil vsem ustanovam svojega resora v izjavo. Tako smo zbrali ogromen material s pripombami in opazkami, ki 6mo ga potem uredili in uredbo predelali. Predelano uredbo smo poslali ponovno nekaterim organom v proučevanje in smo tako še enkrat zbrali material za deflini tivno redakcijo te organizacijske uredbe. Kakor vidite, smo opravili veliko delo in čez kakih 10 all 14 dni bom že lahko novo uredbo izročil kraljevski vladi v odobritev, nato pa še finančnima odboroma Narodnega predstavništva. Po novi uredtoi se vse delo pri železnicah razdeli na štiri urade (panoge). To je tako imenovana navpična organizacija, ki jo povsod priznavajo kot pravilno. Na čelu vsakega urada stoji šef, ki vodi od vrha pa do poslednjih, najmanjših vej. T' štirje upravniki uradov tvorijo glavno upravo državnih železnic. V uredbi smo izvedli široko dekoncen-tracijo poslov. Glavna uprava si ohrani vodstvo, izvršilni organi pa lahko svobodno delajo pod nadzorstvom, ki ne bo formalistično, temveč bo le nadzorstvo gospodarstva. Doslej so se pokrajinske direkcije morale za vsako malenkost obračati na centralo oziroma na generalno ravnateljstvo. Po tej uredbi bodo pokrajinske direkcije imele popolno delovno svobodo, zato bodo pa imeli njih organ! tiudi vso odgovornost za 6Voje delo. Prepustiti vodstvo centTaini upravi, eksekutiv-nim organom pa dati dovoljenje za svobodo dela, je bistvo vsega problema. Upam, da bo ta naš primer vplival tudi na druga ministrstva, zlasti na tista, ki imajo gospodarska podjetja, tako da bodo tudi ona na podobnem temelju organizirala racionalno delo, da se odpravijo vse nepotrebne formalnosti«. Učinek znižanja potniških tarif Dalje je g. prometni minister dal novinarjem tole izjavo o znižanju tarif: Ker vlada veliko zanimanje za to, kakšen uspeh je pokazalo znižanje tarif, vam lahko rečem, da sem z uspehi popolnoma zadovoljen. Efekt takšnega naglega znižanja tarif ee ne more matematično vnaprej izračunati, temveč temelje ti računi na raznih dejstvih, ki 6e dado bolj občutiti kakor otipati. Moji upi so bili optimistični, toda dogodiki 60 me prepričali, da 6em bil še premajhen optimist, kar je zame popolnoma razumljivo, ko nosim odgovornost za toli važno gospodarsko politiko. Kakor veste, smo potniške tarife v notranjem prometu znižali v tretjem razredu potniških vlakov od 28 do 40%, v drugem razredu od 3S do 44% in v prvem razredu od 32 do 45%. Ta nova tarifa je zlasti znižala voznino na Jadransko morje in v kopališča ter v razna tujsko-orometna letovišča, ker je v glavni sezoni znižala dosedanje potne stroške za 68 do 78%. v predsezoni za 43 do 53%, v zimski sezoni pa za 18 do 28% Tudi Dovozne cene za prtljago in ekspresno blago smo znižali. , Ker so nove tarife v veljavi SeJe tri tri in pol meseca, je nemogoče dati deflnitlv-ne rezultate že zato, ker se inozemski promet obračuna šele po 4 mesecih, društvo Putnik. čigar prodani listki znašalo 20% celotnih železniških dohodkov od potniškega prometa, pa lahko »bere podatke iz tujine šele mesec dni po preteklem mesecu. Vzlic temu vam bom dal nekatere podatke, da boste mogli presoditi, kakšen učinek je dalo znižanje tarif. Potniški promet je poprej neprestano padal; padel je od 40 milijonov potnikov v letu 1931 na 29 milijonov v letu 1934. Padec znaša tedaj okoli 27%. Sorazmeren padec smo morali pričakovati tudi letos. Prav tako so seveda padli tudi dohodki: od 710 milijonov v letu 1931. na 550 milijonov v letu 1934, to je za okoM 23%. Tudi letos je število potnikov padjo, v januarju za 4%, v februarju pa za 5.55%. To sta meseca, ko so veljale še stare tarife. Ko so pa 1. marca stopile v veljavo nove tarife v veljavo, je število potnikov nc samo prenehalo padati, temveč je začelo naglo naraščati. V marcu se je povečalo za 10.87%, v aprilu za 22.73%, v maju pa za 16%; vendar podatki za maj še niso definitivni. če pa vzamemo le število potnikov, ki kupijo cele vozne listke brez režijskih popustov in brez raznih ugodnosti, ter ne štejemo vojakov, je pa porast potnikov v marcu znašal 26.82% napram lani, v aprilu pa celo 33.51%. Kar 6e prtljage in ekspresnega blaga tiče, je število ekspedicij takisto padlo Januarja še za 17% in februarja za 8% v primeri z lanskim letom. Ko 60 stopilo v veljavo nove tarife, je to padanje prenehalo in število ekspedicij je začelo naglo naraščati, tako da je meseca marca, ko so stopile nove tarife v veljavo, število ekspedicij naraslo za 6.67%, meseca marca za 23.34%, aprila pa za 41.12% v primeru z istimi meseci lanskega leta. Kakor vidite, kažejo te številke vprav neverjetno naraščanje števila ekspedicij prtljage in ekspresnega blaga, vse to pr zaslugi znižanja tarif. Iz inozemstva imamo podatke o številu prodanih listkov družbe Putnik samo za marec in april. Tudi to število je naglo ' naraščalo, in sicer meseca marca za 17.89 odst„ aprila pa za 50.19 odst. v primeri z istimi mesecema lanskega leta. Prav tako je prenehalo padanje dohodkov od društva Putnik za prodane listke; še več, društvo Putnik je meseca aprila t. I. nadkrililo svoje dohodke za 222 odst. v primeri z Istim mesecem lanskega leta. Dohodki od prtljage in ekspresnega blaga so vzlic velikemu znižanju tarife že maja meseca na podlagi provizornih podatkov presegli dohodke meseca maja lanskega leta. Glede dohodkov od potniškega prometa vam lahko povem, da so bili meseca marca za 16.75 odst., aprila pa za 7.28 odst., torej za prav toliko manjši kakor v januarju, ko so še veljale stare tarife. Meseca maja za 9.68 odst., v prvi polovici meseca junija pa so že presegli dohodke v istem razdobju lanskega leta za 0.60 odst., medtem ko je število potnikov naraslo za 26 odst. Kakor vidite, smemo biti zadovoljni s politiko znižanja tarif, ker je dala popolnoma pozitivne rezultate. Ta politika je najboljši dokaz, da je pot, po kateri sem šel, ko sem hotel tarife prilagoditi kupni moči širokih množic, v praksi popolnoma pravilna. Enoten načrt za gradnjo novih prog O gradnji železnic je izjavil prometni minister to-le: Doslej smo železnice gradili brez splošnega načrta za vso državo in smo zato morali grešiti pri osnovnih vprašanjih glede določevanja smernic posameznih prog. Kakor veste, je najvažnejši problem pri gradnji proge, da se pravilno določi njena splošna smer glede na nalogo, ki jo ima proga izvršiti. Ker pa ni nobena važnejša proga železniške mreže samostojna, temveč organski del celotne mreže, ni moči določiti prirodne smeri kake proge, posebno važnejše, popolnoma pravilno, če nimamo pred očmi slike bodoče celotne mreže, ki se ima še izgraditi. Graditi železnice brez splošnega načrta, je isto, kakor zgraditi hišo pri vratih in oknih in šele nato napraviti načrt za hišo samo. Ker vem, kaj pomeni načrtna gradba železnic, sem se takoj lotil izdelave uredbe z zakonsko močjo o splošnem železniškem načrtu ea vso državo. Danes nam je mogoče popolnoma točno določiti ta splošni načrt, saj to vprašanje študiramo že 15 let. Razen tega smo na terenu napravili že nad 10.000 raznih tras in variant in razpolagamo z zanesljivim materialom, da moremo urediti to vprašanje. Uredbo o splošnem načrtu železnic sem že izdelal in jo izročil kr. vladi v odobritev. Ko bo ta odredba odobrena s strani pristojnih čini-teljev, vas bom seznanil z njenimi podrobnostmi. Zaposlenost v Sloveniji Samostojnost Filipinov Redek primer v zgodovini — Vzroki ameriške resig-nacije — Odpor Avstralije in Nizozemske London, 14. junija. Nedavno je bil objavljen rezultat ljudskega glasovanja na Filipinskem otočju, glasovanja, ki mu je bil namen, da se prebivalstvo izjavi o ustavi. Z ogromno večino 6e je prebivalstvo izjavilo za ustavo, kar pomeni, da se bo v kratkem uvedla. Tako je storjen zopet korak dalje v smeri osamosvojitve Filipinov. Presenetljiv razvoj, ki bi bil še pred nedavnim popolnoma nemogoč. Zakaj do na (novejšega časa ni bilo nikdar in nikjer čut', da bi bila katerakoli država prostovoljno resignirala na svojo kolonijo ali Ji dala svobodo. Preu nekaj desetletji je prva dala vzgled Velika Britanija, ko je pričela organizirati dominione. Toda vse doslej so se dominioni uredili samo v onih kolonijah, ki eo se bili naseliili z angleškim prebivalstvom; da je ponekod močno zastopan tudi drugorodni živelj, ki izhaja i« neangleških doseljencev lz Evrope, pač ni bistvena razlika. Kjer bivajo 6amio domačini, tamkaj Angleži doslej še niso *»-kjer uredili pravega domini ona, niti o Egiptu se ne more kaj takega trditi, dasi mu je najbližji po sedanjih odnošajih, kaj šele o Indfiji. Vse druge kolonije pa so ostale kratkomalo kolonije. Stvar za sebe 60 mandatne debele v arabsko-žfidovskem področju Prednje Aznje; tu je tudi Anglija že napravila korak dalje ter pokazala, dia ji ni več potrebna okorela oblika starega kolonialnega razmerja, marveč da morejo ostati njen.i interesi zavarovani tudii, ako ee samouprava stopnjuje do popolne samo6tojiuosti. Na to pot je prešla sedaj tudi Amerika Ze predlanskim je kongres sklenil, da podeli Filipinom popolno samoupravo, ki postane po desetih letih definitivna, ako se obnese, tako da postanejo Filipiinfl potem povsem samostojni. Ni še dovoli ustanovljeno, kako bo bodoče stališče Zedlnjenih držav napram Filipinom, kar ee tiče vojaških odnošajev, ali ravno v tem je ključ odgovora na vprašanje, kako spraviti podelitev dominionske samostojnosti otočju v sklad s celotno vojaško ln fliplomattsko politiko Združenih dTŽav na Tihem oceanu. V tem pa je zapopadena poglavitna važnost Filipinov In s tega vidika se tudi medinarodnopoMffični svet za zadevo najfoolj zanima. Na Nizozemskem, pa v Avstraliji In Novi Zelandiji so 6e osamosvojitve Filipinov precej ustrašili. Zakaj smatrali in razumeli so jo kot resignacijo Amerike na pozicijo v zapadinih vodah Tihega oceana. Taka resignacija bi pomenila toliko kot prepustitev torišča nadaljnji japonski ekspanziji. Smatra se, da bo Japonsfta takoj porabila priliko, ki se jI bo nudila, ter skušala razširiti svoj vpliv na Filipine, ko se tu utrdi, pa še dalje na otočje Indonezije, ki hrani zanjo 6iine zaklade v neizmernih zalogeh sirovin tropskega Istvora. Nizozemci tedaj smatrajo da bi se t ameriško resignacijo na Filipine silno poslabšal njihov položaj na imenovanih ko-lonijah. 6aj bi ga čim dalje bolj ogražala japonska ekspanzivnost, ki bi ji ameriška bariera več ne branila razmaha. Pa tudd Avstralija ter Nova Zelandija, ki Imata v svojih redko poseljenih pokrajinah ogromno rezervo, na katero bi se mogel e pridom naseliti japonski previšek prebivalstva. si prav nič ne žeMta. da hI se z ameriško umRknitvijo prslnhšnla pozicija belega moža na Tihem oceanu, tem bolj, ker smatrata, da bi se to poslabšanje posebno tikalo ravno njiju zemlje. Vidi se že iz navedenega, da je ameriška pozicija na Filipinih močno zvezana z mednarodnimi odnošaji na Tihem oceanu, pri čimer niti še nismo omenili razmerja do Kitajske, ki jo je prvo zadel ekspanzivni sunek japonski in ki se »e tudi zanašala na ameriško zaslombo. Toda samo ob sebi je umljivo, da za ameriške odločitve interesi imenovanih držav odnosno dominionov ni-eo in ne morejo biti odločilni, marveč da ima pred očmi samo svoje. In ako pri tem ni prišla do drugačnih rezultatov, kakor da se more oddaljiti s Filipinov, je to znamenje, da se ji tu ne zdijo za lastno varnost važne pozicije. Stvar je dejansko bolj preprosta, kakor se zdi. Amerika nima in ne more »meti ekspanzivnih teženj na zapadnih obalah Tihega oceana. Njeni interesi se izčrpavajo v gospodarskih odnosno trgovskih stremljenjih, o katerih pa se ji zdi, da bolj odločajo stvarne gospodarske sile nego politična osvajanja. Saj je treba pristaviti, da je to sploh spoznanje, ki se nam kaže pri premotrivaniu mnogih sodobnih mednarodnih gospodarskih odnošajev. Amerika ni smatrala za potrebno, da se resno in učinkovito upre japonski ekspanziji na račun Kitajske, kakor se je na tako brutalen način realizirala pred dvema letoma in se ravnokar zopet nadaljuje. Amerika takrat ni intervenirala in s tem je priznala, da se na zapadnih obalah Tihega oceana namerava uveljavljati samo gospodarsko, ne pa politično, kar je bil za kitajske na-de zelo bridek nauk. Resignacija na Filipine je prav za prav samo nadaljevanje natančno iste politike. Očividno smatra Amerika, da se ji kaže opreti samo na izvestne obrambne možnosti, ki se ji nudijo s posestjo Panamskega prekopa, pa Havajskega otočja. V posesti teh postojank smatra Amerika, da se ji bo vedno lahko zmagovito upreti, ako bi se iz Tokia drznili misliti na ofenzivni poseg preko Tihega oceana. Več pa ne potrebuje, zakaj teritorialne posesti onstran Pacifika se ji ne zde vredne bremen, ki bi bila z njimi zvezana. Seveda nam ostane pri tem odprto, kako se bo v bodoče Amerika želela zavarovati zoper poseg tujih sil na Filipine in kako si bo želela rezervirati svoje vojaške in zlasti maritimne pozicije na otočju. Ostane pa pri tem nujnost zlasti za britanski svet, da se trdneje zavaruje za bodočnost. Svoj čas se je pri Avstraliji in Novi Zelandiji že kazala nagnjenost k pretnji, da se naslonita na Zedinjene drža^ ve, ako bo 'Anglija nadaljevala svojo Japoncem naklonjeno politiko, ki je zanemarjala celo tako soglasno zaželene ukrepe, kakor je bila utrditev Singapura kot velike pomorske in trdnjavske baze. Sedaj bi bile take pretnje povsem brez smisla in more se reči, da pomeni prepustitev Filipinov svobodni usodi pritisk na britanske dominione ob Pacifiku, da se trdneje oklenejo matične zemlje. Sicer pa ostane popolnoma negotovo, kako se bodo uvedli Filipini kot samostojen član v mednarodnih političnih odnošajih. Ali da se s sedanjim razvojem postojanke Japonske na Tihem oceanu niso poslabšale, o tem ne more biti nikakega dvoma Stadion v Bresciji pogorel Milan, 19. junija. AA. Snoči je na stadionu v Bresciji izbruhnil požar, ki se je razširil z velikansko naglico Tribune, v koli kor so bile zgrajene iz lesa, so zgorele Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je že nedavno objavil podatke o gibanju zavarovanih članov v maju. Iz teh podatkov je razvidno, da je od aprila na maj zaradi sezonskih vplivov naraslo število zavarovancev za 3155 na 90567. Ta prirastek je v prvi vrsti pripisati pričetku gradbene delavnosti, kajti od aprila na maj se je število pri gradbah nad zemljo zaposlenega delavstva povečalo, čeprav je letos gradbena sezona še slabša nego lani, za 1101 delavca (za 42°/o), število zaposlenih delavcev pri gradnji cest in vodnih zgradb za 619 delavcev (za 38Vo) in število zaposlenih delavcev v industriji gradbenega materiala za 914 delavcev (27*/o). Skupaj je v teh treh strokah gradbene delavnosti v maju naraslo število zaposlenih delavcev za 2634, tako da odpade pretežni del skupnega prirastka Članstva na te tri stroke (lani je znašal v maju prirastek v teh treh strokah 2722 delavcev). Od ostalih strok je omeniti predvsem gozdno-žagarsko industrijo, kjer je število zaposlenega delavstva v maju naraslo za 422 ali za skoro 7°/o. V ostalem pa ni bilo v maju večjih sprememb. Pri tekstilni industriji opažamo tudi v maju malenkostno nazadovanje za 49 zaposlenih delavcev v nasprotju z lanskim majem, ko smo v tekstilni industriji beležili prirastek za 309 delavcev. V primeri z lanskim majem smo imeli letos v maju za 679 delavcev manj zaposlenili, v primeri s predlanskim majem pa je bilo letos v maju število zavarovancev za 3031 večje. Če primerjamo stanje zaposlenosti v posameznih strokah v letošnjem maju s stanjem v istem mesecu lanskega in predlanskega leta, tedaj pridemo do naslednjih zanimivih ugotovitev. Navzlic sezonskemu prirastku v maju je zaposlenost v stavbni stroki letos bistveno manjša nego lani, zlasti pa predlanskim. Pri gradnjah nad zemljo smo imeli v maju le 3724 zaposlenih delavcev, t j. za 1097 manj nego lani in za 1592 manj nego predlanskim v maju; pri gradnji cest in vodnih zgradb pa je bilo v maju zaposlenih tudi le 2236 delavcev, t. j. za 685 manj nego lani in za 49 več nego predlanskim. Pri javnih delih je torej letos za 23°/e manj zaposlenih delavcev nego lani in približno toliko manj kakor predlanskim. Pri visokih gradnjah pa imamo nasproti lanskemu letu primanjkljaj za skoro 23°/o, nasproti predlanskemu letu pa za okrog 30°/». Tudi pri gozdno-žagarski industriji, ki beleži v maju sezonski prirastek, tako da je bilo zaposlenih 6595 delavcev, vidimo, da je navzlic temu prirastku stanje zaposlenosti slabše nego lani, in sicer za 610 delavcev ali za 8-5°/» (stanje je približno enako kakor pred dvema letoma). Večje nazadovanje nasproti lanskemu letu beleži prvikrat tudi tekstilna industrija, kjer je za 371 delavcev manj zaposlenih nego lani (vsega 12.304 delavci). Seveda pa je v tekstilni industriji še vedno za 2291 delavcev več zaposlenih nego v maju 1933. Skupaj je pri omenjenih štirih nazadujoeih strokah (gradnja nad zemljo, gradnja cest in vodnih zgradb, gozdno-ža-garska industrija in tekstilna industrija) 2763 delavccv manj zaposlenih nego lani. Celotni primanjkljaj članstva pri OUZD pa navzlic temu znaša le 679 članov, ker beležijo nekatere druge stroke prirastek članstva nasproti lanskemu maju. Tako ima usnjarska industrija pri 1818 delavcih za 279 delavcev ali 19®/o več zaposlenih nego lani. Tudi pri kemični industriji imamo nasproti lanskemu maju prirastek za 212 delavcev (za 12.«°/») na 1873 delavcev. Prirastek za 13.50'o aii 424 zavarovancev beleži tudi trgovina, ker je bilo v maju 3570 zavarovancev. Tudi hišna služinčad beleži prirastek za 357 na 8742. oblačilna industrija za 153 na 4500. gostilničarska stroka za 153 na 3047 in industrija gradbenega materija-la za 187 na 425L Beležke Bojevniška organizacija razpuščena V torek popoldne je bol izročen predsedniku »Združenja borcev Jugoslavije Boj« industrijalcu g. Stanetu Vidmarju dekret kr. banske uprave o razpustu te organizacije Odlok o razpustu 6e glasi: »Združenje borcev Jugoslavije »Boj« v Ljubljani, katerega pravila je odobrila banska uprava v Ljubljani z odlokom z dne 9. decembra 1933 No. 26.416 odnosno 4. novembra 1934 H, No. 25.684/1, razpu-ščam na osnovi § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih, ker se je kot nepolitično društvo udejstvovalo politično in s tem prekoračilo svoj statutarni delokrog. S tem so Implicite razpuščene tudi vse v združenju včlanjene krajevne skupine. Zoper odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo notranjih del, ki bi jo bik) vložiti pri tej kr. banski upravi v 15 dneh, računajoč od dneva vročitve. Pritožba mora biti kolkovana s kolkom za 20 Din, v smislu 5 11. zakona o društvih pa nima odložilne moči. Ban: dr. Dinko Ptic. Ali 6e bo predsedništvo razpuščene organizacije »Boj« poslužilo pravice pritožbe na ministrstvo notranjih del, še ni znano. Po mnenju poznavalcev mišljenja v bojevniških vrstah bo pritožlba skoro gotovo vložena. Nekaj dni pred razpustom Zadnji »Bojevnik« objavlja uvodnik predsednika »Boja« g. Vidmarja, ki pravi med drugim: »Brez borbe ni zmage, pa naj se bije ta boj v strelskih jarkih ali na gospodarskem področju ali pa v javnem in političnem življenju. Delo in boj sta pogoja za uspehe in zmage... Brezpomembni so bili tisti naročeni ali nenaročeni nergači, ki bi radi širili malodušje, češ, saj ne bomo nič dosegli, saj nima smisla boriti se proti taki premoči v oblasti itd---- Naše članstvo pa ve, pri čem je, in se ne da begati. To nam je zadoščenje.« Zakaj je armada, zakaj je stranka • v Nemčiji Berlinski listi poročajo, da je državni minister za propagando dr. Gobbels imel v nedeljo na zboru v Hannovru zanimiv referat, v katerem se je dotaknil vseh aktualnih vprašanj. Razmotrival je zlasti vprašanja, je-li v danih razmerah narodno - socialistična stranka odveč ali ne. Izjavil je: »Ako celokupni narod vojaško misli in čuti. ni nobenega vzroka, da bi zaradi tega morala država razpustiti armado. Stranka je zatfo tu, da s svojim delom onemogoči državljansko rvojno, armada pa zato, da ščiti narod na zunaj pred vojno.« Posl. Djordjevič o cenzuri Beograjski listi obširno prinašajo govor, ki ga je v torek imel v Narodni skupščini g. Voja Djordjevič, ki velja poleg sedanjega kmetijskega ministra g. dr. Jamkoviča in nar. poslanca g. Voje Lazača za enega glavnih ideologov bivših zemljoradnikov. \ svojem govoru je dejal g. Djordjevič med drugim: »So gotova dejstva zaradi katerih je dobila opozicija večje število glasov kakor bi jih sicer, in za katera nosimo mi sami odgovornost. Cenzura tiska je bila za časa volitev taka, da ni mogel biti objavljen niti eden od dogodkov, o katerih je poročal v svojem govoru minister notranjih del. Najfantastičnejše vesti so krožile za časa volitev ne samo o vladi, nego tudi o najviš- jih Siniteljih. Pri lem se ni nič napravite, da se te vesti pobijejo. Tako i?e je pokszalo tudi .pri tej priliki, da cenzuriranje svobodnega tiska največkrat koristi le nasprotniku. Na ta način se ustvarja besedni tisk in pri-šepetavanje od ust do ust .postaja hitrejše kakor brezžični ibrzojav. Ako bi vse to, kar smo sedaj izvedeli o terorju opozicije, vedeli že .pred volitvami, potem bi ne dobili gg. Maček, Davidovič in Jovanovič tolrkega števila glasov, kakor so jih dobili. Zaradi tega je v našem interesu m v interesu pomirjenja v naši državi, da ee da čim jrrea svcrt>oda tiska.« Neznan utopljen deček Maribor, 19. jtmrja Nocoj okrog 18. so potegnili pri Brodu iz Drave i>a Pobreški cesti telo mrtvega dečka. O tem so bili obveščeni tezenski orožniki, ki so uvedli preiskavo, vendar identitete ob času poročila še ni bilo mogoče ugotoviti. Natančen vzrok smrti še r' znan. Obisk angleške mornarice Zagreb, 19. junija, n. Poveljništvo angleškega sredozemskega brodovja je sporočilo, da bo prispelo brodovje 4. julija v naše vode. V Dalmaciji bo ostalo mesec dni in obiskalo vse naše večje luke od Sušaka do Kotora. V Primorju pričakujejo ta obisk z velikim veseljem, ker dajejo angleški mornarji našim ljudem mnogo zaslužka. Lani je znašal ta zaslužek okrog 100 milijonov dinarjev. Bolgarija : Rumunija 4 : 0 (0 : 0) Sofija, 19. junija, p. Danes popoldne se je v nadaljevanju tekem za balkanski pokal odigrala nogometna tekma med Bolgarijo in Rumunijo. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, ker sta tako Bolgarija kaor Rumunija najresnejša konkurenta. V krasni igri je Bolgarija premagala Rumunijo 4:0 (0:0). Naš spor z Rumunijo je bil poravnan na ta način, da bodo naši igrači preostalih 12 minut odigrali v petek samo z 10 igralci, nato pa bo sledila tekma Jugoslavija : Grčija. Naše moštvo bo torej moralo v petek napeti vse sile, ker bo igralo polni 102 minuti. Odbor za balkanske igre je danes sklenil povabiti tudi Turčijo k sodelovanju. Za nadaljnje tekme so določeni naslednji sodniki: Bolgar Došev bo sodil tekmo Jugoslavija : Grčija in Grčija : Rumunija, tekmo Jugoslavija : Bolgarija pa bo sodil Had-žiopulos. Vremenska napoved Vremensko stanje 19. t. m.: V Jugoslaviji je bilo jasno po vsej kraljevini, samo v dravski in 6 a veki prevladuje oblačno vreme. Temperatura minimum Flevlje 4, maksimum Prilep 32. Novoaactslka vremenska napoved za četrtek: Pooblačenje in ohladitev v vsej državi, mestoma kratki nalivi, na severu možnost neviht. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, ponekod nekoliko dežja, zmerne temperature. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Večinoma jasno, temperatura se bo dvignila. Umrla nam je danes ob 20. uri previdena s tolažili sv. vere, naša dobra mamica Marija šlibar roj. Bizilj Pogreb blagopokojne bo v petek, dne 21. junija, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Trstenjakova 7, na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, dne 19. junija 1935. Žalujoči otroci in sorodniki. V e Tehniška srednja šola S¥@ie dele Pogled v del sobe št. 16. v prvem nadstropju z lepimi izdelki keramične šole. Ljubljana, 19. junija Tehniška srednja šola, največji tovrstni zavod v državi, pripravlja v svojih šolskih prostorih razstavo, ki bo za javni poset odprta od petka do vključno nedelje. To bo razstava, največja od vseh kdajkoli prirejenih na šoli in bo v več oddelkih nazorno prikazala način in uspehe pouka v preteklem šolskem letu. Nedvomno je tehniška srednja šola najsodobnejši učni zavod. Vsestranost pouka na njenih oddelkih je tolikšna, da usposablja absolvente za delovanje v vseh področjih tehnike in obrtništva, oziroma nudi najpopolnejšo kvalifikacijo za študij višjih tehničnih ved. Razstava nima namena, delati za zavod kakršnokoli reklamo, saj je vsakoletni dotok novih učencev več ko prevelik, pač pa je njen namen, prikazati občinstvu vzgojno in učno posebnost šole, o kakršni na splošno nismo imeli prave podobe in se bodo obiskovalci čudili, da so vsi ti imenitni in prekrasni razstavljeni predmeti brez izjeme le domači šolski izdelki. V pritlični šolski dvorani in še sedmih sobanah prvega in drugega nadstropja osrednje stavbe ob Aškerčevi ulici je razstavljenega že danes toliko blaga, da ga ne bo moč na hitro ogledati. Danes imajo profesprji še vedno polne Toke dela. V razstavnih prostorih s pomočjo učencev prestavljajo, razvrščajo, obešajo, vendar je že videti v točnih obrisih vso razsežnost razstave. Razstavlja pet oddelkov šole in sicer: tehniška srednja šola z arhitektonskim, gradbenim, strojnim in elektrotehniškim odsekom, delovodska šola z gradbenim, strojno mojstrskim, elektroinstalaterskim, mizarskim in strugarskim mojstrskim oddelkom, moška obrtna šola s kiparskim, rezbarskim. keramiškim in graverskim oddelkom, ženska obrtna šola z oddelki za krojenje in šivanje perila, za krojenje in šivanje ofclek in za vezenje ter banovinska šola za glasbila. V veliki šolski dvorani bodo strokovna grafična dela iz strojništva in elektrotehnike. tako konstruktivne vaje iz tehniškega risanja, strojnih elementov, parnih strojev, zgorevalnih motorjev, sestavne in detajlne risbe raznih obdelovalnih strojev za uporabo v lastnih delavnicah. Po stenah bodo razvrščeni raznoliki programi iz uporabnih tehničnih področij, ki morejo zanimati vsakogar, najsi tudi ni lastnik lastnega doma, v katerem je vsak čas treba rešiti kak tehniški problem. V istem oddelku bo videti risbe iz projekcijskega nauka in opisne geometrije, ki pričajo vso eksaktnost dela mladih tehnikov in ročni ter strojni izdelki iz kovinske delavnice, med katerimi je posebnost vreteno in matica za fumirno stiskalnico, izgotovljena na veliki stružnici, ki je bila vsa izdelana v šoli. V vitrinah pa so izdelki graverske .šole v vseh mogočih tehnikah, izdelki iz žlahtnih kovin pa tudi vaje za sklenino (emajl) intarzije, izdelki iz raznih matric itd. V prvem nadstropju so v treh sobanah razstavljeni izdelki ženske in moške obrtne šole. V sobah 10 in 15 so ročni strokovni izdelki učenk kakor posteljno, dam-sko, moško in otroško perilo, perilo okrašeno z ročnim delom, obleke iz pralnega, volnenega in svilenega blaga, kroji po samostojnih osnutkih, plašči, kostumi itd., uporabni predmeti v najrazličnejših tehnikah umetnega in ljudskega vezenja in mnogo najlepših ročnih vezenin, tudi v zlatu, slikanje z iglo, španske čipke in podobno. skratka: vse kar more zanimati ženski svet, ki zna ceniti pristnost in lepoto ročnega dela. Posebnost v oddelku so dela iz dekorativnega risanja, kjer se dekleta uče samostojnih zasnov za vse običajne tehnike vezenja, uporabnega pri izdelavi perila, za monograme in so nekateri osnutki iz narodne ornamentike prenešeni tudi na lesno robo. V veliki sobi so razstavljena dela moške obrtne šole iz predmetov prostoročnega in dekorativnega risanja, umetniškega oblikoslovja, modeliranja in dela iz keramične šole. Prostoročne in dekorativne risbe so take. da bi delale čast vsaki umet-no-obrtni šoli v inozemstvu in marsikatera med njimi daleko presega šolski značaj, posebno risbe po živem modelu se prav nič ne ločijo od del učenca višjega umetniškega zavoda. Pomen imajo tudi osnutki za keramiko, ki se v delavnici tudi izdela, nadalje kompozicijske vaje, monogra-mi, napisi, ornamenti in podobno. Lepo zaključen je med drugimi keramični oddelek, ki vsebuje prekrasne izdelke v terakoti, fajansi in majoliki. So tu razstavljeni servisi, vaze, sklede, svečniki, doze, pepelniki, kipi. vse z majoličnimi glazurami in v oblikah, ki prekašajo vse, kar je bilo podobnega doslej pri nas razstavljenega. Novost svoje vrste je razstavljena kera mična obloga za radiator, zasnovana in izdelana na šoli, ki na najlepši način prikrije suhoparne oblike tega železnega ogrevala in je potrebna v vsaki okusno opremljeni sobi. V drugem nadstropju bo vzbujala pozornost oprema za direkcijsko pisarno iz mizarske delovodske šole, za katero je napravil idejni načrt prof. Kos, detajlne pa strokovni učitelj Josip Mercina. Čeprav oprema še ni vsa dogotovljena, vsebuje vse praktične vaje v vezanju plošč, sestavi upognjenih oblik, furniranju, vaje v zlaganju in prikrojevanju furnirne strukture, brušenju in politiranju lesa itd. Tudi laik bo mogel na tej opremi občudovati popolnost mizarskega dela, kakršno je le redko videti na naših običajnih razstavah. V sobi št. 10 so razstavljena gTafična dela arhitektonsko-gradbenega odseka TSS iz štirih letnikov, prav tako pa tudi prostoročne risbe; v dvorani št. 15 pa dela mizarske in strugarske delovodske šole, vsa na moč poučna, saj prikazujejo kemična lužila za smrekovino in les brez čreslovi-ne, za hrast in les, ki vsebuje čreslovino, nadalje navadna lužila, amonijakova, orehova in terova. Strugarski izdelki prikazu- jejo dekorativne vložke več vrst lesa in uporabo strugarske tehnike pri izdelovanju spominskih predmetov. Med dekorativnimi risbami tega oddelka pa so načrti za stružne izdelke, za sobne in kuhinjske opreme, ki posebno nazorno prikazujejo, kako je treba sodobno opremljati stanovanja. Dela gradbene delovodske, kiparske in rezbarske in banovinske šole za glasbila so razstavljena v sobi št. 16. Prva ima tehniško risanje prvega, stavbeno risanje iz obeh, statiko in armiran beton pa iz drugega letnika. Neverjetno mnogo zna absolvent gradbene delovodske šole in je največja zasluga zavoda, da je naše stavbarstvo na splošno tako razvito in osamosvojeno. Kiparska in rezbarska šola razstavlja kipe, dekorativno in figuralno plastiko v mavcu, lesu, žlahtnem in umetnem kamnu. Njen namen je, učence predvsem seznaniti z obrtniško popolnim obdelovanjem raznega materiala, uporabljivega v kiparstvu in rezbarstvu. Najmlajši oddelek, šola za glasbila razstavlja citre, kitare in gosli in viole v vsej popolnosti. Vsi instrumenti so izdelani iz domačega lesa, ki sta ga dobavili tvrdki Hajnrihar v Ljubljani in Božnar v Polhovem gradcu. Ti izdelki so že danes med glasbeniki na najboljšem glasu in če se bomo na tem poprišču kmalu osamosvojili, bo to največja zasluga TSš. Prekrasni izdelki te šole bodo nedvomno zbujali občo pozornost, posebno še med glasbeniki, ki bodo poleg odlične izdelave znali ceniti tudi odlični zvok vseh glasbil, pri katerih izdelavi posebno pazijo na izbiro lesa, pravilno obliko in pravo mešanico lakov. Od teh činiteljev je kakovost instrumenta v največji meri odvisna. Skratka: tako velike razstave menda ni bilo videti še na nobenem učnem zavodu v državi. Naša TSŠ uživa neomajen ugled, ni treba, da si ga z razstavo utrjuje. Pač pa je ž njo vsakomur dano, da se seznani z njenim ustrojem in njeno najodličnejšo vlogo pri vzgoji naše mladine na področju tehnike in umetne in splošne obrti. Za njihov napredek bodimo spričo odličnih uspehov tega zavoda kar brez skrbi. Razstave si pa naj nihče ne pozabi ogledati. ! Urednik Jože Petrič f Ljubljana, 19. junija. Danes okrog 13. je v šlajmerjevem domu po kratkem, a velikem trpljenju umrl eden najpopularnejših predstavnikov starejše slovenske novinarske generacije, urednik Jože Petrič. Pred štirinajstimi dnevi ga je zadela kap, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, odkoder so ga čez nekaj dni prenesli v šlajmerjev dom. Kljub skrbni negi zdravnikov se mu je stanje vzdržema slabšalo, dokler ga danes ni odrešila smrt. Popoldne so truplo prenesli v mrtvaško vežo obče državne bolnišnice, odkoder ga v petek ob 14.30 popeljejo k Sv. Križu. Pokojnik se je rodil kot sin kmečkih staršev na Vrhpolju pri Krškem 13. marca 1877. Nadarjenega fanta so domači poslali v ljubljanske šole. Med njegovimi sošolci na gimnaziji sta bila sedanji ban dr. Puc in predsednik Narodne galerije dr. Windi-scher. Na dunajski univerzi je absolviral filozofijo in bil potem nekaj časa suplent na Dunaju, nato pa v Ljubljani. Odtod je prišel za vzgojitelja k rodbini grofa Her-bersteina in je v tej službi ostal do začetka vojne po večini na češkem. Na posredovanje grofa Herbersteina je bil po vpoklicu k vojakom med vojno dodeljen vojnemu tiskovnemu uradu na Dunaju, zadnje leto pa je prišel kot črnovojniški oficir na Koroško. Po osvobojenju je Petrič ostal še nekaj časa v vojaški službi v Ljubljani, a ko je bil demobiliziran, je sklenil trajno ostati v novinarski profesiji, ki ga je bila vanjo zanesla vojna. Najživahneje razgibano dobo po prevratu je preživel kot član centralnega presbiroja v Beogradu, nato pa je prestopil v zasebno novinarsko službo. Nekaj časa je urejeval »Naprej« v Ljubljani, pozneje pa je delal v redakcijah »Avtono-mista«, »Slovenskega republikanca«, »Slovenca«, »Narodnega dnevnika«, »Kmetske-ga lista« in »Jugoslovana«. Nekaj časa je V kratkem času izgine zobni kamen PROTI ZOBNEMU KAMNU bil tudi ljubljanski dopisnik zagrebškega »Jutarnjega lista« in »Obzora«. Usoda je hotela, da se je moral pokojni Jože Petrič, čeprav mnogokrat proti svojemu boljšemu prepričanju, s svojim novinarskim delom udejstvovati večinoma kot naš politični neprijatelj. Priznati pa mu moramo, da je bil po duši in srcu plemenit človek, ravno zaradi tega tudi cenjen od vseh svojih stanovskih tovarišev in vseh drugih, ki so poznali tega vase zapitega moža. Ohranili mu bodo blag spomin. Na potovanju s f9Kraljico Marijo" Iz ženske obrtne šole: moderna in narodna ornamentika, ki jo poučujeta prof. Šariti in Šubic in se tudi praktično uporablja pri izdelavi perila in ročnih deL Poplave ob Muri Slatina Radenci, 19. junija. že več desetletij ni napravila Mura toliko škode kakor letos. Ves mesec maj je voda naraščala in nazadnje čez en meter visoko preplavila najboljše travnike ter odnašala zemljo z njiv, posejanih s krompirjem in koruzo. Od Petanjcev do Lendave na levi strani Mure in »d Apačke kotiline do Šafar-skega na desni strani je vse uničeno. Na travnike je nanosila navlake nad 20 cm debelo, tako da tudi druge košnje letos ne bo. Zlasti v Hrastju in Veržeju so kmetje, ki niti do 100 kg sena ne bodo nako-eili. So to večji posestniki, ki navadno redijo po 4 do 5 konj in 12 do 15 goved. Posadili so po 1000 do 1500 kg kupljenega krompirja (domači namreč zaradi nitavo-sti ni bil za seme) in zdaj je tudi ta uničen. Na pridelek koruze niti ni misliti, ker je vsa zavoljo mokrote strohnela, delno pa jo je tudi voda z zemljo vred odnesla. Prebivalstvo je obupano ter prihaja s prošnjami za takojšnjo nabavo krme, kajti niti čez poletje ne bodo imeli klaje za živino, kaj šele čez zimo. Pomladna škoda zaradi pozebe ni niti senca v primeru s škodo, ki jo je napravila povodenj. Ob strugah in rokavih Mure je zastala voda, ki vse leto ne bo odtekla. Tam je zdaj leglo za razen mrčes. Država in banovina morata nujno priskočiti na pomoč. Nastala škoda naj ee čim prej preceni, davek odpiše ter se dado prebivalstvu fcudi drugi pripomočki v olajšavo te hude katastrofe.Jakob Zemljič S IV. letošnjega potovanja »Kraljice Marije« nam poroča rojak. IV. letošnje potovanje gre h kraju. Carigrad še in Rodos, potem krenemo domov. Kako je bilo do Aten, ne vem, ker sem prišel z druge strani (čez Sofijo in Solun) v 'Atene in mi je uprava »Jugoslovenskega Llovda« prepri-jazno dovolila, da se izjemoma vkrcam tu. Gotovo so pa bili potniki tudi do Aten tako zadovoljni z vsem, kakor so bili od tod dalje. Potnikov nas je na ladji 180, po večini Čehov, Nemcev, Angležev, Francozov, Švicarjev in nekaj Jugoslovenov. med katerimi smo pa jaz in še dve gospodični iz Kranja edini Slovenci. Vse je zadovoljno in dobre volje. Govoril sem z nekaterimi Švicarji in Nemci, ki kar ne morejo prehvaliti tega, kar jim nudi naš razkošni parnik, na kakršnega smo, kakor pravijo, po pravici lahko ponosni. Komodnost. hrana, čistoča, uslužno osobje, vse jim i«po-nira. Dva Nemca sta mi celo rekla, da sta se vozila že veliko po morju, tudi z nemškimi parniki, a tako zadovoljna še nista bila na nobenem. Vročine ne čutimo na parniku nobene, dasi ni na nebu nobenega oblačka, saj smo lahko ves dan v senci, ki nam jo hlade še prijetne morske sapice. Morje je mirno, le proti Dardanelam smo se malo gugali. Pozdravljam rojake in ne rečem drugega: kdor kolikaj more, naj si privošči to razvedrilo. Za živce ni boljšega zdravila. p, * Temu kratkemu poročilu moremo pripomniti samo, da bo čez dober teden dni parnik »Kraljica Marija« spet odrinil na veliko potovanje in to iz Splita v Grčijo in dalje v Egipt. Vožnja bo trajala od 30. junija do 16. julija in izletniki bodo spoznali toliko lepega in užili toliko ugod- nega, da bodo spomini ostali nepozabni vse življenje. Kdor se še ni prijavil, a si utegne privoščiti krasni izlet, naj takoj sporoči svojo odločitev oblastnemu odboru Jadranske straže v Ljubljani, ki mu pošlje podrobna navodila. Slovenska družba bo na tem izletu dokaj številna. Koncentracijsko taborišče za brezdelce in brezdomce Ljubljana, 19. junija Kakor je T»Jutro« že svoj čas obširno poročalo, so razne socialne institucije v državi podvzele na pobudo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje široko zasnovano akcijo, da se na primernem kraju osnuje nekakšno koncentracijsko delovno taborišče, v katerem naj bi se po odredbi poklicanih oblasti zbirali predvsem oni iz množice prosjakov in va-gabundov, ki jih je polna dežela, o katerih bi se dalo upravičeno reči, da jim ni več do poštenega dela in poštenega načina življenja. V to taborišče naj bi prišli predvsem tisti izmed poklicnih brezposelnih, ki s svojim ravnanjem sicer niso ničesar zakrivili, da bi spadali v kriminal, a zaradi predolge nezaposlenosti in potepuštva sami od sebe niso več sposobni rednega delavnega življenja. Socialno-politični oddelek banske uprave se ukvarja z načrtom, da kupi za ustanovitev takšnega taborišča znano krupsko graščino pri Semiču v Beli Krajini, kjer naj bi se interniranci poizkušali z zaposlitvijo na posestvu vrniti redu in miru. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI .-zeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefoure prirodne grencice Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Pogled i CJpienca v zgodovino Kraljevska zadužbina na Oplencu je krona nad pokrajino Črnega Jurija in s tem nad vso Šumadijo. Ne samo lepa, marveč tudi najslavnejša je ta pokrajina v zgodovini našega narodnega preporoda. Geografsko teče razvodnica od severa na jug skozi Šumadijo od Avale preko Kosmaja in Venčca, čez Oplenac na Rudnik. V teh tleh, v tem ozračju je neki poseben vonj, neka posebna luč. Še pred 100 leti je bila vsa Šumadija, kakor že ime pravi, en sam gozd. Bila je največ porasla z mogočnimi hrasti, ki so sami umirali, padali, trohneli in tako s svojo propastjo ustvarjali plodno zemljo za bodoče rodove. Prebivalstvo je bilo redko, le tu in tam je krčilo gozd, gojilo pa obilo svinj," ki so se same debelile od žira po hrastovih in bukovih šumah. Manj kakor živinoreja je samotnim prebivalcem Šuma-dije prijalo poljedelstvo. Niso si izbirali bivališč po kotanjskih dolinah, zadržali so se zaradi varnosti na oblih pobočjih. Naval Turkov je bolj in bolj pritiskal zatirale slovanske rodove k umiku v varnejša zavetja. In pomanjkanje je gnalo ljudi s Krasa na plodno zemljo. Od Like do Črne gore se je dinarsko prebivalstvo selilo v Šumadijo. ki je s prostranim gozdnim kraljestvom nudila vsakomur dovolj zaščite, dala pa je tudi priložnost, da si vsaka družina krči primeren del gozda in si tako poišče svoje mesto na soincu. Kadar pa so pritisnili janičarji in turški nasilniki je spet šuma kakor dobra mati sprejemala hajduke v svoje okrilje, kamor noben turški bašibozuk ni tvegal ponesti glave. Največ se je v Šumadijo preselilo ovčarjev iz Črne gore, zlasti z Durmitorja in od Pive. S trdih kraških višav so se spustili v mehko naročje nizkih gozdnatih pokrajin. Le polagoma so se privajali novemu življenju, kmetovanju, sadjereji, zemlji in ozračju. Toda šlo je. Rod se je vzdržal, razplodil, ohranil je mnogo prvinske-ga, zlasti hrabrost in poštenje, pridobil pa je v pionirskem delu pri krčenju gozda in v odporu proti Turkom nove vrline: marljivost, požrtvovalnost, strastno ljubezen do zemlje, ki jo je sam osvobodil. Šest in dvajset kilometrov od Topole na obeh bregovih reke Rače stoji mestece Vi-ševac, rojstni kraj vožda Karadjordja. Tudi njegov rod Petrovičev je prišel iz Črne gore, iz silnega plemena Vasojevičev. Ka-radjordje se je rodil 21. decembra 1762, oče je bil Peter, mati Marica, slovita po hrabrosti, Šumadinka iz Masloševa. Z devetnajstim letom je prišel Karadjordje v Topolo in se oženil. Sodar je postal, nabijal je obroče, se umikal v gozd in s srdom maščeval sirote, ki so jih mrcvarili Turki. Med narodom je šel glas o osvetniku temnopoltem Črnem Jurju, ki da je moder, hraber, spreten, oster kakor sablja. Štiri glavni turški dahije, vodje janičarjev, in njihovi uradniki (subaše) so v beograjskem pašaluku izmozgavali narod. To je bilo kladivo na nakovalo, na katerem se je ostril uporniški meč. Srbski starešine so prosili ugledne, poštene Turke za pomoč in v odgovor na to so sklenili beograjski dahije, da pobijejo vse srbske vodje, kneze (župane) in duhovne, da postane trpinčeni narod -prava podložna raja. Že so začele padati glave. V drugi polovici januarja 1804 je bilo v Beograd prinesenih 72 glav srbskih knezov. Pobijanje narodnih prvakov je pospešilo Karadjordjevo vstajo. Nameraval je Črni Jurij šele na pomlad dvigniti vso Šumadijo, na pomlad po starem hajduškem običaju, ko se gora ode-ne z listjem, ravnica pa z zeleno travo in ko prisije lepi Gjurgjev dan. V pokolju srbskih prvakov bi. moral seveda priti na vrsto tudi Črni Jurij, toda junak je ubil dva svoja napadalca, se spretno rešil, pobegnil v goro in poiskal hajduškega vojvodo Stanoja Glavaša, s katerim sta bila zgovorjena, da dvigneta narod proti Turkom. Na Sretenje 2. februarja 1804 so so zbrali predstavniki naroda v Orašcu, da izbero svojega vodjo. Vsi so glasovali, da jim bodi črni Jurij starešina. — Hočem z vami, a nočem pred vami! — se je uprl. — Ne znate se boriti, izročite se Turkom, kaj čaka potem mene? — S teboj gremo v ogenj ali v vodo. Bodi nam starešina. I — Dobro. Ali kogar zalotim pri najmanjšem izdajstvu, ga ubijem, obesim, izvrženi strašnim mukam. — To hočemo tudi mi. — Hočete? Prisezite! Po tej prisegi je Črni Jurij začel voditi svoj narod... Vedel je, da rešitev ne pride drugače kakor s puško in nožem. Tam zunaj v evropskem svetu so zvenela gesla francoske revolucije o svobodi, bratstvu in enakosti. Blizu za gorami, na Jadranu in tja gori do Triglava je Napoleon krstil Ilirijo. Z naglimi modernimi ukrepi je pokazal narodom in dinastom, kako se ustvarijo temelji napredku. A po Šumadiji in po Balkanu se je oglašalo pridušeno ječanje žena in sirot, ozračje je kužil smrad po požigih in mesarjenju Šumadincev. Življenje ni imelo cene. Kakor čez noč se je obrnilo... Okretne čete Karadjordjevih vstašev so vračale Turkom milo za drago. Potihnilo je ječanje sirot, njihovi mrki silni maščevalci so se pojavljali kakor da jih rodi šuma. Zagoreli so v krvavem soju turški hani, vojaške posadke po deželi. V krvi so obležali nasilni subaše. hajduki so križarili po vsem beograjskem pašaluku, ki je obsegaj 20.000 km*. Pod modrim vodstvom vožda Karadjordja je bila hitro zrušena dahijska strahovlada, padla sta Rudnik in Valjevo podleglo je Smedere-vo, nato se je vdal Požarevac. pasti je moral slednjič tudi Beograd, na begu so pobili dahije. Vstaši so uničili vse sledove turškega vladanja. Toda stoglavi turški zmaj se ni dal ukrotiti. V vstaji in po tolikih junaštvih ohrabreni narod je leto za letom drobil turške napade. Silno je Ka-ragjorgje potolkel Turke na Mišaru 1. avgusta 1808. Od 1804 do 1813 je stal na braniku krvavo pridobljene srbske svobode. Pešale so moči i njemu in narodu. Dal je Srbiji prvo vlado, ki jo je sestavil iz vrst vstašev. V Topoli je sklical širšo narodno skupščino, ki je sklenila, da Srbija v skrajnem primeru spet prizna suverenost porte in plača davke, a ne more več priznati nadvlade v mestih in utrdbah. Njegov načrt, da bi se znova uprli turškemu napadu, so srbski starešine odklonili. A Turčija se je tisti čas, do poletja 1813, krvavo resno pripravila, da znova pregazi Srbijo. Ravno, ko je krenila velika turška ofenziva z juga in zapada, je Karagjorgja vrgla bolezen. 6. oktobra 1813 je Beograd znova padel v turške roke Mnogi srbski vojvode in prvaki so se uklonili, med njimi Miloš Obrenovič, ki se je takoj podal iz Užica v Beograd, da izprosi odpuščanje in se lokavo in ponižno dokoplje do novih časti. A vožd Karadjordje, zapuščen od svoiih. osamljen po smrti hajduka Velika in drugih najboljših junakov, je v meglenem oktobrskem jutru pobegnil v Zemun. kjer ga je zgrabila avstrijska pest. Po devetih letih stalnega odpora in prizadevanja, da bi obnovil državo, ki je utonila v krvi na Ko-soveni polju, je topolski genij moral v trdnjavsko ječo v Petrovaradinu (SJedL) Tel. 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 Danes ob 3., 5., 7.15 in 9.15/'nri zvečer premiera sijajne komedije DOGODILO SE JE NEKE NOČI ♦ Zaradi današnjega praznika izide prihodnja številka »Jutra« v soboto. ♦ Lepa manifestacija jugoslovensko-bolgarskega bratstva. V Knjaževcu se je mudila večja bolgarska izletniška skupina ■iz Vidina in Kule pod vodstvom Mite Dončeva, predsednika kulske občine. Meščani so boigarske goste 6prejeli z vso p ni srcn-ostjo, še večje pa je bilo njihovo veselje, ko so med izletniki opazili uglednega vid i nekega hotelirja Stojana Geor-gijeva, ki je bil med bolgarsko okupacijo določen za odbornika občine v Knjaževcu. Georgijev kot okupacijski uradnik ni zatajil evojih vrlin in svojih naklonjenosti do bratskega sribskega življa. Prebivalstvu je pomagal, kjer je le mogel, in so mu mnogi dolžni veliko zahvalo. Ko je po sedemnajstih letih spet obiskal Knjaže-vac. so ga v pravem pomenu besede nosili na rokah. ♦ Za vestno službo nagradeni ctrožniik!. Poveljstvo orožuištva je v nedeljo pri prvem orožniškem polku v Beogradu slavilo svojo slavo, katere se je udeležil tudi minister notranjih zadev. Po obredu je poveljnik orožništva v lepem govorni orisal zgodovinsko ulogo oro-žništva za osvo-bc-jenje ter njegov pomen v svobodni državi.. Ob zaključku slavja so bile razdeljene denarne nagrade, ki so bile razpisane od notranjega ministrstva, raznih ustanov in tudi privatnikov kot darila vestnim orožnikom. Nagrade notranjega ministrstva v znesku 2000 Din je bil deležen kapilar Filip Azdačic; po 1000 Din nared-nik-vodnik Milan Borovec, narednik Franc Debenjak, narednik Alojzij čuš in kaplar Ivan Novšek; po 500 Din padnarednik Ivan Skalič, narednik Franc Vilčnik, kaplar Josip Matetič, narednik Anton Kramp, podnarednik Ivan Antolovič in kapiar Josip Tome. Od monopolske uprave so med drugimi dobili nagrado po 500 Din narednik Klement Novak, narednik Alojz Šebenik in kaplar Peter Škorič. Od uprave cerkve Ružice v Beogradu pa je dobil nagrado 500 Din kaplar Dragotin Krklec. Vsega skupaj je prejelo denarne nagrade 6S orožnikov. f prejemki banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino. Prosilci morajo imeti dovršeno zdravniško pripravljalno službo (staž) ter vsaj šest mesecev bolniške prakse iz porodništva iti ginekologije. Prošnje se naj vlože pri banski upravi do 30. t. m. + članarino za SPD je treba poravnati v smislu § § c) društvenih pravil najdalje do 30. junija t. L, ker sicer izgubi članstvo redni in izredni član SPD. Po 1. juliju morajo plačati člana razen članarine še zamudnino. SPD v Ljubljani vabi planince, ki za 1. 1935 doslej še niso plačali članarine, da to takoj store v dru štveni pisarni SPD, Aleksandrova cesta 4 ali po Poštni hranilnici na ček. račun 11.004. DOVRŠENI GENTLEMAN uporablja za umivanje samo Lavender-Soap Paracelsus, odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije. * Druga skupina ameriških Slovencev, namenjena na evharistični kongres, prispe v Ljubljano 24. t. m. z brzovlakom ob 8:5(0 zjutraj. Rojakom, ki jih je zbral za izlet v demo v i no rojak g. Leo Zakrajšek, prirede izseljenske organizacije na glavni postaji v Ljubljani slovesen sprejem. K sprejemu se vabijo prijatelji in znanci naših izseljencev. + Kongres računskih uradnikov. V Sarajevu je zboroval v torek kongres Združenja državnih uradnikov računske stroke, katerega so se udeležili delegati vseh sekcij. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, naj se računskim uradnikom prizna pravica napredovanja do četrte položajne skupine 1. stopnje. Novo izvoljeni upravi Združenja predseduje g. Janko Ravnikar. * I z »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprava dravske banovine« št. 49 z dne 19. t. m objavlja pravilnik o povprečnim za službeno potovanje starešinam pri o rožni št vu in o povračilih orožnikom in civilnim osebam v službi pri orožništvu, selitvi po službeni potrebi in prt službenih potovanjih, popravek zakona o srednjih trgovinskih šolah ter objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. + Razpisana je siužba zdravnika združene zdravstvene občine Novo mesto s NAJLEPŠE DARILO pridnemu dijaku je: FOTO APARAT katerega dobite že od Din 75.— naprej. Sveži filmi vedno na zalogi. Amaterska izdelava prvovrstna, pri Foto Tosristu - Lojze šmucu Aleksandrova cesta 8 5176 | Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 3., 5., 7. in 9. uri zveče? premiera največje senzacije skadra smrti Film zrakoplovstva in junaštva Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— ♦ Jugosloveni v Avstriji. Poseben vlak s katerim se je prejšnji teden odpeljalo na Dunaj okoli 600 Jugosdovenov iz Beograda, Zagreba, Osijeka, Ljubljane, Maribora in drugih dedov naše države, se je v torek popoldne vrnil nazaj v domovino. Na Dunaju so bili izletnika prav lepo sprejeti in so si ogledali razne dunajske in okoliške znamenitosti. Ravnatelj »Putrnka« v Beogradu g. V. Jerše je pni organi zaciji tega važnega izleta, ki je hotel Avstrijcem pokazati, da se ne branimo iti na letovanje v avstrijske kraje, pokazal svoje odlične sposobnosti ter zasluži priznanje in pohvalo. ♦ Maturantke uršulinsltega učiteljišča v Ljubljani iz leta 192>5. javite svoje naslove in eventualne želje zaradi časa sestanka ob desetletnici. Anka Vodopivec-Lavrenčič, Ljubljana, štrekljeva 7. ♦ ženski pokret poziva svoje članice, da se udeleže ženskega zborovanja v soboto 22. t. m. ob pol 19. v magistratni divorani v Ljubljani. + Za zgradbo Taborskega mostu preko Kokre na bano vinski cesti Kranj-Jezer-sko je razpisala banska uprava javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. julija ob 11. v tehničnem oddelku banske uprave. Za zgradbo je odobren proračun v znesku 2&5.96S Din. + Obnova dela v vareški topilnici. V začetku julija bo spet začela obratovati topilnica železarne v Varešu, ki počiva že dve leti. Z obnovo obrata se bo okrepila tudi kapaciteta železarne v Zenici, ki dobiva sirovo železo iz Vareša. Naši železni industriji dela v zadnjem času veliko preglavico angleška konkurenca. Ko je mestna občina v Skoplju razpisala natečaj za nabavo litih železnih cevi in drugega materiala za kanalizacijo v vrednosti 10 milijonov dinarjev, so pri natečaju sodelovale poleg domačih tudi tuje tvrdke. Zanimivo je, da je neka angleška tvrdka ponudila ves material za tri in pol milijona ceneje od domačih tvrdk. ♦ Vodovod na Slijemenu. Lani februarja je na Slijemenu zgorel planinski dom HP;D, ki je bil stara in že večkrat popravljena zgradba. Takoj po požarni nesreči so začeli planinci graditi novo planinsko zavetišče, ki bo imenovano Tomi-slavov dom. Dom bo do jeseni že pod streho, pozimi pa -bodo smučarji že našli v njem zavetje. Na višini 1030 m pa urejujejo tudi vodovod, ki bo oskrboval z vodo planinski dom. in dijaški planinski dom. Urejevanje vodovoda se vrši po projektu tehničnega oddelka Higienskega zavoda. ♦ Huda suša v dalmatinski Zagori. V zadnjih dneh je zavladala huda in nevarna suša po mnogih vaseh dalmatinske Za-gore. Kmetje morajo hoditi po vodo več kilometrov daleč in zaradi pomanjkanja vode je poginilo že tudi precej živine. Suša škoduje v občutni meri tudi nasadom in so zlasti oljčni nasadi, ki so letos obetali obilen plod, v veliki nevarnosti, že sedaj cenijo škodo na milijone. ♦ Orkanska nevihta nad Zemunom. V torek ponoči je divjala nad Zemunom in okolico silna nevihta. Na Dunavu je bil tolik vihar, da je biil nekaj časa onemogočen ves promet. Besneči valovi 60 odtrgali in potopili več čolnov. Med ploho je voda udirala tudi v predmestne hiše. V neki hiši je v podpri t lične m stanovanju pri tem utonila neka starka. Nekaj hiš so morali prebivalci zapustiti"* in gasilci so bili vso noč na delu, črpajoč vodo iz poplavljena h prostorov. Gradim štedim kupim LUTZ ♦ Golubaška rmjšica v južnem Barva tu. »Jutro« je že nekajkrat poročalo o novih nevarnostih močnih rojev goluba&ke mn-šice, ki po vzhodnih srbskih krajih večkrat ugonobi mnogo glav živino. Veliki roji škodiljivega mrčesa so rojili v vzhodnih srbskih pokrajinah letos že zgodaj, večji razmah pa je potem preprečil nastop hladnejšega vremena. Sedaj pa so vetrovi zanesli velike roje mrčesa v južni Banat in so oblasti že uvedle akc;jo, da se prepreči oočutnejša škoda. Za sončenje samo »NTGGEROL«. Dro-rija Gregoric, Ljubljana, Prešernova ul. ♦ Pri padcu z zatvornice si je razbila glavo. Iz Litije nam poročajo: Prehod čez železniško progo pri litij&kem sre-skem načelstvu je bil že večkrat imenovan v zvezi z nesrečami. Prav svojevrstna pa je nezgoda šolarke Minke Host-nikove z Dobrave. Dekle je prišlo k večernemu vlaku, pa se je ustavilo ob zaprti rampi. Naslonilo se je na leseno žrd, noge pa je vtaknilo v žično mrežo. Ko je vlak že odpeljal, je dekle kar obviselo na dvigajoči se rampi, a ko se je iamo-talo iz omrežja, je padlo z viška na trda tla in obležalo v krvi. Nesrečno dekletce so prenesli k zdravniku, ki je takoj nudil prvo pomoč ter ugotovil, da ima sirota počeno lobanjo. Zato so ponesrečen-ko prepeljali v ljubljansko bolnišnico. ULTURNI PREGLED Izdaja pri Novari v naši drami Po premieri. Za zadnjo novost v sezoni je drama pripravila zgodovinsko dramo Švicarja Cezarja von Arxa »Izdajo pri Novari«, po kateri smo spoznali zanimivega in zajem-Ijivega sodobnega dramatskega, avtorja, obenem pa je z uprizoritvijo dostojno prestal svoj odrski krst mladi, simpatični režiser Peter Malec, ki pravkar prihaja s šolanja na Dunaju. O Arxovi drami 3ami hi se sicer dalo reči, da je napisana z večjim zamahom kakor razmahom: pisatelj je dal svojemu delu toliko poudarjenega afekta, da je nravni konflikt sam, ki je na dnu stvari, ostal prav za prav skrit za grozotnim vtisom vnanje katastrofe. A vendar je Arx resničen, globoko zakoreninjen poet kmečke zemlje in njenega človeka in njegova zgodba gledalca nujno pretrese in osvoji, čeprav poznamo mnogo podobnih vzorcev tragedije z gruntom in z ženo i? drugih literatur. Dogodka o Erniju Turmannu, kmetu iz Uzija, ki je šel izdajat, da bi rešil svojo bajto m krpo zemlje, pa je moral biti še sam izdan, da jo je v resnici rešil, ne bom razčlenjeval. Vsekakor se zdi, da je teža Pride! Pride! FRIDERIK MARCH kot NESMRTNI LJUBA VNIK (SMRT NA DOPUSTU) * Obsodba nenavadnega vojaškega be (junca. Pred vojaškim sodiščem v Sarajevu je bil obsojen na dve leti in dva meseca zapora vojaški begunec Anton Majcen, doma iz okolice Kranja. V spisih vojaških sodišč so zabeleženi najrazličnejši tipi, tako nenavadnega, kakor je Anton Majcen, pa ne pozna vsa pestra kronika. Majcen je človek, ki nima miru, poleg tega pa je prevzet od i znajdi tel j-ske in izumiteljske strasti, iz vojaške službe je utekel že leta 1921., ko je slu- Danes in v nedeljo popoldne KONCERT vojaške godbe v kotelu n BELLEVUE u 5408 žil svoj kadnsiki rok. Potem se je vsa leta potikaj po rasnih tujih deželah in je bil nekajkrat tiudi zaprt. Na razpravi je obširno pripovedoval o svojih velevažmih •iznajidibah ter trdit, da so ga v tujini zapirali samo zaradi tega, da bi se polastili načrtov njegovih iznajdb. On pa je bdi previden in jim je podtaknil vsakokrat saano manj vredne skice ter sedaj domov prinesel vee bogastvo svojih iznajdb. Ves ča« raapraive je govoril samo o tem ter tudi omeoal, da bi moral čim prej doibiti nekje 126.000 Din za zavarovanje svojih patentov. Obsodba ga nri prav nič vznemirjala. Zagovornik, ki mu je bil določen, je v označila njegove nemirne krvi dejal, da hi gotovo uteked tudi iz raja. * Strašen zločin blazneža. V Klad ari pri Bosanskem Brodu se je pripetila krvava rodbinska tragedija. Kmet Franjo Leban, K 0 F C E Planinski dom Igoo m pri Tržiču Res pravo a 1 p i n s k o letovišče. Vodnik-nosač na razpolago. Pension Din 65.— ki je že nekaj let kazal znake duševne ibolezni, a je ostal v domači oskrbi, ker ga niso smatrali za nevarnega, je s sekiro ubil svojo ženo Katico. Kadar je Franjo dobival napade duševne bolezni, je žena ravnala z njim z največjo previdnostjo in mnogokrat so bolnika stražili tudi sosedje. Te dni je prišel Franjo zvečer domov ter zapovedal ženi, naj mu speče kokoš. Ze pri -jeti. se je čudno obnašal in je žena poklicala soseda, ki jc ostal v hiši do jutra. Zjutraj sta blia žena in sosed prepričana, da je napad dušev ne zmedenosti minil. Žena je šla v hlev, da pomolze krave- Ko je molzla- &&_je mož tiho priplazil k njej ter ji s sekiro preklal glavo. Po krvavem delu se je vsedel na dvorišče in mirno prižgal pipo. Mimo je prišla neka soseda ter ga, videč krvavo sekiro, vprašala, odkod je kri. Mirno ji je od vrnil: »Od Katice«. Skozi odprta vrata hleva je žena videla, kaj se je zgodilo ter vsa prestrašena klicala na pomoč. Sosedje 60 Leban a, ki je bil spet. popolnoma miren, zvezali. Strašna tragedija je tem večja, ker bo ostalo brez varstva pet malih otrok. ♦ Od velesejma sem se opaža po Sloveniji zelo interesantno in z veliko nasrlion rastoče zanimanje za zložljive angleške fotelje tovarne Remec & Co. Ti fotelji, ki stanejo samo 65 Din, oziroma 7o Din po komadu, so izredno lahki, udobni in moč Zvočni kino Ideal Danes ob 3., 5., 7. in 9.15 uri zveč Roland Colmann v velefilmu Njegova senca Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— ni. Tudi njih oblika in prikupljiva barva platna jih dela kot ustvarjene, da lepšajo poleti naše vrtove in verande, naša kopališča in zdravilišča. Tolika je udobnost tega iz Anglije k nam prenešenega stola, da si ga menda kupi prav vsak, kdor se je le enkrat vanj vsedel. Oglejte si to novost v prodajalni Remec & OO, v Ljubljani. Kersnikova ulica 7. (poleg Slamidal. Agitacija za zimo......LUTZ ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehKO In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Razstava tehniške srednje šole. šolska uprava opozarja občinstvo, da bo velika šolska razstava otvorjena v petek 21. t. ts ob pol 11. in da b^ odprta samo tri dni (do vštete nedelje). Razstavljeni bodo: v mezaninu v veliki dvorani strokovna grafična dela iz strojništva in elektrotehnike, izdelki kovinskih delavi ic (razni stroji, precizni aparati, orodja) ln izdelki graverske delavnice; v I. nadstropju v dvorani 10. in sobi 15. ročni izdelki, strokovne in dekorativne risbe ženske obrtne šole (parilo, oblek? ln v-ze-nje); v dvorani 16. risarski izdelki moških obrtnih š* I (kiparjev, keramikov in gra-verjev), dalje izdelki modeliranja in kera-atišk: ;?delki; v II. f.adstr^p.iu v sobi <5 nova moderna oprema za direkcisko pisarno, izdelana na mizarski delovodski šoli, v dvorani 10. grafična dela arhitek-tonsko-gradibenega odseka tehniške srednje šole, v sobi 15. strugarski ročni 'z-delki, razna lužila in ornamentalne risbe mizarske in strugarske delovodske šole, v dvorani 16. grafična dela gradbene delovodske šole, ročni izdelki kiparjev in rezbarjev in izdelki banovinske šole za gUasbila (citre, gitare, violine). Nihče, ki hoče dobiti jasen pregled vsega strokovnega dela našega največjega obrtnošol-skega zavoda, naj ne zamudi te prilike. Vstopnine ni. Kupi se lahko tiskan vodič po razstavi. u— Tvrdka S. Franc Kolimann dvorna dobaviteljica. Ugledna ljubljanska tvrdka S. F. Kollmann na Mestnem trgu je bKa odlikovana z naslovom dvornega dobavitelja. Ugledna slovenska tvrdka, kj posluje v Ljubljani že nad 100 let, je naslov in odlikovanje res tudi zaslužila. Zlasti 6e je razmahnila po smrti velikega dobrotnika Ljubljane, naših dijakov in socialnih institucij g. Roberta Kollmanna. Njene izložbe na Mestnem trgu so v estetskem •in drugih ozirih najpopolnejše in stalno vabijo k ogledu in nakupu blaga, ki ga more nuditi trgovina v največji izberi. Ugledni tvrdki, ki v največji meri propagira našo obrt ter je dala že toliko mecenov naše umetnosti, narodnih in kulturnih ustanov ter velikih dobrotnikov revežev, iskreno čestitamo. u— Otvoritev Poštnega doma v Ljubljani, Tyrševa cesta 39 bo 23. t. m. ob 14.30. Obsegala bo blagoslovitev doma po domačem g. župniku, slavnostni občni zbor zadruge »Poštni dom«, nato pa veselico s plesom ravnotam. Cenjeno občinstvo vljudno vabi k otvoritvi in veselici — Uprava. o9ve- iS O u— železniški upokojenci, upokojenke, rentniki in miloščinarji bodo imeli jutri v petek ob 16. v dvorani »Pri levu« na Gosposvetski cesti strokovni sestanek, na katerem se bo razpravljalo o položaju upo kojencev, posebno še glede na težavno stanje tako zvanih kronskih upokojencev, upokojencev bivše južne železnice, še ne-prevednih rentnikov. Vsi prizadeti na sestanek! u— Jutri ob 20. bo v dramskem gledališču poslednja produkciji drž. konserva-torija. Pod vodstvom prof. šesta bodo uprizorili gojenci dramatične šole ljubljanskega konservatorija Molnarjevo legendo »Liliom«. Opozarjamo na točen začetek. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi in zvečer od pol S. daJje pri blagajni v drami. Cene od 4 do 14 Din. u— II. sklepna produkcija drž. kortser-vatorija bo v ponedeljek 24. t. m. ob pol 7. zvečer v fi i harmonični dvorani. Poleg gojencev klavirskega, solopevskega in instrumentalnega oddelka nastopijo tu/ri gojenci komorne šole prof. šlaisa. Podroben spored javimo, danes pa že opozarjamo na ponedeljkovo produkcijo. u— Prvič se bo glasila klasična glasba v notranjščini ljubljanskega magistratno-ga poslopja v ponedeljek 24. t. m. zvečer ob 9. Ta večer bo namreč pod naslovom »Serenadni večer« intimni koncert Glasbene Matice z izredno interesantnim sdo-redom. Zastopani so klasiki dunajske glasbe: Hayd.n, Mozart, Beethoven in Schubert. Njihove skladbe se izvajajo v sestavi za različne instrumente, dalje sopran šolo s spremljevanjem komomcg% ansambla in dva plesa z istim spremljevanjem. Na prvi prireditev te vrste v častitljivih prostorih našega magistrata vabimo ponovno našo koncertno publiko. Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din se dobe v knjigarni Glasbene Matice. u— Predavanje o vkuhava/iju sadia »h sočivja bo jutri v petek ob 16. v prostorih Zveze gospodini na Bregu št. S. u— Izredni občni zbor Ljudske univerza v Ljubljani se bo vršni v sredo 26. t. res, ob 8. uri zvečer na drž. trgovski akademiji. — Upravni odbor. u— Starši! Pripeljite otroke danes na Pomladansko otroško slavje Atene na igrišče v Tivoli, da se bodo veselili Ga-špertka, ribolova, nagradnih tekem, da se bodo veselo igrali in rajali ob zvoku harmonik«;. Vstopnice po 3 in 5 Din. u— Po pomladni umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu bo danes ob IL vodil dr. Rajiko Ložar. — Glede na naše nedavno poročilo smo naprošeni za ugotovitev, da zobni zdravnik g. dr. Verčon ni na razstavi kupil nikakih slik. u— Kopalni vlak odpelje danes ob 12.40 v škofjo Loko, odtam pa se vrne ob 18-23. Odrasli plačajo polovično, otroci od 4. do 10. leta starosti četrtinsko voz-nino. u— Pred nabavo novih obrtniških iz- defkov izvolite ogledati razstavo na lice-ju. Prepričali se boste, da so obrtniški izdelki prvovrstni in visoko vredni. u— Oglejte si v izložbi Teokanovič, nasproti dramskega gledališča, novi plakatni osnutek, katerega je izdelal naš znani umetnik Trpin. u— Nova vila cb morju sprejema odrasle osebe z vso oskrbo za 35 Din dnevno. Naslov pri upravi »Jutra«. Iz Hrastnika h— Razvitje prapora PJS. Danes n3 Te lovo bo po drugi maši pred zasilno cerkvijo v Hrastniku blagoslovitev in razvitje prapora Podmladka Jadranske straže deške šole. Ob 17. se, bo vršila akademija z bogatim sporedom v Sokolskem domu. čisti dobiček je namenjen za kolonijo bolphnih in revnih delavskih otrok na Jadranu. Pridite vsi, ki ljubite našo mladino in morje. Kupujte cvJornaše blago: tragedije v delu pomaknjena iz svojega težišča in da zgodba obvladuje pozornost bolj s svojo epično prepričevalnoetjo kakor kot drama. Prav zavoljo tega, ker snov nekajkrat sama sebe prehiteva in prevpija, so v tekstu ostale nekatere maloverjetno-sti, ki nerodno motijo vtis sicer velike, do veličastnih viškov- rastoče celote. A gledališču in Arxu smemo biti hvaležni za doživetje, ki smo ga bih deležni ob srečanju s to »Izdajo pri NovarL*, ki se nam je v nji razgrnil svojevrsten, bogat svet lepote iaa groze, ljubezni in zla. Postavati »Izdajo pri Novari« na oder, spada vsekakor med najtežje naloge, ki morejo biti zastavljene režiserju. Drama ni samo v besedi, ki je izgovorjena, in v storjenem dejanju, nje najtežja peza je v slutnji neizrečenega, najhujšega gorja. Peter Malec je z vamo, zanesljivo roko izoblikoval obsežno, globoko zajeto materijo in dal, da je nad vnanjim dejanjem lebdela tudi lučka poslednjega, strašnega privida. A podoba je, da se je dal režiser morda preveč zavesti skrbi za notranjo poglobitev in je pri tem opustil, da bi dal tudi ■ gmotnemu, socialnemu okolju igre krep- ^ kejšega, izrazitejšega poudarka. Zavoljo tega sta tudi oba skrajna elementa drame, mračna, v zemljo zagrizena tegoba Emija Turmanna in lahka, od samega greha brezgrešna poželjivost za življenjem njegove žene Amei^ ostala nekam hladna, osamljena v igri Za lepo, nazorno realistično. sceno je poskrbel inž. arh. Franz. In kakor jo celotna uprizoritev zrasla za dobršno spoznanje mimo stvari, tako tudi nekatere najtehtnejše igralske kreacije niso mogle do polnega izraza. Skrhinšek kot Erai je v širokih konturah ustvaril močan. izredno živo izoblikovan lik grčavega, fanatičnega gospodarja in moža, v katastrofah in prehodih pa se je vendarle krhala njegova igra. Nekaj podobnega velja o Miri Danilovi, ki je bila lepa, prešerno razpuščena Amei, a njenemu podoživetju je vendarle manjkalo nekaj poslednje neposrednosti. Krepko, do konca dosledno figuro Ernijevega brata Gilga je postavil Jan, v vlogi njune matere je ustvarila veličasten lik tihe, dobre, vse razumevajoče trpinke Marija Vera. Izmed ostalih značilnih vlog — Phit kot hlapec Hansepp, Kralj general Trivulzio, Levar okrajni poglavar — j® bil prav zanimiv in izviren Lipahov grof Dijonski L. m. Naročite — čHafte „LJUBLJANSKI ZVONu Sklepna produkcija operne šole V svoji knjigi »Osvobojeni teater« je znameniti ruski gledališki učitelj 'Pajrov že pred vojno učil, da ni dovolj, če zna idealni igralec samo govoriti in igrati. Biti mora tudi mojster-pevec, mojster-plesalec in znali mora še neštevilno umetelnosti, kakršne so znali igralski čarovniki stare, slavne vCo-media deli* artec. Podobnih, popolnoma pravilnih načel se oklepa pri vzgoji našs-ga igralskega in opernega naraščaja tudi naš konservatorij. Voditeljica konsertavorij-ske operne šole ga. Cirila Škerlj-Medvedo-va budno skrbi za to, da se njeni gojenci razvijajo v vseh smereh uravnovešeno, sorazmerno, da uživajo pri najboljših učiteljih temeljit igralski, pevski, glasbeni ter plesni pouk in gotovo tudi še marsikaj drugega, kar mora bodoči človek odra do dobra poznati. Tretja, sklepna produkcija operne šole. ki je privabila v operno gledališče zelo mnogo občinstva, je ohsegala štiri plesne nastope iz plesnega oddelka, ki ga vodi baletni mojster g. Golovin. Videli smo dva soiisMč-na„ nastopa m dva skupinska plesa. Po enem tečaju seveda plesalec ne more pokazati drugega, nego prve. smotreno in umetniški uravnane plesne korake in harmonično leno izoblikovane kretnje telesa. Zlasti gojenki Karmen Antič ter Ljubica Zelenik s»a v solospevih dosegli prav čeden uspeh. Ho-landski ples in Chopinov Nokturno, dve preprosti plesni kompoziciji, ki sta se odli- kovali s prvonačelnimi klasičnimi, lepo plastičnimi plesnimi motivi, so plesale gojenkc Ljudmila Polajnar, Silva Hrašovec, Ada Burger, Ljubica Zelenik, Jožica Morbaeher. Justina Dolenc in Štefka Pavlovčič. Ta prvi nastop konservatorijske plesne šole nas sme navdajati s prav dobrimi upi za bodočnost. Poleg opisanih plesnih točk smo videli sceno iz R. Straussove opere »Kavalir z rožo-:, ki so jo pod glasbenim vodstvom g. Bogomira Leskoviea (klavir) izvajali Drago 2a--rar (Faninal). Miloš Brišnik (oskrbnik), Vida Rudolf (Marijana), Marta Oberwalder (Zofija) in Jelka Iglic (Oktavijan). Scena, ki se v prvi vrsti odlikuje po lahkem kon-verzacijskem tonu ob spremijevan ju sarae-klavirja, učinkuje nekoliko medlo, saj lezi jedro Pv. Straussove niuzike v orkestru. Scena je bila tudi slikarski lepo ubrana, kostumi zelo okusni in vabljivi. Produkcijo je zaključila splošno znana in on l jubljena enodejanska komična opera Čc-,e"a mojstra klasične dobe Blodka »V vodnjaku«. V n ji sta se posebno odlikovali lahno pogrkujoča Vida Rudolf in v prav visoki men izrazito in inočno talentirana Igli-ceva Jelka. Vojteha je na ljubo dobremu delu in namenu pel Drairo Burger, Janeka pa ravnatelj konservatorija g. Julij Betetto, kajpada mojstrski in je s tem na najlju-bezaivejsi m najjasnejši način dokazal, ka-Ko zelo mu je pri srcu prospeh in rast poverjenega mu zavoda. Razgibani, živi oder ie ml v čast režijskim izkušnjam ge. Škerlj-Aiedvedove. Zbor. pomnožen s člani pevskega zbora Gla«bene Matice, je dosegel prav poseben aplavz. __x Iz Celja e— Stavka v opekarnah inž. Unger-Ull-manna in F. Sodina končana. V nedeljo smo poročali, da je izbruhnila mezdna stavka v opekarnah g. inž. Unger-Ullmanna na Sp. Hudinji in g. F. Sodina na Ljubečni pri Celju. Pri pogajanjih s tvrdko F. Sodin je bil v ponedeljek dosežen sporazum, po katerem se delavstvu zvižajo mezde za 20 do 25 odst. ter urede druge socialne zahteve. Delavstvo je v torek zjutraj zopet nastopilo svoje delo v opekarni na Ljubečni. V torek je bil dosežen tudi sporazum s tvrdko Unger-Ullmann, po katerem se delavstvu, razen pečarjev, zvišajo plače poleg 10 odst., na katere je pristalo podjetje 17. t. m., še za nadaljnjih 10 odst., pečarjem pa skupno za 5 odst. Delo v opekarni na Sp. Hudinji se je včeraj zjutraj zopet pričelo v polnem obsegu. Obe podjetji sta priznali delavske zaupnike. Obe stranki sta s tem sporazumno izjavili, da je spor likvidiran in da zaradi stavke ne bosta izvajali nobenih konsek-venc. Stavko je vodila Splošna delavska strokovna zveza po svojem tajniku g. Lov-ru Jakominu. e— Sprejemni izpiti za I. razred na drž. realni gimnaziji v Celju bodo v četrtek 27. t. m. od 8. zjutraj dalje. Prošnjam, ki morajo biti kolkovane s 5 Din, je treba priložiti zadnji šolski izkaz ali izpričevalo in krstni list. Prošnje se naj vložijo najpozneje do nedelje 23. t. m. pri ravnateljstvu. e— Odbor Obrtne razstave v Celju sporoča: Ministrstvo za zunanje zadeve je odboru sporočilo, da je g. finančni minister oprostil plačila vizumske takse vse inozemske posetnike Obrtne razstave v Celju, k« bo od 4. do 18. avgusta. e— Izlet k Celjski koči priredi v nedeljo 23. t. m. društvo »Soča«. Izleta se lahko udeleži vsakdo. Zbirališče pri kapucinskem mostu ob pol 8., odhod točno ob 8. zjutraj. e— Gledališki abonenti se pozivajo, da poravnajo zaostale obroke takoj, najpozneje pa na dan zadnje predstave v petek 21 i. m. v knjigarni »Domovini«. e— Toka ne bo! Falska elektrarna bo 5'iradi vzdrževalnih del na daljnovodih in periodičnega čiščenja transformatorskih postaj v nedeljo 23. t. m. od 6. do 14. ukinila dobavo toka za Celje in okolico. e— Zadnja pot ponesrečenega Korupciji ka. Včeraj zjutraj so prepeljali truplo 'f > letnega posestnikovega sina Jožeta Kom-j^olška iz Trnovelj pri Celju, ki se je v nedeljo pri padcu s kolesa smrtno ponesrečil, v Trnovlje, od koder se je ob 9. razvil dolg pogrebni sprevod v Vojnik. Pogreba so se udeležile tudi deputacije ga-t-ilskih čet iz Celja, Gaberja, z Babnega, iz Vojnika. Škofje vasi in Trnovelj. Po žalni r.iaši v župni cerkvi v Vojniku je krenil sprevod na pokopališče. Ob odprtem grobu se je poveljnik trnoveljske gasilske čete poslovil od pokojnika, ki je bil ustanovni član gasilske čete v Trnovljah, v kateri je požrtvovalno deloval 15 let. e— Pristojbine za uporabo mestnih cest h ulic. Ministrstvo financ je odobrilo mestni občini pobiranje pristojbin za uporabo mestnih cest in ulic, in sicer za voziček za ambulantno prodajo sladoleda, peciva in iestvin 300 Din, za vsak oddelek stojala za 1 kolo, postavljeno na cesti ali ulici, 100 Din ter za mobilno bencinsko črpalko na ulicah in cestah 100 Din na leto. Vsi, ki prihajajo v poštev, se pozivajo, da v izogib posledic najkasneje do konca junija prijavijo mestnemu poglavarstvu vozičke, stojala s številom oddelkov in bencinske črpalke. Zadevne vloge morajo biti kolkovane s 5 Din. e— Tatvina v mestnem kopališču. Trgovčevemu sinu Ernestu Dečku je nekdo ukradel med kopanjem iz kabine št. 24 v moškem kopališču 30G0 Din in zlato dvopo-krovno uro s srebrno verižico. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 zvočni velefilm »Petrograjske bele noči« in dve predigri. a— Prisrčen dokaz tovariške skupnosti je nudil poslovilni večer pri Lovrenčiču v Kamniei, ki so ga priredili sodni uradniki an poduradniki okrožnega sodišča višjemu pisarniškemu predstojniku Martinu Gašperju, vodji zemljiške knjige Juriju Kar-bi in višjemu oficialu Martinu Groblaher-ju, ki odhajajo po dolgoletnem vestnem in vzornem službovanju v pokoj. Ljubeznive tn tople so bile besede, ki so jih spregovorili ob tej priliki pisarniški ravnatelj gosp. Podlesnik, vodja zemljiške knjige Grejan tn višji oficial Uršič. a— Mariborska mladina pod prapori JS. V nedeljo 15. t. m. je bila ob 10. dopoldne v unionski dvorani lepa in prisrčna slovesnost. Podmladki JS I. in n. deške in n. oekliške narodne šole v Mariboru so razvili svoje prapore. Razvitju in blagoslovitvi praporov so prisostvovali predstavniki oblastev, šol, oblastnega odbora in krajevnih odborov JS in mnogi starši. Po pozdravnem govoru šolskega upravitelja g. Petriča so sledile tri točke sporeda, ki so iih izvajali z zanosom mladi stražarji vseh treh šol. Sreski šolski nadzornik g. A. Alt, ki je zastopal tudi sreskega načelnika, je jmcl na zbrano mladino rodoljuben nagovor. Za njim se je oglasil mladim čuvarjem našega morja zastopnik oblastnega odbora JS g. Janko Pire z navduševalnimi besedami, ki jim je sledila državna himna. Govoril je tudi tajnik MOJS g. O. šorli. Blagoslovitev je izvršil katehet pater Av-helj Anton z lepim patriotskim govorom. Kumice, gospa Lenardova, soproga veletrgovca, za prvo deško, gospa Makarjeva, soproga sreskega načelnika, za II. dekliško in gospa dr. Ravnikova, soproga odvetnika, za n. deško narodno šolo, so izročile s primernim posvetilom prapore praporščakom. V imenu mladih stražarjev se je zahvalil gospem kumicam s prisrčnimi besedami učitelj poverjenik g. S. Rode in mladi stražarji so izročili gospem kumicam ie*>e šopke. a_ Jubilej nacionalnega športnega društva. Perunovci obhajajo dne 15. avgusta t. 1. 151etnico plodonosnega delovanja svojega društva. Proslava jubileja bo združena z velikimi dirkalnimi prireditvami, ki se bodo vršile v okviru Mariborskega tedna. a_ Cercie frangais. V soboto 22. t. m. ho francoski krožek v Mariboru zaključil pouk v otroškem vrtcu in Ijudskošolskili tečajih z majhno proslavo, ki bo v Vesni r-b 17. Na sporedu eo francoske deklama-cije, pesmi, rajanje in majhni prizori i* otroškega življenja. Vabljeni so posebno starši, ki nameravajo pozneje poslati svojo deco v srednjo šolo. Tu ee lahko sami prepričajo, koliko francoščine se otro-5i nauče brez truda v teh tečajih. a— Iz glavne carinarnice. Ob sobotah bodo odslej uradne ure pri glavni carinarnici od 7. do pol 14. a— Mestna občina podpira. Društvu za podpiranje revnih učencev je podelila mestna občina podporo 5000 Dim, ravno tako za vzdrževanje tukajšnje trgovske nadaljevalne šole. a— Grajsko stopnišče se zapre. Da se čim bolj ohrani krasno baročno stopnišče mariborskega gradu, bo mestna občina omenjeno stopnišče zaprla. Dohod v prvo nadstropje bo z druge strani. a— Organizacijo civilne nočne straže bodo uvedli v mariborski okolici, da se ubranijo nevarnih tipov, ki noč za nočjo plenijo in kradejo po deželi. a— Novi otroški vrtec se bo uredil v koroškem predmestju. O tem bo razpravljal občinski odbor na svoji jutrišnji občinski seji. a— Vinska poskušnja bo tudi letos ob prireditvi Mariborskega tedna, a— Položaj na unionskem borišču. V sredo zvečer sta se preizkusila Jugosloven Janeš in Bolgar Belič. Borba je bila prav lepa, ni pa prinesla odločitve, ravno tako tudi ne pri spoprijemu Rusa Kirilova in Črnca Caaeya, Nemec dr. Audersch je premagal Angleža Mortcuna. Znani mariborski mesarski mojster Filipančič, ki je v senzacionalni zmagi obvladal Ceha Totu-ška in Slovaka Krupo, se v sredo zvečer ni mogel udeležiti borbe z Janešem, ker je bil zadržan. Znani mariborski boksafi Štrukelj pa je pozval na mejdan črnca Ca-neya. a— Nauk prepolskega požara. Ob priliki požara v Prepolah, ki je povzročil skupno škodo za skoro četrt milijona dinarjev, so morali gasilci gasiti z gnojnico, ker je bilo pomanjkanje vode. že številni prejšnji in tudi sedanji slučaj požara na Dravskem polju je resen memento, da se čim prej zadosti potrebi po cisternah, da bi bilo dovolj vode na razpolago. a— V slovenske roke. Znano Robavsovo pekarno na Koroški cesti je prevzel g. Al. Rakuša, rojak iz Ormoža. a— Mariborske ulice se prenavljajo. Za regulacijo Mejne ulice bo mestna občina kupila potreben svet od ge. Vogl Terezije, za regulacijo Betoavske cesto pe od ga, Katarine DenzL a,_ jata orlov se Je pojavila nad Mariborom včeraj zjutraj v smeri tezenskega vežbališča in krenila v višini kakšnih 500 metrov proti Koejaku. Pred leti smo imeli v Mariboru več takšnih prizorov. a_ Na včerajšnji mali trg so pripeljali kmetje samo tri vozove krompirja in osem vozov kurilnih drv. Cene so se nekaterim pridelkom znižale: krompir 7, fižol v stro-čju 10, čebula 5, kumare 2 do 4, glavna ta solata 0.50 do 1, črešnje 8 do 14, jagod« 10 do 12. a_ s koso nad sina. v Kamniei je navalil viničar Mihael L. na svojega 361et-nega sina s koso in mu prizadejal na glavi tolikšno poškodbo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Sin pravi, da bo očeta tožil. a_ Mrtev otrok v studencu. Ko ss je podala v sredo zvečer k studencu pri Re-povih v Limbušu Pušnikova Marica, je zagledala na površini trupelce 41etnega Re-povega sina Štefka. Prišli so ljudje in potegnili fantka iz studenca mrtvega. Otrok je najbrž šel k studencu po vodo, pa je pri zajemanju padel vanj in utonil. Iz Kamnika ka— Aviatični miting, ki ga je priredil oblastni odbor Aerokluba »Naša krila« iz Ljubljane na travniku g. Majdiča v Jaršah, je privabil okrog 4000 gledalcev. Sodelovala so tri letala iz Ljubljane pod vodstvom naših letalcev. Mnogoštevilni gledalci so doživeli svoj krstni polet, saj je letalo »Pelikan« napravilo v vsem popoldnevu okrog SO poletov. Prireditev so posetili odlični predstavniki oblastev in javnosti iz kamniškega sreza in funkcionarji oblastnega odbora Aerokluba iz Ljubljane. Upamo, da se bo pri tako velikem zanimanju našlo veliko število prijateljev naše aviatike, ki bodo omogočili ustanovitev krajevnih odborov v Kamniku in Domžalah in nabavo lastnih letal. ka— Zlobne izmišljotine. Neki ljudje raz naš a jo v zvezi z afero bratov Prekle-tov i ■z Praprotna pri Sv. Primožu, o kateri je »Jutro« že obširno poročalo, po Kam niku govorice, da je Prefclet Ftranc na crožniški postaji v Kamniku priznal »a-niišdjeni uboj brata in požig gospodarske- Pa pesiopja zato, ker so ga pretepali. Pooblaščeni smo, da ta obrekovanja najodločneje zavrnemo, saj jc komandir postaje, ker se mu je zdela samoobtožba Prekleta Franca neverjetna, poklical za priči k zasliševanju trgovca g. Kovačiča in mizarja g. Repioa. Torej o kakem pretepanju ne more biti govora. PToti vsakomur, ki bo slične vesti raznašal, se bo postopalo po zakonu. Iz Trbovelf t— Razvitje zastav podmladka Jadranske straže. Na večer pred razvitjem je bila v Sokolskem domu akademija podmladka JS. Učenec meščanske šole je v lepem govoru očrtal važnost morja za narod, trboveljski »Slavček« je zapel himne podmladka JS, sledile so telovadne točke z vesli, rajalni plesi vil in odlomek iz Mil-činskega »mogočnega prstana«. Nastopili so tudi člani sokolskega gledališča s posrečenimi točkami, okret rudniških nameščencev pa je zapel nekaj priložnostnih pesmi. V nedeljo je bilo po maši slovesno posvečenih pet praporov podmladka. Svečanost je otvoril predsednik k. o. JS rudniški ravnatelj g. inž. Loskot s pozdravom na zastopnika o. o. JS prof. g. Marjanovi-ča iz Ljubljane, predsednika občine g. Kle-novska, narodnega poslanca g. Fleskoviča, duh. svetnika g. Gašpariča, zastopnike uradov in društev in vso množico občinstva. V govoru mladini je g. predsednik iz-podbujal podmladkarje. naj bodo v neomajni ljubezni in zvestobi do domovine čvrsta opora našemu vrhovnemu pokrovitelju Nj. VeL kralju Petru II. Sokolska godba je zaigrala državno himno. Nato pa je duh. svetnik g. Gašparič po lepem govoru blagoslovil vseh pet zastav. Predsednik je izročil zastave, katerim so kumovali gospe Loskotova. Bučarjeva, Balohova in Pungerčerjeva in g. Počivavšek, zastavonošam, ki so g. predsedniku obljubili, da bodo prevzete svetinje zvesto čuvali. Zaključni govor je imel profesor Marjanovič, pev- Vašim ottokem je fteCa, da &o na fiakul Zrak in solnce prinašata zdravje. Poslušajte nasvet! Zaščitite kožo svoje mladine z Nivea kremo, kajti ona pospešuje ustvarjanje pigmenta, ki je najboljša in najbolj naravna zaščita za človeško kožo. O R T PRIMORJE : ILIRIJA na treh frontah Danes na igrišču Primorja s pričetkom ob 15.30. Prvi par tvori pomladek obeh klubov, ob 16.30 igrata obe rezervi, glavna tekma prične ob 18. Glavno tekmo sodi g. Rosenfeld iz Zagreba. Po 15-Ietnem sožitju se oba vodilna ljubljanska kluba prvič srečata v prijateljski borbi. Ali naj bo ta gesta dobro znamenje za bodočnost? Športno občinstvo Ljubljane jo bo gotovo primerno kvitiralo s polnoštevilnim obiskom tekme. Postavi obeh moštev: ILIRIJA: Herman, Svetic, Berglez, Unterreiter, Sočan, Luce, Jug, Lah, Zupančič, Slapar, Grintal, rez. Doberlet. PRIMORJE: Starec, Jug, Bertoncelj I, Kukanja, Slamič, Boncelj, glamberger, Pupo, Doležal, Pepčep, Zemljič, rez. Crnobori. V nekaj vrstah K naši včerajšnji vesti o protestu Ru-munije, ki je zahtevala, da se razveljavi tekma za balkanski pokal med njeno in našo reprezentanco, in o sklepu komiteja za balkanski pokal, da se bo odigralo v petek med imenovanima reprezentancama samo še preostalih 12 minut, javljamo še, da je bil dotični sklep sprejet s tremi proti enemu glasu. Bolgarija je bila od vsega začetka na naši strani, dočim so bili Grki skoraj do konca seje neodločeni, šele izjava grškega sodnika Hadžiopulosa, da je bila igra regularna in da je sodil tekme že na mnogo slabšem terenu, je povzročala, da so tudi Grki dali svoj glas za jugoslovensko zahtevo. Spored prihodnjih iger je torej naslednji: včeraj se je odigrala tekma Rumunija : Bolgarija, o kateri poročamo na drugi strani. V petek 12 minut Jugoslavija : Rumunija, v nedeljo Rumunija : Grčija in Jugoslavija : Bolgarija O tromatehu Praga-Bukarešta-Beograd, na katerem je zmagala Praga, objavljamo še naslednje izide; finale 400 n»: 1. Fi-scher (P) 50.7, 2. Novotny (p) 51.8, 3. Nikhazi (B) 52.5, 4. Banščag (B) 53.1. Štafeta 4 krat 100 m: 1. Beograd (Steva-novič, Nikhazi, Banščag, Bauer) 44.2 (izenačen jugoslovenski rekord), 2. Rumunija 45, 3. Praga 45.5. Skok ob palici: 1. in 2. Jindrich in Votava (oba P) 3.52, 3. Banščag (B) 3.27, 4. Bakov (B) 3.15, 5. Ne-gru (Bu). 400 m zapreke: 1. Banščag (B) 57.9, 2. Rošicky (P) 58.2, 3. Stevanovič (B) 61.6, 4. Novotny (P). Skok v daljavo: 1. Novakovič (B) 6.60. 2. Lupan (Bu) 6 38, 3. Novotny (P) 6-31, 4. Bankovič (B) 6.18, 5. Plpescu (Bu) 5.81, 6. Votava (P) 5.78. 5000 m: 1. inž. Hron (P) 15:55.6, 2. Crl-stea (Bu) 15:58.2, 3. Manea (Br) 15:59.4, 4. Sojka (P), 5. čeke (B). Naš drugi tekač Stevanovič je izstopil po drugi rundi. Met kopja: Ta disciplina se ni končala, ker je bilo to zaradi razmočenega terena nemogoče. Najboljši je bil Pražan Novak. Štafeta 400X300X200X100 m: Kot prva je dospela na cilj beograjska štafeta v postavi Nikhazi, Banščag, Stevanovič. Bauer ki je postavila z 2:05.8 nov jugoslovenski rekord. Druga je bila Praga 2:06.3, tretja pa Bukarešta. Po tekmovanju je general Kneževič razdelil nagrade. Pokal predsednika vlade g. Jevtiča je dobila Praga, pokal ministra vojske in mornarice je dobil metalec kopja Pražan Novak, pokal ministra za telesno vzgojo dr. Auerja Je pripadel najboljšemu skakaču Novakoviču. pokal beograjskega župana Iliča pa zmagovalcu na 100 m Bauerju. Službeno iz SO LNP. Delegirajo se k tekmam 20. junija: v Ljubljani, igrišče Primorja ob 15.30 Primorje jun. : Ilirija jun. Jokšič, ob 16.30 Primorje n. : Ilirija H. Kos, ob 18. Primorje : Ilirija delegira SO JNS, rez. Ramovš--v Mariboru, igri- šče Maribora ob 18. Maribor : Rapid Kopič (po sporazumu). V Ljubljani, igrišče Koro-tana ob 15-30 Korotan : Jadran Macorat-ti. — v Trbovljah, igrišče Dobrne ob 17.30 Dobrna : Zagorje Lukežič (po sporazumu). — 22. junija v Ljubljani, igrišče Hermesa ob 18-30 Hermes ; Ilirija, 7 minut, Vidic. Ramovš, tajnik. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej vršijo blagajniško "službo gg.: Fabjan, Dubrovič, Jurkas, Kavčič. Reditelji nastop istočasno. Juniorji naj bodo najkasneje ob 15. v garderobi. Rezervno moštvo naj bo ob 16. na igrišču. SK Ilirija (nogometna sekcija).' Glede današnjih tekem I. moštva in rezerve s Primorjem se opozarjajo igralci obeh moštev na objavo v članski knjigi v »Evropi«; tudi Erberič, Eržen, Bogme, Eiselt, Goga^ la: v garderobo na Stadionu pol ure pred tekmo, io starejših rediteljev naj se javi istotam ob 15.45 odborniku g. Mehletu. Juniorsko moštvo igra drugi turnir za pokal Mladike. Na igrišču Mladike bodite ob 9.45, sestava v »Evropi«, opremo prevzemite na Stadionu ob 9.; služba g. Smermi. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes igramo na Jesenicah z Bratstvom. Odhod z gor. kolodvora ob 12. Postava moštva je na igrišču tn v službeni knjigi pri Kočarju. Mokorel naj počaka v Žirovnici. — (Motosekcija). Seja sekcijskega odbora 21. t. m. ob 20. v restavraciji »Keršič«. Istočasno se sporoča vsem članom, da je v nedeljo izlet na Jezersko. Prijatelji našega kluba se k temu izletu vabijo. Odhod iz Ljubljane bo objavljen v listih. SK Grafika. Članstvu siperočamo. da bo v petek ob 19. sestanek prvega in rezervnega moštva. Po sestanku važna in nujna seja upravnega odbora Plavalna šola. »Kličem mladino vsega sveta« poje olimpijski zvon. Mladina, zdravje, svet, olimpijada, spcrrt, borba, zmaga, to so besede sedanjosti. Vsak se zaveda, da je športna vzgoja mladini potrebna in da je le mladina tista, ki jo more pravilno doumeti. Ni pa dovolj, da se goji šport brez nadzorstva, brez organizacije. Mladina mora biti organizirana, mora predstavljati celoto, delati po gotovem načrtu in se zavedati, da je moč le v slogi. Vsega tega se je zavedalo tudi načelstvo plavalne sekcije SK Ilirije, ki je sklenilo, da priredi plavalno šolo pod vodstvom znanega športnega strokovnjaka in trenerja jlirijamske plavalne sekcije g. prof. Ula-ge. Namen te šole je, vzgojiti iz mladega, mehkužnega otroka človeka, ki se bo zavedal svojih telesnih in duševnih sposobnosti in ki ne bo klonil pred vsako zapreko. Starši, vzgojitelji zavedajte se, da potrebuje otrok solnca in vode. Zavedajte se, da je otroku neobhodno potrebna poleg domače in šolske tudi športna vzgoja, ki nudi otroku pogled v nov svet in zdTavje. Letošnji orvi nlavalni tečni nrv»»»« ^ r>A t. m. na kopališču Ilirije. /Člani tečaja bodo imeli znižano vstopnino ter uživali še nekatere druge ugodnosti v kopališču samem. Prijave sprejema do ponedeljka ključar v kopališču. SK Litija na Vidovdan. SK Litija bo na Vidovdan nudil našemu občinstvu prav lep dokaz svojega smotrenega dela in kar z dvema prireditvama pomagal povečati svečanost dneva. Ob 19. se bo vršil distančni tek na progi Šmartno — Grbin — Litija. Start na Glavnem trgu v Smartnem, cilj pred litijsko cerkvijo. Najboljši tekač prejme srebrni pokal, darilo g. Glaviča E., ki ga brani od lani član SK Litije g. Joško Eltrin. Tekmujejo lahko razen članov Litije tudi člani sokolskih društev Litija, Šmartno, Ponoviče, Kresnice, Vače in Polš-nik. Isti večer ob 20.30 bo na reki Savi baklada. Veslači bodo krenili v povorki od Turka v Gradcu in bodo veslali pod mostom do Jenkovih v Litiji. Vidovdanska baklada na Savi bo obenem krstna prireditev veslaškega odseka SK Litije. Lastnike čolnov, ki ne mislijo sami sodelovati pri bakladi. naprošamo, da posodijo svoje čolne članom veslaškega odseka. Prijave za distančni tek in za baklado sprejema predsednik Litije g. učitelj Župančič odnosno tekače načelnik lahkoatletske sekcije gospod Jordan, veslače pa načelnik veslaške sekcije g. Mazek Janez. Pokal je razstavljen v izložbenem oknu brivca g. Drnovška Milana. SK Litija. Važen sestanek vseh aktivnih članov nogometne, lahkoatletske in veslaške sekcije danes ob 11. v litijski šoli. Udeležba strogo obvezna. Dnevni red: klubove tekoče zadeve, distančni tek Šmartno — Litija in baklada na Savi v proslavo Vidovega dne. Današnji nogomet v Celju. Danes ob 17. bo na Glaziji zanimiva tekma med teamom Zagreba m SK Celjem. Team Zagreba tvorijo igrači prvih zagrebških klubov. Ti igrači so člani »Merkurja«, ki priredi danes izlet iz Zagreba v Celje. Za tekmo vlada veliko zanimanje. Kolesarska zvezdna vožnja v Celje bo v nedeljo 23. t. m. Podsavez s»Ljubljana« poziva svoje dirkače, naj se te vožnje (dirke na 74 km) udeleže čim številneje, saj bo to pripraven trening za bližajoče se večje dirke, kot je državno prvenstvo, bano-vinsko prvenstvo, olimpijske izbirne dirke in še druge. Razen tega bo dana prilika sestati in pogovoriti se v Celju z zagrebškimi, mariborskimi in še drugimi dirkači. Start Ljubljančanov bo točno ob 6. zjutraj. Zbirališče pol ure prej pri cerkvi sv. Krištofa na TjrrSevi cesti. ATLET In UČENJAK bonbon IZDELEK »UNION«, ZAGREB. sfco društvo »Zvon« je zapelo »Buči, buči morje Adrijansko« in nato vsa mladina ob zvokih sokolske godbe »Mi jadranski smo stražarji«. Po končani pes;%i se je mladina razvrstila v sprevod, vsaka šola z razvito zastavo na čelu, prepevaje himno jadranskih stražarjev. Vsa proslava je bila izredno prisrčna. t— Občinski odbor Rdečega križa v Trbovljah bo postavil letos v juliju ferijalno kolonijo v Šoštanju za podmladkarje RK, ki so siromašni, bolehni in ne nad 12 lat stari. Prošnje je treba vložiti do 22. julija na občinski odbor Rdečega križa v Trbovljah. t— Srečke državne razredne loterije so dospele in naj jih lastniki čim prej zamenjajo v podružnici »Jutra«. Iz Novega mesta n— Na državni meščanski šoli v Novem mestu bo vpisovanje v I. razred v četrtek 27. t. m. od 8. dopoldne dalje v upraviteljevi pisarni. V šolo se bodo sprejemali učenci in učenke osnovne in višje narodne šole. Sprejemni pogoj je, da ni deček ali deklica nad 14 let star in da je dovršil vsaj IV. razred (zaporedno šolsko leto) osnovne šole ter nima nikake slabe ocene. S seboj je prinesti samo letni izkaz, ki mu ga izda za vpis upraviteljstvo šole. Sprejemnih izpitov ne bo. Vpisnino in šolnino plača vsakdo v začetku novega šolskega leta. to je septembra. Tedaj prinese vsak s sefcoj potrdilo davčne uprave, odnosno ubožno izpričevalo pristojnih občin in izpolni prijavo. Šolski okoliš te šole sestavljajo srezh Novo mesto, Črnomelj in Metlika. Otroci iz drugih srezov bodo morali za sprejem vlagati posebne prošnje. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes (na praznik) ob 16„ 18.30 in 20.30 uri zvočni film »Ženin v nepriliki«^ Iz Ptuja J— Huda nesreča pri kopanju. lOletni kočarjev sin Trček Ferdinand iz Koramin-eev se je z drugimi šolarji kopal v ta-imošnjem potofcu. Nenadoma pa ga je v šali sunil njegov součenec. Deček je padel na škarpo tako nesrečno na gflavo, &a je doba hude poškodbe m obležal nezavesten. Hudo poškodovanega eo prepeljali v ptujsko bolnišnico. j— Požar je nasta3 te psi posestniku Mešku Francu v Muretincih in uničil stanovanjsko in gospodarsko poslopja. Kako je ogenj naštel, se ne ve. Na pomoč eo prihiteli domači gasilci. j— Dva vloma Neznanec je « noči na nedeljo vlomil skozi ofcno straimSča v stanovanje upokojenega učafcefja g. Virika šerona na Novi cesti in odnesel razno obleko in perilo in nekaj gotovine. — Drugi vlom je bH izvršen pri posestniku Podgoršku Francu v MaiJSkem v»rhn v jedilno shrambo. Neznanec je odnesel razno meso in maet. j— Kino bo predvajal na Telovo ob pol 19. in pod 21. film »Peer Gynt'< s Han-eom Albersom in Olgo čehovo. Predigra kulturni film in Foxov te-diHk. Iz Prekmnrfa pan— Prekmursko muzejsko društvo e*> snuje v Murski Soboti. Namen muzejskega društva je predvsem, ustanoviti in vzdrževati prekmurski, narodopisna, zgodovinska in umetnostni muzej, ustvariti veliko knjižnico, izdajati spise in prirejati predavanja o narodopisnih, umetnostnih in drugi h razmerah v Prekmurju. Snovi za muzej je zelo mnogo. Od ostalih Slovencev ločena preteklost Prefcmuroev je ustvarila mnogo posebnosti, ki bodo z8>rane predstavljale dragocen material ne samo za spoznavanje te zemlje in tega ljudtva, temveč bodo tudi obogatile vso slovensko kulturo. Pomislimo samo na prekmurski tisk, na prevode sv. pisma, na staroveška grobišča, na najdbo iz kamene dobe in tako naprej! Snovi za raziskavanje je več kot dovolj. Na ustanovni občni zibor, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 10. v Murski soboti, pridite polno številno! Sokol Telovadni nastop So&oia v Ljutomeru je-bil 16. L m. ob zadovoljivi udeležbi občinstva. Nastopni so vsi oddelki. Pni- nekaterih točkah bi bilo želeti večje izgla-jenosti, sicer pa je ves nastop dobro uspel. Nastop je pokazal, da so vsi oddelki, razen dveh, precej številni. Vaje je spremljala sokolska godba od Male Nedelje. Po telovadbi se je na veseličnem prostoru razvila prijetna domača zabava! Na toaletno mizo lepih dam, ld hočejo ohraniti zdravo kodio in zdrav naravni spada k RIVIERA TOALETNO MILO, M je Izdelano ] kovnjaldh a Stari Budja obsojen v smrt na vešalih Oče, slu in refenec pred sodniki zaradi umora v Nunski grabi Šport za olimpijski dan Na igrišču SK Jadrana v Koieziji sta hazenski družini Ilirije in Jadrana nastopili v igri, ki je pokazala mnogo lepih momentov, žal, je bilo gledalcev bore malo, čeprav bi jih tako lepa tekma zaslužila polno igrišče. Jadranova družina je še mlada in je seveda podlegla boljšim Ilirijankam, vendar se je prvo polovico dobro držala, kakor priča neodločen rezultat 2:2. Na sliki je videti, kako so Jadranašice dosegle svoj drugi gol. Vratarici kljub pazljivosti ni bilo moč zadržati žoge, ki ji je pod roko smuknila v mrežo, kakor je na sliki prav dobro videti. Na letovišče p©i B©lt@r|e: Pogoji tujskega prometa v brežiškem srezu Pogled na Pišece in pišečki grad Maribor, 19. junija V vrsti žalostnih primerov iz našega življenja se je razpravljal danes pred mariborskim velikim kazenskim senatom slučaj roparskega umora, ki se je izvršil v noči na 10. februar t. 1. v takozvani Nunski grabi pri Ljutomeru, in sicer v naselbini Stročja vas. V Stročji vasi sta živela sama zase posestnik Jakob Vrhovnik in njegova žena Neža. Njuno življenje bi bilo mirno in zadovoljno, da ni bilo neštetih prepirov in pravd, ki jih je imel Vrhovnik s svojim sosedom Jakobom Budjo. Prekletstvo pravd Natančen razvoj njunih razprtij in prav-danj vsebuje obširna ter s podrobnimi navedbami podprta obtožnica, naperjena proti 661etnemu Jakobu Budji, njegovemu 361etnemu sinu Ivanu in 25letr.emu njegovemu rejencu Vincencu Kolblu. Jakob Budja je imel namreč svojčas majhno posestvo v Stari Novi vasi To posestvo je leta 1913. prodal in prevzel istočasno od staršev svoje žene Marije 11 oralov veliko posestvo. Zapletel se je v razne tožbe s sosedi, ki so mu pognale na boben polovico omenjenega posestva. Tudi njegov sosed pokojni Jakob Vrhovnik si ni bil dob-r z Budjo, ker si marsičes- ni pustil od Budje dopasti. Pričelo se je to napeto razmerje leta 1927.. ko je Budja vložil proti Vrhovniku tožbo zaradi razžalienja časti. Vrhovnik je bil pa oproščen, zaradi česar je Budja moral plačati vse stroške. Ni pa imel razpoložljive gotovine. Sledila je rubežen. Leta 1923. ie sledil drufii konflikt, ki je imel težke posledice. Pri nekem sporu je Budja navalil z grabljami na Vrhovnika ter njegovo ženo Nežo. Vrhov-nika je težje poškodoval, njegova žena Neža pa je odnesla lažje poškodbe. Budia je bil zaradi tega obsojen na dva meseca težke ječe ter plačilo vseh stroškov in odplačilo odškcdnine. Zopet ni Budja plačal, zopet je sledila rubežen. Sovraštvo se ie s tem samo stopnjevalo in zavzemalo vedno ostrejše oblike, zlasti ko je prišlo do mejnih sporov. Budja je v tem slepem sovraštvu moral začeti nekaj snovati, kaiti izrazil se je pred ljudmi nekajkrat, da mu »mora nekaj napraviti«. Priprave za maščevanje Budja je imel naklep. Da ga izvrči, se je spomnil, da bi mu mogla pri izvršitvi naklepa pomagati njegov sin Ivan in njegov rejenec Vinko Kolbl. Sin Ivan, ki je bil kleparski pomočnik v Dolnji Lendavi, je bil v decembru 1934 pri svojem očetu v Stročji vasi na kolinah. Ob tej priliki se je oče izrazil, da bi bilo dobro, zaklati starega Vrhovnika, ker je moral radi nie-ga prodati gozd in mu razen tega še plačati S0G0 Din kot odškodnino za poškodbe. Za 3. januarja .1935 je sin Ivan povabil svojega očeta na koline v Dolnjo Lendavo. Ob tej priliki je stari Budja ponovno dejal sinu, da je treba »Savca« zaklati. Sin je, kakor zatrjuje obtožnica, odvrnil, da tega ni treba, nakar mu je stari Budja odgovoril, da mu potem ni treba nič več priti domov, če tega ne uvidi. Tudi je ob tej priliki dodai stari Budja, da je treba enega zaklati, drugega pa pustiti pol živega. Sin mu je spet zatrdil, da se v te stvari ne spušča. Stari Budja pa je sinu čisto enostavno sporočil, da mu bo že pisal karto, kdaj naj pride dernov k izvršitvi naklepa. Dne 4. februarja t. 1. je Ivan Budja zares prejel od očeta pismeno sporočilo, da pride na koline in naj prinese s seboj »tisto«, za kar že ve. Dne 9. februarja t. 1. se je sin odpravil domov in je prišel domov v Stročjo vas okoli pol 19. ure. Ko je vstopil v hišo, so bili domači ravno pri večerji. Poleg očeta so bili navzoči tudi rejenec Kolbl ter svak in svakinja ter njuna sinova. Ob pol 20. sta svak in svakinja odšla; tako da so ostali sami doma stari Budja, sin Ivan in rejenec Vinko. Sledilo je posvetovanje o podrobnostih izvršitve naklepa. Razmesarjen mrtvec v sneg« 10. februarja ob 14. je šla posestnica Marija Mihaličeva iz Stročje vasi na obisk k Vrhovnikovim. Na njeno veliko začudenje so bila hišna vrata odprta. Stopila je v sobo, iskala, da bi koga našla, pa ni našla nikogar. Zdelo se ji je čudno, da sr> omare odprte, vsa hiša je bila kakor mrtvašnica, le pes je žalostno lajal. Hotela je že oditi, ko je začula iz bližine neko stokanje. Stopila je v tej smeri in z grozo opazila v listnjaku Nežo Vrhovnikovo, ležečo v slami na hrbtu ter vso krvavo in po obrazu črno zaradi strjene krvi. Vr-hovnikova je Mihaličevo spoznala in jo takoj vprašala, kje je Vrhovnik. Mihaličeva je vsa preplašena šla k sosedom ter jim naznanila, kaj je videla. Sosedje so prišli skupaj in skušali od Vrhovnikove izvedeti, kaj se je prav za prav zgodilo. Toda Neža Vrhovnikova ni vedela ničesar povedati, kaj se je zgodilo. Vedela je po-aneje, ko je prišla k sebi, izpovedati samo to, da je že prejšnji večer pred zločinom iskala za svojim možem in ga klicala, da pa ga ni mogla priklicati. Kaj se je pozneje zgodile z njo, pa ne ve. Zaradi te izpo-vedbe prihaja v nejasnost čas dogodka, kajti Budja mlajši in rejenec Vinko sta izpovedala, da sta izvršila zločin šel. v jutru 10. februarja. Sosedje so vse natančno preiskali, kje bi bil Vrhovnik. Med temi je bila tudi Frančiška Severjeva, ki je zunaj pred hišo slučajno zadela ob nogo nekega telesa. Ko je po snegu natančneje pogledala, je našla pokritega v snegu starega Vrhovnika mrtvega, ležečega na trebuhu in obrazu, z razklanim tilnikom. Potem so sosedje našli v hlevu okrvavljen naglavni robec Neže Vrhovnikove, pred hlevom v snegu pa okrvavljen prazen žehtar, razen tega še pred hišo škatlo, v kateri je imel pokojni Vrhovnik samokres. Ljudem j: bilo takoi jasno, da gre za umor. Obvestili so o stvari ljutomerske orožnike, ki so uvedli preiskavo. Po zločinu v cerkev Smer je bila orožnikom že od vsega začetka nakazana na podlagi razmerja, ki ie vladalo med Vrhovnikom in Budjo. Značilno je. da sta dne 10. februarja, to je na zločina, šla oče Jakob in sin Ivan v cerkev, in sicer k osmi maši v Ljutomer. Obema je sledil orožnik ter ju ves čas ostro opazoval. Ko sta se vrnila domov, so orožniki aretirali mlajšega Budjo in re-jenca Kol-bla. Od začetka sta oba vse tajila, slednjič sta vendar priznala vse, kako in zakaj se je vse to zgodilo Prvotno: eden taji, dva priznavata Pri številnih svoječasnih zaslišanjih od strani organov orožniške postaje v Ljutomeru, tamošnjega sreskega sodišča in mariborskega okrožnega sodišča, sta Ivan Budja in Vincenc Kolbl vedela podrobno opisati potek dogodka, priznavajoč glede sebe zadevno krivdo, glede Jakoba Budje pa, da je duševni oče zločina. Jakob Budja pa je duševno očetovstvo odločno zanikal. Danes: vsi trije tajijo — sin zvrača na očeta Današnja razprava ni prinesla nikakšne jasnosti. Razpravna dvorana je bila nabito polna. Senatu je predsedoval okrožni sodnik Lenart, prisedniki so bili sos. Zemljič, sos. dr. Lešnik, sos. dr. Kotnik, sos. Kolšek. Obtožbo je zastopal drž. tožilec dr. Hojnik. Zasliševanje vseh treh obtožencev je bilo zelo temeljito. Trajalo je od pol 9. dopoldne do pol 13. Odgovori so uprav presenetili, ker sta se skušala izmikati tudi Ivan Budja in Vincenc Kolbl. Zasliševanje sina Ivana je trajalo poldrugo uro. Izjavil je, da je vsemu kriv oče, ki je njega in Kolbla nagovarjal k zločinu, nadalje da je bil oče tisti, ki je v hlevu razbil svetilko v času. ko je Neža Vrhovnikova molzla kravo. Kaj se je v temi zgodilo, ne ve. Pravi, da je Vrhovnikovo samo enkrat udaril s pestjo po glavi. Glede ostalega ne ve ničesar. Nadalje je izpovedal, da ni on Vrhovniku prizadejal nikakšne poškodbe. Na predsednikovo vprašanje, kdo je potem Vrhovnika udaril, je Ivan Budja izpovedal, da najbrže oče. — Zakaj ste pa pri preiskavi vse drugače povedali? je vprašal predsednik. — Ker so me tepli. — Tega ne verjamem, saj ste celo v Mariboru isto povedali pred preiskovalnim sodnikom. — Nič ne vem. Sem bil čisto zmešan. Rejenec pravi, da ničesar ne ve Tudi izpovedi Vincenca Kolbla so prinesle precejšnje presenečenje. Dočim je prvotno priznal sokrivdo glede umora in poškodbe, izvršene nad Nežo Vrhovniko- Radio in električni Direkcija pošt in telegrafov razglaša: »Jutro« je 24. maja prineslo članek gospoda dr. Černiča iz Maribora pod naslovom »Radio ia električni zdravilni aparati«, v katerem je bilo govora o vznemirjajočih pozivih direkcije pošte in telegrafa posameznim zdravnikom za blokiranje njih zdravilnih naprav proti proizvajanju radijskih motenj, kjer se je dokazovalo, da elekro-tehniška veda danes še ne zmore učinkovite izolacije (blokiranja) rontgen- diatermij-skih Ln drugih zdravilnih aparatov. Zdravniško društvo v Mariboru je obsojalo kazensko preganjanje nekaterih prizadetih svojih članov in je predlagalo naj bi se obratovalo z neblokiranimi elektromedicinskimi aparati do 12. ure in od 13. do 18. ure, ko so na radijskih programih manj važne točke. K navedenemu članku je bilo tudi sporočeno, da se je zdravniška zibornica v Zagrebu obrnila na ministrstvo pravde s prošnjo, da izda vsem sodiščem pojasnilo, da paragraf 213 k. z. ne velja za električne zdravilne aparate itd. Temu članku pa je sledil v »Jutru« 29. maja nov članek dr. černiča pod naslovom »Radio in zdravstvene električne naprave«, v katerem je bilo sporočeno, da je ministrstvo pravde pod št. 34236 R. br. 3204 vlogi zdraviniške zbornice v Zagrebu ugodilo in vsa sodišča v državi obvestilo, da se z uporabljanjem elektromedicinskih aparatov ne moTe zagrešiti kaznivo dejanje po paragrafu 213 k. z. v zvezi z paragrafom 23 k. z., ker se po stanju sodo'bne tehnike ne dajo v toliki meri blokirati in izolirati, da ne bi motili in ovirali radijskih naprav. — Članek je vnovič pozival direkcijo pošte in telegrafa, naj opozori zdravnike, da smejo uporabljati neblokirane svoje električno - zdravstvene naprave do 12. ure in od 14. do 18. ure, in je ob koncu naglašal, da je z rešenjem ministrstva pravde postalo nepotrebno vsako blokiranje električnih zdravilnih naprav. Ta trditev pa ni resnična, ker obstoja poleg kazenskega zakona tudi še specialni za-ken o pošti, telegrafu in telefonu iz leta 1931., ki vsebuje glede električnih naprav z ozirom na motitve brezžičnega delovanja posebna določila. Tudi ni resnična v članku iznešens trJi-tev, da se visokofrekvenčni zdravilni apara- Joža Bekš: Pozdravi z Jtega Rab, v juniju. Na morje! Na Rab! Na otok mojih dolgoletnih sanj, ki ga je Stvarnica oblagoda-rila s soncem in z zelenjem, kakor malo-katerega izmed njegovih jadranskih bratov! Pa moraš najprej do Sušaka. Ali sedeš na vlak, ki se vije ves dan med dolenjskim gričevjem in skozi Gorski kotar, preden ti nizko na levi pri Plasah končno vendarle ne zablesti morska gladina — ? Ali naj bi se zaupal Pečnikarjevemu avtobusu, ki je, ne vem, glede česa že, pravi unikum v naši banovini? Pa je Tone, tisti, ki je vedno vnet za visoke cilje, goreč zagovornik žoge in spreten novinar, takoj pri rokah. »Z letalom!« In se je z njegovim sodelovanjem zgodilo. * Še en drhteč pozdrav iz nežnih rok in že se vrtinči srebrni ptič nad Ljubljano. Barje, Krim, zdaj pod oblaki, zdaj med njimi. Vasi in sela. ki jim ne vem imen, gričevje, gozdovi in zopet travniki in bele ceste. Kakor da imaš v roki zemljevid in polziš no njem s prstom v ravni smeri proti jugu. Ti sam pa si s pilotom Jaroščenkom — če sem prav razumel — kakor kralj, ki vlada v višini 1200 do 1600 metrov nad vso to krasno zemljo nod seboj. vo, je danes izpovedal, da je samo dvakrat udaril s koso Nežo Vrhovnikovo po glavi, dočim pri umoru ni sodeloval, marveč je stal nekje na vogalu v bližini in slišal neki pok. Pač pa istočasno taji, da bi bil oče Budja zraven. Na vprašanje predsednika, ali ga je Ivan udaril, zatrjuje, da ničesar ne ve. Stari Budja spet taji Zasliševanje starega Budje je trajalo pol ure. Na vsa predsednikova vprašanja odgovarja, da ničesar ne ve in da je vstal omenjenega dne ob pel sedmih zjutraj, nakar se je podal v cerkev. — Ali so tudi vas tepli? vpraša predsednik. — Da, so me. — Imate priče za to? — Da. Oba brata Markucija (v dvorani smeh). — Zakaj ste potem ob priliki zaslišanja pri preiskovalnem sodniku pokleknili pred sina in ga prosili odpuščanja? vpraša državni tožilec. — Ker sem ga prosil, naj me ne obremeni. — Potem bi moral sin vas prositi za odpuščanje, ne pa vi njega! Važna izpoved ravnatelja Hohnjeca Kot priča je bil zaslišan tudi ravnatej jetnišnice Anton Hohnjec, kateremu je obtoženi Budja Jakob ob priliki nekega raporta priznal, da je sina Ivana in Kolbla nagovoril k zločinu, da pa ni on sam sodeloval, marveč ju samo spremljal do Vr-hovnikovega posestva. Razprava se je ob treh popoldne nadaljevala. V smrt na vešalih . . . Popoldne so bile zaslišane številne priče, ki so za vse tri obtožence izpovedale zelo obremenjevalno. Današnja razprava ni prinesla niti glede časa, kdaj je bil zločin izvršen, niti glede načina, kako je bil umorjen pokojni Vrhovnik, nobene jasnosti, tako da bo najbrž ostala vsa zadeva za večno tajna. Razprava je trajala do 19. in je bil oče Budja obsojen v smrt na vešalih, sin Ivan na 20 let robije, Vincenc Kolbl pa na 15 let robije, vsi trije tudi na trajno izgubo častnih pravic. Poleg tega morajo plačati po 6000 Din odškodnine Neži Vrhovniko-vi, 3000 Din pa za prestane bolečine, seveda pa tudi vse pogrebne stroške. zdravstveni aparati ti po stanju sodobne tehnike ne dajo v toliki meri blokirati in izolirati, da bi ne motili in ovirali radijskih naprav v njih delovanju, ker obstojajo za blokiranje teh naprav natančno dne 1. januarja 1935 uveljavljena navodila, ki jamčijo učinkovito blokiranje. Ministrstvo, kateremu je bila predložena vsebina teh zgornjih člankov, je izdalo 10. t. m. načelno odredbo, ki zabranjuje sicer v splošnem z izjemo ugotovljenih namernih motitev radijskega prometa preganjanje v poštev prihajajočih motilcev po določilih kazenskega zakonika (§ 213 k. z.), ki pa naroča, da je treba proti takim motilcem striktno izvajati določila zakona o pošti, telegrafu in telefonn in uvesti administrativno kazenski postopek. Predlog, naj bi se smele uporabljati neblokirane elektromedicinske naprave v eaoU do 12. ure in od 13. odnosno 14. do 18. ure, ni bil usvojen. Iz naredenega sledi, da so bolnice, sa-natoriji in posamezni zdravniki po določilih zakona o pošti, telegrafu in telefonu dolžni skrbeti za to. da njih elektromedicinske naprave radijskega prometa (delovanja) ne glede na čas, v katerem se uporabljajo, ne bodo motile in da se mora poštna uprava poslužiti proti motiLcem, ki bi pozivu za blokiranje v odrejenem roku ne ugodili, kazenskih sankcij iz zakona o pošti, telegrafu in telefonu, v danih konkretnih primerih pa tudi sankcij iz kazenskega zakonika. Sa.nkeije iz zakona o p. tt. predvidevajo denarne kazni v izmeri 300 do 5000 Din, podvojitev v primerih ponovitve, zaporno kazen v primerih, ko denarna kazen v odrejenem roku ni bila vplačana, in prisilno blokiranje naprav na motilčeve stroške. ČITAJTE ŽIVLJENJE IN SVET Nobenega prahu in hreščečih avtomobilskih signalov, nobenih brzojavnih drogov, ki tako privlačujejo prisebnost spretnih šoferjev, nikakšnih umikov in prehitevanj, samo monotono, nevzdržno brnenje treh propelerjev, ki jim zapoveduje vešča roka pilotova. Kakor da so tebi samemu zrasla krila in da si sam del srebrnega ptiča, se ti zdi. Zavijamo v krivulji proti jugovzhodu. Levo krilo se pomalo nagiblje, desno dviga. Nervozno hlastneš parkrat za zrakom, roka se krčeviteje poprime praznega sedala pred teboj, in že je vse zopet dobro in v redu. Jaroščenku se srše obrvi. — Kakor sokolu mu visi pogled ob desni nad gorskim masivom, odetim z belimi lisami. Snežnik! Naš Snežnik zdaj Monte Ne-voso! — Še bolj se stiskamo na levo, da ne prekoračimo meje. Tudi v zrak segajo mejniki, čeprav so nevidni. Trda pest Ra-palla jih je tja zakoličila. — Ljudje postajajo na cesti. Navzgor gledajo in slede našemu letu. Vendar pa še ne razločiš ženske od moškega. Previsoko smo še. 'A glej! Temno modra gibljiva planjava z belim, svetlikajočim se robom — morje! Thalatta! Učka. Opatija. Reka. Sušak se še skriva, kakor na pečino prilepljeno la-stavičje gnezdo. Nižje in nižje se spuščamo v širokem loku na levo. Tu in tam oaza z naporom skupaj znosene rodovitne zemlje, drugače kamenje, kraška tla. Ze zeva pod nami Tujskemu prometu se odpirajo vrata na stežaj tudi že tam, kjer ga prej niso poznali. Tudi brežiškemu srezu in krajem onstran sreskih meja, kolikor tvorijo zemljepisno in tujskoprometno enoto, bi turizem brezdvomno koristil, če bi javnost sama — prvenstveno neposredno zainteresirana javnost — malo odločnejše prešla preko prvih, sicer že storjenih, a še skromnih začetkov. Zaradi težke krize, uim, nesreč (letos pozeba in toča) obubožano ljudstvo bi si gospodarsko in socialno kolikor toliko opomoglo. Zanemarjeni, često napol pozabljeni kraji, danes še od sveta odrezani, bi kulturno pridobili. Skratka: namesto sedanjega obupnega mrtvila bi nastalo snovanje, prerajanje in s tem postopno približevanje boljšim časom v gmotnem in duhovnem pogledu. Dvoje bi bilo savsko-sotelskemu kotu potrebno. Notranje ali naravne pogoje za tujski promet, ki jih to ozemlje premore, je treba zajeti, odkriti, napraviti tujcu in često tudi domačinom dostopnejše. Pestre so pokrajine, višinske točke nudijo z razgledom izredne užitke, romantični so gorski predeli in soteske, sloveče je Sromeljsko, Piše-čko in Bizeljsko vinogorje. Vrsta starodavnih gradov je tod in z njimi največja božja pot — Sv. Gore — v Sloveniji. Dve reki in številni potočki nudijo obilen ribolov. Ustvariti je nadalje treba še zunanje pogoje za razvoj tujskega prometa. Od najaktualnejših nalog, odnosno potreb v tem pravcu velia zlasti podčrtati naslednje: Rešiti se mora vprašanje odprave industrijskega onesnaženja reke Save, katere voda je zdaj higienično neprimerna za kopanje. Dotlej je gradnja ponekod že zasnovanih rečnih kopališč v obsavskih krajih povsem iluzorna. v veliko škodo teh krajev in tujskega prometa sploh. Llektrifikacija ozemlja naj bi se pospešno izvedla. Poštna uprava naj bi razširila telefonsko in brzojavno omrežje. Izboljšanju cest je treba posvetiti vso pozornost. Od cestnih novogradenj velja imenovati zlasti transverzalko od Vidma čez Zdole, Pohanco, Sromije in Pišece na Bizeljsko; cesto od Št. Petra pod Sv. gorami na Sv. Gore; nadalje ceste: Pohanca — Močnik — Št. Peter pod Sv. gorami; Senovo — Veliki Kamen; Videm — Zdole — Križe — Poklek; Kapele — Dobrava. Vse večje kraje je treba preskrbeti z dobro pitno vodo, kolikor je še ni- hangar — Grobničko polje! Ali se bliža zemlji ptič, ki nas nosi, ali zemlja njemu — trenutno ni mogoče ugotoviti. Vendar pa občutimo pod nogami rahel dotik. •— Komaj dojmljiv odskok, zopet stik — in že se peljemo ob zmanjšanem brnenju propelerjev kakor v zaprti kočiji... »Zaradi nasprotnega vetra točno 43 minut«, veli Jaroščenko. Naenkrat je odpadel z nas ves blesk in sijaj. Zopet smo na zemlji. Zopet smo navadni umrljivi ljudje z vsemi tegobami in skrbmi. * K Mariji Devici zamorski poroinam na Trsat. Nad šeststo stopnic je treba prestopiti, kar v tej vročini ni majhna zadeva. Pa tudi po cesti z avtom se lahko pripelješ. Toda, če greš na božjo pot, ti malo pokorne bo škodilo. Saj nosijo višarski romarji celo težka polena na ramenih s seboj. Kako si zrla tedaj na nas, premila Devica trsatska ko je Rapallo delil zemljo? Mar si Ti niso zasolzile oči in se Ti ni izvil vzdih iz ljubečega materinega srca? Pred hotelom Continental na Sušaku. Most čez Rečino. Tu na tej in tam na drugi strani mostu — straža, različno uniformirana. Dvoje držav si sega na tem mostu v roko. Bog zna, s kakšnimi občutki. Na Brajdici vlada živahno vrvenje. Ladje pristajajo in odhajajo. Primanjkuje jim prostora, premalo jim je zraka za di- majo. Ozemlje moramo turistično še obdelati. Nujno potreben je dober vodič skozi ozemlje po zgledu drugod (Badjura!). Gostišča na deželi se morajo marsikod izboljšati; kjer jih še nit naj se ustanovijo. Poleg okrepčil pa naj bi bilo povsod poskrbljeno tudi za zdrava, snažna in udofv-na prenočišča. Turistično zanimivi objekti, kakor so gradovi Bizeljsko, Podsreda, Brežice, Pišece, Rajhenburg, Sevnica in še drugi, naj bi bili turistom za ogled splošno pristopnL Romarski kraj sv. Gore, katerega obišče letno nad 25.000 romarjev iz vseh krajev Slovenije, pa tudi izven njenih meja, bi kazalo glede zunanjega lica in urejenosti bolje vzdrževati. Spričo suverenega položaja v gozdnj samoti z redkim lepim raz>-gledom na naše in hrvatsko Zagorje so Sv. Gore naravnost poklicane, da postanejo nekoč — po izgradnji primerne ceste tudi za avtomobilski dovoz — vodilna iz-letna točka širokega okoliša, katerega r»-dius bi segel tudi preko Zagreba. Primerno potrebam tujskega prometa in gospodarskega življenja sploh kaže pospeševati avtobusni promet v vse one kraje, koder ne vozi železnica. V zaščito turističnih interesov, lažje ustvaritve vseh navedenih pogojev in izvrševanja nalog, ki se bodo sproti porajale, naj se ustanovi s sedežem v Brežicah tujsko-prometno društvo za celo področje. Člani društva bi morale biti vse pravne in fizične osebe, ki so ali bi mogle postati kakorkoli zainteresirane na tujskem prometu, v odbor sam pa bi morali priti zastopniki vseh večjih krajev in občin steza, da bi bilo tako mogoče upoštevati in podpirati vsako dobro težnjo za skupne smotre. Pričeti je treba z smiselno široko propagando in z ožjo reklamo. Pri tem bo treba imeti vedno pred očmi velemesto Zagreb kot rezervoar le-toviščarjev in zlasti izletnikov, njega bližino in ugodne železniške zveze, saj je skrajni čas, da ,preneha biti Savsko-sotel-ski kot Zagrebčanom le tranzitno ozemlje. Prebivalstvo naj se že vendar seznani s pomenom in koristmi tujskega prometa, prav tako pa seve tudi z vsemi pogoji in potrebami za njegov razmah. Prirediti je treba večkrat krajša predavanja ali tečaje o tujskem prometu, a takšno prosvetno delo naj bi se podprlo iz javnih sredstev. Joso. hanje. — Mnogo je naloženih z lesom. Z lesom, namenjenim v vzhodno Afriko, kjer se baš zdaj križa toliko različnih interesov. Vsi pa so evropski. Letečemu nad Ljubljano in nad Dolenjsko so zastavljali zračno pot težki oblaki. Tu pa je počenilo na morje sonce z vsem svojim sijem in žarom. — Jadran! Mali brod »Topola« je sprejel le malo potnikov. Največ Dunajčanov, nekaj Čehov, bradatega patra s Trsata, Slovenec sem bil menda samo jaz. Kmalu je Sušak za nami. Z juga se ženo vedno silnejši valovi, tako da preide parnik kmalu v prijetno guganje. Za njim široka, peneča se brazda, pred njim valovi, ki jih reže na dvoje, da kak slani slap od časa do časa udari tudi na krov in razprši v živahno čevrljanje zatopljene Dunaj-čanke. # Pristanemo v Kraljeviči. Dom Franje Tavčarjeve je odlična zgradba, vabeča že od daleč pod gostoljubno streho. Nato med otokom Krkom in Hrvatskim primor-jem v Crikvenico s številnimi modernimi hoteli, dalje Selce, Novi in Senj. Od tu zavijemo skozi zloglasna seniska vrata proti Baški in v morski rokav Mali Kvarner, da dospemo — ob desni zdaj nič več naša otoka Čres in Lošinj — po šesturnem gu-ganiii do Raba. Citafte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Gospodarstvo Krivi gospodarski preroki Y torek zvečer ee je vršil v Trgovskem domu letošnji redni občni zbor Trgovskega imštva »Merkur«, naše matične nacionalne srgovske organizacije. Društveni predsednik dr. Fran Windischer je bil nujno zadr iat>oni zbor prečita! podpredsednik g. Albin Mnerkolj, ki je vodil zborovanje. Iz porodila predsednika dr. Windiecherja posnema-tno naslednje tehtne besede. Današnji časi niso všečni. Težko je priti v kako okolje, kjer ni trpkih besed. Tudi na račun našega trgovca, kot poklicanega po-»rednika med proizvodnjo in potrošnjo ee Žuje marsikatera nepravična beseda. V času stiske skušajo različni zdravniki, izprašani in neiaprašani, zdraviti gospodarske bolezni. Malo teh poizkusov se je obneslo, skoro dosledno pa so taki poskusi slabo končali, če so izločili trgovčevo delo. Celo » državi, kjer je mnogo trdne volje in navdu-levanja za takozvano stanovsko ureditev, je predlanskim od glavnega vodnika padla beseda, da je uspešno gospodarstvo nemogoče brez nepogrešljivega dela poklic, trgovca. Prepričani smo, da bo tudi pri nag prišlo pravočasno to spoznanje in da bo trgovska iznajdljivost tud.i v težkih časih našla pot iz zadušnih sotesk. GosDodarsko blagostanje in živahnejši kulturni razvoj sta nastajala v času velikega in neoviranega prometa ter razgibane izmenjave blaga in dela. Bili so to časi svobodnega blagovnega in denarnega prometa ter svobodnega gibanja človeka in njegovih sposobnosti. Za din j a leta pa se je svet obrnil in povsod delajo ovire in ograde svobodi bimga, denarja in človeka. Vse to delajo celo v velikih državah, ki so bile doslej znane kot zastopnice svobodne trgovine. Preizkušeni nauki se mečejo med staro šaro in strumno korakamo v oČakovtske razmere. Slabi prijatelji naroda in ljudstva na v«o sapo kriče, da še nikdar ni bilo tako slabo na svetu. Ustvarjajo — človek ne ve z&kai — v vsakem pogledu nerazpoloženje in tožiti slišiš tudi ljudi, ki jim gre to v račun zaradi njihove dobre konjunkture. Težko je danes govoriti resnico, ki j.i delajo često is političnega razpoloženja grdo krivico. Dejstvo je, da so pota, ki jih neizprašani gospodarski vedeži nasvetujejo, za 'trezno tehta-jočega človeka nepripravna, da bi nam pokazala pot v boljše čase in prilike. Slepe oči za napake in razvade in na drugi^ sirarn pretirane obljube splošnega paradiža niso na mestu, zlasti ne v krajih, kjer je bilo treba vedmo mnogo delati, mnogo varčevati in skromno živeti, pa je bilo navzlic temu za precejšnje dele naroda premalo prostora in zaslužka. V naglici mnogi pozabljajo, kako smo včasih živeli, od česa živimo in moremo živeti, prečesto tudi prezro, da je v kmetijskem pogledu naša ožja domovina premalo oblagodarjena, da bi mogla s svojo kmetijsko produkcijo prehraniti prebivalstvo. Preko dejstva, da trajno ne moreš doseči in držati visokih cen onim predmetom in pridelkom, ki so na razpolago v preveliki množini, ni mogoče priti. V tem pogledu se zastonj trudijo najboljše glave in tudi najboljša volja ne pride do kraja problemu Svet ee je preobrazil, žita je danes še preveč v krajih, kjer so ga prej kupovali in treba bo tudi v naši državi predrugaciti kmetijsko produkcijo. Zdi se nam, da je zelo pogrešno tudi stališče tistih, ki lahkomiselno pišejo proti industriji, obrtnosti in trgovini v naših krajih. Menda se le iz nepo-učenosti ne vprašajo, kam bomo s števimim našim industrijskim delavstvom, ako preneha dim v naših industrijskih dimnikih. Samo za ceno enodnevnega uspeha in beganja ljudi vendar ne kaže žagati temeljnih osnov našega gospodarskega ustroja v Sloveniji. Tudi ne bi škodilo povprašati med trgovc: in obrtniki, koliko škode je nastalo, ko prenehalo prejšnje živahno delo v premogovnikih. Dober poznavalec gospodarskih razmer doma in v tujini je dejal, da ne bi mogli, spričo obilne industrijske in kmetijske produkcije naših najbližjih sosedov, prodati v tujino niti 100 vagonov žita vec nego ga prodamo sedaj, če bi tudi pri nas ustavili vse tvorniške obrate. Mnogi pozabljajo na najbližje gospodarske koristi in potrebe Slovenije, ki je v kmečki produkcij! preslab? in izgublja sedaj tudi t>ri našiti najboljših zaveznikih in prijateljih trg za prevažno blago, t. j. za les. ki je odločilne važnosti za našega kmeta, obrtnika, indu-strijca in trgovca. S krilaticami se da razburjati svet in izzivati aplavz na shodih, toda ne moremo preko neusmiljenih dejstev, gospodarskih izkušenj in zakonov. Lepo je tudi prihajati z vedno novimi zahtevami za uvedbo vseh mogočih res koristnih naprav. Pri tem pa se nikdar ne vprašamo, ali smo po svojem gospodarskem položaju sposobni za vse te nove, lepe in koristne naprave, ki jih še nimamo, ko škripljejo osnove obstoječih naprav. Ne pozabimo, da en narod, ki je povrhu še v krizi, ne zmore vsega. Naš pregovor pa pravi: počasi se prida daleč. K načrtu hranilničnega zakona n* Načrt zakonaT o hranilnicah utesnuje v znatni meri tudi poslovanje hranilnic v pogledu kreditiranja trgovine in obrti. Hranilnice v dravski banovini imajo precejšen del svojih sredstev plasiranih v posojilih po tekočem računu. To so posojila, ki se dajejo na podlagi menic, lombarda ali hipoteke. Po načrtu hranilničnega zakona pa bi bila taka posojila po tekočem računu možna le na podlagi hipoteke, ne pa tudi na podlagi lombarda ali menice, ker zakonski na-čr: dovoljuje le šestmesečna lombardna posojila in le eskont ter reeskont domačih menic z največ 6-mesečnim rokom zapadlosti. Tudi ni predvideno, da bi smelo hranilnice ustanoviti in financirati posebno kreditno društvo, ki bi gojilo personalni kredit. Ta pomanjkljivost je najbrž nastala zaradi površnosti. Načrt zakona se zlasti v pogledu kreditnega poslovanja precej naslanja na češkoslovaški zakon, ki sicer dajanja posojil po tekočem računu izrecno ne navaja med kreditnimi posli hranilnic, vendar pa je dajanje takih posojil (samoupravam, na hipoteke, menice in lombard) predvideno v vzornih statutih za hranilnice, ki jih je izdal češkoslovaški notranji minister. To je mogoče zaradi tega, ker so v samem zakonu navedeni le najvažnejši posli hranilnic pri plodonosnem nalaganju gotovine, kar ne izključuje, da bi imela hranilnica v svojih statutih predvidene še druge posle. Naš načrt zakona pa taksativno navaja posle pri plodonosnem nalaganju sredstev in s tem izključuje druge posle, ki niso navedeni. To pomanjkljivost je treba vsekakor popraviti. V ostalem je od določb f 15., ki govori o dajanju posojil, nepotrebna in tudi neosno-vana omejitev pri dajanju hipotekarnih posojil, po kateri naj bi smele hranilnice dajati posojila le na nepremičnine na teritoriju občine ustanoviteljice in le izjemoma tudi na nepremičnine v sosednih občinah (po češkoslovaškem zakonu smejo hranilnice dajati posojila brez takih omejitev v vsej državi). Taka določba bi bila celo krivična nasproti vlagateljem. Pri hranilnicah, zlasti pri velikih mestnih hranilnicah, ne pritekajo vloge samo od vlagateljev v dotični občini ustanoviteljici, temveč tudi v znatni meri od vlagateljev iz oddaljenejših krajev. Baš zato pa ti kraji ne smejo biti izključeni pri dajanju hipotekarnih posojil. * Glej »Jutro« od 19. t. m. Nadalje bi bilo tueba v § 15. spremeniti tudi določbe, ki govore o tem, kakšne vrednostne papirje sme hranilnica kupovati in lombardirati. Zakonski načrt omenja le državne in od države garantirane papirje ter domače zastavne liste. To določbo je treba po češkoslovaškem vzorcu razširiti na vse pupilarno varne vrednostne papirje, obenem pa tudi na one vrednostne papirje, katerih nakup in lombard bi dovolil hranilnicam minister za trgovino in industrijo. Zakon bi vrhu tega moral predvideti možnost, da si hranilnice po preizkušenem vzorcu v drugih državah ustanovijo svoje centralne zavode za nalaganje in upravljanje odvišne gotovine in za denarno izravnavo Nove določbe prinaša zakonski načrt glede uprave. V upravni odbor voli občina ustanoviteljica eno tretjino članov iz občinskega ali mestnega sveta, eno tretjino iz vrst občanov, ki se spoznajo v kreditnih vprašanjih, eno tretjino pa iz vrst vlagateljev (iz liste dvojnega števila kandidatov, ki jih predlaga upravni odbor). Zakonski načrt pa ne predvideva institucije ožjega ravnateljstva, ki se voli iz članov upravnega odbora. Tak ožji organ, kakor je ravnateljstvo, mnogo lažje vrši vse tekoče posie. za katere ni treba sklepa širšega upravnega odbora. Tudi češkoslovaški zakon določa tako institucijo ravnateljstva. Pozdravili pa je določbo, da člani upravnega odbora ne smejo biti dolžniki hranilnice, razen dolžniki po hipotekarnem amortizacijskem dolgu, in da ne smejo postati člani uprave osebe, ki so v upravi kakega drugega denarnega zavoda. Nova je določbe, da mora vsak član upravnega odbora položiti kot kavcijo hranilno knjižico z najmanjšo vlogo, ki jo določijo pravila. Zakonski načrt predvideva ustanovitev nadzorstvenega odbora treh članov, ki jih imenuje občina - ustanoviteljica. Nadalje določa zakonski načrt, da so člani uprave in nadzorstva solidarno odgovorni z vso svojo imovino za škodo, ki bi nastala zaradi kršenja zakona ali pravil, brezbrižnega vršenja dolžnosti ali zaradi prekoračenja delokroga. Te odgovornosti so rešeni le oni člani, ki proti škodljivemu sklepu protestirajo, kar mora biti vnešeno v zapisnik, odn. člani, ki pri sklepu niso sodelovali. Pri določbah glede čistega dobička žal pogrešamo predpis, ki bi dovoljeval uporabo dela čistega dobička v oboe koristne svrhe ali ustanove, kakor je to v drugih hranilničnih zakonih. Trboveljska premogokopna družba v L 1934 Dne 19. t. m. se je vršil občni zbor Trboveljske premogokopne družbe pod predsedstvom gospoda Andreja Luqueta, častnega guvernerja Francoske banke. Občni zbor je sklenil izplačilo 5% statu-taričnega obrestovanja glavnice, t. j. 10 dinarjev na delnico. Za to izplačilo potreben znesek se bo ookril iz bilančnih prenosov poslovnih let 1932 in 1933, dobička poslovnega leta 1934 ter dotacije iz rezervnega fonda. Dividenda bo izplačljiva počenši z 20. junijem 1935 proti predložitvi kupona št. 22, dočim sta kupona št. 20 in 21 za leti 1932 in 1933, za kateri se ne izplačuje nika-ka dividenda, brez vrednosti in se lahko uničita. * Iz letnega poročila družbe posnemamo naslednje podrobnosti: Zboljšanje gospodarskih prilik, ki je nastopilo v poletju *933, traja v skromnem obsegu dalje in upravi-čuje neki optimizem. Vendar pa bi bilo prezgodaj govoriti o trajnem resničnem zboljšanju, dokler se ne zviša kupna moč širokih plasti ljudstva in se ne odpravi imobilizacija denarnih zavodov. V lanskem letu si je družba prizadevala prilagoditi delavnost podjetij novim prilikam Tudi lani Je družba skrajno omejila izdatke za nove investicije, ki se nanašajo samo na dovršitov nujno potrebnih naprav. Poročilo navaja glavne produkcijske podatke za preteklo leto. Če te podatke primerjamo s podatki ua prejšnja leta, dobimo naslednjo sliko o gibanju produkcije premoga, cementa in apna (premog v tonah, cement in apno v vagonih): premog cement apno 1929 1,957.600 4.368 2.077 19:30 1,414.900 3.926 1.553 1931 1.245.300 6.350 1.382 1932 1.009.900 5.053 526 1933 921.400 3.953 536 1934 1,010.300 3.359 1.125 Produkcija premoga je lani po štiriletnem trajnem nazadovanju prvikrat nekoliko narasla, zaenkrat šele v manjšem obsegu in še vedno hudo zaostaja za rekordnim letom 1929. Poročilo pravi, da so cene premoga za domačo kurjavo lani še nadalje nazadovale pod vplivom izredno nizkih tržnih cen drv, nasprotno pa so se cene industrijskih vrst premoga stabilizirale. Zaradi trajno nazadujoče gradbene delavnosti in nove troša-rinske obremenitve je produkcija cement« lani ponovno nazadovala. Poročilo zatrjuje, da je poraba cementa v Jugoslaviji v zadnjih treh letih padla za več kakor polovico in znaša sedaj v naši državi le 18 kg letno na prebivalca, kar je v primeri z drugimi državami izredno nizka številka. Nn-sprotno pa izkazuje družba povečanje oddajanja apna za preko 100*7 o, kar pripisu- jejo novi politiki cen, ki stremi za Čim boljšim izkoriščanjem zalog drobnega premoga na rudnikih. V bilanci za preteklo leto je montanska posest in posest zemljišč vnešena z vsoto 50.5 milijona Din (lani 51.6), investicije (visoke zgradbe, rudniške naprave, strojne naprave in predčasno odkrivanje na dnevnih kopih) pa so vnešene v bilanco z vsoto 91.7 milijona Din nasproti 98.5 milijona Din ▼ prejšnji bilanci in 110.1 milijona Din v bilanci za leto 1932. Vrednost cementarne in ostalih obratov pa je izkazana s 13.6 milijona Din (lani 15.7. predlanskim 17.9). Pri teh postavkah vidimo tudi letos prav znatne odpise, ki so v celoti znašali 16.6 milijona Din. Največje odpise je družba zadnja leta iz doseženega dobička vršila od vrednosti predčasnega odkrivanja na dnevnih kopih. Ta postavka je leta 1925 znašala še 53.2 milijona Din in je po znatnih odpisih že leta 1931 nazadovala na 15.9 milijona Din, predlanskem je znašala 9.8 milijona Din, v lanski bilanci pa znaša le še nekaj manj nego 8 milijonov Din. Vrednost samih rudniških naprav je bila leta 1926 po izvršeni valorizaciji izkazana z vsoto 69 milijonov, sedaj pa znaša ta postavka po izvršenih odpisih v zadnjih letih le še 36 milijonov Vrednost strojnih naprav pa je v zvezi z racionalizacijo obrata narasla od 10.6 mili'ona Din v letu 1926 na 31.6 milijona Dir v letu 1932, sedaj pa znaša 30.8 milijona Din. Zaloge premoga, cementa. apna in obratnega materijala znašajo skoraj nespremenjeno 18.3 milijona Din. Gotovina v blagajni pa je narasla lani od 2.4 na 4.6 milijona Din. Družbeni dolžniki so po rekordnem stanju 166.9 milijona Din v letu 1933 nazadovali na 161.3 milijona Din v lanski bilanci. Na pasivni strani zaznamuje bilanca poleg 200 milijonov Din delniške glavnice še 79 milijonov Din raznih rezerv. Upniki, ki so v bilanci za leto 1932. narasli na 71.5 milijona Din, so že v bilanci za leto 193-'. padli na 57.6 milijona Din, lani pa na 45.7 milijona Din. Za preteklo leto izkazuje bilanca 6.5 milijona Din čistega dobička, skupaj z dobičkom iz prejšnjega leta pa 10.1 milijona Izvolite si ogledati naj' novejše obrtniške izdelke! Din. Za izplačilo 4% dividende se bo porabilo iz dobička 8 milijonov Din, za povišanje te dividende na 5 % pa bodo vzeli iz rezervnega fonda še 2 milijona Din, na nov račun pa bodo prenesli 8.6 milijona Din. Za presojo poslovnega uspeha družbe v zadnjih letih je treba poleg izkazanega čistega dobička upoštevati tudi odpise, kajti poslovni uspeh družbe ne more biti tako slab, kadar družba tudi v težkih časih lahko vrši odpdae v enakem obsegu kakor v dobrih časih, čisti dobiček in odpisi na investicijah so se v zadnjih letin gibali takole (v milijonih Din); Odpisi čisti dobiček 1929 19.6 43.7 1930 18.2 30.0 1931 18.8 18.2 1932 16.8 2.4 1933 18.0 2.0 1934 16.6 6.5 Izkazani čisti dobiček se je sicer zadnja leta znatno skrčil, poslovni uspeh pa je še vedno omogočil neokrnjene odpise, ki so v zadnjih osmih letih od leta 1927. naprej skupaj znašali 143 milijonov Din (do leta 1926 so bili odpisi v bilanci razmeroma majhni, ker je bila bilančna vrednost investicij pred valorizacijo razmeroma majhna in je šele valorizacija v letu 1926. omogočila družbi odpise v obsegu 16 do 19 milijonov Din letno). RaSun izgube in dobička izkazuje v celoti 51.8 milijona Din kosmatega dobička nasproti 48.7, 54.7, 79.4, 98.6 in 109.6 milijona Din v prejšnjih petih letih. Zaradi nizkega čistega dobička v prejšnjem letu je lani družba plačala manj neposrednega davka, in sicer 7.2 milijona Din nasproti 8.3 milijona Din v prejšnjem letu, 14.6 milijona Din v letu 1932, 21.1 milijona Din v letu 1931. in 29.4 milijona Din v letu 1930., tako da so neposredni davki v zadnjih letih padli na eno četrtino. Izdatki za socialno skrbstvo so znašali ll.l milijona Din nasproti 11.4, 12.2, 11.7 in 11.1 milijona Din v prejšnjih štirih letih. Poročilo k temu pripominja, da je družba poleg neposrednih davkov in socialnih dajatev plačala še 13.5 milijona Din državnih, bano-vinskih in občinskih davščin (trošarin). Upravni stroški pa so v preteklem letu znašali 6.1 milijona Din nasproti 6.5 milijona Din v prejšnjem letu. Produkcija premoga v Sloveniji ' Kakor znano, jo bila produkcija premoga v slovenskih premogovnikih v prvem letošnjem četrtletju za skoro 15.000 ton ali za 4.5 % manjša nego lani, prodaja pa se je nasproti lanskemu prvemu četrtletju skrčila za 26.600 ton ali za 8.6 %, in sicer izključno zaradi tega, ker so naše državne železnice v prvem letošnjem četrtletju prevzele le 119.056 ton premoga nasproti 145.917 tonam v lanskem prvem četrtletju. Sedaj so nam na razpolago tudi podatki za april, iz katerih je razvidno, da so v tem mesecu dobave železnicam (kakor je to običajno vsako leto) ponovno nazadovale, vendar vsaj niso bile manjše nego lani v aprilu. Tej okolnosti je pripisati, da v aprilu produkcija premoga ni bila manjša nego lani v aprilu, enako tudi ne prodaja. Skupaj je znašala prodnkcija premoga v aprilu 86.082 ton, t. j. za 4108 ton več S O R E L A! nego lani in za 2237 ton več nego v aprilu leta 1933., ki je bilo najslabše leto. Prodaja premoga pa je znašala v aprilu 77.512 ton, to je za 11.064 ton več nego v lanskem aprilu in za 6.017 ton več nego v predlanskem aprilu. Navzlic večji prodaji pa so morali premogovniki vzeti nekaj premoga na zaloge, ki so narasle od 75.415 na 78.585 ton ob koncu meseca (lani v aprilu so narasle zaloge od 64.826 na 74 tisoč 30 ton). Železnicam so premogovniki oddali v januarju še 44.958 ton (lani 67.779), v februarju 41.675 ton (lani 42.975), v marcu 32.423 ton (lani 35.163) in v aprilu 29.141 ton (lani 24.035). Navzlic nazadovanju nasproti prejšnjim mesecem je bila torej oddaja železnicam v aprilu nekoliko večja nego lani. Seveda pa bo v bodoče oddaja odvisna od tega. kako se bodo za tekoče proračunsko leto sporazumeli premogovniki s prometnim ministrstvom. Nadalje so premogovniki v aprilu oddali industriji 37.493 ton (lani 32 847), od tega industriji v dravski banovini 26.191 ton (21.924). brodarstvu so oddali 2.846 ton (3075), za hišno porabo 3.136 ton (1926), raznim strankam 4.446 ton (3956), izvozili pa so 450 ton (598). Nadalje so premogovniki v aprilu sami porabili 5751 ton, za deputate so oddali 1.350 ton, od zalog pa so odpisali 27 ton. Skupaj je znašala produkcija premoga v slovenskih premogovnikih v prvih štirih mesecih letošnjega leta 405.002 toni nasproti 415.812 tonam v istem razdobju lanskega leta. Prodaja premoga pa je letaš v prvih štirih mesecih znašala 360.900 ton nasproti 376.455 tonam v istem razdobju lanskega leta. Zaposlenost delavstva in mezde V mesecu aprilu je bilo povprečno v slovenskih premogovnikih zaposlenih 5599 delavcev, t. J. 45 delavcev manj nego v prejšnjem mesecu in 380 deiavcev manj nego v januarju. Nasproti lanskemu aprilu se je število zaposlenih delavcev zmanjšalo za 209. število izplačanih šihtov je znašalo 110.953 (lani 106.288). delavstvu izplačane mezde pa so v aprilu znašale 4,793.000 dinarjev nasproti 4,765.000 Din v lanskem aprilu Gospodarske vesti = Nova obremenitev uvoza v Italijo. Ha- vas poroča iz Rima: Italijanska vlada bo pobirala takso 3"/o od vrednosti na vsa uvozna dovoljenja za blago kakršnegakoli izvra, ki se uvaža v Italijo. — Prodaja lesa se bo vršila potom ofertne licitacije dne 30. julija pri direkciji šum v Zagrebu. — Prodaja kosti. Dne 21. junija se bo vršila pri komandi 4. planinskega bataljona v Ljubljani javna ustmena licitacija za prodajo govejih kosti. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave ploščatega in okroglega železa ter glede dobave kret-niškega lesa. Komanda pomorskega arze-nala Tivat sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 30 blokov, 10 ogledal, 20 gumastih obročev, 10 gumastih trakov, 300 škatel škroba, 20 škatel boraksa, 150 ška-tel plavila, 10 kg terpentina, 2 kg želatine, 3 kg krede, 5 kg alkohola, 240 prejic rdečega in belega sukanca, 15 m klobučevine, 50 kg bombaževega motvoza, 500 kg mila; do 8. julija pa glede dobave električnega materiala, raznega jeklenega materiala, 100 metrov verig, 650 kg solvent-nafte in 600 kg stearinske kisline. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 27. junija ponudbe glede dobave 4 aparatov za napajanje lokomotivskih kotlov, raznega električnega materiala, 5000 kg cementa, 2 kovaških nakoval, 1 štajerskega škripca, 3 kovaških žerjavnic ter glede dobave 24 ognjegasnih aparatov. Dne 21. junija se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 6 dežnih oblek, 24. junija glede dobave 6500 kg usnja, 23. julija pa glede dobave 12.000 m sukna. Dne 6. julija se bo vršila pri vojno-tehniškem zavodu v Kragujevcu ofertna licitacija glede dobave 5000 kg bakrenih trakov, 13. julija pa glede dobave 1 stroja za frezanje. Dne 22. junija se bo vršila pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 500 kub. metrov borovega in 185 kub. metrov jelkovega lesa, 5. julija glede dobave raznega rezanega lesa, 6. julija glede dobave generatorjev, aparatov in drugih delov za električno razsvetljavo. 15. julija pa glede dobave akumulatorjev in drugih delov za električno razsvetljavo vagonov. Borze Devize. Ljubljana (z všteto premijo 28.5 odstotka) Amsterdam 2956.73—2971.33, Berlin 1749.20—1763.08 Bruselj 736.33—74139. Curih 1424.22—1431.29, London 214.41—216.47 Newvork 4320.73—4357.04, Pariz 287.96-289.40, Praga 181.55—182.66, Trst 358.24— 361.32. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.77—8.87. Zagreb. Amsterdam 2956.73—2971.33, Berlin 1749.20—1763.08, Bruselj 736.33—741.39, London 214.41—216.47, Milan 358.24—361.32 Newyork kabel 4342.73—4379.04, Newyork ček 4320.73—4357.04, Pariz 287.96—289.40. Praga 181.55-182.66, Curih 1424.22—1431.29 Curih. Beograd 7, Pariz 20.22, London 15.09, Newyork 305.8750, Bruselj 51.70, Milan 25.20, Madrid 41.90, Amsterdam 207.7250 Berlin 123. Dunaj 57.60, Stockholm 77.75, Oslo 75.75, Kobenhavn 67.30, Praga 12.7550, Varšava 57.75, Atene 2.91, Bukarešta 3.05. Dunaj (tečaji v privatnem kliringu^: London 26.29. Milan 43.85, Newyork 531.43, Pariz 35.26, Praga 22.11, Curih 174.07, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 366-358, 7°/» invest. 80—81, 7Vo stabiliz. 82 bL, T/o Blair 65—66. 8% Blair 75 -76. 4% agrarne 46 do 47. 6°/o begluške 62—64. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 356—360. za juiij 357—360. za avg. 356.50 do 358, za sept. 357—360, 7% stabiliz. 83 b!.. 7*/o Blair 65—65.50, 7% Drž. hip. banka 73—74, 6°/0 begluške 63 bi.; delnice: Trboveljska 125 bi., Šečnra«a Osijek 135 den. Beograd. Vojna škoda 355 50—356 (356). za julij 355.50—356.50 (356), za okt. 356 den., za nov. 356.50—357 (356.50—357), 7°/» invest. 81—82, 4®/o agrarne 46.50 bi., Ti* stabiliz. 82.50 bi. (82), 6°'o begluške 63 do 63.50 (63.20—63.25). T!« Blair 65—66 (66), 7°/o Drž. hip. banka 74 bi.. Nar. banka 5750 do 5900 (5600), PAB 221.50—222.50 (221). Dunaj: Staatseisenbahngesellschaft 25.10. Ruše 9, Trboveljska 13.80, Alpina-Mont 11.45 Kranjska ind. 8, Šečerana 14 Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 19. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 81.6250, za sept. 81.50, za dec. 83.50; koruza: za julij 81.6250, za sept. 76.6250. za dec. 64.25. + Winnipeg, 19. junija. Začetni tečaji: za julij 83.50, za avg. 84.1250. + Novosadska blagovna borza (19. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška potiska 130—135; slavonska 132—134; sremska 128—130; baška 127 do 130; banatska 123—130. Oves; baški in sremski 98—100. Ječmen; 1 aški in sremski, 65'66 kg 125—127.50; jari, 67/68 kg 130 do 132.50. Koruza: baška in sremska 77—78, banatska 74—75. Moka: baška ?-0g« in »Ogg« 197.50—225; »2« 177.50—200; >5< 157.50—1S0: >6« 137.50—160; >7« 115—125; >8« 90—92.50. Otrobi: baški in sremski 117.50—120. Fižol: baški, sremski 115—120. ŽIV/NA. + Živinski sejem v Ljubljani (19. t. m.). Na živinski sejem je bilo prignanih 46 volov, 44 krav. 11 telet, 137 prašičkov in 79 konj, prodanih pa je bilo 31 volov, 23 krav, 8 telet, 102 prašička in 11 konj. Cene so ostale nespremenjene in znašajo za kg žive teže: voli I. vrste 3.50—4 Din, II. vrst« 2.75—3.75, III. vrste 2—2.75, krave debele 2—3.50, klobasarice 1.50—2, teleta 4.50 do 5.5o Din; prašički za rejo so se prodajali po 85—140 Din komad. BEPEPTOAS DRAMA. Začetek ob 20. uri Četrtek, 20. junija: Zlato tele. Red Četrtek. Petek, 21. junija: Dramska produkcija gojencev državnega konservatorija. Sobota, 22. junija: Izdaja pri Novari. Red B. Nedelja, 23. junija: Izdaja pri Novari. Izven predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. Znižane cene od 20 Din navzdol * Ljubitelje čiste plesne umetnosti opozarjamo na produkcijo plesne šole Mete Vid-marjeve, ki bo v ponedeljek v drami. Sodelovala je doslej s svojimi učenkami na različnih prireditvah ter imela interne produkcije, to pa bo po dolgem premoru njena prva javna produkcija, kjer bodo izpolnil" ona in njene gojenke ves večer z zanimivim plesnim sporedom, ki daje v prvi vrsti vpogled v delo in razvoj. OPERA. Začetek ob 20. uri Četrtek, 20. junija: Netopir. Izven. Znižana cene od 24 Din navzdol. Petek, 21. junija: zaprto. Sobota, 22. junija: Boccaccio. Red A. Nedelja, 23. junija: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol « Jutri uprizori operna šola drž. konservatorija (oddelek deklamacije, prof. Šesta) zaključno produkcijo. Uprizori se Molnarjeva legenda >Liliom«. Sodelujejo vsi letniki. Opozarjamo prijatelje našega naraščaja, da si ogledajo morebitne operne pevce, kako se kretajo kot igralci z govorjeno besedo. Predprodaja vstopnic je v operi, predstava pa v drami. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 21. junija: Matiček se ženi. Zaključno gostovanje ljubljanske drame. Abonma. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2, stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin, Temperatura; prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 18. junija Ljubljana 7, 766.7, 13.2, 91, 0, 10, dež, 11.2; Ljubljana 13, 764.8, 22.6, 59, SW1, 3, —, —; Maribor 7, 765.1, 12.0, 80, NW2, 5, dež 12.0 Zagreb 7, 766.1, 17j0, 70, NW2, 3, dež 0.25, Beograd 7, 763.6, 16.0, 80, W3, 6, dež, 10.0; Sarajevo 7, 765.4, 14.0, 90, 0, 10, dež, 1.0; Skoplje 7, 761.7, 22.0, 50, W3, 4, —, —; Kumbor 7, 762.0, 22.0, 70, NE2, 0, — —• Split 7, 763.1, 23.0, 40, NE3, 4, —, —• Rab 7, 765.2, 19.0, 70, 0, 0, —; Rog. Slatina 7, —, 13.0, 9«, BI, 5, dež, 15.0. Temperatura: Ljubljana 25.0, 12.6; Maribor 24., 11.0; Zagreb 28.0, 13.0; Beograd 30.0, 14.0; Sarajevo 29.0, 12.0; Skoplje &J.0, 17.0; Kumbor —, 19.0; Split 30.0, 18.0 Rab —, 17.0; Rog. Slatina 24.0, 13.0 19. junija Ljubljana 7, 763.2, 16.2, 78, NI, 6, —, —; Ljuhljana 13, 764.3, 20.8, 59, S3—i, 3, —, Maribor 7, 763.2, 16.0, 80, 0, 10,--; Zagreb 7 763.4, 18.0, 70, ESE2, 10, —, —; Beograd 7, 762.8, 18.0, 60, 0, 0, —, —; Sarajevo 7, 764.1, 13.0, 50, 0, 0, —, —; Kumbor 7, 762.3, 22.0, 60, 0, 0, — —; Split 7, 762.3, 23.0, 50, 0, 5, —, —; Rab 7, 762.7, 22.0, 50, 0, 0, —; Rogaška Slatina 7, — 14.0 98, E4, 10, dež 1.0. Temperatura: Ljubljana 22.0, 14.0; Maribor 24.0, 15.0; Zagreb 28.0, 16.0; Beograd 26.0, 14.0; Sarajevo 24.0, 6.0; Skoplje 30.0, —; Split 29.0, 20.0; Rab 19.0; Rog. Slatina 24.0, 12.0. Narod, ki pozablja brate v -užnosti, tepta svojo čast! „Bran'i'bor" se briga zanje< Pristopajte! Zamenjane glave Podgane s tujimi očmi pozna ljubezni Velikanska senzacija je šla po vesoljnem svetu, ko je prof Przibram, vodja biološkega poskusnega zavoda na Dunaju pred leti odkril novo metodo za presaditev telesnih organov kakšnih živali na druge živali brez pomoči šivov, skobic in podobnih pripomočkov, ki so zacelitev ran samo zadrževali. Presajeni organi so sami vrasli v novo telo. Tako mu je uspelo zamenjati živalim okončine, oči, cele glave in organ: so v tujem telesu kmalu začeli izvrševati svojo prvotno funkcijo. Podgane so lahko s tujimi očmi gledale, prav tako ribe s tujimi očesnimi lečami, krkoni so hodili s tujimi nogami. Najbolj čudne eksperimente so si dovoljevali biologi po Przibramovem vzgledu z živalmi. Ustvarjali so naravnost nove živalske ne-stvore, bitja, ki .o obstajala iz poedinih delo različnih živali, a so vendar živela. Te dni so imeli vsi na nekem predavanju , lcrkoni s tujimi nogami - Kobilica, ki ne — čudežni uspehi moderne biologije prof. Przibrama priliko ogledati si na lastne oči takšna biološka čuda, ki si jih znanost izmišlja ta čas ne toliko v praktične, kolikor še teoretične svrhe. Tu je bila n. pr. neka indijska paličasta kobilica, ena izmed tistih eksotičnih živali, ki so že same na sebi čudne. Videti ie bolj podobna suhi veji nego živemu bitju, a da je prevara še popolnejša, je sposobna sama sebe spraviti v neko vrsto hipnoze, v negibno katalensijo. Ima še druge nenavadne lastnosti. Tako to bitje ljubezni skoraj ne pozna, za razmnožitev sploh ne potrebuje samca, temveč leže preprosto neoplojen- jajčeca, iz katerih se izvalijo nove kobilice. Navzoči so imeli priliko videti kup teh živali veselem gibanju, pri jedi, v kataleptični otrplosti, nič ni kazalo, da bi bile doživele kaj nenavadnega. A vendar so doživele in še nekaj prav grozovitega. Za trenutek svojega življenja so bile namreč izgubile svoje glave, operaterjev nož jim jih je odsekal. V naslednji sekundi je odrezane glave potisnil spet na trupe, ne glede na to, da-li je trup dobil svojo pravo glavo ali ne. In ni trajalo dolgo, da se je strašna rana zacelil t., žival je s prej odrezano svojo aH tujo glavo živela kakor prej. Prav tako je lahko hodila z nogo. ki so jo bili odrezali in spet nasadili na trup. Najboljši dokaz, da so bile takšne operacije brez vsakega slabega učinka, je v tem, da so se žival; tudi levile, pri tem pa so ostale presajene glave in noge na svojem mestu. Človek bi te živali kar zavidal, ko so tako mirno sposobne prenesti tudi na jhujše operacije. Kako dobro hi bilo včasih, da bi si mogli tudi mi omisliti novo. nemara boljšo glavo ali vsaj druge oči ali vsaj drugo roko ali nogo. Žal. tako daleč še nismo... Metuzalemova starost med drevesi 8 metrov Salata, vojne, revolucije Moder recept J. J. Rousseauja — štirje so tvorci dobre salate Veliki filozof in pesnik Herder je dejal v svojem glavnem delu, da so ljudje, ki se živijo od rastlin, mirni in vedri. Temu bi lahko marsikdo ugovarjal, vendar je dejstvo, da je tudi Jean Jacques Rousseau priporočal pametnim vladam, naj bi državljane naravnost prisilile jesti salato, kajti takšnim državljanom bi potem ne rojile po glavah krvave vojne in revolucije. Sicer pa Herder in Rousseau še davno nista bila edina, ki sta lomila kopja za salato. Od Plavta in Aristofana dalje je bilo nešteto pesnikov in modrijanov, ki so jo proslavljali. Plavtus je hvalil »zel z jesi-hom in soljo«, Aristoksenos iz Tarenta se je zahvaljeval spet materi zemlji za »zeleno pogačo« Lucian je menil, da uživajo bogovi na Olimpu poleg nektarja in ambrozije samo še salato in tudi sloviti filozof dobre jedače baron de Vaerst jo je imenoval božansko jed v svoji »Gastrozofiji«. če je Bog tretjega dne ustvaril rastline in zeli vseh vrst, pravi v tem delu, in beremo nato baš pri tem dnevu, da je videl, xia je dobro«, tedaj ima ta pripomba še poseben pomen. Nič manj ni hvalil italijanski renesančni pesnik Francesco Maria Molža Adama kot izumitelja salate. Napram salati, pravi v dolgi pesnitvi, izginjata celo mirta in lovor s svojimi zaslugami. Cervantes, pesnik dona Kihota, je proslavljal prav tako vneto kakor njegov junak čednostno Dulcinejo, salatno jed. A če vam je poleg teh skopih navedb o simpatijah, ki jo je uživala salata pri največjih duhovih, tudi za koristen nauk, kako naj se dobra salata pripravi, tedaj bi vam ne vedeli priporočati boljšega recepta od tistega, ki ga je povedal že omenjeni baron de Vaerst. Ta pravi, da potrebujemo za vsako dobro salato štiri pomočnike, in sicer: »razsipnika ts. olje, skopuha za jesih, modrijana za sol in norca za mešanje«. Iz dežele ognjevite ljubezni V Madridu prirejajo vsako leto velike spomladanske svečanosti, v katerih plešejo lepe španjolke svoje plese kar na prostem 4 Stari vagoni » kup razvalin... Izkušnje železniške nesreče pri We!wyn Gardemi Najhitrejše bojno letalo na svetu Z novim francoskim bojnim letalom, ki ga vidimo na naši sliki, je slovita letalec («-stes preletel te dni progo iz Pauja v Madrid v 1 uri 20 minutah, t. j. s povprečno brzino 320 km na uro Poletje, poletje... Zelenooka vohunka Napol športna linija nove mode se kaže tudi v ženskih poletnih oblekah O železniški nesreči, ki se je primerila v noči od sobote na nedeljo tik postaje Welwyn Garden pri Londonu, poročajo še nekatere zanimive podrobnosti. Učinek katastrofe je posebno zanimiv z vidika železniške tehnike. Vsi vagoni brze-ga vlaka London—Newcastle in trije prvi vagoni pospešenega osebnega vlaka so bili moderni Pullmani iz jekla. Zadnji vagoni pospešenega osebnega vlaka pa so bili iz lesa starejše konstrukcije. Čeprav je zavozil samo pospešeni osebni vlak v brzca na progi s silovito močjo, se je pri brzem vlaku razbil le zadnji vagon, dva vagona pred njim pa sta bila samo neznatno poškodovana. Ostali vagoni so ostali skoro intaktni, prav tako tudi lokomotiva. Se večjo osuplost pa zbuja dejstvo, da so ostali prav tako celi in nepoškodovani vsi moderni vagoni osebnega vlaka. Tembolj pa so trpeli stari vagoni, ki so bili prav zadaj in prav za prav niso bili niti direktno udeleženi pri trčenju. V teh vagonih se je vozilo kakšnih štirideset potnikov. Niti eden med njimi ni ostal cel, kdor ni bil pri sunku ubit, je bil vsaj ranjen. Nesreča pa bi bila nedvomno še mnogo večja, da ni bil pospešeni osebni vlak garnitura tiste vrste, ki ji Angleži pravijo »vlak za opice in pse«. Vlaki te vrste prevažajo na Angleškem ekspresno robo in smejo sprejeti le omejeno število potnikov. Katastrofa se je primerila 30 m od hotela, v katerem je bil velik ples. V trenutku je godba prenehala svirati in plesalci so se trumoma vsuli iz dvorane ter so pomagali pri reševalnih delih. Med ponesrečenci osebnega vlaka je bila tudi bolničarka Violeta Myles, ki je, čeprav sama ranjena, pomagala obvezovati ranjence in je dajala nasvete, ka- Stoletni uglasevalec Na leningrajskem konservatoriju je zaposlen kot uglaševalec klavirjev že od L 1866. Jefim Korsun, ki je sedaj slavil stoto obletnico svojega rojstva. Korsun je uglaševal klavirje številnim glasbenim veličinam, kakor Cajkovskemu, Musorgske-mu, Borodinu, Balakirevu, Rimski-Korza-kovu, Glazunovu, Skrjabinu in neštetim virtuozom ter pevcem. Navzlic svojim me-tuzalemskim letom je mož popolnoma zdrav in čvrst, njegov posluh je oster kakor le kdaj in tudi svoj posel vrši kakor v mladih letih. Ženska 11.800 m nad zemljo Francoska letalka Marysa Hilszova je postavila nov ženski rekord. Dvignila se ie z aeroplanom v višino 11.800 m. Neuslišana ljubezen V belgijskem naselju Germenich. ki leži tik nemške meje. se je odigrala te dni krvava ljubavna tragedija. Neki 42 letni ope-karniški delavec, ki je stanoval pri rudarski družini, si je že dalj časa zamm prizadeval pridobiti si naklonjenost rudarjeve 21-letne hčere. V soboto je počakal, da sta legli mati jn hči k počitku. Potem se je ukradel v sobo. umoril obe in zažgal spalnico. Po zločinu se je odpeljal s kolesom, naslednji dan pa se je vrnil ter se javil policiji. Povedal je, da je izvršil zločin zarad< neuslišane ljubezni. KAKŠNO VODO PIJETE* Povsod, kjer je voda slaba, pretrda ali pre-mehka, bi vsakdo, zdrav, zlasti pa bolan, moral popiti mesečno nekoliko steklenic prvovrstne, pri rodne Radenske da vzpostavi ravnotežje mineralov ln sokov v telesu! DOBRA VODA JE POL ZDRAVJA ! Mnogo bolezni izvira od slabe vode ! ko naj ravnajo s ponesrečenci. V par urah je bila proga že očiščena in so mogli vzpostaviti promet. Slike, ki jih o nesreči priobčujejo angleški listi, pa kažejo, kako strašno so se sesuli stari vagoni v razvaline. Prevladuje mnenje, da bo treba to staro šaro popolnoma izločiti iz prometa in jo nadomestiti z novimi izdelki iz jekla, ki so se že ponovno ob katastrofah izkazali zelo koristne v pogledu zaščite sigurnosti potnikov. Njenega kavalirja so prijeli, sama pa je odnesla pete Francoski protivohunski urad je razposlal te dni vsem svojim agentom širom^ države okrožnico, ki opozarja na pojav lepe zelenooke mlade dame, ki so jo že dalj časa opazovali zaradi vohunskih mahinacij in je zdaj izginila brez sledu. Ubežnico so začeli iskati v soboto popoldne, ko so agenti vohunskega oddelka prijeli v Toulonu dva letalska častnika. Francoska vohunska policija smatra, da se bo razvila iz te aretacije ena največjih vohunskih afer. Stvar je prišla na dan za- Najlepši pariški otrok radi razsipnega življenja enega izmed oficirjev, ki je trošil nenavadno velike vsote. Preiskava je dognala, da je mladi letalec prejemal denar iz nekega tajnega fonda, ki je bil najbrže last razpletene vohunske organizacije. Glavni krivec se piše Rolland. drugi aretiranec je njegov prijatelj. Rollanda so prijeli ravno v trenutku, ko je hotel odpotovati z aktovko, v kateri je imel ogromno materiala v obiliki fotografij in važnih vojaških listin. To aktovko je hotel mož izročiti pobegli zelenooki aami. Ženska je stala v trenutku Rollan-dove aretacije samo par korakov od njega in je izginila kakor bi se udrla v zemljo. Oddrdrala je v sivem avtomobilu. Kje se ie vozilo izgubilo, ne more nihče povedati. V zmešnjavi, ki je nastala po aretaciji letalskega oficirja, je vohunka odnesla pete. Najbrž je zdaj že preko francoske državne meje. V Parizu so te dni imeli lepotno tekmo malih otrok. Za najlepšega je bil spoznan Michel Aubert Za poletno vročino najprikladnejši Buret, Chappon svila, platno, fresco blago, volnen-stropical« itd. Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka Drago Schwab, Ljubljana Aleksandrova cesta NEKAJ ZA VSE Alkohol je zvodnik, ki odpravlja pomisleke in nravstveni odpor zoper spolno občevanje izven zakona in pospešuje oku- iitev s spolnimi boleznimi. * Nohti na rokah rastejo pri človeku najhitreje med 20. in 25. letom. ★ Visoki krvni pritisk je lahko posebnost družine, rodu itd. ★ Že 1. 1798. so v Kielu zatirali grižo s tem da so prepovedovali prodajo nezrelega sadja in polivali iztrebke bolnikov z živim apnom. Štiri kg težak kos zlata V ruskem zlatokopu Veršnetalink so delavci zadnje dni izkopali 4 kg in 171 gr težko ziato rudo, ki so jo poslali v Moskvo. ANEKDOT. Angleški kralj Jurij m. je nekoč potoval iz Anglije čez Holandsko v Hannover. Prenočiti je moral v neki vasi, kjer je naročil zajtrk v obliki jajca. Krčmar mu je zaračunal za naročeno jajce celo gvinejo. Zato je kralj vprašal; »Kaj so jajca pri vas tako redek pojav?« »Jajca niso redka, pač pa so kralji naši redki gostje,« se je odrezal prebrisani krčmar. VSAK DAN ENA »Vaša sreča je, da me nikoli ne brigajo reči, ki se gode za mojim hrbtom...« je postal spričo položaja na Daljnem Vzhodu popolnoma brez pomena, kajti dočim je v prejšnjih časih zapiral osvajačem po* v deželo, so zdaj Japonci že daleč v notranjosti Kitajske Kitajski zid Samoensu na Savojskem so te dni slavili prebivalci 500 letnico drevesa, ki je bUo dokazano vsajeno L 1485 ln meri v obsegu CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki i&čejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ko 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. IlaUogJasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^detka.Ju^« D!« J.' T Znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« >11 A' 11J l J Beseda I Dio, davek i Jiu, ta iifro ali dajanje oaslova $ Din. Najmanjši tnesek 17 Dio Prodajalko mešane stroke sprejme samski trgovec na deželi. Prednost imajo prikuplji-ve, v starosti 26 do 32 let, lepe postave. Ponudbe s sliko, ki se vrne, je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »37«. 13913-1 Sedlar, pomočnik dobi službo takoj. Ponudbe i navedbo dosedanja zaposlitve poslati: Leo MikUvčič, Poljane nad Siofjo Loko. 14224-1 Natakarica dobi službo v večjem rae-Etu na Gorenjskem. Predstaviti fe v soboto »Ka varna Vesel«, Miklošičeva »Mit*. 14227-1 Salon Bazanella Gajeva ulica 6/1., sprejme takoj več prvovrstnih samostojnih pomočnic za boljše delo. Plača 30. 40 io .50 Din dnevn«- 14239-1 Frizerja ki je popolnoma vešč v trajni in vodni ondulaeiji sprejmem 1. julija. — A. Stoje, Se>vnka. 14249-1 Mladeniča ali deklico 36 do 18 le8* na oglasni oddelek »Jutra« 14344-1 Opekarja (ceglaija) iščem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra* 14331-1 Frizerka vešča damske in moške stroke išče službo. Vilma Riegl, Gorenja Sava 13, Krajj. 14314-1 Salon Ravnikar Gregorčičeva 5./T. sprejme dobro izurjene pomočnice z dobro plačo. 14329-1 Kuharico srednjih let z daljšimi spričevali sprejmem takoj. Kranj, poštni predal 12. 14338-1 Mehanika za avtomobilno in kolesno stroko sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »3006«. 14365-1 Pomagalko za zjutraj od t>- do 8. iščem. Vodnikov trg (pro-daša čevljev) Knavs. 14361-t Mesar, pomočnika kateri je voljan prijeti za vsako delo sprejme Go' • Ernest, mesar in gostilničar eri Sv. Trojici v Slov. goricah. 14357-1 Zavarovalni uradnik za vodstvo organizacij« elementarnega zavarovanja se sprejme pri svetovni zavarovalnici. Ponudbe na »Prometna pisarna« Maribor, Aleksandrova 14363-H Mesto upraviteljice razpisuje ^Dom visokošolk« v Ljubljani, Gradišče 14/1. z novim šolskim letom proti hrani in stanovanju. — Prošnje s potrebnimi podatki je poslati do 15. julija na odbor »Doma visokošolk«, Ljubljana, univerza. 1436S-1 Beseda 1 Din. davek 2 Din. ia Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Krojaškega vajenca s hrano in stanovanjem v hiši, ostalo po dogovoru, sprejme takoj Karol Verbič, krojaštvo za dame in gospode, Dol. Logatec 49 142(74-14 Šiviljsko vajenko sprejmem takoj. Ponudbe pod »Poštena in tiha« na oglasni oddelek »Jutra«. 14334-44 Seseda I Din, davek 2 Din, ta iifro aH dajanje oaslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Dijaki 12 Din Mlada dekleta sprejmem. Nudim dopolnilni pouk v angleščini, nemščini, francoščini in gospodinjstvu. — Prvovrstne vzgojiteljice. Grad, Koča vas. pošta Stari trg pri Rakeku. 13951-4 tJeseda 1 Dio, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potniško mesto za dravsko Banovino v manutakturm, galanterijski, usnjarski ali kolonialni stroki sprejmem. Nastop in plača po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13880-5 Pod zastopnika proti proviziji za Ljubljano in Celje išče zastopstvo velikega banatskega mlina. Ponudbe na »Propaganda« d. d. Zagreb, Je-lačičev trg o, pod »Pod-zastupnik«. 14226-3 Zastopnike (ce) v vseh mestih iščemo. Sprejmejo se začetniki in upokojenci. Ponudbe aa »Unioreklam«, Zagreb, Gajeva 4, pod »Velika zara-da*. 14273^3 Za drogerije parfumerije in apoteke iščemo krajevnega zastopnika za Maribor in okolico. Ponudbe na »Inter-reklam d. d., Zagreb, Masarvkova br. 28, pod »i>-3S4,S«. 14365-5 Poverjenike agilne in zanesljive za fiks m provizijo, rabimo. Dopise z znamko 3 Din na Keer. Ljubljana. Tvrševa cesta 53. i4320-S Zavarovalno zastopnike v vseh občinah bivše mariborske oblasti sprejme svetovna zavarovalnica z» vsa elementarna zavarovanja. Ponudbe na »Prometna pisarna Maribor, Aleksandrova 30. 143&4-5 Prodatn Beseda I Din, davek 2 Din. U iifro ali dajanjr oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Lepi kroji . modne hlače, pumparice, obleke zelo poceni pri Preskerju. Sv. Petra casta 31-6 Veliko peč z šamotom betonirano, železno, zamenjam za moško kolo. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 14225-6 Omara za led in radio »Kolumbia«, dobro ohranjeno poceni naprodaj v Celju, Zavodna št. 5. 14201-6 Zoisov trieder poceni prodam. Ponudbe pod »Trieder« na oglasni oddelek »Jutra«, 14322-8 Otroški voziček globok,poceni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra*. 14330-$ Otroške vozičke I rabljene športne in globo- j ke dobite najceneje pri »Promet«, nasproti križan-ske cerkve. 1433-6 Avtomohilne plašče 5, 25/18, rabljene, prodamo. A. Goreč, d. x o. *., Ljubljana, Tvrševa c. 1. 14366-6 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, prodam. Rožna ulica 39, Knavs. «362-6 Štiri perzijske preproge znamke Tabris Širaks Me-ka Jamut, Buhara zaradi družinskih razmer ugodno prodam. M. Zagode, Maribor, Mlinska 35, 14352-6 Perzijske preproge zelo ngodno proda Špedicija »Merkur«, Maribor, M oljska 12. 14353-6 Službe išče Seseda 50 para, davek 2 Dio, ta Šifro «11 dajanje laslova 5 Din. Najmanjši tnesek 12 Din. Strojar is pitan izučen strojobravar, prvovrsten radnik kod vse popravke; razumije i kod elektrike dugogodišnom praksom u radnickoj centrali. Traži stalno mesto. Ponude na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strojar«. 14171-2 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec in bubištucer, išče stalne službe s 1. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14223-2 Pletilja začetnica išče mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Pletilja začetnica«. 14258-2 G Th. Rotman: Pobegli cvetlir lonec Postavil je lonec predse v čoln in od-veslal proti vrsti hiš, ki so stale v daljavi na bregu jezera. Z obupnim vpitjem sva tekli ob vodi za njim, tako da nama je kmalu zmanjkalo sape; in da bi bila mera polna, se je ulita vrhu vsega še plo- Brivec prvovrsten onduler z mojstrskim izpitom išče v bojšem salonu stalno službo. Nastopi lahko 1. julija. Cenjene ponudbe na: B. Ljubičič, frizer, pri Banu, Ogulim. 14328-2 Kuharica S let stara, z gospodinj-sko šolo na Jesenicah in izučeoa šivilstva m z letnim spričevalom kot kuharica, govori slovensko, nemško in srbohrvatsko, lahko takoj nastopi službo kot gospodinja h kakemu boljšemu gospodu ali boljši družini kjerkoli. Se priporoča Ambrož Draga, Ma-renberg št. 26. 14180-2 Šofer išče službo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ve6ten«. 14282-3 Lovski čuvaj samski, star 29 let, dober strelec, trezen in vesten, neomadeževane preteklosti, išče službo. Ponudbe na naslov: M. K. 1935, poštno ležeče. Laško. 14:80-2 Mesta k otrokom iščem. Ponudbe pod: »Per-fekt deutsch« na oglasni oddelek »Jutra«. 14300-2 Odrasel fant t par gimnazijami, vajen vsakega dela želi kakršnekoli službe (po možnosti pri trgovcu). Ponudbe pod »Delaven« na oglasni oddelek »Jutra«. 14306-2 Krojaški pomočnik star 23 let išče službe, dela fine majhne komade in srednje velike. — Joško Vaši. Dečkov trg št. 6, Celje. 143.31-2 Visokošolka išče kakršnokoli zaposle-nje. najraje na deželi. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Visokošolka« 14203-2 Beseda 1 Dio. davek 2 Din. ta šifro ail dajanje naslova - Oin. Najmanjii tnesek 17 Dia Moderna limuniza Nach 6 cil., 8000 km vože-na, nova, se proda za 28 tisoč Din. Poizve se: Ka-čar, Sv. Petra 49. 14085-10 Motorno kolo znamke »Wanderer« 500 kub. cm, z električno razsvetljavo, ugodno proda Franjo Oblak, mehanik v Črnomlju. 14219-10 Odprt avtomobil 5—6sedežen, kupim, ter dam v račun pohištvo po lastni izberi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod znažko »Mizar«. 1H306-1IO Natakarica stara 20 let, pridna ta poštena, želi s 1. julijem premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Natakarica«. 142T76-2 Natakarica pridna in poštena, 1 večletnim spričevalom, išče nameščenje. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Poštena«. 14268-2 Trg. pomočnica zmožna slov. in nemškega jezika, išče mesto_ v trgovini, kot začetnica. — Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Zanesljiva*. 14236-3 Damo ki mi preskrbi službo pisarniškega uradnika al} korespondenta poročim ali pa nagradim. Resne ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod »Prijetna bodočnost«. 14S42-3 Gospodična »možna slov. In nemškega jezika, želi mesto gospodinje ali kot pomoč v gospodinjstvu. Cenjene ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod »Vestna«. 14258-3 Motorna kolesa Rudge Withworth 0 H V 500 cm3; specialka s štirimi ventili, s prikolico. Matchles 500 cm3 solo. AJS 350 cji3 solo. Vsa so v brezhibnem stanju naprodaj. Naslov y Moto-klubu, Jesenice. 142&-5 Motorno kolo angleške znamke 500 ecffl OHK, v najboljšem stanju se proda. Ogleda se lahko vsak dan od 2 ure naprej. Aleksandrova 9/IIL, levo 14336-10 Motorno kolo ArieJ 500 cm3 s prikolico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14364-10 Beseda I Dtn, davek 2 Dia. ia šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjil tnesek 17 Dia. Wanderer kolo s pomožnim motorjem, rabljeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene in obrabe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobro ohranjeno 16«. 14199-tl Moško kolo dobro ohranjeno kupim takoj. Galo Maks, Zg. Šiška št. 174- 141327-04 Rabljena kolesa damnska in moška poceni kupite pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). 1433^11 Kupim Beseda I Din, davek 2 Dto. ia šifro ail dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek «7 >fak Mecesnove deske debele, popolnoma suhe, po možnosti brez grč, kupim nekaj kub. metrov. Ponudbe s ceno na Anton Fajdiga. Grosup-1)0. 14220-7 Nakovalo vrtalni stroj, poljsko ko-vačnico, škarje u pločevino, primež, smlrkovo bru-silnico, varilnik, kupim. — Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na oglasni oddelek »Jutra*. 1434(7-7 Briljantne uhane t navedbo karat-teže in jedilni pribor, srebrn in alpaka, kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod: »Briljanti*. 1430S-7 Roje težke 3 kg plačujem • praznimi A.-Z. panji (veranda). Podgornik, Ljubljana, Beethovnova 16. 143116-7 Vložnice vseh bank aakup, prodaja 1« zaloga, vseh vrst posojila kulant ao to zanesljivo. »Fuian eier«, Zagreb, Preobražen ska 2. telef. Interurb. 44-09 Naro&ila za dravsko oano vino »prejema zastopnik 3-rašek Joie. Ljubljana — Gledališka al. 4. 'elefon interurb 33-04. 19 majhen hlev i lepo urejenim sadovnjakom, poleg tega malo stavbišče na Vrhu Martinščioe, nedaleč od morja ia dijaškega letovišča UartmSčice. t avtobusom oddaljeno od Su-šaka četrt ure, naprodaj. Ponudbe poslati na naslov; Teodor Jakuvtič, uradnik Pračtedione, Sušak 13836-20 Tristano vanjsko vilo oddaljeno pol are od centra Ljubljane, prodam; nadalje več stavbnih parcel istotam. Solnčna lega v bližini cestne železnice. — Plačilni pogoji ugodni, deloma s prevzemom hipoteke. Naslov v v6eb poslovalnicah »Jutra*. 14166-20 Trgovska hiša x dobro vpeljanimi trgovskimi obrati ter konfortni-ml stanovanji, z visoko rentabilnim donosom, najbolj prometni točki mesta Maribora, proti gotovini takoj naprodaj. Posredovalci Izključeni, le resni reflektanti naj poi-ljejo ponudbe pod Šifro »redka prilika« na podružnico »Jutra* Maribor. U356-28 iščem ta takoj v centru mesta, najraje v okolici trga. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14344-1® Oddam trgovino mešanega blaga. Potreben kapital za prevzem 50 do 100.000 Din po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra trgovina 44«. 13879-19 Majhen lokal (trgovina z mešan, blagom) in opremljeno sobo oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14284-19 Trgovina špecerije, dobroidoča s sigurno eksistenco se proda. Ponudbe pod »K-33!5 dobar posao« na »Inter-reklam d. d., Zagreb, Masarykova 2B. 1»42&4-19 Lokal oddam s i. juEjera. — Vprašati na Sv. Petra cesti 18. 14910-19 Lokal takoj oddam v Staničevi ulici, Bežigrad. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 14346-19 Kam pa,kam Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Danes na koncert v Zg. Šiško (preje pri Weissu), kjer sc boste za malo denarja dobro zabavali. — Vabi gostilničarka Sušnik Terezija. 14337-18 Kdor hoče vesel biti mora v Šiško k Carmann priti. 14350-18 r« l/ ruvt i Beaeda 1 Dio, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova i Dia. Najmanj« tnesek r lo-šče). — 19.3D: Nac. ura. — 2i>: Tome: Missa de Angelis. — 21.30: Čas. poročila, vreme, spored, obvestila. — 22: Lahka glasba. — 23.30: Za zabavo in za ples (prenos z nebotičnika). Petek, 21. junija. LJUBLJANA 11: šolska ura: Kako bosle najlepše preživeli počitnice (Vojko Jagodic). — 12: Plošče. _ 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas. obvestila. — 13.15: Radijski orkester. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Simfonične slike na ploščah. — 18.20" Iz kulturnega življenja starih narodov (Fr. Terseglav). — 18.30: Cas, poročila, vreme, spored, obvestila. — 19: Odlomki iz zvočnih filmov na ploščah. _ 19.30: Nac. ura. — 20: Večer operne glasbe, poje gdč. Zvonimi-ra Župevčeva s spremljevanjem radijsktga orkestra. — 21.30: Čas, vreme, poročila, spored. — 22: Berlioz: Fantastična simfonija (na ploščah). BEOGRAD 20: Iz Zagreba. — 22.20: Plošče. — ZAGREB 12.10: Trio. _ 20: Pesmi. — 20.30: Orkestralen koncert. — 21.30: Pe-»mi. — PRAGA 19.55: Pester program. — 20.35: Koncertni večer. _ 22.20: Plošče. — VARŠAVA 19.30: Celo. — 20.10: Poljska glasba. — 21: Simfonični koncert. — 22.10: Plošče. _ DUNAJ 12: Plošče. — 15.45: Mladinski koncert. _ 17.25: Pesmi. — 19.30: Simfoničen koncert. _ 20.35: Veseloigra. — 22.30: Jazz. — 23.45: Godalni kvartet. — BERLIN 20.45: Orkester. — 22.30: Klavir. — M0NCHEN 20.45: Mešan procrram. — 22.30: Violinski koncert. _ 23.30: Kresova-nje. — STUTTGART 20.45: Orkestralen koncert. — 22.30: Pesmi. — 24: Nočni koncert. — RIM 17: Koncert solistov. _ 20.50: Zvočna igra. — 21.30: Orcle. Kozmetični salon Slava Gril, Ljubljana, Beethovnova 15/1. se priporoča cenj. občinstvu. 14330-30 Informacije Beseda I Din, davek 2 Din, ta iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Preklic Podipisani Uraniž Franc izjavljam, da nisem plačnik nikakršnih računov, ki bi jih napravil moj sin Anton Uranič. — Franc Uranič, Koroška Bela. 1.4269-31 Rctzno Beseda I Dio, davek 2 L ta iifro ali dajanje oaslova - Oin Najmanjil tnesek 17 Din. POLNOMASTNE SIRE prima trapist, Port de Salut in Groyer kg Din 10.—; edamska salama, blok ali krogla Din 13.—, ekstra-blok v stanjolu Din 11.—, čajno maslo pasterizirano Din 19.—, maslo za kuhanje Din 12.—, nudi mlekarska industr. »TRIGLAV«, Grubišno polje. 5402 lllllll CITAJTE ŽIVLJENJE IN SVET TEDENSKA REVIJA 2 Din ŠTEVILKA Mnogo nesrečnih KI so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega nranitelja. Je Dilo osreCenili z »Jutrovo« zavarovalnino, ki jim je oila izplačana oa »Jugoslavije« zav. družbe v Ljubljani, v vsaKem primeru, Ko Je bila naročnina na »Jutro« točno plačana Vsak »Jutrov« naročnik je zavarovan za •*lučai smrtne nez«rode za DiD 10.000.— Proti bleščeči solnčni svetlobi« Enakomerno prijetno absorbiranje svetlobe v celotnem vidnem in nevidnem žariščnem obzorju. Popolnoma zadostna zaščita tudi pri intenzivnem ultraviolet-nem in ultrardečem žarenju. Zaradi nevtralnega umbralnega barvanja pokaže pokrajino v njenih naravnih barvah. Boljše spoznavanje sicer po svetlobi preveč obsevanih posameznih predmetov. Veliko obzorje kot pri punktalnih steklih. ZEISS UMBRALNA zaščitna stekla proti bleščeči svetlobi. Dobe se lahko v vseh strokovnih optičnih trgovinah. Obširen prospekt »Umbral ■tt©« brezplačno pri Kariu Zeiss-u, Jena ali pri M. Pavloviču, glavno zastopstvo za Jugoslavijo, Beograd, Mil. Draškovičeva ulica 9. — Telefon 23-500. VINO Stara renomirana dalmatinska firma sprejme solidnega, agilnega že uvedenega ZASTOPNIKA za Slovenijo za prodajo na veliko. Ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod »Vino K-3211«. 5361 Združenje vrtnarjev in izdelovalcev vencev javlja svojemu članstvu tužno vest, da se je njen bivši predsednik, dolgoletni odbornik in soustanovitelj združenja nepozabni tovariš Pavel Šimenc preselil v nebeški vrt. Ohranimo ga v nepozabnem spominu. Ljubljana, dne 19. junija 1935. 5407 PREDSEDNIK. B. L. Stevenson: 60 Prigode francoskega ujetnika na Angleškem »Jaz — jaz — bogme!« je zajecljal Ronald. »Kaj vraga pa delate tu?« , .. . »Tiho, tiho!« sem odvrnil. »Ne tukaj, dragi, ne zdaj! Ce vam je prav, me obiščite po zabavi ali zastran mene tudi jutri zjutraj. Prižgeva si vsak svojo smotko in se pogovoriva o vsem. Sami morate izprevideti, da tukaj ni mogoče.« Še preden se je utegnil zbrati in kaj odgovoriti, sem mu dal Bvoj naslov na Šentjakobskem trgu in se iznova pomešal med množico. Ali joj, usoda mi ni bila namenila, da bi se tako izlahka vrnil k Flori. Gospod Robbie mi je prišel na pot; njegova zgovor* nost je bila nenasitna, in ko je tako čenčal in čenčal, sem moral mirno gledati, kako so se priskutni gizdalini vnovič zbirali okoli moje boginje. Preklinjaje gostitelja in usodo, sem blodil med množico; kar zagledam pri vratih svojega prijatelja majorja, rav* nega kakor palico in vsiljivo čedno napravljenega. »Oh,« sem rekel gospodu Robbieju, »tamle prihaja nekdo, ki bi se z njim rad seznanil. Ali bi bili tako ljubeznivi in bi me predstavili majorju Chevenixu?« »Rade volje,« je dejal Robbie. Nato se je obrnil k Chevenixu m mu zaklical čez glave navzočnih: »Stopite semkaj, major, in dajte, da vam predstavim svojega prijatelja gospoda Ducieja, ki se želi seznaniti z vami.« Major je vidno zardel, čeprav je drugače ohranil hladno kri. Globoko se mi je priklonil in rekel: »Nemara se motim, a zdi se mi, da sva se že srečala?« ' »Da, ali ne na običajni način,« sem rekel in mu vrnil priklon. »Že davno sem si želel, da bi obnovil najino znanje po vseh veljavnih pravilih.« Moda vsega sveta »Zelo ste ljubeznivi, gospod Ducie,« je odvrnil. »Morda bi izvolili pomagati mojemu spominu? Pri kateri priliki me je dole* tclči čsst?« »Oh, kaj bi ponavljala stare istorije,« sem se veselo zasmejal, »posebno še vpričo odvetnika!« »Stavil bi,« se je oglasil gospod Robbie, »če res poznate mojega klijenta, Chevenix — preteklost najinega prijatelja gospoda Ducieja je namreč temno poglavje, polno strašnih skrivnosti — stavil bi, da ste ga poznali kot gospoda Saint*Yvesa.« Pri teh besedah me je dobrodušno dregnil v bok. »Mislim, da se motite, gospod,« je rekel major in stisnil ustnice. Kar tresel sem se ob misli, da si utegne vrli odvetnik dovoliti še kako nerodno šalo; a na srečo so ga poklicali v igralnico na partijo whista. . . Kakor hitro sva ostala z majorjem sama, je obrnil brezčutni obraz proti menL »Nu,« je dejal, »poguma se vam res ne manjka!« »Pogum in čast sta nama obema poklicna zapoved,« sem odvrnil z novim priklonom. »Dovolite mi vprašanje: ali ste pričakovali, da me najdete tu?« »Kakor vidite, sem se sam potezal za predstavljenje.« »In se niste nič bali?« »Popolnoma miren sem bil. Saj sem vedel, da imam opravka z gentlemanom,« sem rekel. »To bodi kedaj vaš grobni napis.« »So pa še razni drugi liudje, ki vas iščejo in ki jim je pre* klicano malo mar časti. Policija, spoštovani gospod, komaj čaka, da bi vas dobila.« »Upam, da ni nobenega njenih članov tu?« sem odvrnil. »Ali ste gospodično Gilchristovo videli?« je Chevenix pre* skočil na drug predmet. »Po tem smem menda sklepati, da sva sopernika?« sem dejal. »Da, videl sem jo.« Strastno razburjenje me je obhajalo, in majorju se je godilo takisto. Merila sva drug drugega od glave do peta. »Položaj je vsekako zanimiv,« je nadaljeval. »Tako je,« sem odvrnil. »A naj vam odkrito povem, da pihate v mrzlo oglje! Ta prijateljski svet sem vam dolžan zaradi vase dobrote do ujetnika Champdiversa.« »S tem hočete reči, da je gospodična že ugodneje oddala svojo naklonjenost?« je porogljivo vprašal. »Dovolite, da se tudi jaz oddolžim z dobrim svetom. Ali je spodobno, ali je tenkočutno, ali se ujema z gentlemanstvom, da izpostavljate gospodično s pozornostmi, ki, kakor sami veste, ne morejo obroditi dobrega sadu?« Ogorčenje in jeza mi nista dali odgovoriti. »Ne zamerite, da kratko končam ta razgovor,« je dodaL »Po mojem prepričanju je popolnoma jalov.« »Seveda,« sem odvrnil, »tem bolj, ker morate, čeprav ste tekmec, križem rok gledati, kaj se godi, ako se nočete obrez« častiti.« »Pazite, kaj govorite!« je odvrnil Chevenix, m rdečica mu je iznova planila v obraz. »Vsaka nadaljna beseda bi se vam uteg* nila hudo utepati!« To rckši je krenil naravnost v tisti konec sobe, kjer je sto* lovala Flora sredi dvora svojih mladih častilcev; kaj sem mogel drugega kakor iti za njim, naj me je bil konec pravkaršnjega razgovora še tako poparil! Mladiči so pobegnili pred majorjem in menoj, ne da bi le količkaj pomislili na odpor, in tako smo ostali s Floro sami. Moja ljubljenka si je bila zategnila kožuh okoli vratu in ramen, ker je bil v kotu za vrati prepih, in temno krzno je še podčuta* valo žametni blesk njene bele polti. Trenutek ali kaj so njene oči blodile med tekmecema sem ter tja; videti je bilo, da se obotavlja. Nato se je obrnila k Chevenixu: »Jelite, major Che* venix, da pridete v četrtek na ples?« »Bojim se, da ta večer ne bom utegnil,« je odvrnil. »Pred dolžnostjo se mora umakniti celo radost, da plešem z vami, go« spodična Flora.« N A N U L E Mehanična tovarna opank in obutve PETAH M. DUMITROV, PANČEVO PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno tn franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, Cakovec Telefon štev. 6», 60, S, « CENE PERJA ZELO ZNI2ANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Salon »SLAVICA" v Ljubljani, Miklošičeva c. 6 šlajmerjev dom«. Obenem se tudi zahvaljujem g. šefu dr. Kramariču m vsemu osebju za ves trud in prvovrstno nego. 5410 Elfriede Hockauf, Maribor. Tudi za L 1935 je vsak xJutrov< naročnik zavarovan za primer smrtne nezgode pri »Jugoslaviji« zavarovalni družbi v Ljubljani Posroj: točno plačevanje naročnine! 100 britij z eno britvico ako jo brusite na Lillicrap brusu Din Poštnina za 1—6 kosov Din 7.50. PARISETTE, Zagreb, Praška 6-IL JCn dinai več • -Ena noč brez spanja manj Najprijetnejše letovišče na morju nudi HOTEL VILA LUCIJA Aleksandrovo na otoku Krku Pension od Din 60 naprej (vse takse vštete). Sezona od L. maja do 30. septembra. Restavracijska terasa nao samim morjem. Hotel Je last renomi-rane slovenske tvrdke. — Zahtevajte brezplačne prospekte prt Putniku ali pa pri direkciji hotela. 143 ZAHVALA Ob smrti našega nepozabnega, dobrega soproga, očeta ozir. starega očeta, gospoda RUDOLFA ŠKULJA izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo vsem darovalcem krasnega cvetja, šentjakobskemu pevskemu društvu za ganljivo petje, vsem prijateljem in znancem, ki so nas ob nenadomestljivi izgubi tolažili in čutili z nami ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških tgrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4 Izdihnil je svojo blago dušo naš dobri nepozabni svak in stric, gospod KAROL DOLENC PISARNIŠKI RAVNATELJ V POKOJU v 73. letu starosti po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb se vrši v petek, dne 21. t_ m., ob %17. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Sv. maša zadužnica se bo darovala v soboto, dne 22. t. m., ob 8.30 v frančiškanski cerkvi. Maribor-Ljubljana-Dunaj, dne 19. junija 1935. 5411 Globoko žalujoči ostali. t JUGOSLOVENSKO NOVINARSKO UDRU-ŽENJE, SEKCIJA LJUBLJANA, sporoča vsem svojim članom žalostno vest, da je umrl član novinarske stanovske organizacije, gospod Josip Petrič Pogreb umrlega tovariša bo v petek, dne 21. junija t. L, ob y215. iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Dragega tovariša ohranimo v blagem spominu. V Ljubljani, dne 19. junija 1935. Ljubljana, dne 19. junija 1935. 5401 Rodbina SKULJ. ODBOR. — Za tnaeratnl del Je odgovoren AloJa Novak. — Val • Ltah)*mi