9. števiika.
„Edlsoit-' Kaajs »ikrat -» dan. r z,m a^delj o rasrikoT. on 4. ari
VRf aAiJijii issiii :
tu Cfcio le; .........34 fcroa
ti pol lete .........12 n
7n ćčtrt leta........ t, .
ja rc uieaec ........ 2 krosi
-m-i^'j e l-ia:-e?aT.: r»r.-f_. sh-> v-* t« „i .. ,.--:iin<e t,i aomi ne	__
* • '»»rarnan v Trstu s- t)r~<d«»)ajo po-9*32 zne -.tevilee po -i s< >ii«e 'i nič.'-: a Jraia oa po e' -..mi*
TViefun m. H70.
Trst, v ponedeljek 13. januvarija 1902
laća; XXvil
Glasilo p iiitičuega dr.'ižtva ,,Edinost" za Primorsko.
T edinosti jo mož!
Oglasi
*T ra<anaio po vrstah v petitu. Za ve<S r-atno naročilo s primernim popustom Poštena, osmrtnice in javne zahvale do-ina.':i oglasi itd. «e računajo po poeodbe
Tčl dopisi naj ae poSiiiHjo uredniitTU Neti»ai:ovani dopisi se ne Rttr^jpmajo Kokopi?! se ne vračajo.
^aro^tuno, reklamacije 111 oLlr.ats sprejela apraviilAtvo. Naročnino in r.irlaa«
j« plnčevRti Itic-o 1'rnt.
rrcđntftt*« tii Mokrima ne unJjHjalH t
o s. J Uarint.K fkv. Ili. 1'pravniStio, in s^raJbLiBitje inherato" v ulici Molia . U. iim»>u.
v- "t.v'kman
.M-Jt.Httiij n	aredmk W r a i (Jo d n i k
L.AStr.ik konzorcij lista Edinost"
Nausnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu
Ali je še kdo med nami, ki ne vidi?!
VI.
l)a nadaljujemo t«»rej, kjer smo prenehati zadnjic* ! Ko '»i rudi bilo v Slovencih buržoazije v tistem odijoznem zraislu — kakor je ni. in tudi ko bi je bilo med tržaškimi Slovenci : postopanje voditeljev tržaških socijalnih dem »kratov bi bilo vsejetlno in še vedno vredno graje i u obsodl>e. In to ne le z narodnega stališča, se stališča, da politično mišljeuje, ki je drugačno, nego j je ima vodstvo naroda, nikakor ne o pravi-] e u j e še nikogar vezanja s sovražnikom naroda, torej narod nega izdajstva! Ampak tudi se stališča pravične.sti ! Voditelji socijalnih demokratov »tlovenske narodnosti v Trstu ne delajo nobene razlike med ltdijausko in pa namišljeno ter le od u j i h samih zatrjevano slovensko buržoazijo, ampak govore svojim sod rugom, kakor da je ta »slovenska buržoazija« v isti meri kriva in odgovorna na tržaških odno-«ajih, v kolikor so le-ti neugodni za širše in sosebno za delavske »je, v politiškem, soei-jalnem in gosfK>darskem pogledu !
Tako pestopanie bije v obraz najelemen-tarnejemu u me vanj u o pravičnosti. Kako je možno kriviti in obsojati koga radi činov, katerih ni mogel storiti, tudi če jih bi hotel ? ! Xa kaj, na katera dejstva se opirajo voditelji slov. socijalne demokracije, ko hočejo na narodno stranko, ali, kakor oni govore, na »slovensko buržoazijo« valiti isto mero krivde, kakor na laško buržoazijo ?! Ima-li naša stranka politično oblast v rokah ? ima-li naša stranka občinsko upravo v rokah ? ! .Je-li splošno socijalno in gospodarsko življenje v Trstu pod pritiskom naše stranke ? Ima-li naša stranka velika podjetja in javne zavode v svojih rokah ? Je-li sploh naša stranka tu vladajoča stranka, ima-li ona možnost v rokah za presijo tudi na vladne Kroge, v kolikor so nedostatki vsega javnega živijeuja tu pri na* odvisni od državne uprave? ! Ni-li marveč naša stranka v odprti, napeti opoziciji proli tu vladajočemu zistemir, državnemu in lokalnemu ? ! Ni-li ravno naša stranka ona, ki neprestano in glasno obsoja ta z istem in ga označa za največo krivico ? ! Kako je možno njo proglašati odgovorno za
zistem, katerega pobija in proti kateremu je v odprti opoziciji J ! Ali ni torej skrajno krivično to, kar počenjajo voditelji tukajšnje
slovenske socijalne demokracije, da namreč proglašajo narodno stranko kakor sokrivo na stvareh, katerih niti ni mogla storiti, kar..ih tudi ne more spremeniti, da jo proglašajo v isti meri sokrivo z isto vladajočo Stranko,
zveneti to, ako morajo še poslušati, da v.->e to izdajstvo se godi radi njihovega interesa ! Tu imamo torej razmerje, da siti hočejo še več, da »socijalisti« plemena, ki je zavarovano na vse strani, se hočejo nadalje
s katero je v najhujem boju?! Kako je j in drugim strankam ob strani boriti za cilje možno, da ponavljamo še enkrat, koga obso- j naroda, nasprotno pa da »socijalisti« plemena, diti radi činov, katerih niti ne more storiti, : ki je v očitni nevarnosti, ki ne uživa še m-
tudi če bi hotel!!
Ob takih razmerah bi bilo tudi socijal-
kakih pravic, ki je torej lačno v narodnem pogledu, in ki bi, čim bi odnehala borba od
nim demokratom marveč v dolžnost, da nam : naše strani, takoj stalo z jedno nogo v grobu : stoje ob strani vsaj v onih točkah, kjer se j da »soeijalisti« slovenskega plemena zavajajo našemu in njihovemu narodu toli krvava ' svoje somišljenike v menenje, kakor da borba krivica godi. To lu morali oni, pa če bi bilo ; za cilje lastnega naroda ne le da ni potrebna, tudi res, kakor ni, da so njihovi tovariši-sodrugi ampak da je celo zločin na interesu sloven-1
i tal. narodnosti res iuternacijonnlni ! Lahko je onemu, ki je sit, da je zadovoljen in je tih
skega delavca ! ! Laški socijalist, torej sin I nasičenega naroda, ostaja nacijonalist, sloven- ■
in se ne ujeda ! Lahko bi bilo italijanskim *ki socijalist pa, sin naroda, ki si ima še le socijalistom v Trstu, da so res mednarodni, priboriti malo ne vse, mora proklinjati borbo ko vedo, da je njihovo pleme popolnoma na- /a lastno narodnost, ker sicer ga ne pripo-sičeno v narodnem pogledu in ko imajo za- znavajo — socijalistom ! !
vest, da njihovi narodnosti ne preti nikaka	To sramotno razmerje je notorično, je
nevarnost! A sedaj vprašamo : imajo 1 i tudi izražeco v vsem nastopanju voditeljev slo-slovenski socijalisti to zavest, da jim je venske socijalne demokracije v Trstu, je njihovo pleme tu v Trstu nasičeno v pred nami kakor odprta knjiga! Ta knjiga v narodnem pogledu H Imajo-li to zavest, je popisana z lapidarnimi črkami, tako, da da njihovi narodnosti ne preti nobena ne- slep mora biti oni, kdor ne varnost, da je ista mar\eč tako na varnem vi d i ! !
kakor italijanska in da morejo istotako zau- j	-
staviti bori>o za narodne interese?! Imajo-li j
slovenski socijalisti obraza za tako trditev?!	1*4."A "	L
Mislimo, da ga nimajo, a če ga imajo ven-
roiiticm pregiea.
dar, potem se mora preaehati žnjimi vsaka	V Trstll, 13. jan. 1902.
disk u zija ! Ali naj bi se prepirali z ljudmi,	0 položaju. »Politik« ve pripovedo-
ki taje, da imajo tla pod nogami in solnee	Vati, tla je zadnji ministerski svet trajal le
nad glavo ? !	tri četrt ure in da niti ni prišel do tega, da
Toiej če bi bilo tudi res, da so itali-	bi »e bil bavil z notranjo situvacijo. V raz-
janski socijalisti res iskreni, resnični pristaši	pravo da niso došle ni češko-nemške spravne ideje ioternacijonalizma, bi to še nimalo ne i konference, ni vprašanje earinarskega tarifa,
opravičevalo voditeljev naše slovenske soci-	nj termin, kdaj se ima zopet pričeti parla-
jalne demokracije, da tudi naše »sodruge«	meutarno delovanje. P o takem ni še do-
gonijo v labirint internacionalizma ! Ce kje, velja tu latinski pregovor : tudi če dva delata isto, vendar ni isto ! A kolika krivda je na voditeljih slovenske socijalne demokracije, ko vedo, da voditelji italijanskih eodrugov niso bili nikdar in niso internacionalni. ampak so najčisteji nacijonalci, kakor kažejo vsa dejanja njihova in kakor
ločen dan, kdaj se suide zopet državni zbor.
»Narodni listv« pripovedujejo, da je te dni ministerski predsednik sam iskal (v proračunskem odseku) pri like, da je govoril z dr.om Heroldom. Ta poslednji da je gospodu Korberju naravnost povedal, kaj imajo Cehi na srcu proti vladi in proti postopanju Nem-
so še posebno pokazali povodom gibanja zajcev v deželnem zboru Češkem. Ako bodo italijansko vseučilišče!	j Nemci vstrajali na svojem stališču—je rekel
Tu imamo torej razmerje, ki mora uža-! dr. Herold — ako bodo stavili nemožne po-lostiti vsacega dobrega sinu svojega na- goje, ako ostanejo pri svoji taktiki, da hočejo roda, a posebno še naše delavce; iu ka- že v uaprej kaj diktirati, potem češki kor krvava ironija, kakor zasramovanje poslanci sploh ne pridejo na njihovega poštenja in njihove zvestobe mora ko n terence.
PODLISTEK.
Vladimir.
H rvate ki opisal Avgust Šenoa. prevel M. C-t-č.
I.
Na teh gorskih sprehodih se muječesto odpirala duša pred menoj, a iz ust so mu prihajale zamolklim glasom kratke, presekane besede:
»Pazi sinko, kaj ti pravim«, je rekel nekoč. »Kuha se. To je dobro. Mlado vino se giblje. Ali boj se pene. Mnogo bo trebalo časa, dokler se v narodu vse učisti, da bo jasno in krepko. £?edaj je to mlati mošt, poezija. Proza mora priti, trda proza. Trd kamen, sinko, trd, kateremu dleto nič ne more, kjer ne more vsaki besuež vreznti svojega imena. Ne računaj prehitro. Jaz vem to. Tudi jaz sem bil poet, ali — — — —« tu je starček obmolknil in nadaljeval po nekoliko trenotkih : »Jaz ne doživim tega; morda do-živiš ti, morda tudi ne, ker bo trebalo v to mnogo mnogo časa. Ali naj bo, kar bo, ti mi stoj vsikdar se svojim narodom, s pravico; resno in razsodno vrši svojo dolžnost za narod. Bodi cel človek!« Še mi je starček go-
voril več tega. Ko je umrl, mi je zapustil
v oporok: zadosti veliko svoto denarja, krasno knjižnico in obsežen rokopis, pisan od njegove roke. Čudom bi se čudil, prijatelj, da vidiš to knjižnico hrvatskega vaškega župnika: niti v sanjah ne bi mislil, da je ta starček v pormeneli svečeuiški halji nabral toli divno zbirko človeškega znanja in umetnosti od zadnjih 300 let. Obrnivši oko samo na naslove teh knjig, vprašal sem se plaho : kakov človek je bil ta tvoj stric ? Kaj še le, ko sem začel čitati po njegovem rokopisu! Ne vem, kako bi ti ga definiral. Ni to životopis, niti niso zapi»ki, niti učeno delo, ali je nekaj, ki se je mojega srca prijelo toli silno, toli močno, toli strogo in ostro, ki mi je pretreslo dušo do dna. Cital sem plemenite govore Mirabeau-a; ali ne, to ni bilo tako. To je bilo kratko, presekano, bodljivo, toli logično, kakor da ti je mraz pal na vrelo srce, kakor da ti je severna burja ohladila čelo, kakor da ležiš v vročnici ; ali zopet je tudi klilo v teh vrstah. Bilo mi je, kaKor da iz vsake vrste zrejo te sive resfte oči mojega strica, nepremične in strašne, kakor so steklene oči egiptovske mumije; samo tu pa tam je posijalo v njih, ali tedaj je
Tudi drugi češki poslanci so opomnjali dra. Korberja, naj se ne ponovi greh od 1. 1890, ko so hoteli le za Češko skleniti pomnjenje in ga niso raztegnili tudi na Moravsko.
Dalmacija in Ogrska. Mil anski »Se-colo« prinaša povsem novo varijanto o vzrokih sedanji krizi v monarhiji. Dunajski dopisnik tega I sta je imel namreč pogovor z nekim »neaktivnim avstrijskim državnikom« iz staroavstrijske uradniške šole. Ta državnik je torej zatrdil, da sedež sedanji krizi ni v Avstriji, ampak na Ogrskem. Avstrijski parlament hočejo kaznovati za nekaj, česar ni zakrivil, za to, da noče priti tlo obnovljenja pogodbe med Avstrijo in Ogrsko. Na konferencah za skupni avtonomni cari-narski tarif da so Madjari stavili take zahteve, tla bi pomenjalo samomor od strani Avstrije, ako bi jih vsprejela. Ze po malo razpravah so morali priti avstrijski odposlanci do spoznanja, da O g r i jednostavno nočejo pogodbe z Avstrijo in da smatrajo moment ugodnim za prehod k personalni uniji.
V resnici pa ne bi bilo to pravo menenje, da Ogri nočejo ni kake pogodbe. Oni le delajo težave, da b o ti o* potem mogli p r i t i z neko veliko zahtevo. Ta zahteva pa da je: priklopljenje Dalmacije k Hrvatski oziroma aneksija od strani Ogrske.
Ta aneksija bi jednostavno odrezala avstrijsko trgovino z Bosno in I Iercegovino, in to bi pomenjalo, da je Ogrska anektirala tudi ti dve deželi. Ker pa je ne inore biti avstrijske vlade, ki bi privolila v to, je jako verjetno, ti a ne pride ti o pogodbe med A v s t r i j t> in Ogrsko!
Na pripombo dopisnika, da je ->Frem-denblatt« dementiral vest o anektiranju Bosne in Hercegovine, je menil državnik, tla ta de-menti le potrjuje. »Fremdenblat« da je le tajil namen za anektiranje Bosne, molčal pa da je popolnoma o Dalmaciji.
Mi smo smatrali za svojo dolžnost, da smo zabeležili tudi to varijanto, že radi tega, ker je ne le interesantna, ampak tudi ni. naravnost neveiojetna. Koliko pa je pozitivne resnice na njej — to je seveda drugo vprašanje.
Afera Wolf postaja od dne do dne zanimivejša in utrjuje v nas menenje, tla ista provzroČi kmalu še večo razdrobitev nemških straDK nego je do sedaj. Logično in psiholo-gično vsaj bi bilo opravičeno pričakovanje, da boj med WolfuVO in Schonererjevo frak-
posijalo kakor strela. Ta rokopis mi je po-! stal evangeljem«.
»Kje ga imaš?«
»Doma pod ključem, ki ga nosim pri sebi«.
»Ali kaj je, kaj za Boga v tem rokopisu ?«
»Mnogo — toliko tega, da ti ne morem reči, kaj je. Ali prekrstil me je, naredil me je drugega človeka. Da, jednega izreka se
i spominjam: »Tu smo, — kaj bo neki iz nas? Ali pride dobro, ali zlo, ali nas izjč? ! Ne, ne bo tako. Res v naših žilah se je ohla-| dila kri. Koliko tega kremena je postalo blato! Ali ko nismo izginoli v tolikih stoletjih, ne izginemo tudi v bodoče. Samo ke-| daj nam bo bolje? Kmalo ali kasneje? Ko bo človek res človek, tako od glave do pete. Srce nam je živo, ali da bi bila toliko živa j tudi pamet! Mi smo plima in oseka. To je ' naš smrtni greh. Znanje in poštenje, to sta dva tečaja našega rešenja; vsaki hlinjeni , krik je kuga za nas. Kdor si naš, tako človeški naš, kakor kar je dren z drenom, ne j prekipevaj, ne bodi pena, bodi kis v rani naroda svojega — človek, v katerem vsaka žila drhti od pravice, v katerem je mozeg
hladen, jako hladen, v katerem je srce steklena leča, ki zbira nebeški ogenj. Komedije bo veliko, mora biti tudi kritike. Mislite-li, da je vsako gibanje hlinjenega lica sijajen obraz proroka resnice ? Mislite-li, da vsaki gledališki igralec zida zgodovino sveta ? To !je črno, jako črno, in hudo, ali je logično. Koliko sem videl jaz mask — smatral sem jih idejale — pa sem jih vrgel na smetišče. Ničle, na katerih usta drugi lažejo ! Nič zato. Takov je svet. Ne varaj Be nikoli! Ne sanjaj, da si na nebu ali v peklu, dokler si na zemlji. Diagonala naj ti bo v smer, to je smer vseh otrok Adamovih. Ali ne hodi s pota, ki je tvoj, ki ti je soroden. Boš kakor zvezda, ki se je odmaknila od svojega kroga, ki se mora razleteti.
»Dosti, dosti, Kvgenij«, je vskliknil Vladimir, poskočivši na noge, »tebi se meša, ti blebečeš v vročnici. Molči, za Boga!«
»Motiš se brate«, se je nasmehnil Evge-n;j mirno, »moje srce bije povsem pravilno, jaz sem se stričeve besede naučil na pamet, pa ti jih pravim«.
»Tvoj stric — tvoj stric ni bil čistega uma, Kvgenij«.
»Tako so rekli Zidje prorokom«.
r*ijo o v-enem>ki stranki postane neizogiben vale«! novejših dogodkov. Kakor smo omenjali že zadnjič, se je večina \Volfovib volil-cev izrekla za njegovo zo|»etno izvolitev in Wolf je vs prejel zopetno kandidaturo v trutnovskem me-tncm volilnem okraju. Klub vsenemške zveze v parlamentu pa je sklenil, da v slučaju zopetne izvolitve WoIfove ne vprejme več istega medse.
Ta dva takta nam kažeta torej očiten razpor v vsenemški stranki in posledice istemu *e že kažejo.
\Voliuvi privrženci poskušajo vse možno, da bi bil Wolf zopet izvoljen, vodstvo vsenemške stranke, na čelu mu Schr.nerer, pa dela po svojih močeh, da bi izvolitev NVolfa onem počili. Vs'ed tega se je tudi vsenemško časopisje razdelili* na dva tlela : jeden del za, drugi pa proti \Volfu. Čudno se nain pa vidi na vnem tem le dejstvo, da vodstvo vsenemške -trauke ni postavilo nobenega protikandidata Wolfu.
V nasprotnih si vsenemškib listi o \\ ol-fove in Schonererjeve barve razpravlja se sedaj \V.>lfov škandal zelo obširno, ki je prišel zopet na površje sedaj, ker ni izključena možnost \Volfove zopetne izvolitve. Dokler mi Schonererjanci upali, da \Volf ■ ■sune p I.tieeu mrlič, skušali s<* prikrivati njegovo afero, sedaj no jo pa zopet privlekli na dan t«-r ;<> razpravljajo na dolgo in široko. Wolfovei >e držijo načela, da je napredek nemške t-Lvan v Avstriji odvisen od \Volfove agitacije. .Sehonereijanci pa, da mora biti v vsenemški si ranki vse »čisto«. Vse pa kaže, da v vsenemški stranki ne bo vse tako a čistoč in naj že Wolf ostane v istej, ali naj izgine iz nje.
Na dnevnem redu so sedaj junaki \Vol-fove afere in sicer: \Volf sam, posl. Tschan in nieg< va soproga, stariša nekdanje \Y olfove ljubice, ta poslednja, sedanja s >proga prof. Seidla in >eidl. O razmerju sedanje Seidlove soproge do NVolfa smo naš.m čitateljem že sporoča'i, ter se bodo oni gotovo spominjali, kako je \Vo!f potem, Ko je razmerje med njim in 1 schanovo hčerjo dospelo tako daleč, da je bila Jta v blagoslovljenem stanu, pregovor. nj •, da -e je udala in poročila s prof. Seidlom, njegovim najintimnejšem prijateljem, kateremu baje ni bilo nič znano, kaj se je dogodilo med \\olfom in Tschanovo hčerjo.
Tschan in njegova soproga pa sta sedaj v \Voifu priiazniii listih priobčila več izjav, v kater h -ta se postavila — čujte in strmite ! — na stran uem'.kega poluboga NVolfa, zapeljivca svoje lastne hčere in zakonite žene ter proti svoji hčeri in zetu, prof. Seidlu ! Mi se nočemo obširno baviti z izjavam- zakonskih Tschan in njiju varovanca NVolfa, kak«»r tudi ne se Seidlovimi in njegove soproge protiizjavami. Konstatiramo temveč le dejstvo, da se zakonska Tschan zavzemata za zapeljivca svoje hčere ter da očitata svojemu zetu Seidlu, da se je z razkritjem NVolfovega škandala hotel maščevati nad svojim tastom, ker mu baje isti sploh ni izplačal obljubljene dote, ali menda ne poginoma. 17. vseh teh čudnih zapletanj in očitani. katerih te dni kar mrgoli v vseh nemških listih, priti mora pazljivi čitatelj do te^a fklepa : Posl. Seidl, \Volfov prijatelj, je, ko se je poročil s T seli a novo hčerjo. Urž-kone vedel o njenem razmerju do \Volfa. Stariši njegove sedanje soproge pa so mu
bržkone obljubili lepo doto, ako poroči nj;b hčer. ter tako njo in njih hišo teši sramote-
Mimogrede bodi še jeden krat omenjeno, da NVolf ni mogel poročiti svoje ljubice, ker je bil že poročen. Seidl je potem napravil »žrtev« ter poročil ljubic > svojega prijatelja, sciaj pa, ko mu le nočejo izplačati obljubljene dote, se je mož menda naveličal čakati in je izvlekel škandal na dan. Vendar pa se nam to, vsakako neplemenito postopanje ne vidi niti primerno tako nizko, tako nasprotno najprimitivnejemu pojmu dostojnosti in nrav-stvenosti, kakor je postopanje matere, ki se postavlja na stran moža. ki je zapeljal njeno hčer, ki vlači vse podrobnosti na dan — torej sramoto svoje lastne hčere.
Pa tudi NVolfovo postopanje je pod uaj-
Meinento Italijanom. »Narodni list« v Voloskem, kliče Italijano n — mutatis mu-tandis — besede, ki jih je bil vskbknil lord Clancharlie v zgornji zbornici v Londonu:
Vi imate moč, zdi se, da kriči vladajočim Italijanom ta glas naroda, vi imate bogatstvo, vse radosti, solnce, ki vam vedno sveti, oblast brez kraja in konca, imate uživanja, katera delite med seboj. Naj bo. Ali vedite, da je tudi nekaj pod vami in morda
tudi nad vami !____ Vi ste veliki, bogati in
m^čni. To je nevarno. Vi se okoriščate na tmini noči. Ali čuvajte se : je tudi še neka druga moč, a to je — zora. Zore ne more premagati nikdo. Ona pride gotovo. Ona je že blizo. Ona ima silno noč, da
mor3ko vlado, katera nima pot rebne odločnosti še manje pa potrebne volje v to, da bi že enkrat nastopila pot enakopravnosti, kar bi bila morala storiti že davno, ako ne bi tudi tu prevladoval duh sedanjega, nam Slovencem skrajno sovražnega zistema ! Za danes opustimo opisovanje vladinega postopanja v vprašanju slovenskih utokov proti mestnemu magistratu, toda govorili bomo tudi na to stran, takoj, ko naberemo še nekoliko potrebnih podatkov.
Iz mestnega okrožja sv. Jakobskeiru
nam pišejo: Izvolite, spoštovani gosp. urednik, priobčiti par vrstic iz našega okrožja, kako smo se radovali te praznike, ker smo čuli zopet krepko doneti mile glasove iz grl pevcev naše bratovščine sv. ( irila in Me-
vee to na vas t i
in vas zasuje s tem
čase časov I '
(»lasi I o jugoslovanskih socijalnih de
na vse nag ZOpet prišel v pravi tir, treba pripisati nekaterim pevcem, ki so pogumno vstrajali tudi v neprijetnih razmerah. Ti so pojašnje-
i z noči dela dan. Kdo jej more zabraniti
nižjim nivo, ako vidimo, da je raje pustil,	to, da meče solnee na nebo?! Strah naj vas | todija. ^aše veselje je bilo tem iskreneje, ker
da pride ves škandal na dan, ki ubiva dobro	i bo! Pravi gospodar hiše potrkaj gmo j(retj kratkim skoro začeli že obupa-
irue nje, s katero je bil vendar, po njega	skoro na vrata. Kraj je ze tuji nesreči, i vatj Da(j tem zborom. Jel je bil namreč
lastnem pri poznan; it, v najintimnejših nedo-	\ i imate vse, ali to vse se sestavlja iz ni-	jZp0djedati mu življenja sile neki črv, kakor
j voljenih odnošajih, nego da bi se vsaj začasno	česa. kar je ostalo drugim. Vi ste poklicani	raramorj ki na žitni njivi izpodjeda stebla,
umaknil s političnega pozorišča.	pred sodbo ljudstva, tega obsojenca, ki vam	^o, hvala Bogu in zdravi pameti našega
Poljaki V Nemčiji, Generalna slika	ho 80(1 aik* Tresite sel Ljudstvo je okusilo	]jlItjgtvaf pretečo nevarnost smo opazili še o
razmer Poljakov v Nemčiji nasproti pruskim	vse- V*eliko siromaštvo, muko, nadloge in	pravem Sa8lI in smo preprečili že nastopajočo
oblastim je »službeni jezik« in njegovo po-	Krdo ponižanje ter sramoto, a sedaj izmeče	Reorganizacijo. Zaslugo na tem, da je zbor
rahljanje. Za vseskupne sodne razprave, odloke in uloge, kakoršnje - koli vrste, je samo en paragraf, a ta se glasi : »Službeni jezik
je nemški«. Ako je kdo predložil kako vlogo	mokratov in slovanska krajevna imena,	vali, ti svarili. Zlaj se je ta pevski zbor
na poljskem jeziku, mora plačati globo	Zadnji »Rdeči prapor« (št. 2) prinaša okostje	pomnožil tako, da se ni bati več zanj, ako
ker se je pregrešil proti omenj^emu para-	poročila o strankarskem zboru italijanske	bo tuJi naše občinstvo vršilo svojo dolžnost
grafu. Radi predloženja t i s k a n e g a poročila	socijalne demokracije v Trstu, kjer pravi, da	in bo podpiralo zbor s tem. da bo pridno
neke poljske banke je moral vsaki člen	je bila, mej ostalimi, na zboru zastopana tudi	pristopalo k bratovščini sv. Cirila in Meto-
ravnateljstva in odbora plačati po .*»<> mark	jugoslovanska socijalno-demokratična stranka	dija. Kajti temu ni mogoče oporekati, da
glol>e. P<> zakonu ni prepovedano govoriti	po sodrugu Panek iz Trsta in »po sodrugu	podpora, ki jo je dobival zbor dosedaj, ni v
poljski na uradih, ali če si se na uradu	dr. Lazzarini iz — Aibone!« »R. P.« torej	nobenem razmerju s trudom in žrtvami gg.
obrnil do katerega uradnikov, ki često znajo	ne da je Albona — Labinj ! Pa tudi	pevcev. Vsposobimo torej bratovščino, da bo
poljski, in si ga nagovoril v tem jeziku,	sicer je ta izborni list za osebne napade in	mogla podpirati pevski zbor, kakor je po-
dobivaš namesto zaželjenega odgovora ta-le	prepire med drugo- in somišljeniki (Bernstei-	trebno in kakor isti tudi zasluži. In kako
pouk: »Tu smo v Nemčiji«! ali: »Tega	"ovci in Antibernsteinovei !) sila slabo pod-	mal je davek v naši bratovščini! '2 nvč. na
jaz ne urnem«. Tako je povsodi tudi na ko-	kovan o slovanskih krajevnih imenih ob	teden za možke, 1 nvč. pa za ženske! To-
lodvor h in poštah. Poljski jezik je popol-	Adriji. Pravi namreč v nadaljnem poročilu,	liko pa že zmore vsakdo in menimo, da bi ga
noma in brezizjemno izbacnjen iz vseh javnih	da so bili na omenjenem zboru zastopani	ne smelo biti pr sv. Jakobu našega človeka, ki
uradov in se celo uradnik, ki bi sicer rad	tl*di sledeči kraji: Albona, M u g g i a,	ne bi bil člen bratovščine.
dal pojasnila v poljskem jeziku, ne drzne	D i gnano, M o n f a 1 e o n e in S e b e n i c o.	y novoletni tJoh; gmo še ia zbur vspre_
storiti tega, ker je v strahu, da g. njegov	— Ce že ponosni uredniki »R. P.« ne vedo,	jemlje ge yedno novo,etna darila Kl]()r torej »koleira« denuncira.
da leže Vod nj an, Tržič in Šibenik
more, naj se tem povodom še posebej spo-
Že skozi decenije tira vlada germaniza- na slovanskih tleh, pa vsaj to bi lahko ve- mni	^^ ^ ^ ^ ^^ ^ ^
cijo krajevnih imen. Kakih čudežev niso že del., kako imenujejo slovensk. delavci Milje eerkveao petje in tuko pomaga ohranjati naš
dovršili tu?! In kako se vede pošta! Lista, na katerem je kraj napisan s poljsko adreso, ni mogoče dostaviti, ker ta kraj »ne obstoji«. Po pouku poštnih uradnikov tega kraja »ni«, ali je »nepoznan«. Na sodnem protokoliranju so vsa poljska in sploh slovanska imena podvržena strogi preoobrazbi, n. pr. Bruno
saj so gg. uredniki tam že agitirali in kandidirali. Ali pa hoče morda tudi =R. P.« pomagati na čuvanju italijanskega značaja
9 t
»julske pokrajine«
Bivši socijalist. Tudi ta je lepa! Pišejo nam: Te dni je bila povabljena na neki urad c. kr. re-
u a mesto Bronislav, \Valdemar namesto \Vlod- redarstva oseba, ki se piše za C..... Vsi do-
zimirz, \\Tadislaus mesto Vladislav itd. Avk- kumenti s« pihani in podpisani s C. in vse tor v »Obzoru« navaja slučaj, ko je piusko v slovenskem jeziku. Veščaki na ces. kr. ie-sodišče zavrnilo neki spis radi — poljskih darstveneai uradu pa vendar niso bili gotovi, imen in priimkov, in to sklicevaje se na oni	dotična strauka piše res s C. ali pa
paragraf: Službeni jezik je namški«. Niti	drugače. Mi bi rekli: Ako imajo na
občinske oblasti v čisti poljskih razpolago »domovnico«, krstni l.st in lastno-k ra j i h ne smejo izdati njednega oglasa na ročao podpisano prošnjo in ako je vse to poljskem jeziku! Nobena ulica ne sme imeti Piflao° v slovenskem jeziku — menimo poljskega imena! Na kolodvorih se ne sme n' trel>a Ie vabiti stranko, naj se izjavi, prodajati potnikom poljskih novin, in niti	da se piše prav za prav !
nemška podjetja ne smejo nameščati poljskih slug ali uradnikov, ako se le ti ne p^služu-
Ako pa gospoda ne vedo niti toliko, potem pa niso zmožni za vršenje svoje službe
jezik v cerkvi. Če kdo kaj daruje, bo vse objavljeno v »Edinosti«, da «e u veri vsakdo, da je prišlo tudi na določeno mesto, kar je kdo dal!
Ples postnih uslužbencev v gledališča
- lrmonia«. Plesa poštarjev, ki -e je vršil v soboto zvečer v glediliseu ,Annouia', udeležilo se je mnogo odličnega občinstva.
V ložah smo opazili med drugimi c. kr. namestnika grofa Goesa, dvornega svetnika in ravnatelja c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu, Kelicetti ja, župana dr.a Sjndrinelli ja, policijskega svetovalca Budina (namesto policijskega ravnatelja, ki je sedaj na dopustu), j posl. dr.a Gustava Gregorina, nekaj viših domobranskih častnikov ter več drugih odlič-njakov, med temi skoraj vse člene poštnega ravnateljstva.
Gledališče je bilo zelo okusno in primerno odičeno, lože so bile skoraj vse oii-
j^jo izključno nemškega jezika. In kakim ne-	in bi bilo boljše, da bi se šli — učit ! Vsa-
......	.	.	, , . . .	, ,	„	dane in tudi plesa se je udeležilo mnogo ob-
prijetnostim in drznim opazkam se izpostav-	kako pa je pozivanje na urad, ko je predloženih .	......	. .
..........	- i - i	i	i i i-iii	i . ... čmstva, ki je bilo skoraj izključno slovensko,
ijajo Poljaki, ako po zeleznicah gostdnab	toliko veljavnih dokumentov, ki pojasnjuje
in na ulici med >eboj guvore na poljskam	vse, kakor v gornjem slučaju, šikaniranje naših
jeziku ! Povsodi se živo deluje proti poljskemu	ljudij.
jeziku in mržnja proti Poljakom tako mesa	Priznajemo radi, da je tu mnogo pokvar-
glave jMjjedmcem, da iščejo najneumneje zah-	jenih priimkov, da je nejasnih slučajev in da
»In ti vse to jemlješ za resnico«.
»Za sveto resnico«.
»Na zdravje, brate!«
»Da, to je zdravje, pravo zdravje resnice«.
»T I i se mi hotel usiliti za zdravnika jk> reeeptu svojega strica«.
»Seveda«.
»Od katere boiezni me hočeš ozdraviti ?«
»Od pesniške vroč niče«.
»Ali je pesništvo greh i«
»Ni. tantazirnje je same* bolezen, prava poezija je sestra resnice«.
»Jaz da sem sanja«"-?«
»Najplemeniteji, ali ti boš to tudi v praktičnem življenju«.
»Pustiva l>odočnost, pustiva tudi politiko, dragi Kvgenij« — odrezal je Vladimir nekako nejevoljno. »Ti me, brate, ne prekrstiš, a tudi jaz, kakor se zdi, ne morem premagati tvoje malodušnosti. Mlada sva še. pa bova, ako Bog da, gledala se svojimi očmi, kdo je govoril prav. No, da ti sporočim novico, kateri se boš zares čudil«.
*l>a čujemo!«
(Pride še.)
teve in zahtevajo najbrezzmiselneje odredbe od svojih oblasti, da bi izkoreninili poljski jezik. Zahtevajo od vlade, da ona »z zakonom : zatre vsako senco poljskih novin, ali pa vsaj, da morajo vsi ti listi izhajati v obeh jezikih, in da zabrani rabo poljskega jezika v vseh javnih lokalih in na ulici.
Danes je vse to neverjetno ?.a zdrav možganski organizem, ali že jutri more biti sankeijonirano v Berolinu. Nikdo ne veruje več, da bi bilo to nemožuo, kajti vsi so pripravljeni na mnoge mnoge nepričakovane in »neverjetne« dogodke.
Tako postopajo oblasti s poljskim jezikom ! In kaj vse še bi mogel vsaki Poljak pripovedovati!
Tržaške vesti.
Obletnica po ranjkem srosp. Antonu ; Nadrali, nekdaj župniku na Kontovelju, bo dne 16. t. m. na Opčinah ob 9. uri. Prijatelji in znanci pokojnikovi, posebno pa pre-častita duhovščina, so vabljeni, da se udeleže molitev in sv. maše po predragem ranjkem
gOSJH)dll.
kar pač dokazuje, koliko simpatij uživajo poštarji med našim ljudstvom.
Ko je bila prva četvorka dovršena, je šeatero dečkov oblečenih v uniforme postiljo-nov v prejšojih časih■ pripeljalo v dvorano mal
v takih slučajih treba poizvedel) in torej pozivanja ljudij na urad. Ali to na; bi se godilo j P°*toi	vožiček, na katerem je sedela deklica ie v slučajih, ko je res potrebno, ne pa tudi	hči c. k. višjaga poštnega komi-v takih kakor je gornji. 8arJa»	istotako oblečena v postilijonski
C. kr. ravnopravnost ! Pišejo nam : i
Parkrat smo čitali na tem mestu zahvalo nekaterim tukajšnjim redarstvenim organom za požitvovalni trud. ki ga imajo s prošnjami vloženimi na pridobitev domovinskega zakona. Glede sv. Jakobskega, centralnega in namest-ništvenega komisarja ta, se radi pridružujemo omenjenim zahvalam.
Kar se pa tiče vršenja narodne ravnopravnosti na c. k. redarstvenih uradih moramo spregovoriti tu resno besedo. Na stotine sloveuskih prošenj, vloženih na c. kr. redarstvu, nismo videli še — niti enega slovenskega potrdila! C. kr. organi odgovarjajo torej še danes — v letu 1902 ! — na slovenske proŠDje — v luškem jeziku!!
Kako naj bi imenovali drugače ta ne zraisel, nego : C. kr. ravnopravnost ? !
Seveda niso krivi tu podrejeni organi, ampak tu gre vsa krivda na vodstvo c. kr. redarstvenega urada, oziroma na c. kr. pri-
Na sredi dvorane je deklamirala nekaj prigodnih stihov, ter se v imenu poštarjev posebno zahvalila protektorju. Morlcu pl. Fe-licetti-ju za naklonjenost, ki jo izkazuje istim. Za svoje, kaj lepo izrečene besede, žela je obilno pohvalo. Sviral je orkester 97. peš-polka in je bil ples do zaključka vedno jako živahen.
Drobne vesti. Poskufian samomor. Sinoči se je hotel usmrtiti z nožem znani alkoholist in že večkratni samomorilski kandidat Edvard C. Ta mož se je poskusil usmrtiti nič manje, nego že 10. Vsikdar so ga rešili o pravem času in tako tudi sinoči. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Tatvina. Gospod Emil Olšek, stanujoči v Skednju št. 93, je ovadil na komisa-rijat pri sv. Jakobu, da po mu nepoznani lopovi vdrli v stanovanje I ko njega ni bilo doma) in mu odnesli 2 zlata prstana in zlato verižico v skupni vrednosti 2CM> kron.
Konj, ki grize. Včeraj popoludne ; ob :». uri je dajal 32 letni Anton Krizman, j stanujoči v zagati dei Fabrri, svojemu konju j ovsa. Konj pa se je obrnil in je ugrizel moža j v uho. Križman je dobil prvo pomoč na zdravniški postaji, pozneje je šel v mestno j bolnišnico.
»Zvesta žival«. Navadno pravimo, ( da je. pes zvesta žival. Da pa temu! ni vselej tako, o tem se je ^O-letni Arnela Steooni prepričal na svoji nopi, v katero ga je neki pes nevarno ugrizel. Steeoni je moral v bolnišnico.
A r e r o v a u j e. Včeraj zjutral je aretiral neki redar v svobodni iuki 23-letnega Ivana F. iz Milj 'n 21-letnega Dominika C. iz Pulja radi tatvine. Poštenjaka je odvedel redar v ulieo Tigor.
Nogo zlomil. Sinoči ob 11. uri se je »>4 letni Leonard Kenda, stanujoči v ulici Siuero nitovo Št. 7, močno poškodoval. Ko je šel namreč po stopnicah, je padel in si nogo zlomil. Prepeljali so tra v tukajšnjo bolnišnico.
> a m o m o r. V soboto zjutraj si je 24-letni Robert Schulr, stanujoči v uiici del Pero v navz<*čnosti svojega brata porinil velik nož v prsa. Njega brat je hitro poklical zdravnika n ta je dal nesrečnika prenesti v bolnišnico, kjer je za uro pozueje izdihnil dušo. Vzrok samomoru je — nesrečna ljubezen ! !
Dražbe premičnin. V torek dne 14. ja-
nuvarja ob 10. uri predpoludae se bodo vsie i naredbe tak. c. fcr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ul. A<*«|uedotto 4.">, hišna oprava: trg Soor-cola 3, sveder in mizarsko orodje ; ob 12. uri: liomagna 2, hišna oprava : ob 11. uri in pol: ul. B »schetto 1, železna blagajna; ul. Media 30, konji in kočije ; ul. Aeque-dotto 28, hišna oprava.
\ r« mengkl TestntL. Včeraj: toplome i ob 7. uri zjutraj 3*.;> ob 2. ur< popoludn* <».- C." — Tlakomer o * 7. ur: zjutraj 772.-— Danes aia ob —.— p red p. in ob —.— pop.; osesa ob —.— preti poiudne in ob —.— Ttopoiudne.
* Sprava - v plesni dvorani. V
Slovencu« čitamo nekam čudno vest. V ljubljanski oemškutarski kazini ti t je bil v soboto nekak »spravni bal«, na katerega je bilo torej povabljenih tudi več Slovencev. Pozneje da bo sličen ples v »narodnem domu«, na kateri tla bodo povabljeni tudi Nemci.
C'e ta vest ni le kak »Slovencev« »špas«, potem smt) osu pij eni. Ne da smo proti spravi, Bog ne daj ! Ko bi le prišlo do spra\e povsod i pod častnimi pogoji ! Ali nam se zdi, da začetek temu bo moral biti kje drugje in ne v plesni dvorani. Med Cehi in Nemci spravna pogajanja ob konferenčni mizi, meti Siovenci in Nemci pa na parketu v naročju Terpsihore . . . Ali ne zveni to kakor parodija ? E da, še smo nazaj, daleč nazaj, za C e h i.
škem 10 K, v Metliki 20 K: podružnice: žen?ka v Trstu 2000 K, Tolsti vrh in okolica 27 K, moška v Idriji o2*S0 K, moška v Ormožu 40 K, žup. J. Ramoveš za Poljane 40 K, Skocijan in okolica iKor.) 38 K, Ljutomer 207"40 K, ženska v Kranju 68 K, moška v Mariboru 440*18 K, ženska v Kamniku 82 K, Št. Peter na Krasu 70'.r)0 K, moška v Škotji Loki 104*40 K, Kot-maroves in okolica 2.~> K, Šiška 57 30 K (»SI. Nar.«), mošlia v Postojni 37 K (»SI. N.«). — Družba je imela v preteklem letu 40191*40 K dohodkov in 39694*35 kron stroškov.
B 1 a g a j n i s t v o ti r u ž b e sv. Cirila in Metoda.
Razne vesti.
Dobri nasledki babjeverstva. Početkom decembra m. 1. je neznan tat ukradel mlinarju Alowskemu v Bjendari (Vshodna Pru-«ija) 1^7 mark. Znanci so mu svetovali, naj naprosi za pomoč neko prebrisano staro ženico, ki bo gotovo znala najti pripomoček, da se iztrtkne tatu. Izkušena žena je prišla ter je obljubila, tla pridejo gotovo na sled neznanemu uzmoviču. Velela je, naj jej prinesejo katero si bodi fotografi;o in je položila isto na mizo, izgovarjale t) tem neke nerazrešljive besede ter tlelaje neka čudna znamenja. Obljubila je potem, da se naslednjega dne povrne ter da na dotični fotografiji izpraska nos, vsled česar da tatu odpade nos in ga bo mogel na ta način vsakdo spoznati. Ko je mlinarjev sin še istega večera šel pogledat v hlev k živini, našel je na pragu ukradeni denar. Tat se je gotovo zbal za svoj nos ter je raje izgubil denar, negt) nos.
Haškarada, ki jo je priredila »Sioven-ska Čitalnica« -inoči v Skednju, je izpala povsem dobro. To naj bi bil odgovor tistim, ki zaslužijo ostro grajo radi postopanja nji -lovegu proti ,Čitalnici4. — Red na plesu je bil u zoren. Vsem tistim gospodom, ki so pred-plačali ustopnino, bodi izrečena presrčna zahvala.
Vesti iz ostale Primorske.
;< Župnik-dekan v Kastvu. veleč. g. Mihovil Laginja je umirovljen na lastno prošnj ». Prijatelji hrvatske stvari v Istri žele g. dekanu iz -rca, da se mu povrne dragoceno zdravje in da nam ga Bog ohrani še mn ogo let.
InieijoTanji in sprememba \ politični stroki. Komisar na politični oblasti v Pulju, O t o S c h n e i <1 e r, ie imenovan višim komisarjem, tir. Alfred pl. Lili pa c. kr. komisarjem. Dosedanji okrajni glavar na V o loške m, v itez Se ar pa, je že od po-j t- val na svoje novo mesto v Mali Lošinj. O. I ^■•arpa je bil le malo časa na Voloskem. Ker j oa je to mesto, ki je jedno najlepših, sam ! zamenjal z jednim najzadnejib, sodi se sploh, da so moral: biti iako težki razlogi, ki so ga plisilili v to.
V Pulju so aretirali v četrtek tamošnjega socijalista Dorb ca. ravno ko je dt»šel s kongresa južnih |K>krajin avstrijskih -ocijalistov, kjer je zastopal dalmatinske in-ternacijonalce. Dorbič je bil v konfliktu s puljsko podružnico je bil izstopil iz nje. Na kongresu so sklenili, da je Dorbica zopet vsprejeti med ude, puljski internaeijonalci pa so se protivili temu. Tako bi se bil konflikt dalje siril, da niso Dobiča aretirali. »Naša Sloga«, iz katere posnemamo to vest, pa ne pripoveduje ničesar o vzrokih arestovanju.
Vesti iz Kranjske.
*	Kovači v Ljubljani so sklenili kartel in hočejo ceno za kovanje znatno povišati. Tudi so določili glolw> za onega, ki bi prelomil kartel, fzvožčeki ljubljanski pa hočejo odgovoriti s tem, da si osnujejo svojo zadružno kovačnico.
*	Ljubljanski »Sokolt je imel dne 9. t. m. svoj občni zbor, na katerem je bil zopet g. tir. Ivan Tavčar, izvoljen starosto. Društvo šteje sedaj kakih 300 členov.
Odbor podpornega društva /a slovenske visokošolce na Dunaju /a leto 1901 —190*®. Na 13. občnem zboru podpornega društva za slovenske visokošolee na Dunaju so bili v odbor izvoljeni naslednji gospodje :
Predsednik Jakob P u k !,c. k. uadporoč-nik v ev., sodni tolmač bolg., hrv., srb. in slov. jezika, posestnik itd. ; podpredsednik : dr. Friderik P i o j, vitez Fran Jos. reda, c. k. dvorni svetnik pri upravnem sodišču, drž. posianee itd.; II. podpredsednik : tir. Frančišek S i m o n i č, c. kr. kustos v vseučiliški knjižnici : I. blagajnik : dr. Klement S e s h u u dvorni in sodni odvetnik (I. Singerstrasse 7) ; II, blagjnik : Janko B a b n i k, c. kr. tajnik v justičnem ministerstvu ; I. tajnik: tir. Fr. Vidi c. c. k. urednik drž. zakonika. II. tajnik: dr. Teodor Stegu, c. kr. pristav v justičnem ministerstvu. — Odborniki : Ivan Luža r, viši revident pri južni železnici; monsignor Frančišek Jančar, papežki častni kanonik, župnik nem. vit. reda, Žiga S e ž u n, c. kr. kontrolor v blagajnici državnih dolgov. Pregiedovalci: tir. Anton Primožič, c. k. profesor, pridodeljen c. k. miniserstvu za uk in bogočastje : dr. Josip M a n t u a n i, c. c. k. amanuensis v dvorni knjižnici, profesor glasbe itd.: Bogtlan Trnove c, c. kr. viš. sodišča svetnik na c. kr. najvišjem sodišču. Odbornikovi namestniki: dr. Vladimir G 1 o-h o č n i k plem. Sorodohki, c. k. dvorni svetnik itd., tir. Matija M u r k o, tU cent na vseučilišču, uradnik v ministerstvu za vnanje stvari, učitelj ruščine na učdišču za vshodne jezike itd., tir. Anton P o v š i č, c. kr. tajnik na najvišjem in kasacijskem sodišču. Pregle-dovalcev namestniki: Alojz K r e m ž a r, magistralni svetnik v pokoju ; Jožef Premem, c. kr. kontrolor poštne hranilnice.
Družbi sv. Cirila in Metoda so meseca decembra poslali prispevke p. n. gospoda in korporacije: Lpravništvo »Slov. Naroda« 197*52 K. župnik Iv. Sakser v Hotedršici s K, VIAB, zbirko 5 K. društvo »Zvezda« na Dunaju pokroviteljnino 2CM> K, celovški notar volilo f žup. A nt. Pušlja 83*41 K, A. Aškerc v Ljubljani 10 K, neimenovan dobrotnik po g. Sim. PogaČarju v Ljubljani 10O K, tovarnar Iv. Jebačin od kave 200 K, dek. dr. J. M. Kržišnik v Trnovem volilo r dek. Iv. Vesela 1039*43 K, kapi. K. Čik v višnji gori novol. odkupnino 2 K, rakovski Sokolci zbirko 4 K, pošt. ofic. Fr. Kenk v Ljubljani mesto venca na krsto gospe Marije Krainer zbirko 55 K, (darovale so: rodbina Velepičeva 35 K, Pecilova 10 K, Kenkova 10 K, dr. K. Janežič v Voloski 20 K ; posojilnice: v Pišecah 10 K, v Kr-
Književnost in umetnost.
T Josip Nolli. Iz Ljubljane nam je došla pretužna vest. V soboto ob 10. uri in j>ol ponoči je izdihnil tamkaj svojo dušo plemenit sin svojega naroda in odličen operen pevee, gospotl Josip N o 1 l i !
Gospod Josip Nolli je bil v svojih mlajših letih slaven operen pevec, ter si je kakor tak nabral na svojem umetniškem delovanju mnogo iavorik po italijanskih in dragih gledališčih. Odkar pa se je v Ljubljani zgradilo novo gledališče — vsprejel je tamkaj režijo slovenske opere in jo vodil do svoje smrti, oziroma, tlo svoje bolezni, ki mu je prinesla smrt. On ima največje zasluge na tem. da se je slovenska opera v umetniškem obziru dvignila na tako visoko stopinjo, na kateri stoji dandanašnji.
Tudi kakor človek je bil pokojnik zbok svojega veselega zuač-ja in jovijalne nravi vsem priljubljen-
Slovenska opera v Ljubljani bo težko čutila izgubo Nollija, ki je bil jedina njena stalna točka in zlasti zato, ker so mu bile natančno znane vse gledališke razmere, (.'udno je bilo na pokojniku, tla si je še v razmerno tako visoki starosti — 60 let — ohranil še tako krepek, lepodoneč in melodičen glas, kar je pač le redek pojav pri opernih pevcih.
Tržačani se bodo Nollija gotovo spominjali, nekateri iz onega časa, ko je pel na nekem koncertu v gledališču »Armonia«, drugi pa od zadnjega izleta Tržačanov v Ljubljano, ko je na slavnostni predstavi v operi »Nikolaj Subić-Zrinjski * pel tilogo Zrinjskega ter je se svojim krasnim petjem izzival med Mžaškimi izletniki silno navda-šenje.
Gospod Nolli je po predstavi takrat sam priznal, tla je posebno navdušenje občinstva mnogo pripomoglo, tla je opera tako krasno vspela. »Pred takim občinstvom, je vskliknil blagi pokojnik, ima človek veselje peti«.
In sedaj je ugasnilo to na delu, trudu, plemenitem stremljenju, na doživljajih in na zaslugah za povztligo slovenske umetnost* toli bogato, zares blagoslovljeno življenje. G. Josip Nolli je legel k večnemu počitku; danes popoludne so njega zemske ostanke položili v v grob. Ob odprtem grobu je bilo gotovo zastopano vse, kar v Ljubljani čuti blago, plemenito, narodno. Kulturen zavod naroda slovenskega je, v katerem je smrt J. Nollija zapustila praznino, katero bo težko popolniti, ta smrt pomenja torej izgubo za narod slovenski. Vsi oui torej, ki so daaes v Ljubljani spremljali Nollija na njega zadnjem potu, so bili tolmači narodnega žalovanja! Slava spominu Josipa Nollija !
Brzojavna poročila.
Predsednik kranjske trgovinske zbornice umrl.
LJUBLJANA 13. (B) Predsednik tukajšnje trgovinske zbornice, dež. poslanec Josip Kušar, je umrl.
Dvanajst oseb zgorelo.
PETROGRAD 13. (B) Minolo noč je nastal ogenj v neki leseni hiši ; 12 oseb je zgorelo, 20 pa jih je dobilo hude opekline. Nori častni členi akademije znanosti t Petrogradu. PETROGRAD 12. (B.) Akademija znanosti je izvolila častnimi členi kralja Viktorja Emanuela, prestolonaslednika Gustava Švedskega in Norvegijskega, potem ruskega poslanika v Carigradu Sinovjeva, predsednika dunajske akademije znanosti Edvarda Suessa, profesorja na češkem vseučilišu v Pragi, Polivko, profesorja na vseučilišču v Berolinu, Schmollerja, rektorja visoke šole v Sredcu, Lubomirja.
Novi zastopnik Srbije na Cetinju.
BELIGRAD 12. (B.) Za zastopniško mesto na Cetinju je določen prejšnji vojni
minister polkovnik Mih š Vasic, ki v rae^u febnivarju odide na svoje mesto.
Velika nesreča na železnici. BRINDISI 12. (PO Pri Ponte Cillare-ves, v bližini Brindisi, je padel v potok neki tovorni vlak s kakimi 20 delavci, ki so delali na rekonstrukciji nekega mostu, ki ee je bil porušil preti jednem mesecem. Stroj, ki je bil 3a koncu vlaka, je padel na vozove, ki so bili popolnoma porušeni. D<» sedaj je znano o 4 mrtvih in devetero težko ranjenih. Strojevodja je ubežal, kurjača so zaprli. Francozki ministerski predsednik na potovanju.
ST. ETIENNE 13. (B) Ministerski predsednik VValdeck-Rosseau je imel tu govora na banketu geografiške družbe in na banketu republikancev. Na prvem ie izvajal, kako naraška kolonijalna posest Francije, na drugem pa je jako obširno govoril o političnem položaju in o politiki vlade.
Cliainberlain proti Biilowu.
BIRMINGHAM 12. (B) V govoru, ki ga je imel sinoči minister za kolonije Cliainberlain, ie izvajal, da se animoziteta proti Angliji pripisuje vedno le nepremišljenemu ' načinu govorjenja tajnika za kolonije < >n pa ; ne umakne ničesar, ne spremiuja ničesar in nima ničesar opravičevati. Noben angležki minister ni še zvesto služil svoji deželi, da bi bil ob enem popularen v inozemstvu. Nekaj treba torej že oproščati kritiki in izem-; stva. Oa pa n >če slediti izgledu, ki se mu je postavil, on noče dajati poukov nobenemu inozemskemu ministru, ali tudi ne vsprejema tacih naukov, in je odgovoreu jediuo le svojemu vladarju in svojim rojakom. Po tem je Chamberlain v dolgem izvajanju opravičeval postopanje vlade, zlasti v južni Afriki, a dotikal se je vseh svetovnih vprašanj in je zaključil izrekši nado, da b > razpoloženje v p irlam^ntu, ki se snide te da; in kazalo tudi razpoloženje v narodu.
XXXXXXXXXXXKXXXX
X X X X X X X X X X X X X X
X x
MIZARSKA ZADRUGA V BORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
Drva slo?. n\m poilva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (uh de!»id stran| cerkve s?. Petra). Konkorenoa nemogoča, ker je blago iz prve roke.
X X X A X
n
x X X X
x
X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxx
Pm tržaška tovarna
za posrebrnjevanje ogledal
Via Farneto štv. 10 (nkoA Via &elsi).
Telefon 5tv. 94-1
Tovarna za ogledalne sipe vseli velikosti, popravljanje pokvarjenih ogledal ter zboljšanje po zelo n g o d n i li cenah.
lelikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne 5 K K* cene. M J4 14 J
VILJEM DAL L A TORKE J
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palaca Diana.) ♦ Moje pohištvo donesesrečo. ■ ■ ^
I Aleksander Len Mmzi
m m
i iS
3<S<8<S<S<S £i§£l8&sis
Prva In največja tovarna pohiStra Tseh vrst.
trst
TOVARNA:
Via Tesa,
vogal
Via Limitane«
ZALOGE:
I Piazza Rosarf« it. 2
šolsko poslopje)
in Via Riborgo it.
-MOM-
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje narocbe tndl po posebnih načrtih.
Cene brez konkurenoe.
ILOSTROmi CEHI liSTOBI II FRAIKO Predmeti postavio se na oa obrod aH železnico fr n • o
\
Mala oznanila.
Pod to rubriko prina-nmo oznanila po nainižjil rfnah. Za enkratno inercijo se plača po 1 ny<*. hf>*edo: z« večkratno msereijo pa se cena primerno zri**- Cglaei za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 g!d. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obetih. Naimania objava 30 nvč.
V Trstu. 7 a loč« likerjev v sode i h
Perhauc Jakob
in buteljkah.
uliea delle .4eqtie 12 Zaloea vafltovr«tn*b v.n in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
»pregori j i vc ni režiee.
vifPT n t T,kir-1
wllljMm Um priporoča slavnem n občinstc pvoif nepreerorljive mrežice (>ettine> „Meteor-4 in rw drnep priprave r.n n'inovo Inč .Aner-

Žrebanje
v četrtek
Srečke po 1 krono,
Loterija za ogrevalne sobe

priporočajo :
.losi p Bol alfi o. Mamil A' C.o. Hereurio Triestiuo. lir. »umanii. Henrik Schiif-111 a 1111. Josip /oI<la 11.
Ste li gluhi??
Vsaka vr.-t glnliosti in slabega slulia
se ozdravi z našo io\o iznajdbo. Samo glu-horojeni s>> neozdravljivi. Šumenje v ušesih, preneha takoj. Opišiti Vaš s.!uČaj. Preiskovanja in navodila brezplačna. Vsaki se zamore 7. malimi treski doma sam ozdravili.
Interoationalni zavod za zdravljenje uses.
596 La Salle Ave., Chicago. 111
t:-
h W '


Kava rne.
priporoča »V nji karan »Commereio« in »Tede«ro* k' pti phajali;<"n Slovencev. Nh razpolago «0 vsi slo-vmski in mnogi drugi časniki.
h a
Anton Sorli
Otrije 111 drva.
v ulici del Torro ^tev. li priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premega, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Muha Josip
SREČA TUKAJ.
Spodaj označeni kr; sni predmeti :
33 komadov „franko" samo zagl. 3.30
se v dobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost od
J. fANDIRER, tovarna za ure, Krakov. Straiiom 2
samo raiujivi predmeti
..d
Prva slovenska
Pohištvo.
izdelovalni 3 in zh loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročl>e po r>ačrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim roiakom v me**tu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim u Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 1 'J jadej c- kr. deželne sodnije. I
Jak. Perhauc
Ulica Stadion Št. 20. pe
kama in sladcičarna.
svež kruh večkrat na dan, prodaia moke. Vsprejems tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
vdobijo se
nikaka stenska ura!	nikake igrače!
kija, douhle pozlnčeuih in <>(1 pristm ga srebra s pečutom c. j;. pum-ovnega urada. 1 nikelj a sui rem. žepna ura, i 4 ur idoča, jamčena za dober tek.
1 podoba cesarja Fnui .Josipa I. ali Njeg. svetosti papeža, tudi soeijali-lična na pokrovcu r • 1 mošnjiček <k1 usnja '/.a to uro.
1 verižica od niklja ali pozlačena z lepim naveskom. 1 j >ko lino žepno ogledalo, okovano, dvojna šipa. 1 par finih gumbov od duble zlata, patento«j ni.
ti parov	_	/a ovratnike in prsnike z podlago od biserne matice.
1 elegantna šfcatlja za cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristnega srebra s škatljico. 1 kravatna spila od	„
I prstan	.. _	.. za gospode ali dame.
!."> razglednic iz Krakova, Prage ali liunaja.
Brezlačno in franco ^^L
pošljem moj velik ilustrovani cenik od ur in dragocenosti. — T:i garnitura velja mesto srebrnega prstana
z enim zlatim prstanom od 14 karatov irld. 5'50.
Proti malokrvnosti, za rekon-
valescente i 11 Osebe kakor se priporoča
v obče za vse šibke tudi blede deklice
ti linii.
racijonalno i /. b ra n i h železa in delujočih kinina.
2 — in 3 60.
Pekarne in sladčićarne.
§tit)io| Iii:l/*7'e,ta Giaeomo it. 3 (Corso
Gostilna „Al Transwaah.
(prej » Antico*Gobbo«) Via detlo Scoglio 205.
i nasproti Drejevi pivovarni). Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški
ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčić / kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste ii Iruge slavnostne prilike, teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh ?e razpošilja po pogodbi in naročilu Iranko na dom in trgovcem a razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni.
pivo, Plzensko in Spateu v botiljkah.
Domača kuhinja vedno pripravljena.
Strcji in tehnični predmeti
vsake vrste iz najboljših tovarn s=e v d obi vaj o po to ■taraci cer i v ',a)< gi tvr<ike Sebi vi tz &Comp.. inžee rirja /ivica v Trstu ulica (ihega 10 nasproti kavarn Fabris.
__ jjriporoča svojo veliko prodajlnico OlUVCIlCv/ in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljen e istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gopta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink. ulica S. Daniele st. 2.
K rogljisce. roča
Svojim rojakom se toplo pripo-Fran Benčič, krčmar.

Sestavljen je iz potrebnih kolčin prvin
Steklenice po kron 1 20
Vdobiva se sumo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu. Piazza della Stazione štv. 3
Postne po>iljatve s povzetjem.
Varstvena znamka: SIDRO.
krčma
v ulici Geppa štv. 14. 7oči vina prve vrste:
LINEIENT. CAPSIGI COMP. 1
* r.
fl? &
Konrad jacopich
3van ^ngeti
ulica Canale 5
zraven cerkve sv. Antona novega edini tovarnar f-opif-ev vseli in si-etk, naliajajor se 11a
trgovec z jedilnim blagom v Trstu, J(k Piaz7a Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij. navsenega in najfinejšega olja, najfinejše testenine. nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako tl'/asktMII t T It U tel* ZaillOfe kOllIill-riizkih <ei:ah. Kaz^mšilja naročeno blago tudi na de-	.
želo na debelo in drobno. Ceniki franko.	riniti / VSitKO 1IJU1'.
VELI K IZBOR velikih ščetk od grive ali koren k tudi malih. Angleške ščetke /i\ čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščelke za zobov je č:st;ti, specijalitete za pnrtumovanje angleškega in domačega izdelka vse pO jako znižanih cenaii.
Bela vipavska . - liter po 3 S Črna istrska .... „ „36
Istrski refošk....... 48 „ ^
Kuhinja domaća, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah, {g Družinam se pošilja na tlom od 10 litrov
naPrtnoPfsVte«ko Uterpo 28 kf tr"
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
iz Richterjeve iekarne v Fragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po SO stot., 1.40 K in po '1 K po vseh lekarnah.
Pri v kupovanj u tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na ŠJJ^ originahie steklenice v zavitki z naso var- ^vf stveno znamko „SIDRO*4 i/. Richterjeve lekarne in le teilaj je gotovo, da se ^ sprejme originalni izdelek.
Ricbterieva izhm pri zlatem leni v Pragi
Elizabctiuo ulice 5.
Josip Furlan. lastnik.
'Vi
Salarini.
Ponte della Fabbra št. vogal ul. Torrente. Podružjiica „Alla citta di Lendra" z nait'n»;-imi izdelki v uliei Poste nuive 3. iBruneijeva	Zaloga izgotovljenih oblek za
nt;ke m < e»ke Velik l/.l or oblek za moške od g. Hi" o do j!4. za dečke od gl 4. <lo 12. suknene jope v \eliken> izboru gld. li do b. zimske močne in pcdšiie jope z ovratnikom od aMrahana od gld. 5 — jamo j^ke podšite s koiuhovino po gld 12. — Pon še e suki e v velikem izVoru o<! gld IS — 32 Jopi<e za deeke v lazuih oblikah in barvali, volnene hlače od pld. 2.:"H» — 4."iO, fine j še od gld. .r> — 9. Vel.k izlrr oblek za otroke in dečke od — 12 let od gld 2 J.0 — lO Haveloki za moške in dečke po naj"i#nh eenah. Hlače cd moleškina ^zlodjeva koža) ra delavce izgotovljene v laatni predilnici na roko v Kormiuu.
Crtane močne srajte za delavce gld. 1.20. Velika zaloga »novij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki «e izgotovi z največjo ttsčnoetio v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici
IVdpi-ani smatrajo
s!:t\nernu občnimi, črna, beia, Opoio it: prodajajo v njihovi j dede Legna šr. t) (v dvorišču), anaiizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda
Po nizki ceni.
Via Jfuova, nasproti lekarne Zanetti.
Velikanski izbor
naočnikov in malih očal najnovejše in najmodernejše oblike
z najbolj čistimi lečami in od pravega kristala istrska vina ki se o nikeljnastih, jeklenih, /.latili in srehernih zai« tri v 1 rstu, ulica okovih, zdravniško predpisani od 1?."» nč. naprej
Važno oznanilo!
SI v
<b.l?n«st javiti dalmatinska
Velikanski izbor daljnogledov
Prvo primorsko podjetje za za kemično anairsovan^	za {rledališčn, kraje in morje z akromatičm:
-	«	- - •	' - lečami, kn kor tudi barometrov, termometrov
m prevažanje
Rudolf Ezner
Trst. — Via Sqnero u novo 7. — Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
cd c. kr. avstrijskega ministerstva i za notranje stvari. Zato se siavlja na \>-e s- de m b« leljke kontrolna in garancijska llV"' naprej, znamka za pri>tn<»8t vina. To ijoiočbo je izdalo visoko e. k.*, m i u i eter.~ t vr o /.a notranje stvari radi prego^tega kvarjenia vina, ki •stavlja v resno nevarnimi ljudstvo.
Kdor tore j vkupi vino v na^i zalogi,
za meriti vročino človeke ali zraka od
'je gotov, da se v njem ne nahaja drugih
^ ii!;ci P< »te nucse -e zprejemajoizdelovanja obleke pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na | „n0vijT nego da je vino čisto in naravno/da
jo meri icr se -e posebno vdobiva vsake vr^te oblek -t v-	-v*	'
^ raznih ritnicah in merah za moške in dečke	najboljši način in po zmernih i-enah. Nakia-j se sme z nvrno vestjo ------— ■ ■ - —■■ danje in prevažanje ]>ohištva }h> železniei in
Prodaja vina .,Ai Maestri"' m°*in v vse k,a> tu-in inozemstva kakor
Izbor povekševalnih leč
in velikanski izbor modernih loriajet > čala rocem /a ženske) tid 1 gld. naprej.
Prodaja na debelo razprodajalcem. C ne jako ugodne. — Sprejemajo se poprave*
v ulici Vald.rivo -t 17. Slavnemu občinstvu uaz- tu<li iz hjŠe V hiŠO pO Celem mestu ali okolici
*	1 ' vozovi najnovejše
nanja. da -e od dane- naprej točijo sledeča vina:	g patentOVanimi vel kimi
refošk črn po '"•iS aovč.. l^ela rebnla iz Brd po "iS	,	,
novč. Za družine p«> ug.Minejšin cenah. Opolo iz Vina	konstrukcije.
po no*č Za <»bi!en obisk se priporoča ter že v Sprejemanje posameznih kovčekov. za-
napre|zah^ijuje. ^ ^ aDaUzovati in ako jih	boiev> k»šev itd. za inmagaciniranje.
m rno vestjo »lajati bolnikom in in konvale^cetitom. vsled česar se mora za-htevati vedno le garancijsko znamko.
Z vsem spoštovanjem
Braća E u j.
Split-Trsi.
vdobi ponare;ena| vdobi 100 gld. nagrade.
Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniša krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. -J~2 L nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek. j>erila vsake vjste in	potrebščine k oblekam za vsaki stan
Vstreza vsakemu naročilu in po modi.
Sprejemajo se pošiljat ve kamor si bodi.
ke vrste in
Pozor! Lepa prilika!
V Dolenjem L >yateu polfg kolodvora, kamor dohajajo ptujci, <e proda iz lastne volje, vsled smiti v tlružini, ali pa da v najem pod ugodnimi pogoji lepo posc-tvo : restavracija z T2 sobami /a p tujce, -> kletmi za vino. hlevi za živino, kozolcem. sklad iščem za les. velikim sadnim
v Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica
ŠTEFAN CRUCIATTI
ornamentalni kamnosek.
TRST. — Via della Pieta st. 25. — TR8T. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega
Prodajalnica izgotovljenih oblek Trtom« travniki, njivami in gozdi.
= ..Alla citta fi Trieste" =
Anton Breščak
Vetturini ima v zalogi v veliki ;zl>eri pohištvo vseh	kamflja vsakovrstna od najnavadnejšega do
-1« hov za vsak stan od najboljšega izdelka V	,„ -i. „ • i «• •	i i
, , , J, - i .i	najlepšega in komidieiranega dela.
zalogi mia : podobe na platno in - ipe. ogledala, zime	j r t~ i	&
.^reeame itd. Daje tudi na obrok.	Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne
Operatur kurjevih očes	spomenike.
(kalist)	Velika zaloga slauega ali zaganega marmorja '
diplomati, ni spee i j al is t	v različnih merah belega ali barvanega. \
Specijaliteta ta pohištvo.
Giordani ima svoj ambu latorij na Kor/n št IL u
Ordinuje od 8. predp. do sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor
ti. pop. Izvršuje o Istra aitev	tudi za potlove bod ini bele ali barvane,
kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj coaa-	u
pliciranih slučajih Da po-eb^n Da^'.ui in brez oi-	i »8aka narocba se izvrši točno in po ugodnih
fcakoršnib bolečin	cenah.
tvrdke
m EDVARD KALASCK H
Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia"
s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih ccnah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
Julij Redersen
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnifc aparatov.
Trst. — Via del Torrente št. S5S-3. — Trst^
<Nasproti „Isola Chlozza.") Kirurgični instrumenti, ortoped ični aparati, modrci, umetne roke in noge, berglje, erna— nični, pasovi, elastični pasovi in nogovice., euspenzori, elektroierapevtični aparati, aparati ca umetno dihanje ter predmeti za bolnike.
Zaloga
predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki j predmeti od gumija in nepremočljivih snovi.
H*x**xxxH*xnxxxn