Leto II., štev. 31 V Ljubljani, sobota dne S. febrnarja (921 Posamezna štev. 1 K « sjotraj. . »OS mesečno.......15 a ca zased, ozemlje. 300 « Oglasi es vsak mm r®na stolpca (58 mm) . » « mafl oglasi do 90 BBB stolpca (58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Urednlitvos IGkloSUeva eesl Telefon it 32. UpravnI&tvot Sodna nUea it & Telefon it 98. Bitni fcr.poStCek. uradi iter.ll^U. Ljabljana, 4. februarja. Dunaj pleše in se veseli predpust-tiega časa. Luksus, kakor ga je bilo Ie redkokrat videti pred vojno, je zopet na dnevnem redu. Nešteti plesi, zabave in razrte predstave jako dvomljive moralne vrednosti so vsakdanji kruh razkošnega prebivalstva. 'Ako bi se hotelo soditi premoženjske razmere Dunaja in sploh Avstrije po sijaju teh prireditev, bi se moralo reči, da spada Avstrija med najbogatejše dežele vsega sveta. Avstrijca vlada te razkošnosti ne moti, temveč indirektno podpira. Vlada slika položaj v taki luci, da rešitev republike mora priti od zunaj in da se ni treba Avstrijcem brigati kako bodo restavrirali valuto, državni proračun, s čim bodo plačali živila, spravili svoje tovarne v polni pogon — za vse to naj skrbi ententa. Ententa naj jim da posojilo, naj jim preskrbi živež, ona naj popravi avstrijsko valuto, dobavi dovolj premoga itd. Tega mnenja je vlada in istega mnenja je javnost, ki je že od nekdaj vajena, slepo verjeti izjavam iz vladnih palač Cim bolj so optimistične te izjave, tem rajše jih Dunaj-čani poslušajo. In kar verjame Dunaj to je Gradcu, Celovcu, Salzbur-gu, Linzu sveto. Priznati se mora, da je avstrijska Clada znala ustvariti osnove za tak optimizem — vsaj za nepoučeno javnost. Se vedno je v Avstriji kruh, kakor v drugih državah, Ižhko se reče, da je najceneji v vsej Evropi, ker doplača država za vsak hleb 46 K. Ravno tako doplačuje država za druge živežne potrebščine in celo za si-rovine. Avstrija živi na račun državnega dolga. Država jemlje bankovce pri avstro-ogrski banki "in si izpo-sojuje milijarde pri ententnih državah. Vsak mesec dvigne pri banki 4 do 5 milijard novih bankovcev in od entente sprejme vsako vsoto, ki jo sploh dobi. Zaradi tega ni čuda, ako je v Avstriji industrijsko blago cenejše, nego v drugih državah. Železni izdelki posebno stroji so gotovo za 50 od sto cenejši kakor v Jugoslaviji. Ravno tako so cene manufakturnega blaga vsaj za 30 od sto nižje nego v Ljubljani. Kar se tiče življenja v obče se more reči, da na Dunaju izhajaš z mnogo manjšo vsoto kakor n. pr. v Sloveniji, seveda ako se pre-! računijo jugoslovenske krone v avstrijske po sedanjem kurzu. Kako dolgo bo živela Avstrija na Stroške državnega dolga? Vsi so prepričani: da ne more iti dolgo več tako. Prepričani so tudi, da bi nastala nezaslišana draginja takoj, ko bi vlada izjavila, da ne bo več preživljala velik del naroda na državne stroške, to je na račun državnih dolgov. Vlada dobro ve, da bi morala že davno povečati vse davke in druge državne pristojbine, da bi mo- Ekspoze o ustavnem načrta BLAMAŽA KLERIKALCEV IN ZAJEDNIČARJEV. Beograd, 4. februarja. (Izv.) Današnja seja ustavnega odbora je bila v dvojnem cziru zanimiva Minister konstituante je podal ustavni ekspozč,_iz katerega zveni odločna volja, dovršiti ustavo na temelju vladinega načrta, obenem pa koncilijantna pripravljenost, sprejeti vsako dobro misel, ki se da uveljaviti v okviru ustavnih načel, izraženih v ministrovih besedah: politična centralizacija in široka samouprava. Odmev ekspozčja je bil presenetljiv. Demokrati in radikalci so čakali, da se odzove predvsem opozicija in v velikih obrisih postavi svoje usta-vopravne programe pred odbor, dokaže svetu pogrešnost vladinih nazorov, ovrže argumentacijo ministra Mesto tega je opozicija molčala. Šele po daljšem odmoru so se skorajžili soci-jalisti in reči moramo, da je njihov govornik iznesel stvarne pripombe, čeravno se tudi on skoraj ni dotaknil načelnih vprašanj, ki stojijo danes v ospredju vsega interesa. Poslanec Di-vac je bolj poudarjal to, česar v vla-dinem načrtu pogreša in se pritoževal nad ^nejasnostmi", ki so ostale v vla-dšnem projektu. Klerikalci in zajedni-čarji p3 so se blamirali do kosti. Odprli niso niti ust in njihov boj proti ustavnem načrtu se je pričel z molčanjem. Zaman je predsednik odbora poživljal, naj se oglasijo k besedi. Sušniki, Dulibiči' in kako se že imenujejo, so si mislili, molčati je zlato in so delali „modre" obraze, ozirali se po zajedničarjih, da jim pridejo na pomoč in obsedeli. S tiho radostjo so demokrati, zemljoradniki, radikalci opazovali ta prvi nastop strokovnjakov, ki jih je g. Korošec poslal v odbor menda iz zlobnega namena, da se tam do kosti blamirajo. To maščeva- čas predlagaj viadi v Londonu, naj se da Avstriji nemudoma veliko posojilo 270 milijonov dolarjev. Dunaj-čan, ki je še vedno ošaben in ki smatra posebno Jugoslovane kot manj vredne, težko razume, zakaj noče dati Jugoslavija živeža na kredit. Človek bi mislil, da je Lloyd Ge-orge na pariški konferenci dovolj jasno povedal, da mora Avstrija sama skrbeti za ozdravljenje v prvi vrsti s tem, da se Dunaj zmanjša. Dunaj je nekdaj živel od žuljev cele bivše monarhije, sedaj pa je postal prestolica male Avstrije in po mnenju Lloyd George naj se tem prilikam prilagodi. Dunajsko časopisje pa je preslišalo ta resen opomin ter se oklenilo obljube, da dobi Avstrija 200 milijonov. Niti vpraša se ne, ali so to krone, dolarji ali funti. Da bo upanje še večje, se je začelo mnogo pisati o sestanku v Por-torose. Z ozirom na ta sestanek, je Dunap skoro bi rekel slavnostno pozdravil Beneša, na poti v Rim. Vedno zaničevani in zasmehovani Čeh je danes v ospredju avstrijskega interesa in min. predsednik Avstrije ga ponižno čaka in spremlja na poti rala početvoriti železniške in poštne. Ne smemo omalovaževati ljubez-tarife, da bi morala odreči milijarde, njive pozornosti, ki jo ilti eorto i -ro nt.A t>I ___* 1__ *_____• • ______ ki jih sedaj izdaja za kruh, ako bi se hotela lotiti sanacije državnih financ in državnega gospodarstva sploh. Potem bi morala preko noči povečati industrija mezde, država plače — in draginja bi zrastla v neprera-čunliive višine. Avstrijski merodajni krogi pa niti * sanjah ne mislijo na ozdravljenje svojih razmer. Oni čakajo odrešenja od zunaj. f Značilno za dunajsko mentaliteio je mnenje, da je Jugoslavija dolžna podpreti Avstrijo in da raora delo-™ na njeni restavraciji. Jugoslavija aaj J Z, ž«'ež na kredit; nekateri gredotako daleč, da zahtevajo živež na račun ods!:odnine, ki jo ima plačati iz senzermenske mirovne pogodbe za prevzeta državna dobra. V tej infransigentnosti jih indirektno podpira angleški član reparacijske komisije sir William Gocd, ki ie svoj- posveča dunajsko časopisje gospodu Benešu. Gospoda ob Donavi računa, da bo Češkoslovaška vse storila, da prepreči pridruženje Avstrije Nemčiji. Dunaj pričakuje, da bo Praga v Porto-rose njegov glavni podpornik, ko se bo razpravljalo vprašanje surovin, in živeža. In ker je tu prizadeta v prvi vrsti Jugoslavija, menijo Av- _________ strijci (ki so že od nekdaj politični vanovič je izrzil svoje zčudenje, da fantasti), da jim Portorose prinese vlada ni povedala, zakaj ni v načrtu zavzela stališča napram sedanjim go- nje iz srca privoščimo nekdanjemu edinemu voditelju klerikalnega kluba, kateremu je lastna nebogljena politična deca pokvarila ves politični koncept ter ga 8 klubom vred potisnila trnje ob cesti, v družbo zajedničarskih politikov, o katerih ima gospod Korošec tako točno in jasno sodbo, kakor morda njihovi nasprotniki ne. BEOGRAD, 4. febr. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne se ie vršila prva seja ustavnega odbora, na kateri se ie pri čela načelna razprava o ustavi. * EKSPOSE MINISTRA KONSTI TUANTE. Nato le Imel minister za konstituanto, dr. Trifkovič, daljši govor, katerem je med drugim izvajal »Ideal, za katerega se je naš narod tako dolgo boril in za katerega je doprinesel tako velikanske žrtve, je u resničen. Izvršeno je ujedinjenje ogromne večine troimenega naroda, Ujedinjeni smo v narodni državi in se daj moramo z vsemi močmi delovati na to, da dvignemo in učvrstimo za dovoljstvo naroda. Vladin ustavni načrt je sestavljen popolnoma z vidika tega ideala. Zato tvori podlago temu ustavnemu načrtu bivša srbska ustava, ki je bila plod dolgotrajnega dela in dolgih političnih borb in o kateri lahko smelo trdimo, da je bila izvor vse moči in odpora srbskega naroda ki se je zavedal, da je bila to njegova država. Če je bilo dobro državi, je šlo dobro tudi njenemu narodu. Ravno zato pa se je z svojo državo tudi tako junaško boril in doprinesel za njo take žrtve- Sedaj smo ujedinjeni Potrebno je, da čuti tudi ujedinjeni narod tako, kakor je čutil srbski narod v Srbiji.« Minister je nato razlagal načela vladnega ustavnega načrta, o parlamentarni monarhiji, o jam čenju osebne-svobode in o prestolo-nasledstvu. Vladni načrt predvideva dvodomni parlamentarni sistem, ki naj bi zasidral'demokratični razvo države. Načrt je politično centralističen s širokimi samoupravnimi jedini cami. Minister naglaša, da načrt vlade nima nikake pretenzije na dovršenost, odgovarja pa vsekakor prilikam, v katerih živi sedaj troimeni narod. Prosi vse govornike, naj bodo diskusijah objektivni, da se čimprej odpravijo vsi nedostatki, NIKDO SE NE OGLASI K BESEDI. Ker se po ministrovem govoru ni nikdo oglasil k besedi, je bila odrejena ieratka pavza. Po zopetni otvoritvi seje je radikalec dr. Radonič izrazil željo, naj se v diskusiji rešijo najprej samo glavna načelna vprašanja. Socijalni demokrat Divac je naglašal, da vlad ni načrt v mnogem pogledu ni popolnoma jasen. V njem se rešujejo samo politična vprašanja, ki so že rešena, načrt pa se ne dotika aktualnih ekonomskih in družabnih vprašanj. Kakor nam je morala biti zajamčena politična svoboda za ceno velikih boiev in žrtev, tako živimo danes v odjeku Ijojev za vprašanja gospodarskega značaja. Zato je neobhodno potrebno, da se predlagani načrt izpopolni z drugim delom, ki naj regulira vse pereče ekonomske in družabne probleme, kakor n. pr. agrarne odnošaje, delavsko zakonodajo, delavsko zavarovanje, socializacijo itd. Ako ne bomo šli po teh potih, narod nikdar ne bo zadovoljen. Zato prosi, naj vlada razmišlja o tem in izpremeni načrt v tera smislu. Kakor je Srbija poprej prednjačila v poetični svobodi in z žrtvami za dosego ujedmjenja, tako mora sedaj troimeni narod prednjaSti z ureditvijo gospodarskih vprašanj. Komunist Zivko Jo- jugoslovanske darove, s pomočjo katerih bi mogli nadaljevati svojo vlogo namišljene superiornosti. Dunai pozablja, da sta Praga in Beograd združena v najožjem bratskem prijateljstvu in da jim Čeh nobene podpore dal ne bo, ki je Jugoslovan ne odobrava. Avstrijski problem se ne da rešiti na stroške «nasledstvenih» držav, nego samo s konsekventno izpeljavo misli Lloyda Georgea. spodarskim borbam. Zeli večjo decentralizacijo. KLERIKALCI IN ZAJEDNIČARJi MOLČIJO. Ker se nato zopet ni nikdo javil k besedi — molčali so klerikalci, molčal jc dr. Duiibič, molčaii so republikanci — je predsednik dr. Vesnič vsled pomanjkanja govornikov ob 11. zaključil sejo in uaznanil, da se bo prihodnja vršila v ponedeljek ob 10. dopoldne, | Razprave gospodarskega svefa. ZANIMIVA DEBATA O CARINAH IN O POGODBI Z ITALIJO. Beograd, 4. februarja. (Izv.) Dana- šanjh se je razvila dolga in obširna šnjo sejo gospodarskega sveta je otvo- debata. ril minister dr. Kukovec ob pol 10. do. G. Mohorlč je za kratkodobno tx* poldne s pozivom, da se osnujeta dva godbo, se izreka proti specijelnim ta- sfrokovna odbora: 1.) za prometne rifom in priporoča, da zahtevam« razmere; 2.) za predloge o izpranem- največje ugodnosti v tržaški lukL bi carin in carinskega postopka. | GRADEC, 4. febr. (Izv.) V starosti CARINSKA DEBATA. ■ 85 let je umrl danes feldzajgmajster Nato se je pričela razprava o cari- Welserheimb. ki je bil domobransld nah. G. Bugarčič poudarja, da se vsak minister zaporedoma v 10 avstrijskih govornik kreta v lastnem egoizmu in kabinetih. da se ne upošteva dovolj državnega Franges je proti dopustitvi o. interesa Je za slobodno trgovino, toda voza italijanskega vina. Boskovic go-treba je voditi tudi račun o državi, vori proti sklepanju definitivne po« Zato bo treba hoditi po srednji poti in godbe z Italijo. Generalni direktor zavarovati v prvi vrsti domačo indu- carinske uprave Kukič pravi, da strijo in imeti v očeh državne dohod- ne moremo stopiti v dogovore z Itake. — Pastiric priporoča enostavnejšo dokler ne vem ka]- se ^ godila uredbo carinske manipulacije. ^ Jj5almaciji dobi laške okupacije. L^MSČ S *$ŠSZ Utrditi si moramo svojo ekonL, o Med drugimi slika Baškovič težave v neodvisnost Evgen Demetrovic Dalmaciji ter poudarja, da treba sub- izvaja, da ne sme tvoriti podlage do- venciionirati naša parobrodska dru- govor z Italijo samo nekaka revizi- štva. " Tarife ne smejo biti višje od la- ja bivših pogodb kraljevine Srbije z ških. da ne bo proga Trst - Split ce- Italijo, marveč se mora skleniti po« nejša, kakor Metkovič - Split Naša g0(jjja ^ povsem novih podlagah, tarifa je bila od lete 1914. ze za 50 Dkler nimamo vsega materijala na $fJSfr ^ . - - Po debati o podrobnostih je prečk vizoričnega značaja. Za dogovor z Italijo imamo dve eventualrosti: ali dehnitivna pog»dba ali provizorična. Pogodba bi morala vsebovati tarifne dolofte, regulirati vprašanje poslovne naselitve tujih podanikov na našem ^rfasm gospodarski svet naj bostat teritoriju, likvidacijo pnvatnopravn h i 'A Xdi in državi ' odnošajev, ureditev pravic, W so si ,ih na pomoč vladi mi državi pridobili Italijasi na naših tleh in| 5*1? se je končala oo iv. urt ra naši državljani v Italiji. O teh vpra- hodnja seja bo jutri ob 9. uri. lagal Boškovič, da se takoj pričttt s predpripravami za uvedbo sistema direktnih davkov, ki bodo porazdo Ijeni pravilno na vsakega državljan^ Spor v Zemlioradn^l BoliJevBka zarota * kem klubu. . "nt?nV\, ^ . . -. - v „1 Pariz, 4. febr. (Izv.) V preiskaif • SJS^Lv Proti inozemskim komunistom, ki M je vršila seja kluba zemljoradnikov, lnzh&]a]o v Franciji) je policiia ki je bila zelo burna. Razpravljalo se je o načrtu ustave, ki ga hoče klub predložiti ustavnemu odboru. Nastala je dolga in ostra debata, člani kluba se niso mogli sporazumeti o podrobnostih. Sklenjeno je, da se nekatere točke še izpremene in o njih ponovno debatira. Novi iupan na Reki. Bakar, 4. februarja. (Izv.) Sinoči je reški občinski svet izvolil novega reškega župana odvetnika Salvatorja Bellasicha (Belašiča). Po izvolitvi je novi župan izrekel nastopni govor, v katerem je izjavil, da bo politika mesta Reke vedno takšna, da ne bo ime-o škode italijansko narodno gospodarstvo in zlasti da ne bo konkurence i rstom. Maršal Foch v Beogradu. Beograd, 4. februarja- Sredi meseca marca pride v Beograd francoski maršal Foch. Ta prihod ima vojaški in političen značaj. Za sprejem se delajo velike priprave. Velik sneg v Avstriji. GRADEC, 4. febr. (Izv.) Včeraj ponoči je začel padati velik sneg, ki je tekom dneva visoko zapadel. Gradec je od danes zjutraj popolnoma odrezan od severa. Vse telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. GRADEC, 4. iebr. (Izv.) Mestni magistrat je znatno znižal cene govejemu mesu. Dočim se na Dunaju plačuje kilogram govedine po 240 kron, so v Gradcu določene sledeče cene: govedina s priklado 82 do 92 kron, brez priklade 110 do 120 kron za kilogram. dila obširno organizacijo, ki jo je 2» snoval pred kratkim aretirani Abra> movič. Zaplenjeni dokumenti doka« zujejo, da je obstojala obširna zarot niška organizacija boljševikov, ki 56 je nadela naloga, da izzove v Fran« ciji, Italiji in Angliji boljševiško revolucijo in sicer že v kratkem. Ia dokumentov je razvidno, da imaja agitatorji velike vsote na razpolaga« nje. Večji del dokumentov j'e policija zaplenila v bančnih trezorjih, kjer so jih zarotniki shranjevali, misleč, da so tam varni. Našla se je tudi obširna zarotniška korespondenca med Dunajem, Prago, Amsterdamom, Barcelono itd. Večji del pisem je bil naslovljen na srbske dijake, ki študirajo v Antony pri Parizu. V Parizu in še poprej v Mentone je baje Abra-movič imel sestanke z italijanskimi komunisti. Glede Francije so imeli boljševiki podrobno sestavljen načrt za mobilizacijo francoskih boljševiš. kih pristašev. Pri jugoslovanskih študentih najdena pisma dokazujejo, da obstojajo ozke zveze med komunistično mladino Francije in somišljeniki Jugoslavije, Holandske, Nemčije, Avstrije in Italije in da so te skupine stalno občevale med seboj. Policija nadaljuje svoja poizvedovanja. Aretirala je tudi nekega Oross-manna. Tudi pri njem se je našla ob« šima korespondenca z zarotniki. Limoges, 3. februarja. (Izv.) Dva vlak sta trčila na postaji Limoges. Deset mrtvih, 40 ranjencev, med nitmi mnogo težko. Beograd, 4. febr. (Izv.) Notranje ministrstvo je vzelo poštni debit bu-dimpestanskemu Pesti Hirlap, ker piše proti naši državi ANTON LAJOVIC: Naša nova ustava in naše umefnišfvo. Vsako novo pravo je nekako zrcalo in usedlina dotedanjih gospodarskih, socijalnih m kulturnih razmer v državi. Zlasti pa velja to za ustavna določila držav. Ona so v zvišani meri refleks kulturnega nivoja in razmerja moči v državi tembolj, ker se posameznosti ustav ne spuščajo v detajle podrobnih zakonov, temveč ker vsebujejo le najvažnejše smernice, katere naj bodo za daljšo dobo državnega življenja merodajne za držanje države v njenih najvažnejših organi-zatoričnih in notranje političnih problemih. Politično življenje v državi se suče navadno v prvi vrsti okoli vprašanj, ki zadevajo gospodarsko življenje države. Odnošaje gospodarskega življenja urejuje večina zakonodaje in naravno tudi večina določil ustave, ki nosi v sebi tozadevne smernice. Treba pa je ostro povdariti, da je najmočnejše gibalo vsega, celo samega gospodarskega življenja narodovega vendar-le duševno življenje narodovo. Do sedaj je politika to življenje zanemarjala in bagatelizirala, kar jasno kažejo zakoni, ki so relacijonira-ni na duševno življenje narodovo. Isto lice kažejo tudi ustave raznih držav. Vendar je na primer ustava bivše ftvstrije iz leta 1367. imela med drugim določbo: «Veda in njen uk sta prosta». Ta določba kaže, da se je tedanja konstituanta zanimala za oni del duševnega življenja narodovega, ki se kristalizira v vedi in da je hotela državi za gotovo dališo dobo naložiti in določiti ostro začrtano smer, kako se nai država zrdrži terru delu duševnega življenja narodovega nasproti. Pri nas, kakor tudi drugod so do sedaj zanemarjali pomen umetnosti v narodovem življenju, ali pa ga sploh niso poznali. Mnogim je bila umetnost samo nakit življenja, samo luksus. Mnogi so se umetnosti odkriževali z izrekom: «primum vivere deinde philo-sophari». Vsi ti so prezrli, da problem umetnosti z državnega vidika ni problem posameznega umetnika ali more on duševno in telesno živeti ter se razvijati. Prezrli so, da je umetnost poleg vede in znanosti izmed najlepših cvetov duševnega narodovega življenja. Če se mu je še tako slabo godilo, narod nikdar ni prenehal duševno intenzivno živeti in se tudi umet- • ganizarije, organizacije književnikov, niško udejstvovati, pa najsi je bila slikarjev in vpodabljajočih umetni-narodova umetnost v gotovih dobah kov ter glasbenikov čim preje sesta-tudi anonimna. i nejo ter store potrebne ukrepe. Markovičev prvotni načrt ustave, kateri bo menda osnova razpravlja-nju v ustavnem odseku, predvideva parlament, obstoječ iz dveh domov, in sicer zbornico poslancev in zbornico senatorjev. Gotovo število senatorjev bi imel imenovati vladar, ostanek senatorjev pa bi volile razne skupine, organizirane prisilno v posebnih kamorah, tako na primer trgovske komore, obrtne komore, delavske komore etc. Razen tega bi nekaj senatorjev volile tudi univerze in akademije. Če vidimo torej, da bi bile v zbornici senatorjev zastopane razne skupine kot zastopnice materijelnih interesov narodovih, je gotovo jasno, da ne spadajo nič manj v zbor senatorjev tudi zastopniki duševnih interesov narodovih. Tozadevno je Markovičev načrt pustil v senatorsko zbornico samo zastopnike vede m znanstva, toda neobhodno potrebno je tudi iz vidika državnega interesa, da najdejo v senatorski zbornici mesto zastopniki iz krogov umetništva. Najti obliko, kako bo umetništvo v državi volilo te svoje zastopnike, je za enkrat sekundarnega pomena, saj na primer delavske komore tudi še niso organizirane. Kakor se čuje, menda trenotno v konstituanti prevladuju naziranje,da ne bo prišlo do parlamenta z dvema domoma, temveč, da se bo v ustavi določila samo zbornica poslancev. Navzlic temu pa je treba, da celotno umetništvo po vsej državi potom svojih organizacij krepko povzdigne svoj glas in da zahteva za slučaj, če ustava določi parlament dveh domov, svoje primerno zastopstvo v senatorskem domu. V nasprotnem slučaju pa je dolžnost umetništva, delati z vso močjo na to, da pride v novo ustavo prin-cipiielna norma, iz katere bi jasno izhajalo, da se država zaveda og- j romnega pomena umetnosti v držav- j nem življenju in da hoče tema spoznanju primerno voditi pozitivno umetnostno politiko. Kakor je iz časniških poročil razvidno, je ustavnemu odseku dan termin do srede marca, v katerem mora biti načrt ustave izgotpvljen. Skoraj ni dvoma, da bo ta načrt v konstituanti tudi končno sprejet Kratek termin, stavljen ustavnemu odboru, kliče, da je treba v najkrajšem času, najkasneje v 14 dneh, imeti delo in predloge že končane, če hoče umetništvo v zgoraj označenih smereh kaj doseči. Nujno je torej potrebno, da se naše umetniške or- Socijalni demokrati in ustava. nosno v njenem beograjskem klubu, sta se glede ustave pojavili dve stru-ji. Zastopniki vsake struje izdelujejo V socijalnodemokratski stranki, od-1 svoj ustavni projekt, ki ga potem predložijo klubu v diskusijo, fcno strojo zastopata posl Divac in bivši minister Korač, drugo pa posL Et-bin Kristan in dr. Koran. Nasprot-stva med obema strujama so, kakor se nam poroča, precej velika. ~-f Cerkev in država. Na poziv tajnika ustavotvorne skupščine, dr. Janjiča, se je vršilo posvetovanje vseh bogoslovcev ustavotvorne skupščine, na katerem se je razpravljalo o vprašanju odnošajev cerkve napram državi. Do sedaj je dosežen načelni sporazum med pravoslavnimi, muslimani in katoliškimi Slovenci. S katoliškimi Hrvati se še ni moglo priti do sporazuma. + O nemirih v Albaniji poroča italijansko časopisje in seveda pravi takoj, da so ti nemiri uperjeni proti Jugoslaviji, dasi vsakdo ve, da Jugoslavija nima v Albaniji nobene posadke. Poročila so resnična le v toliko, da se vrše v Albaniji borbe med posameznimi plemeni in to zlasti v severni Albaniji okoli Skadra. Tudi naša vlada je dobila o tih bojih poročila, ki pravijo, da so se poedi-na plemena pod vodstvom plemena Pukhov, uprla proti sedanji vladi v Albaniji. Na našo teritorijo je pribe-žalo že mnogo beguncev, ki potrjujejo te vesti. — Na naši in albanski meji vlada sedaj popoln mir in red; Albanci so mirni in žele kar najpri-jateljskih zvez z našo državo, ker vedo, da jim pobune, kakor so jih uprizarjali poleti nahujskani po italijanskih agitatorjih, samo škodujejo. Sedanja vlada v Tirani je popolnoma korektna in je dala že dosti dokazov, da noče nadaljevati politike, ki sta jo vodila Ahmed bej ni Bajram Cura napram Jugoslaviji. ~-f Benešov rimski program. Iz Trsta poročajo 3.febr.: Točno ob polnoči je dospel v Trst s češkim brzo-vlakom češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Beneš s soprogo in svojim spremstvom. Na kolodvora ga je pričakoval civilni guverner Mo-scor.i in češkoslovaški podkonzul Stžsny z vsem osobjem češkoslovaškega konzulata. V teku svojega pogovora z Mosconijem je minister Beneš izjavil, da je namen njegovega potovanja, da se vzpostavijo najugodnejši gospodarski odnošaji med Italijo in Češkoslovaško, od katerih bo imel Trst s svcjimi železniškimi zvezami m s svojo luko velike koristi, ker bo mogel tekmovati z vsemi pristanišči ra severu. Nadalje je minister Beneš izjavil, da se konferenca nasledstve-nih držav ne vrši v februarju, nego šele začetkom marca. Razen trgovskih vprašanj se hoče minister Beneš v Rimu dotakniti tudi Trianon-skega miru z Madžarsko z ozirom na mcdžaiske agitacije za vrnitev Fabsbiržanov na madžarski prestol. V Rimu obišče dr. Beneš tudi Vatikan, kjer bo z rimsko kurijo skušal doseči urediti na miren način ločitev cerkve od države na Češkoslovaškem. Na tržaškem kolodvora je ostal dr. Beneš pol ure, ob pol ene ponoči se je odpeljal prot. Rimu. Tržaški listi pravijo, da je oficijelni sprejem, ki so ga pripravljali češkoslovaškemu državniku, odpadel za to, ker se do zadnjega trenotka ni vedelo, da se pelje" Beneš skozi Trsi Briand o pariški konferenci. Iz Pariza poročajo 3. februarja: V zbornici je podal ministrski predsednik Briand izjavo o uspehih zavezniške konference. Med drugim je izvajal: Francoska vlada, ki je bila od dne 1. junija 1920. dalje upravičena zahtevati, da se vse v spaaskem dogovoru kazni zaradi razorožitve uporabijo, želi, naj bi zavezniki jasno uvideli zmernost, s katero je Francija neprestano zastopala svoje pravice in za katero je podala veliko dokazov. Glede reparacij se je francoska vlada odločila, da se ukloni samo pred nemožnostmi, ki so dokazane, in si je v tej zadevi postavila nastopne cilje: 1.) Nemčija mora takoj plačati, in sicer kolikor mogoče visok znesek in na tak način, da se bo lahko računalo z dejstvi; 2.) države-upnice se morajo udeležiti vsake kombinacije za gospodarsko vzpostavitev Nemčije. da se tako prepreči nemoralna igra, v kateri premaganec kopiči denar in se norčuje iz zmagovalcev. Nato je govoril ministrski predsednik o različnih modalitetah pri plačevanju in ugotovil, da je plačevanje nemških dolgov popolnoma možno v mejah njenih gospodarskih zmožnosti. Spričo kombinacije fiksnih in izpre-menljivih anuitet, ki je v zvezi z zahtevo zaveznikov po plačevanju dolgov in s prihodnostjo Nemčije, se francoska vlada še ni odrekla možnosti, da bi potem, ko bi se Nemčija že okrepila, zahtevala od nje, da plača vse dolgove. Reparacijska komisija bo po mirovni pogodbi določila višino nemških dolgov še pred 1. majem 1921. Končno ie pariška konferenca jasno določila, da se morajo kazenske naredbe, ki so predvidene za razorožitev, neizpremenjene uporabljati pri reparacijah. V vprašanju premoga je ministrski predsednik izjavil, da je reparacijska komisija naznanila Nemčiji, da mora v mesecu februarju In marcu dobaviti vsak mesec po dva milijona 200.000 ton premoga. K tem 2200.000 tonam pride še 250.000 ton mesečno, da Nemčija popravi, kar je zamudila doslej. Za ta premog Nemčija ne bo dobila predujmov in premij. Če bi se Nemčija branila, bi se izvedla mirovna pogodba, ki zahteva večje količine premoga. Ministrski predsednik je končal: pariška konferenca je ojačila vezi antante. Njeno najbistvenejše delo je bila konsolidacija mirovne fronte, ki daje onim, ki so odgovorni za opustošenja, priliko, da poravnajo svoj dolg. kron 41 vin.; za trgovske šol« 174,302;52 K; za razne podpore šolskim društvom 148.236*18 K. — Marijoneino gledališče igra v nedeljo dne 6. t m. ob treh in pol šestih popoldne čarobno bajko v osmih sli* kah (šestih dejanjih): „čarodein« gosli". — Mariborski mestni mtzzei. V, Cankarjevi ulici v Mariboru se nahaja muzej, ki je last muzejskega društva in ga je ustanovil lansko loto umrli zdravnik dr. Amandus Rak s pomočjo občine in mestne hranilnice. Muzej hrani polno zanimivih predmetov, vendar pa se zaradi pomanjkanja strokovnega vodstva ni mogel razvijati tako, kakor bi bilo pričakovati. Društvo je še v nemških rokah, upati pa je, da pride v kratkem v slovenske roke, ker se je vpisalo v društvo vse polno Slovencev. Slovenci imajo sicer svoje zgodovinsko društvo. ki je istotako nabiralo predmete za muzej, izdalo tudi 15 letnikov časopisa za zgodovino in narodopisje ia ima veliko knjižnico, ki bi jo rado preuredilo v moderno študijsko knjižnico. — Tečaj za raske dčiielje. Za ruska begunce-uatelje, ki so dovršili učitelji, šče, in Iri želijo učiteljevati v Srbiji, je ustanovljen trimesečni tečaj za učenj? srbskega jezika in za popolnitev usposobljenosti iz predmetov nacijonalnc skupine, ki se predavajo v narodnih šolah. Tečaj se bo ustanovil na beograjskem ženskem učiteljišču. Predavalo se bo: srbski jezik, narodna zgodovin a zemljepis, cerkveno in posvetno petje, šolska uprava in zakon o narodnih šolah. Slušatelji bodo na svoi€ stroške obiskovali tečaj. Prosvefa. — Šolstvo v Sloveniji. Ob začetku šolskega leta 1920/1921 je obiskovalo v Sloveniji: otroške vrtce 659 otrok; ljudske (osnovne) šole 83.657 dečkov in 84.865 deklic, skupaj 168.522 otrok; meščanske šole 1112 dečkov in 2614 deklic, skupaj 3726 otrok; srednje šole 5380 dijakov in dijakinj; obrtne šole 546 dijakov; rudarsko šolo v Celju 84 dijakov; učiteljišča 327 gojencev in 529 gojenk; trgovske šole skupno 832 dijakov in dijakinj. Vse šolske mladine je torej bilo na imenovanih šolah 180.605. — Kakor poroča »Učiteljski tovariš« so znašali izdatki za posamezne šole v minulem šolskem letu: za otroške vrtce in osnovne šole 43,420.057*14 K; za meščanske šole 1,338.053-22 K; za srednje šole 5.271.184-77 K; za obrtne šole 1,385.987-26 K; za rudarsko šolo 281.199-30 K; za učiteljišča 1,379.676 Naredba o poviSanju stanarin. „Uradni list deželne vlade za Slovenijo" o dopustni povišhi najemnin. Poleg redne povišbe najemnine, dopustne v toliko, kolikor jc dovoljevala naredba bivšega avstrijskega ministrstva za pravosodje in ministra za socialno skrbstvo z dne 26. oktobra 1918-državni zakonik 381, je počenši z dnem 1. februarja 1921. dopustna šc nadalj-na izredna povišba, ki ne preseza pri stanovanjih 60%, pri trgovskih, obrtnih in drugih poslovnih prostorih 100% one najemnine, katera se je plačala ali bi se bila morala plačati dnt 1. julija 1914, mora za podstavo služiti sirova (brutto) najemnina s postranskimi pristojbinami, odštevši k avtonomne dajatve. Stanovanja ali ps stanovanjske dele. ki jih uporablja najemnik izključno Ie za poslovne prostore s tem, da izvršuje v njih irgovskt ali obrtniške posle ali pa svobodni poklic odvetniški, notarski, zdravniški zobnotehnični in podobno, je smatrati z ozirom na izredno dopustno povišbr najemnine za poslovne prostore. Pov.š-ba najemnine za stanovanjske dek (mesečno sobo) vsled gori omenjenih določil je prepovedana. S to naredba ki je veljavna za vse območje deželne vlade za Slovenijo, se izpreminjajo do ločila naredbe bivšega avstrijskega ministrstva za pravosodje in za socialnc skrbstvo o varstvu najemnikov z dnt 26. oktobra 1918., drž.zak.št381, in naredba celokupne deželue vlade za Slovenijo z dne 30. septembra 1919, štev. 747 ur. 1, v kolikor so njihova do ločila v nasprotju z določili nove naredbe. Nova naredba je stopila takoj » veljavo. FRANK HELLER prigod gospsB* « V & Roman. 53 fiallina. (Prevod iz švedščine. F. J.) «Kenyon jo je preplašeno gledal «Ali naj pošljem po zdravnika?* jc vprašal. Morda stori tudi še kaj zanj... je hotel dostaviti, rekel pa ni nič več, ko se je spomnil na La-vertissove besede, da si je... prere-zal skoraj ves vrat .. Miss Holten ga je zadržala z naglo kretnjo m s prestrašenim pogledom v naslanjač Najprej bom... Stavka ni skončala, marveč pretrgala zavitek in izvlekla bel papir. Z negotovim pogledom je končno prečitala pisanje Barvilo je bilo rde-čevioletno. Kakor kri, se ji je zdelo. «Ljuba gospodična Holten,» je čitala. «K Vam gredo moje poslednje misli, ko se sedaj poslavljam od onečašcenega življenja To je moje slovo in moja zahvala Bili ste mi seconda primavera, pomlad Oba krasna jesenska - - evi. 'ko sem Vas spoznal, sta mi - mojo mrtvo mledost..., mla-:o je svet še bil poln nade, ko s.,m še imel pravico živeti med ljudmi in ko sem se smel nadejati, da si pridobim ljubezen dobre in čiste žene. Sprejmite mojo zadnjo zahvalo za to! Kajti..., Sigrid! (tako Te kličem in nič ne de, če si ob robu nepoznanega upam klicati Te tako, ne da bi Te vprašal za dovoljenje), čeprav ne veš tega, vendar je že dolgo, odkar nimam več pravice, da zrem svojemu bližnjemu v oči in da se potegujem za ljubezen dobre in nedolžne žene, žene, kakor si Ti, Sigrid. Moje življenje je bila vrsta neumnosti, za kon pravi, da vrsto zločinov in nočem se braniti proti temu nazivu. Ko sva se srečala, sem že padel pregloboko, da bi smel misliti nate in ko sem spoznal, kaj to pomeni, sem prvikrat razumel globino svojega ponižanja. Zato sem sklenil, kar izvršujem sedaj. Ko si se tako vesela in nedolžna podala v moje varstvo, sem vstrepetal in začutil, da sem kakor oni, ki so ga izbacnili iz raja. Koli-korkrat si mi pogledala v oči in ko-likorkrat sem začul Tvoj veseli dekliški smeh, sem se zdrznil in pomislil: Če bi vedela, oh, če bi vedela... In včeraj, Sigrid, ko sem Te poljubil, je bil moj sklep storjen. Vsa moja duša je zažejala po Tebi! Toda ni se smelo zgoditi. Tvoje čistoče nisem hotel omadeževati s svojo sramoto. Brez tebe bi ne mogel dalje živeti, pomislil sem pa, da bi me Ti morda ljubila in da bi potem nekega dne izvedela, kaj sem v resnici.. varalica, sodno preganjan pustolovec in da je učena celih smešnih tri-tisoč kron razpisana na mojo glavo... pri tej misli, Sigrid, se je uprla moja duša in rekel sem si: Ne, to se ne sme zgoditi nikdar! Dovolj dolgo sem živel! Predno pograbim za pogubno orožje, se še enkrat poslavljam od Tebe, od Tvojega čistega, jasnega, nedolžnega devištva Zdravstvuj! Bogovi naj Te varujejo, pozabi, da si videla in nagovorila moža, ki Te ni bil vreden in ki Te je vroče ljubil Filip ColVn.» Z negotovimi očmi je citate pismo do kraja, to pismo, v katerem jo je vsaka beseda zadela kakor žgoč udarec z bičem in hotela je baš vtakniti pismo zopet v zavitek, ko je zapazite še drug listič v njem S tresočo roko ga je skušala izvleci in se neizmerno začudila, ko je preč tila naslov: «Gospodu Kcnyonu». Obrnila se je, da ga pokliče in ga ba5 •videla, kako stopa po pistih pioti naslanjaču s truplom. Onemela je gledala, kako potegne Kenyon z rezko in jezno kretnjo za zaveso in zdrsnila se je, ko je zaslišala glasno robato irsko kletvico. -»Gospod Ken- yon..je vsklikniia z glasom, tresočim se v solzah, «...kako morete... v lice smrti...» «Ali kaj!» se je zadri Kenyon. vrKakšne šale pa so to? Ali se znate sami tako šaliti, ali pa Vam je gospod Collin pomagal da me potegnete s to ekspedicijo?» «Ne razumem Vas, odgovori gospodična Holten z ledenim zaničevanjem, «niti kaj mislite, niti kako si drznete tako govoriti z menoj in še celo pred mrtvecem...» •* Mrtvecem!* vrešči Kenyon razdražen. «Tu imate svojega mrtveca!» In vrgel je poveznjeno truplo iz naslanjača kvišku. Zletelo je meter visoko po zraku in se prekopicnilo z ubitim «bunk!» pred noge gospodične Holtenove. Iz glave je škropil dež rdečih kapljic po tleh. Skoraj histerično je strmela v to truplo, na brezmočno zleknjene ude in brezoblično glavo, potem pa je z rezkim vsklikom padia pred se na pisalno mizo in sunkoma ji je zavrel iz grla strašen, zadirčen smeh. Strašilo, maškera napažena figura navaden umetniški mannequin, čigar «g!ava > ie napolnjena z rdečo oljnato barvo, ki lije v mastnem curku na parket. .!;> Mannequin, ... mannequin, ... torej to ni samomor, ampak... Za-ripla jeze jc skočila, vkUub temu ic pa začutite kakor olajšavo. Tako torej, samo norčeval ee je ž njeno čisto deviško ženskostjo! Torej jo je dodobra spoznal, ko jc mislila, (ia ga je tako docela prevarila! Sam jc priredil ves ta melodrama, preračunal vse efekte, ji vzbudil pekoče ke-sanje, jo mučil, jo ganil do solz in ji pripravil ta smešni in ponižujoči prizor.. .! «0, sovražim ga, zaničujem ga?s» je kriknila m vrgla Kenyonu s histeričnim, rezkim smehom svoje pismo in ono drugo, naslovljeno nanj. <'Pismo za Vas, nespod Kenyou, berite ga vendar!* je hlastnila in Kenvon, ki jc z uničujočimi pogledi spremljal premene niene razburjenosti, je odprl pismo, ne da bi ga poprej ogledal Toda po prvem pogledu nanj je skočil kakor tiger proti gospodični in zavpil: «A_ha, sedaj se spominjam, zakaj se mi je ime tega Coliina zdelo takoj tako znano! Ves dan se mi je zdelo, da sem ga že slišal! Pa saj ste imeli neko priporočilo, samo vprašal Vas nisem, od koga. Odgovorite!» Začudena je strmela vanj in se potem spomnila: «Priporočilo, da, od profesorja Pelotarda ... to se pravi... jaz.. (Dalje prihodnjič.) * Imenovanja. Šef odseka generalne direkcije neposrednih davkov, Hilarij Vodopivec, je imenovan za načelnika direkcijskega oddelka za Slovenijo, Hrvatsko, Banat, Bačko in Baranjo v činu načelnika drugega razreda. — Veterinarski asistent Josip Kune v Novem mestu je imenovan za provizornega državnega živinozdravnika v lO.činovnem razredu. — Sekundarij splošne bolnice v Mariboru, dr. Stanko Ruprecht, je imenovan za kirurškega asistenta istotam. * Premeščenje. Josip Bajt, geome-fer pri evidenčnem uradu zemljarin-skega katastra v Ljubljani I, je premeščen k evidenčnemu uradu v Brežicah. * Narodno gledališče v Ljubljani. Z odlokom ministra za prosveto, sta Friderik Kuka vina in Pavel Golia, poverjena z ravnateljskimi posli opernega, oziroma dramskega gledališča v Ljubljani. * Imenovanja v finančni straži. V območju delegacije ministrstva financ v Ljubljani, so imenovani: za respiciente finančne straže višji pazniki (naslovni respicienti) Ivan Do-linšek. Roman Dobnik, Anton Stropnik, Josip Ošina, Ivan Štor, Fran čonč in Karel Sluga; za višje paznike finančne stražnike pazniki (naslovni višji pazniki): Anton Žemljic, Mihael Kocijančič, Friderik Belehar in Blaž Kovačič. * General Franchet d Esperey na Kosovem. «Politika» poroča iz Prištine 3. februarja: Včeraj je general Franchet d Esperey odpotoval iz Skoplja s posebnim vlakom do postaje Obilic na Kosovem. Ljudstvo mu je povsod priredilo prisrčne ova-cije. Gencal ie na avtomobilu obiskal vse važnejše točke na Kosovem. Ogledal si je tudi grobnico sultana Murata. Poveljnik kosovske divizije, polkovnik Josipovič, je ob tej priliki predaval o pomenu kosovske bitke. V Prištim je prispel general ob 16. uri. Mesto je bilo v zastavah in meščanstvo mu je priredilo banket, na katerem je poleg občinskih zastopnikov govoril tudi armijski poveljnik, general Milosavljevic. General Franchet d* Esperev je odkril marmornato ploščo z napisom: Francija — Srbiji, 1914—191S.> General se je vrnil skozi Skoplje v Beograd. * IZ UPRAVNISTVA. Ponatis nagega romana '-Prigode gospoda Colli-na», kolikor ga je izšlo Se v lanskem letniku, je dotiskan. Onim, ki so ga zahtevali, ga pošljemo po pošti. Oglasijo se lahko še vsi novi naročniki, da jim postrežemo, dokler traja zaloga. Naročajte torej «Jutro»! * Nove poštne oblasti. V ministrstvu za poŠto in brzojav je bila te dni sestavljena posebna komisija v svrho razdelitve celega teritorija naše države ua poštne oblasti, oziroma direkcije. * Kredit za mala stanovanja. V ministrstvu za socialno politiko se raz pravlja o predlogu za dovolitev kredita v znesku 500 milijonov dinarjev v svrho gradnje malih stanovanj za revne sloje v celi kraljevini. * Kovani drobiž v prometa. Državne blagajne prejemajo te dni večje množine novega kovanega drobiža i izdajajo ta denar davčnim in drugim državnim uradom, ki ga v kratkem spravijo v promet. * Novčanice po SO kron. Kakor se cuje, bi radi nekateri špekulanti zmedo občinstva glede falzifikatov po 20 dinarjev = 80 kron izrabili na ta način, da ponujajo zanje manjšo vrednost. Občinstvo naj nikar ne nasede takim špekulantom, ker lahko novčanice po SO kron za polno vrednost zamenja pri podružnici Narodne banke v Ljubljani. * Fran Mally f. Od srčne kapi zadet, fe umrl sinoči g. Fran Mally, tovarnar m hišni posestnik na Sv. Petra cesti št. 34, splošno spoštovan in priljubljen meščan in dolgoletni občinski svetnik ljubljanski. Pokojnik jc bil vedno vnet narodnjak, veliko je storil za Ciril- Metodovo družbo in je načeloval njeni sentpeterski podružnici skozi dolgo vrsto let. Enako je podpiral tudi vsa druga narodna in kulturna stremlie-nja, posebno mu je bilo pri srcu tudi ljubljansko gledališče, ki se je večkrat moralo boriti z največjimi težavami. Pogreb bo v nedeljo ob pol 4. popoldne. Bodi obranjen pokojniku blag in trajen spomin! * Ljudsko štetje. Stranke,, ki še do danes niso prejele osebnih popisnic za ljudsko štetje, naj se takoj zglase na mestnem magistratu v posvetovalnici, da dobe osebne popisnice ter eventualno tudi popisnice za živino. Osebe, ki bi ne bile porisane, bodo strogo kazno- Ljubljana, 4. februarja. vane, kakor tudi stranke in hišni gospodarji, ki bi imeli na stanovanju osebe, ki niso popisane za ljudsko štetje — pa so bile v noči od 31. januarja na 1. februarja 1921. nastanjene v Liubliani. * Ljubljanski israeici. V Ljubljani živeči izraelci so se pripojili zagrebški izraelski verski občini. Premembe v rodbinskem stanu, t. j. porode, smrti in poroke, imajo prijavljati tukajšnjemu trgovcu Adolfu Lorantu. kateri bo nekak delagat verske občine v Zagrebu. Verska občina zagrebška pa bo skrbela za verske funkcije in za poduk v veronauku. * Krajevna organizacija JDS v Spodnji Šiški ima svoj redni občni zbor nedeljo dne 6. februarja ob 10. uri dopoldne v Čitalnici. * DEŽELNA ZVEZA KRANJSKIH OBRTNIH ZADRUG v Ljubljani skli cuje 7. svečana ob 20. uri zvečer, obrtniški sestanek pri «Slonu» (v re stavraciji) na Dunajski cesti. / * Poroka. Poročil se jc gospod in-ženjer Igo I(raut, gozdni komisar Kranju, z gospodično Tinco Jalen hčerko lesnega trgovca gospoda Ivana Jalena v Ratečah na Gorenjskem. * Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev ima nujno sejo širšega odbora v soboto dne 5. t. m. ob 20. uri v običajnem lokalu. Poroča tudi po slanec profesor Reisner. Predsedstvo. * Podražnica Jugoslovanske Matice v Strnišču priredi dne 6. t. m. ob pol 19. uri zabavni večer s sodelovanjem Wranglovih vojnikov. Na sporedu so poleg šaloigre tudi ukrajinski, kavkaški in kozaški narodni plesi, ki jih izvajajo ruski vojaki. * Klub Soča naznanja svojim Članom in prijateljem, da predava v soboto dne 5. t. m. ob pol devetih zvečer v gostilni pri „Zlatorogu" g. Bodul „Reki in Primorju". * ITALIJANSKE OBLASTI IN PRAVICA. Nedavno so razstrelili na višini Rafuta proti Panovcu italijanski vojaki štiri nerabne velike granate, čemur je Sledila močna eksplozija Razbitih je nebroj šip, ki stanejo tisoče lir. Ko so odšli oškodovanci k oblasti in vprašati kdo bo povrnil škodo, so dobili odgovor, naj primejo one, ki so povzročili eksplozijo. * SKUPŠČINA BEOGRAJSKEGA SOKOLA. Dne 30. januarja se je vršila skupščina beograjskega Sokola, kateri so prisostvovali delegati ministrstva za scualno politiko, vojnega m nistrstva, društva za zaščito dece itd Z malimi spremembami je bil izbran stari odbor. Pokojni finančni mnister Stojanovič in pokojni vojvoda Mišič sta bila soglasno uvrščena v vrsto dobrotnikov Sokolskega društva Beogradu. Nato se je sklenilo zidati Sokolski dom, za kar je potrebna vsota dva milijona dinarjev, ne računjajoč oni materijal, ki bi se dobil brezplačno od raznih podjetij, opekarn itd. * Komunistično «Delo». Obenem z dosedanjim socialističnim glasilom «Lavoratore» je prešlo v komunistične roke tudi glasilo slovenskih socialnih demokratov «Delo», ki je danes izšlo prvikrat kot službeno oglasilo komunistične zveze Julijske Benečije*. L»rednik lista je Ivan Regent. * Položaj na Peki. Na dnevnem redu so sedaj na Reki spopadi med nacionalisti in avtomaši. 2. febr. zvečer je prišlo na trgu Dante do prave borbe, pretepali so se z največjo vnemo, ko je naenkrat eksplodirala ročna bomba. Predno so prihiteli kara-binerji, sta bili vrženi še dve bombi. Karabinjeri so nato s puškimini kopiti razgnali pretepače. Kdo je vrgel bombe se ni moglo ugotoviti Danes, ko se vrše volitve novega župana, je pričakovati velikih nemirov. Povišanje stanarin. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani objavlja, da se smejo stanarine vrhu sedaj po deželni vladi dovoljenih poviškov po obstoječih naredbah povišati še za vse višje davke in doklade ter dalje za vse upravne in vzdrževalne stroške, kakor vsa hišna popravila. V kakem merilu je take večje stroške porazdeliti med najemnike, o tem dobe hišni posestniki potrebna pojasnila v društveni pisarni od 7. do 8. ure zvečer. * * Popis avtomobilov. Lastniki avtomobilov vseh vrst se pozivljejo, da naznanijo svoje avtomobile mestnemu vojaškemu uradu v Mestnem domu. Tozadevni razglas je nabit na mestni deski in pa po mestu. * Smrtna kosa. V Čretu pri Celju jc umrl posestnik in bivši tajnik celjske okoliške občine, Andrej Presker, v starosti 60 let. * Umrl je v Beograda Mihajlo Stošič, dolgoletni novinar in uradnik v beograjskem presbiroju. * Izgnan pustolovec. Mariborska policija ie izgnala madžarskega državljana," Emila Knappa iz šopren nja, ki je postopal brez posla po me-t sta in se izdajal za pomorskega kapitana. * Legar v Medjimnrjn. V Medji-murju se je pojavil legar. Zaradi tega je bil prepovedan tudi za dne 3. t. m. določeni sejm v Čakovcu. Potovanje y Medjimurje je dovoljeno le z zdravniškim spričevalom. * Nesreča na Ljubljanici. Dne 27 januarja je posestnik in mlinar Janez Burger iz Podpeči hotel na svojem čolnu prepeljati sedem oseb čez Ljubljanico. Pri jezu pa se ie čoln prevrnil. Šest oseb je poskakalo iz čolna hi se srečno rešilo, 191etna Burgarjeva hčerka Ana pa je izginila v vodi in utonila. Trupla do seda; še niso našli. sv Prosvetno kulturno oddelenje Sokola Vič priredi v nedeljo dne 6. februarja 1921. v Sokolskem domu na Viču velik zabaven večer z mnogo-brojnim zabavnim sporedom, mec drugim predpustna burka: «Iz devete dežele», ples, itd. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane 10 kron, za nečlane 15 kron. Odbor vljudno vabi k obilni udeležbi. k * Ponesrečen revolverskl napad na carinskega uradnika v Maribora. V četrtek dne 3. t. m. ob pol 19. uri je neznan zločinec sedemkrat s samokresom ustrelil na carinskega urad nika Nepomuckega. Napad se je izvršil v bližini vile «Alvis». Nepomuckega k sreči ni zadela niti ena krogla. Sumi se, da je napadalec identičen z nekim tihotapcem, ki je bil šele pred kratkim izpuščen iz zapora. Policija in orožniki pridno poizvedujejo za njim. * Huda žena. Alojzij Sušnik, sprevodnik Južne železnice iz Novega Vodmata je prišel v noči med 2. in 3. t m. precej pozno domov, kar njegovi boljši polovici nikakor ni bilo po volji. Začelo 6e je prerekanje in huda ženica si je hotela na ta način ohladiti hudo jezo, da je udarila moža z železnim loncom po glavi, pri tem ga je pa prav resno poškodovala in sedaj gotovo preklinja svojo hudo jezo. ° STEKEL PES. Sedaj Je ugotovljeno. da je pes, ki je v nedeljo povzročil toliko razburjenja, res bil stekel. Sinoči je žival poginila in obdukcija je dognala nedvomno steklino. Pes je v nedeljo napadel 9 oseb, ki so se zglasile na mestnem fizikatu. Ženska, ki je bila do krvi obgrizena, neka Ana Završnik iz Fužin, je bila že drugi dan oddana v Pasteuriev zavod v Zagreb. Tja se je poda! tud g. Gjud ml. Glede ostalih 7 oseb je dognano, da jim ne preti nevarnost Še vedno ni ugotovljeno, je ti gre samo za enega ali za dva psa. Oblasti so zaslišale mnogo oseb, ki si v izpovedih nasprotujejo. Da je bil pes rjav, to vedo vsi, toda eni pravijo, da je imel belo liso (pes, ki je pri konja-ču poginil, jc imel belo liso), drugi pa so videli psa s črno liso. Zato ni izključeno, da gre za dva stekla psa. Medtem je dobila policija obvestilo, da se je v nedeljo pojavil na dvorišču otroške bolnice sumljiv pes. Skušali so ga ujeti, kar pa ni uspelo. Povoda za vznemirjenje ni, ker se stekel pes pač ne more ves teden skrivati. Smatrati se sme, da gre vendarle sarrto za eno steklo žival, ki pa je že poginila. Danes jc bil nad Ljubljano in okolico proglašen najstrožji kontumac. st Športne tekme: Drsalna tekma na Bledu, ki je bila določena na 6. t. m. se odloži na 13. t. m., eventualno na drug ugodnejši termin. — Sanka-ška tekma za prvenstvo Jugoslavije in Slovenije se bo vršila v Bohinju dne 13. t. m. kot je bilo objavljeno v Športu iu smučarska tekma pa ob ugodnih razmerah dne 20. t. m. Vse športnike, člane Športne zveze, ki se nameravajo udeležiti gori omenjenih tekmovalnih prireditev Športne zveze v Bohinju aktivno ali samo kot gledalci in izletniki, vabimo, da sc čim« prej oglase v pisarni Športne zveze, _jubljana, Narodni dom, po izkaznice za polovično vožnjo tja ln nazaj. — Članske izkaznice (kluba) je prinesti s seboj. — Na podlagi teh iz-caznic kupijo udeleženci celo vozovnico do Bohinja, katere pa ne smejo oddati v Bohinjski Bistrici, temveč jo shraniti, ker velja ta karta obenem za povratek. p Veliki pustni korzo. Začetek „SIav-Ceve" maskaradc je ob osmih zvečer. Poleg godbe dravske divizijske oblasti svira še posebna kmečka godba. Pred-prodaja vstopnic v trgovini g. L. Čer-neta v \Volfovi ulici. k. p Veliki pustni korzo. Vstopnice za .Slavčevo" maskarado se dobe v pred-prodaji v trgovini g. L. černeta v Wol-:ovi ulici in na dan prireditve od 9. co 12. ure v dvorani hotela Union. V-stopnina za nečlane 30 K. za člane 20 K, toda le v predprodaji. Posebnih vabil se letos ne razpošilja, m je plošeu. pristati na to spremembo, predlaga zbornica: Za davčno podlago plačart-ne je vzeti le temeljne plače, dočim M za obdačbo odpadle vseh vrst draginj' ske doklade, vstevši nabavne prispevke. Ako sc finančna uprava odloči za drugi predlog, je potrebno, da se za-< brani pobiranje katerekoli doklade n« plačarino in se ukine zlasti tudi 70%ni državni pribitek. Istočasno p» je treba dvigniti pričetek davčne dolžnosti od 6400 K na 30.000 K. Ote^ rjceni® privatnih name-j ne izenači z državnimi nameščenci Siencev. 96 ukini tudi zanje plačarina. n . . . . , ,x . Ako finančna uprava ne bi Boiefa Potozaj privatnega nameščenca je K isti. kakor državnega uradnika, kr se tiče prejemkov in izdatkov. Privatni nameščenec ima, kakor državni uradnik mesečno, stalno plačo, s katero mora sebe in svojo družino vzdrževati. Tudi se ne more trditi, da bi imel privatni uradnik vobče večje prejemke, kakor njegov kolega v državni službi. V nekaterih trgovskih panogah so sicer nameščenci boljše plačani. v drugih pa zopet slabše. Glavno pa je, da je privatni nameščenec navezan samo na svojo plačo in da mora z njo kriti vse izdatke. Radi tega Je nele opravičeno, ampak neobhodno potrebno, da plačajo privatni nameščenci ravno toliko davka, kakor državni uradniki. Pri nas pa ni tako. Koncem prošle-ga leta je tukajšnja delegacija ministrstva financ objavila, da morajo privatni nameščenci plačati dohodnino in plačarino za celih 5 mesecev naprej, tako da bi morali povprečno dati državi skoro poldrugomes. plačo. Ta davščina je radi tega tako visoka, ker za odmero plačarine se ne vzame osnovna plača, kakor je to pri državnih nameščencih, ampak se pri-štejejo k osnovni plači draginjske doklade, ki so v resnici mnogo večje od prve. Pravično in potrebno pa je, da se odmerijo davki za vse nameščence enako in sicer, da se vzame za podlago davek, ki ga plačuje državni uradnik. Razen tega je treba vpoštevati tudi dejstvo, da plačajo privatni nameščenci v Sloveniji in Dalmaciji mnogo večje davke, nego v vseh ostalih pro-krajinali naše kraljevine. Torej tudi iz načela izjednačenje davkov v celi državi se morajo davki, ki jih imajo plačati privatne nameščenci, znižati. Danes so se začela v Beogradu posvetovanja Državnega gospodarskega sveta. Morda se bo dala zadeva tudi na tem zborovanju spraviti v pretres. Da se opozori finančno ministrstvo na krivico, ki se godi privatnim nameščencem, fe ljubljanska Trgovska in obrt' ruška zbornica poslala pred kratkim spomenico v Beograd, iz katere potne mamo sledeče: Finančni zakon za leto 1920/21 do loča, da morajo plačati nedržavni nameščena", ako njihovi celoletni službeni prejemki znašajo več nego 30.000 K, poleg plačarine še 70%ni enotni držav ni pribitek in doklado za razne avtonomne fonde. Davčna bremena, ki so sedaj naložena nedržavnim nameščencem, so dejansko ogromna. Ne sme se namreč prezreti, da sc doklade za avtonomne fonde vsako leto dvigajo in t1 a znašajo n.pr.za leto 1920. za mesto Ljubljano 140%, Novo mesto 208%, Krško 377%. Radeče 235%, Kostanjevica 401%, Kranj 170%, Tržič 171% itd. Da so 'davčna bremena, ki se nalagajo nedržavnim uslužbencem res o-gromna, se razvidi iz sledečega primera: Privatni uslužbenec, n.pr. samec v Celju, ki ima letno plačo z dra-ginskimi dokladami vred 48.000 K, plača po sedanjih predpisih 13.655 K 66 vin. To je skoro ena tretjina celoletnih službenih prejemkov. Kdor objektivno sodi, mora priznati, da gre tu finančna uprava odločno predaleč. Kakor položaj večine onih, ki žive od stalnih prejemkov, je tudi položaj zasebnih nameščencev in uradnikov prav težaven. Tendenca zakonodajalca, ki je uvedel v stari Avstriji plačarino, je bila intenzivneje obdačiti višje službene dohodke, dočim službeni prejemki pod 6400 K niso bili zadeti po "plačarini. Plače po 6400 K so bile pred vojno pri nas tudi po mestih zelo redke. Dandanes ta znesek kot celoletna plača skoraj več ne prihaja v pošte.1'. Razmere v plačah so se docela izpremenile in nastaja potreba, da se zakon prilagodi novemu dejanskemu položaju. Obstoječa neskladnost davčne podlage s taktičnimi službenimi prejemki, ki so šli močno kvišku vsled devaivacijc denarja in draginjskih razmer, zadeva službojemalce direktno, indirektno pa tudi delodajalce, ker ne-; cateri delodajalci plačujejo davke za svoje uslužbence. Zadnje čase pa se je položaj tudi za delodajalce neugodno izpremenil. Prvič so davčna bremena delodajalcev samih močno narasla. Na drugi strani se je položaj prav v takih podjetjih, ki zaposlujejo znatno število privatnih uradnikov, katere zadeva jlacarina in dohodnina, vsled krize v industriji poslabšala. _ Poudarimo, da jc plačarina po naših informacijah samo v Sloveniji in Dalmaciji v veljavi. Finančna uprava je brezdvemno baš zategadelj ukinila za državne uradnike plačarino tudi v Sloveniji. Mišljenje zbornice je, da sedaj ne gre pridržati baš za privatne nameščence v Sloveniji in Dalmaciji poseben davek plačarine. V očigled ton okolnostim smatra trgovska iii obrtniška zbornica za potrebno, da predlaga glede plačarine sledečo spremembo: Privatne nameščence se glede clažari- = Sajenje tobaka v Sloveniji. Oglas; in prijavne pole za sajenje tobaka v letu 1921. so že razposlani na občinske urade. Kultura tobaka je dovoljena le za glavarstva Črnomelj. Novo mesto in Krško, dalje okraje Konjice, Celje, Brežice, Ptuj, Maribor, Gornja Radgona. Ljutomer ter končno za vse Prekmurjc. Povsod drugod je sajenje zabranjeno. Pa tudi v navedenih' okoliših je sajenje vezano na poprejšnjo prijavo pri občinskem uradu ali pa pri bližnji postaji finančne straže. Na podlagi teh prijav se bodo izdale dozvole (licence). Sajenje brez licence je strogo prepovedano. S prijavami morajo kmetje pohiteti, ker je rok za prijavo nastavljen do 20. februar^ ja. Prijave žc prihajajo. Za vzgled navajamo občino Št. Peter v Savinski dolini. Več posestnikov je priglasilo po 20.000 sadik, to je približno z* 1 oralo zemlje. Povedati se mora, da je Uprava državnega monopola se odločila za tobačno kulturo v Slove niji zato, da bo naš kmet imel iz te kulture redne in dobre dohodke; te pa mora dobiti Ic. ako sadi v primerni množini in ne po kakih par sto sadik. Da bi kdo sadil za lastno potrebo, tega se ne more dovoliti, ker državni monopol tega nikjer v celi kraljevini ne pripušča. = Komisija v Trbovljah dokončuje svoje delo. Kakor čujemo, je vladna komisija, ki je imela nalogo ugotoviti izdatke in dohodke Trboveljske pre-mogokopne družbe in na podlagi te ugotovitve staviti predlog, ali naj se povišajo ccne premogu ali pa nc, že skoro pri koncu s svojim delom. Pregledala jc vse knjige, ki se vodijo v posameznih revirjih, treba bi bilo sedaj še dobiti glavne knjige z Dunaja. — Po dosedanjih ugotovitvah prevladuje mnenje, da nc bo treba povišati cen premogu; v najneugodnejšem slučaju pa bo morebiten povišek le neznaten. Izdatki dražbe, ki so nastali vsled povišanih delavskih mezd so približno 7 milijonov kron mesečno večji, nego pred stavko. V Zagori ju se producira še vedno manj premoga nego pred stavko, v drugih revirjih pa se obratuje prilično tako kakor poprej. Povišek prodnkcijc se žal ni nikjer dosegel. Borza 4. februarja Borze. Radi snega je zveza z Dunajem popolnoma pretrgana. Zato so izostala vsa borzna poročila z Dunaja. Berlina, Curiha in Prage. Zagreb. Borza je bila danes nekolik« bolj čvrsta, vendar pa se promet kljuš temu ni razvil. Devize: Berlin 236 da 239, Milan 528, London 565 do 570, Newyork 146 do 147, Pariz 1025, Švica 2350, Dunai 21,35 do 21,45, Prag-« 1S6 do 187. Valute: dolar 141 do 141.75. avstr. krone 24,25 do 24,50 rublji 60 do 65, češke krone 170 do 175, franki 970 do 975, napoleondori 470 do 471. marke 230 do 232, lei» 102 do 202, švicarski franki 2275, ital. lire 513. Banka za Primorje . Trg. obrt banka = < > Banka Brod na Savi . Jadranska banka • , Narodna banka » ■ Hrv. eskomptna . ■ > Slavonia . .... Narodna šuraska ind.. i Srpska banka . . • i Poljedelska banka v • . Eksploatacija drva t < Jugoslavenska banka . . Ljubljanska kred. banka, Praštediona ■ « • ■ < Gutman . . . » • i Našička ind. drva •„ ■ ■ Rečka pučka..... Goranin . » » .» • Dubrovačko parobr. dr. denar blatu 1070 370 270 1750 640 1490 1225 750 725 105 560 905 9175 815 460 760 3$n 275 66H 15C"! 1340 77" 730 105 1550 565 945 32aO 1475 820 465 80-'' 6100 Vremensko poročilo. Liabliana 306 ra uad morjem n r-____ o oo = j A-l S C - g e i: fsj ▼•troti Nebo 4. febr 4. febr 4. febr 7. uri 14. uri ti. ari 73V7 1 0 5 ti. IBV. «p. 7»0-* rs i slab jpap. 780*2 i 1-» I I oblaSnc ' de* obl. Sradn;m »čcajinia temperatura 1-2, normalna -1-3 Vieaii-iuka napoTed: sev. vreme, loeg Solnca vzbais ob 7*20 zanaia ob 17-03 Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit. Ir. fHenc, B» mM, vino, prazne sode sadi J»i«j najceneje Fr. Sir o, Kranj. *3t3o-!6 Rnignin rirn 55 motorno žago L. Ilerilž, l\M\l}i UiV Ahaoljeva c. 10. (Tramvajska postaja: St. Petra cerkev.) 294 3—2 s Krasno posestvo1 fla Gorenjskem, blizu mesta ob glavni cesti, ta gostilno ali trgovino, kmetijstvo in živinorejo, s vsem potrebnim, se ugodno proda. Vse poiatke da Anon. inf. zavod DKAGO BESELJAK, I jubljana, Cankarjevo nabr. 5. fsistoa cUstll!« se ni boio lrJ:li. pp^ Kupi se 10.000 prostornih metrov prvovrstnih bukovih drv Ponudbe z navedbo cene franko vagon imenoma navedene oddajne postaje in dobavnega roka je vpoelati do 15. t. m. na naslov »Vodstvo za preskrbo drv v LJubljani'', Turjaški trs 51-1- 312 2—1 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnoljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, tast in stric, go«pod Fran Mallj trgcvec in posestnik, občinski svetnik ljubljanski, upravni svetnik Ljubljanske kreditne banke itd. t četrtek, dne 3. februarja, ob nri zvečer po kratki bolesni, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb nepon^hijepa pokojnika bo v nedeljo, dne 6. t. m. ob 7,4. orl popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra očeta St. 34 na pokopališče k Sv. Krištofi. Sv. maša zadušnica se b* darovala v ponedeljek, dne 7. t. m., ob 8. nri zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, dn* 4.februarja 1921. 314 Antonija Xaly, soproga. Vida Barsoh, roj. KrJj, SJanloa, Vera, Sara, Mere. Lonls SHrsch, zet. Vldka Barsoh, vnukinja. p: —fciii cavM v L ^bl-r-i. t Ljubljanska kreditna banka v LJubljani naznanja tnžno vest, da je njen dolgoletni član upravnega sveta, gospod Fran Mally trgovec, posestnik in občinski svetnik danes preminul. Bodi mu časten spomin! V Ljubljani, dne i. februarja 1921. 31« sa hotelsko restavracijo, iztirjena, r, veilrt SIO nimi spričevali, kakor tudi 2—1 vajenec (Piccolo) iz dobra hiše, se iščeta takoj. Naslov v np avništvn «Jntra». v36j0 posestvo, uu HiiiflHv oziroma kapi, in «eer najraje v radovljiškimi, novomeškem ali črnomaljskem okraj«. Tudi z ''sem inventarjem. Ponudbe pod , Poroštvo" na upravo »Jutra*. 305 2—2 Išče se v prometnem kraja pri fari, tiru ali mestu karoserija lepo olirar.Jesa, za. 20 oseb Več v uprari ,, Jutra". 318 2-1 ERJAVEC & TURK trgovina z železnino „pri Zlati lopati« (prej Kamerschmldt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 147 nasproti križevniške cerkve. 28—21 Mngton pisalne slroje popravlja 902 2-2 $4r©k©¥^I®k-spesSa8ist W v petek in soboto. Prijave sprejema Glavna zaloga Remington pisalnih strojev tvrdka K. A. Kregar, Sv. Petra cesta 21. Telefon 444. I ali brez nje, »V za to sposobni prostori za nakup ali v najem. Cenjene ponudb?, na upravo «Jutra» pod „Rocno 48". 254 3-3 Zadružna banka, Maribor, sg&*£g Centrala: Split. Fodrožnioe: Maribor, Zagreb, Novi Sad. Delniška glavnica K 50,000.000*— Od financ, minist. pooblaščena za nakup in prodajo deviz in valut kakor tudi za izdajo uverenja Trgovske zveze v vseh krajih Jugoslavije In Inozemstva Bankovni, blagovni in borzni oddelek 311 3-1 Menjalnica Vloge na hranilne knjižice obrestuje s 4 % 1 M Puch - avto 9/23 H. P. sa i tir! osebe, za takojiajo vožnjo pripravljen p^P* s© prodd. Naslov pove uprava »Jutra«. 291 5-3 Ol n Na debelo! is Na drobnol g 103 52-44 B» debelo in na drobno, vse vrsle moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih penah se dobijo pri znani tvrdki ljubljena, Sv. Petra cesta 28. Tiižl se pošilja po !io»zeijy po issia kraljestm fomm !n cenene mlv, MmM vossfi, Hodila Itd. nudi najceneje 273 3—3 M joooslouonsko islloma io mfcm (preje Pavel Seemann) 1L>juialjana -lific. n mm an HSational-Caab) z električnim in ročnim pogonom in štirimi predali ter dobro ohranjena blagajna wertheimerlca št. 3 naprodaj. Jfaslov v upravi «Jutra». 297 2—2 ob imnierskem obrežju s petimi vilam! in 20.000 m2 zemljišča 252 5-5 52 ta Soj po ugodni ceni proda. Naslov v upravi „Jutra". Trgovina z železnino Breznik & Frifscii j, orsabMO podJ.tj. g a 11, ing Duk3č in dmg | 3 Ljubljana, Resljeva cesta 9 g i se priporoča za vsa v to % § stroko spadajoča dela. | ^esi priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega železnega — blaga po nizkih cenah! — fe,. e^Točna in solidna postrežba! » 416 29—I i B05D355SaC Imam na zalogi več sto hektolitrov isbornega rdečega d©!@njea leta 1920. & K 19 — za 1 liter. 6t 2481. r. XXII. Masglas. 317 RtlrSIHnf^nP ploš5e' aodbene avtomate, m UilSyEUSi&| igle,peresa, posamezne dele edino pri tvrdki 562 48-9 TKS3EH6,-*», Ljubljana, Sodna ulica 5. '^mt MehatilSna dsls^nisa ia esa cogratila la druga precizna sisfanilic. Jadranska montanska družba Brsojavl: nMoitfana". d. z O. Z. Telefon St. 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) Vse vrste kovin, rudnin la kemikalij tar vso inda- j roaaja >n Kupuje gtrljske Izdelke, spadajoče v radarsko, fužlaarsko na debelo: impor«. ln *es^£°,6troko' Eksport.' Iz okolice je prišel v mesto srednje-velik stekel pes, svetlorjave barve in z belimi lisami po Trato. Ogrizel je več oseb in psov. Istočasno se je pojavil v mesta neki drag rjav pes s temnimi lisami po hrbta in plečih, ki je tadi napadal ljudi. ' Da se zabrani razširjenje stekline, odreja mestni magistrat na podlagi § 2., 41. in 42. zak. o živ. kužnih boleznih poostren pasji ke^i&m&c in sicer takole: 1.) Psi v področja mestne občine morajo nositi nagobčnike, ki zabrai njajejo grizenje in poleg tega jih je voditi na vrvici. 2.) Strogo je prepovedano pse jemati t javne prostore (gostilne, ia» varne itd.). B.) Psi varuhi morajo biti priklenjeni na takih kra jih, kjer se morejfl tuji psi do njih. 4.) Vsakdo mora svojega psa, ki je prišel v dotiko s steklimi stekline sumljivimi psi, ali če zapazi na njem znake kakega sumljivega obolenja, oddati konjaču, ali pa ga tako zavarovati, da ni nevaren za okolico. Tudi mora slučaj takoj naznaniti magistratu. 5.) Doklej traja pasji kontnmac, je strogo prepovedano odpravljati p« brez posebnega dovoljenja magistratovega iz okoliša, v katerem je kontamac razglašen. 6.) Vsi psi, proti tem predpisom zaloteni, se bodo pobili, lastniki pa kazensko zasledovali. Kazglas stopi v veljavo z dnem razglasitve. Mestni magistrat v Ljubljani dne 4. februarja 1921. OLF PEHEC i trgovec v Mozirju uazaanjuin. ua sem otvoril svojo podružnico v Bsškl v Sromu v bližini Beograda ln Novega sada ter bom mogel najkulantneje ter po najnižji dnevni ceni postreči vso Slovenijo s pienloo, koruzo, Ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, e karlovdklm in banatskim vinom. Naročila naj se poSiljajo naravnost na tvrako Sndolf Peveo v Beikl v Srezna. — Brzojavk Peveo, BeSka-Srem. Nakup oval bom direktno od kmetov ter bora mogel konkurirati z vsako drngo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les la drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventualne informacije. Za mnogobroina naročila se priporoča i i 585 26-15 Rudolf Peveo. al ££ UuteSIana-Spodnja Šiška priporoča svoge izborno pivo v soddh in stekle* nlcah. Dobe se tudi tropine in sladne dme, ki so kot živinska piča zelo priporočljive. 43 52-24 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljanistritarjeva Mlka §t-2 260 52-2 Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica K 50,000.000 ». Rezerve okrog K 45,000.000-- Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. 1u1, vu1jh) mailtolu) uv1vt1jou, & Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Čekovni račun v Ljubljani št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka LJubljana. Telefon st. 261 in 413. Natisnila Delniška tiskarna, d d. v Ljubljani.