POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor. Ruška cesta S poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De-lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v social,le namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J0 itev. 16 • Maribor, ietrtek, dne 8. februarja 1940 » Leto XV Načelo demokracije naSe načelo Toda prava, nepokvarjena demokracija. , Cujemo in beremo kritiko o demo* kracifi. — Nekateri jo celo obsojajo in pravijo, da se v razvoju zadnjih sto let #i obnesla. Da, v marsičem imajo kriti-iarji prav, zlasti, če vpoštevamo, da se v praksi le ne izvaja demokracija, ampak le neprava demokracija. V politiki imenujemo to demokracijo lažidemo-kracijo, ker se izvaja samo v besedah, »e pa tudi v dejanjih. Takih demokracij smo že imeli in jih še imamo. Ali to ni dokaz, da je demokracija slaba, marveč to le dokazuje, da so slabi tisti, ki jo izvajajo. Mnogo' je temu zlu kriva nezrelost človeštva, ki premalo ceni svoje dostojanstvo. Za demokracijo je potrebna gotova kulturna stopnja. Demokracija je logična posledica volje, da v družbi sood-ločuješ in prevzemaš tudi odgovornost za svoja dejanja napram sebi, sočloveku in s tem človeški družbi. Zato demokracija ni zlato jabolko, ki bi samo pad-! lo človeštvu v naročje, ampak se mora človeštvo kulturno in politično boriti in boriti zanjo in njena načela. Kako potrebna je demokracija v tem boju, nam prav temeljito dokazuje doba zadnjih dvajset ali petindvajset let. — V tej dobi smo imeli začetke popolnej-** sih demokracij, ki so jih večinoma uničili diktatorski absolutistični režimi. — Komaj petnajst let vlada huda reakcija. In posledice te reakcije so popolna duhovna razkrojenost in uničenje demokratičnih dobrin, na podlagi katerih se je razvijalo sodelovanje in soodločeva-nje ljudi in narodov. Vse kliče po rešitelju, duša in volja ljudi je že izginila. Ljudje so postali mrtva glina, iz katere naj bi ustvarjal diktator srečno človeštvo. Nezavest človeškega dostojanstva in pomanjkanje resne volje, je človeštvo °ddaljila od zdravega principa, da je človek človek in da ima pravico sam si rezati kruh bodočnosti s svojimi soljudmi ob sodelovanju vseh. Resnica je, da oni, ki prikrajajo oblike demokracij, v svoji razredni sebičnosti ne zagovarjajo prave demokracije. — Omejujejo jo, podrede jo gospodarskim vplivom. Vse to je resnica. Ali zaradi-tega demokracija ne more prenehati biti ideal kulturnega človeka. To so menda dovolj jasni razlogi, zakaj zavedno delavstvo zavrača vsako diktaturo, ki jemlje človeku njegovo dostojanstvo in ga spreminja v topo maso, ki pričakuje rešitev od teh ali onih sil, ki obetajo blagor človeštva za nekim tajnim zidom, kjer preneha duhovno življenje človeka. Brez sodelovanja človeka, ljudi, ne more biti boljše bodočnosti. Ta bodočnost je pa le v demokraciji, kjer si človeštvo samo kuje svojo usodo. Socialistično delavsko gibanje kakor tudi vse delavske organizacije, ki imajo resno voljo, da se bore za svoje pravice, •ttorajo predvsem voditi boj za pravo demokracijo, V tem boju za demokra-cijo pa je potrebno kulturno delo, s katerim dvignemo človeka — do resničnega človeka boja in volje. Odmevi konference Balkanske zveze Vsi so zadovoljni — ?>Daily Herald46 o balkanski konferenci Angleško glasilo delavske stranke »Daily Herald« piše v svojem uvodniku o balkanski konferenci, da so uspshi konference čeprav ne senzacionalni, pa vsaj konkretni. Balkanska zveza ostane jedro balkanske edinosti in odločnosti, da bodo balkanski narodi čuvali nad svojo lastno usodo in odločno branili svojo neodvisnost. Ugoden utlsk balkanske konference V Nemčiji pravijo, da so balkanske države znale izkoristiti zgodovinska izkustva v svojo korist. V Angliji menijo, da je velik uspeh konference, ker je Balkanska zveza bila ohranjena in pakt podaljšan za sedem let, kar kaže, da se bo tudi v bodoče upirala zunanjemu pritisku in ohranila mir in neodvisnost. V Franciji so zlasti zadovoljni s podaljšanjem pakta Balkanske zveze, kar predstavlja važen faktor ravnovesja in varnosti v tem delu Evrope. V Rusiji tudi pozdravljajo pakt, ki je bil podaljšan, ki pomeni prelom z nevarnostjo, da bi se Balkan zapletel v vojno. Smatrajo, da je to odpor proti hujskanju Anglije in Francije na vojno. V Italiji so listi jako zadovoljni. Z balkansko konferenco se je povečal politični vpliv Italije na Balkanu. Na Madžarskem in v Bolgariji so razočarani revizijonisti, ki so računali s tem, da bo ob priliki te konference obravnavano tudi vprašanje poprave mej zlasti med Miadžarsko in Romunijo in Bolgarijo in Romunijo. Odmev v mednarodnem svetu kaže, da hočejo vsaj za enkrat vsi živeti v dobrih odnošajih z državami Balkanske zveze. Naklonjenost Anglije in Francije se razume sama po sebi, ker se njuno gledanje na Balkan in na dogajanja v tem predelu Evrope izza časa pred in med svetovno vojno ni niti najmanj spremenilo. Nemčija se zaveda, da ji balkanske države lahko dobavljajo vse ono, kar od drugod ne more več dobiti samo tedaj, ako je na Balkanu mir, Italija pa smatra Balkan za predozemlje, ki jamči tudi za mir na njenih mejah. Balkanske države so se lahko ponovno prepričale, da jih svet upošteva, ako nastopajo složno. Kar se tiče konference same, je za udeležene balkanske di-žave najbolj važno to, ako so bile z njenim potekom same zadovoljne. Na Finskem neprestani boli Pomlad bi utegnila biti se slabša za vojskovanje kot je zima Kljub zimi trajajo ruski napadi na finskih bojiščih neprestano dalje. Zlasti je osredotočena sila teh napadov na Karelijsko ožino in pa vzhodno odi La-doškega jezera. Namen teh napadov je še vedno isti. Rusi hočejo mimo Ladoškega jezera (med Kitela in Suojarvijem) prodreti proti zahodu za hrbet Fincem vi Man-nerheimovi liniji na Karelijski ožini. Direktni napadi Rusov na Karelijski ožini pa imajo za cilj prodor te linije v direktnem naskoku, če ne pa vsaj vezanje finske armade na tem delu bojišča, da je ne more finsko armadno poveljstvo prevažati na vzhod! proti La-doškemu jezeru. Finci morejo postaviti na 1000 km dolgi fronti samo po 300 mož obrambnih čet. Rusi pa imajo na tem področju sedaj najmai^ 500.000 mož. Zaenkrat je razmerje 'sil 1 : 2 v korist Rusov. Finci pa so razen tega še v toliko na slabšem, da nimajo dovolj rezerv in se njihova vojska nahaja takorekoč neprestano v pozicijah. V njih prilog je samo to, da Rusi ne morejo napadati na vsej fronti hkratu1. Teren je namreč tak, da dopušča bojevanje samo na gotovih predelih. Rusi smatrajo, da je zima za bojevanje za nje mnogo bolj ugodna, kot pa bo spomlad, ko se bo vse sedaj zamrznjeno ozemlje spremenijo v neprehodno _ močvirje in se bo vrhu tega raztopil j političnih vprašanjih. Sodallstllno zborovanje v Beogradu Proti nacionalnemu šovinizmu. Beograjski socialisti so imeli zboro* vanje, na katerem je govoril s. Milorad Belič, ki je rekel med drugim, da so socialisti odločni nasprotniki podžiganja šovinističnih in separatističnih teženj, pa naj prihajajo od katerekoli strani. Potrebno je najprej uveljaviti demokratične zakone in potem v mirni atmosferi razpravljati o spornih državnih in tudi led na zamrznjenih jezerih. Poleg drugega pa računajo tudi s tem, da bi utegnila spomladi priti Fincem pomoč od zunaj in to v takem obsegu, da bi sc vojna močno zavlekla. Posredovanje miru med F nsko In Rušilo 1 Tržaški »Piccolo« poroča iz Helsin-kija, da namerava Nemčija posredovati za mir med Finsko in Rusijo na podlagi zadnjih koncesij, na katere je Finska pristala pred izbruhom sovražnosti. Posredovanje je v teku in je le vprašanje, kaj poreče Kremelj. S. Belič je končno zahteval, da se razpišejo volitve za vse delavske ustanove. Prlblranle radikalov Razgovori med predsednikom vlade in JRZ Cvetkovičem ter presednikoni sta- roradikalov Aco Stanojevičem V Nišu so se dtne 6. februarja nadaljevali razgovori glede formiranja enotne radikalne stranke med predsednikom vlade in predsednikom JRZ Dra-gišo Cvetkovičem ter predsednikom staroradikalov Aco Stanojevičem. Aca Stanojevič je rekel predsedniku vlade, da naj svoje predlloge formulira pismeno, da jih bo lahko proučil. Vsekakor silijo vprašanje zedinjenja radikalov v ospredje . .... i :> ' ■ Volitve v bratovsko sklad-nlco In zaupnikov II. skupine so razpisane Volitve za delegate v skupščine krajevnih bratovskih skladbic so razpisane. Vršiti se morajo v času od 25. februarja do 10. marca t. 1. Istotako so razpisane volitve za zaupnike v II. skupino rudarske zadruge. Vršiti se morajo dpe 3. marca t. 1. Izvedle pa se bodlo po določilih zakona o zaščiti delavcev. Rudarji in plavžarji, pripravite se dobro za volitve in skrbite, da bodo naše kandidatne liste pravilno in pravočasno vložene. Vojna na zapadu skoro da prenehala, ker odjuga onemogoča vsakršno gibanje čet. Vojna na morju pa je zahtevala v preteklem tednu, ki je zaključil dne 3. t. *n., nove žrtve. Potopljenih je bilo ® angl. ladij s skupno 25.000 tonami in “ nevtralnih ladij s 17.500 tonami. Angleške ladjedelnice izgotove tedensko ^ovih ladij za okroglo 20.000 ton. Muslimani In JRZ Minister dr, Džafera Kulenovič in notranji politični razvoj. Minister dr. Dž. Kulenovič pravi, da je sedaj član JRZ. Če bi se JRZ in radikalna stranka sporazumeli za enotno radikalno stranko, bi muslimanska stranka ostala zunaj. Lahko pa radikali vstopijo v JRZ in postanejo nje člani. Politična ureditev, razen Hrvaške, bo stvar Srbov ter se bo kljtib pomislekom izvedla. Glede Bosne in Hercegovine pa misli minister, da bi bilo najbolje, če bi se ne razdeljevala, marveč ostala enotna celota. Prepričan je, če bi se o tem izvedel plebiscit, da bi ogromna večina Bosancev in Hercegovcev bila za tako enotno ozemlje. Torej, za četrto banovino, proti kateri pa so na eni strani Srbi, na drugi strani Hrvati, ki hočejo dobiti Bosno kot svoj življenjski prostor in jo vključiti v banovino Hrvatsko, Gospodarska konferenca balkanskih driav je potrebna V nedeljo bo v Beogradu jug^slovan-sko-bolgarska in teden dni pozneje bolgarsko-jugoslovanska gospodarska konferenca. Dobri gospodlarski odno-šaji bi se morali ustvariti med' vsemi balkanskimi državami, kar bi omililo in olajšalo tudi politično ozko sodelova-nje. Črnomorski pakt Romunija, Turčija in Bolgarija se posvetujejo, kako bi med seboj ustvarile najboljše odnošaje in sklenile črnomorski pakt, da ne bi Rusija prodirala na jug. Romuniji je Bolgarija obljubila, da zaenkrat ne načne terituri-jalnih zahtev do nje. Stanje bojnega brodovja Anglije, Francije in Nemčije ob začetku leta 1940. Doma U%si/etu> Švicarska »VolksstLmrae« prinaša verodostojen pregled stanja bojnega brodovja zaveznikov in Nemčije, kot sledi: V začetku letošnjega leta so imele; Angliji Franc ja Zavez- Nemčija liki skoprj Orjaških bojnih ladij 14 7 ' 21 4 Nosilcev za letala 6 1 7 0 Križark 58 18 76 6 Rušilcev 180 59 239 22 Podmornic 57 77 134 61 Iz tega sledi, da so zavezniki na morju zelo močni. K zavezniškem brodovju moramo še prišteti 3 poljske rušilce ter 2 poljski podmornic. Pri zgornji štatistiki se upošteva, da je Anglija do sedaj izgubila eno orjaško bopio ladijo (»Royal Oak«), enega nosilca za letala (»Courageous«), tri rušilce ter štiri podmornf-ce. Nemci so izgubili eno orjaško bojno ladjo (»Graf Spee«), dVe križarki tipa »Leipzig« ter najmanj štirideset podmornic (nekatera poročila trdijo, da 53). V statistiki so vpoštevane tudi novozgrajene ladje, ki so jih splovili v teku volne. To je 24 angleških rušilcev ter okoli 40 nemških podmornic. V začetku leta 1940 gradijo; Anglija Francija Nemčija Orjaških bojnih ladij 9 4 4 Nosilcev za letala 6 2 2 Rušilcev neznano 29 — Križark 23 3 2 Podmornic 12 25 tedensko 2 do 4 Nemčija bo do konca leta 1940 lahko splovila veliki bojni ladji »Bismarck« in »Tirpitz*. Istočasno bodo Angleži od devetih v gradnji se nahajajočih velikih ladij izgotovili dve, Francija pa eno. Da Nemčija z vso naglico gradi podmornice, je jasno, kajti za pomorsko vojskovanje z zavezniki ji preostajajo le podmornice in mine in se rijeno brodovje ne more spuščati v večje boje z zavezniškim. Kaf bo s politiiaimi strankami? Ministrski predsednik je izjavil novinarjem, da bo v kratkem rešeno vpra" sanje obstoja političnih strank. Dovoljene bodo vse stranke razen ene, ki je po zakonu prepovedana in to je komunistična. Zaradi pomanikanja premoga anketa, V zadnjih tednih smo čitali poročila, da primanjkuje premoga za industrijo in zasebno potrebo. Zagreb, Beograd in drugod so klicali na pomoč. Zato so imeli anketo v Beogradu, ki naj bi rešila to vprašanje. Pravijo, da je doslej znašal uvoz premoga letno po 300.000 do 500.000 ton, letos pa so ga uvozili le malo. Vzrok je tudi, da je mnogo naših vagonov v Nemčiji in se promet ne razvija normalno. Ministrstvo je pozvalo v Beograd tudi zastopnike privatnih premogovnikov, med katere naj bi se razdelila dobava premoga. — Premogovnikov imamo v državi dovolj. Če ni preskrba s premogom dobra, je krivda v tem, ker ni gospodarskega sistema v premogovni industriji. Produkcija se ne more čez noč prilagoditi spremenjenim razmeram. Vzemimo samo TPD. Poprejšnja leta še za domači trg ni imela veliko dobav. Sedaj pa se je konzum doma dvignil in še v Italijo naj izvozi 20.000 vagonov. Za stopnjevanje produkcije so potrebne gotove predpriprave, ki vzamejo tudi nekaj časa. Nove doloibe raclonlranja v Nemil)! Alzaški socialistični dnevnik »RePublikaner« poroča: Ce si hotel dobiti v Nemčiji večji obrok masti in mleka, kot je bil predviden na karti, si moral predložiti zdravniško potrdilo. Zdaj pa samo zdravniško spričevalo ne zadostuje več, ampak mora biti potrjeno od sanitetne okrožne oblasti. V zdravniškem spričevalu mora biti natančno popisan potek bolezni ter diagnoza podkrepljena s preiskavo krvi in seča. Kakor znano, dobijo polnomastno inleko le dojenčki in matere, ki še dojijo, vsi drugi so navezani le na posneto mleko. Večji obrok mleka se dobi le na zdravniški predpis v slučaju kake bolezni. Zdravnikom je strogo naročeno, da smejo izdajati dovoljenja za povečane količine hrane le v najnujnejših Primerih. Vse zdravniške zbornice v Nemčiji so izdale za zdravnike navodilo, da naj previdno varčujejo s predpisovanjem zdravil, v katerih so maščobe in špirit. Nobeno zdravilo ne sme vsebovati več kot petdeset gramov olja ali masti. Poraba eteričnih olj je prepovedana. Znano sredstvo proti sladkorni bolezni, insu-lin, se sme predpisovati le v manjših količinah. Varčevati se mora s kininom, kofeinom, glicerinom ter jodom. Namesto tega se naj predpisujejo nadomestila. Kožuhi za nemške vojake. »Der neue Tag« poroča, da so prejeli nemški vojaki, ki služijo v zasedeni Poljski, v zadnjem času kožuhe in prinaša tudi slike vojakov v kožuhih. Zlata zaloga Nemčije znaša 77 milijonov mark, obtok denarja pa 10.8 milijard mark. Kje so politični prvaki nekdanje demokratične Nemčije? O tem poroča amsterdamski »Te-legraaf«; Nekdanji pruski ministrski predsednik in prvak krščansko socialnih strokovnih organizacij, Stegerwald živi v Berlinu. Predsednik centruma Marx, nekoč predsednik senata višjega deželnega sodišča v Kolnu, živi v Kolnu kot zasebnik. Predsednik nemškega državnega zbora Paul Lobe je nameščen kot uradnik pri neki ameriški tvrdki. Bivši socialno demokratični pruski notranji minister Carl Severing se je nastanil v Bieleleldu, komunist Thalmann je v nekem zaporu v Srednji Nemčiji, Torgler pa živi v neki vasici pri Heidelbergu. Vsi ti bivši politiki, v kolikor so na svobodi, so pod stalnim policijskim nadzorstvom. Končni pregled žrtev potresa v Turčiji. — Pri potresu v Turčiji je bilo ubitih 35.000 ljudi, porušenih je bilo 50.000 hiš in brez strehe je ostalo nad 200.000 ljudi. Znani knez Starhemberg, ki je zlasti vodil s svojo vojaško formacijo borbo proti avstrijskim socialnim demokratom, je vstopil v francosko vojsko. Verjetno je, da ga je k temu prisilila borba za kruh. Ta sedanji francoski prostovoljec je bil v Avstriji nekaj: časa podkancler. Sedaj dela tudi pokoro za svoje fašistične grehe in zločine. Iz današnje Španije. »Grafički radnik« poroča, da so v današnji Španiji zabranjena vsa književna dela Caste-lara, Unanume in drugih znanih španskih književnikov, iz muzeja so bile odstranjene vse Goyine slike, orožništvo pa je zaplenilo umotvore znanega slikarja Piccassa in se ne ve kaj je z njimi. Legitimacije. Za delavce in nameščence so bile z novim letom uvedene uradne legitimacije. Mislimo, da je to prav. Delavec in nameščenec sta dobila s tem uradno izkaznico, s katero se lahko povsod zadostno izkaže, kdo je, kaj je, koliko je star itd. Izkaže se z njo pred oblastjo, delodajalcem in tudi sicer v javnem življenju, da nima nepotrebnih sitnosti zaradi svoje identitete. V današnjem življenju pa ta legitimacija ne zadošča. Potrebne so še razne društvene in organizacijske legitimacije, kadar išče kdo službo. Pripeti se, da imajo razni neznačajni ljudje kar po tri legitimacije in se predstavijo z legitimacijo, ki se jim zdi primerna. Tako daleč smo prijadrali, da privatne legitimacije vpoštevajo celo tam, kjer bi jih ne smeli. To pa zakonu ne odgovarja in demoralizira obenem. Povišanje plač državnim nameščencem. Državni nameščenci bodo po napovedi finančnega ministra dr. Šuteja dobili v najkrajšem času primerno povišane plače. Državnim nameščencem^ se torej obetajo boljši časi kakor doslej. Volilna vlada? »Jutro« je poročalo, da se utegne sestaviti volilna vlada, ki bi jo vodil dr. Maček. Te vesti niso potrjene in so vse iz-premembe v tem pravcu šele mnenja, kakor se taka mnenja običajno pojavljajo, kadar se vrši večja politična konsolidacija. Na pogojni dopust je bilo iz kaznilnice v Sremski Mitroviči izpuščenih 45 političnih kaznjencev. Mandate obratnih zaupnikov v banovini ITr-vatski nameravajo podaljšati in se volitve ne bodo. izvršile. Volitve obratnih zaupnikov v sarajevski tobačni tovarni. Dne 1. II. so se vršile v tobačni tvornici v Sarajevu volitve obratnih zaupnikov. Ursj je idtobil pri volitvah 424 glasov in 8 zaupnikov, Hrs 185 glasov in 3 zaupnike, Jugoras pa 74 glasov in 1 zaupnika. Volitve obratnih zaupnikov v državnem rudniku »Lavš« v Banja Luki. Volitve obratnih zaupnikov za 1940 so se nedavno vršile za državni rudnik »Lavš« ,v Banja Luki. Izvoljenih je bilo vseh šest zaupnikov na listi Zveze rudarjev Jugoslavije. | Dva nova tajnika delavskih zbornic na seji uprave mednarodnega urada dela. Seje upravnega odbora mednarodngea urada dela v Ženevi se udeležujeta tajnika delavske zbornice v Zagrebu dr. Vinkovič (HRS) in beograjske zbornice Ljuba Mitič (Jugoras). Nov generalni ravnatelj državnih železnic. Generalni ravnatelj državnih železnic Nikoia Djurič je upokojen. Za naslednika je imenovan inž. Milan Jojič, dosedhnji pomočnik generalnega ravnatelja. Predsedstvo socialnodemokratične stranke Nemčije je izdalo apel na nemške sodruge, da naj delujejo na to, da se vzpostavi bratstvo med narodi, da ne bodo sokrivi zatiranja na-rodiov med seboj! Chamberlain je o vojnih stvareh razgovarjal te dni z vodjama opozicije v spodnji ibornici, Attleejem in Sinclairom, da mu pojasnita svoje mnenje. 40 nemških podmornic je bilo po izjavi iran-coskega mornariškega ministra potopljenih od izbruha vojne do sedaj. Japonska je najstarejša država. Letos obhaja Japonska 2000 letnico obstoja, ki ga slovesno proslavi. Zgodovina japonskega naroda v znani absolutistični obliki je precej črna. * 150 novinarjev je bilo iz vseh koncev in krajev Evrope na balkanski konferenci v Beogradu. Zanimivo, da je bil glasom zagrebških »Novosti« navzoč tudi en češki novinar Antoniu Kožišek iz Brna za »Moravske Noviny« in nekaj slovaških novinarjev. Carina za uvoz plugov odpravljena, plugi se pa ne počene. Vlada je pripravljena odpraviti oziroma znižati carino na pluge. Z ozirom r.a ta ukrep so tovarne naročile svojim zastopnikom v Jugoslaviji, da zvišajo cene olugom za 25 odst. Dobiček bodo imeli tovarnarji, ne pa kmetovalci. Tudi nemške tovarne so zvišale cene plugom, čim so zaznale za odpravo carine pri nas. Dr. Milen Stojadinovič se zanima za politiko. Dr. Stojadinovič je sklical v Beogradu konferenco. Dobro je, če vemo, kateri politiki so se udeležili njegove politične konference. Poročila navajajo zlasti tele može: bivši minister Svetozar Stankovič, Bogoljub Kujundžič, Gjura Jankovič, Dušan Letica, Dobrivoj Stoševič, dr. Gjura Kotur, bivši senator dr. Tripkovič, bivši poslanci dr. Popovič, Dragomir Kazimirovič in Miomčilo Jankovič. » i - - •-* Osrednji urad za zavarovanje delavcev kupuje bolnišnico za zagrebški okrožni urad. — Urad namerava kupiti že obstoječo bolnišnico (konvikt) v Tvrdkovi ulici, ki bi imela 350 do 400 postelj za bolnike. Ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino postane po beograjskih vesteh dr. Rudolf Bičanič, šef zavoda za proučavanje kmetiškega gospodarstva pri Seljački Slogi v Zagrebu. »Prizad« bo prevzel uvoz riža, ker ni bil dosežen tozadevni sporazum med italijanskimi izvozniki in našimi uvozniki. Zasedanje stalne delegacije lesnih podjetnikov v naši državi se je pričelo te dni v Beogradu. Vojaki imajo volilno pravico v Švici. V Švici je večina moških vpoklicanih pod orožje in se nahajajo kot stražarji na utrjenih obmejhih postojankah. S tem, da je švicarski državljan vpoklican pod orožje, pa ni izgubil svojih državljanskih pravic, ki jih uživa kot civilist. — Zlasti ima pravico aktivne udeležbe pri vseh ljudskih glasovanjih o zakonskih predlogih in pri volitvah občinskih odbornikov, kantonalnih zastopnikov in poslancev v zvezni parlament. Vrhovno vojaško poveljstvo je sedaj izdelalo podrobna navodila, ki omogočajo vpoklicanim rezervistom, d'a se udeležujejo volitev. Volilne glasovnice se dostavljajo vpoklicanim preko vojaških poveljstev. Občina, v kateri se vrše volitve, sporoči to vrhovnemu vojaškemu poveljstvu, častniku za volilne zadeve, ki poišče mobilizirance dotične občine, kjer se pač nahajajo in skrbi, da se jim dostavijo glasovnice. Volitve se v Švici vrše vedno na nedeljo, vojaki ,pa glasujejo že štiri dni poprej, tako da glasovnice, ki se pošljejo volilni komisiji dotične občine po pošti, dospejo do volilnega dne v roke volilni komisiji. V vojašnicah in utrdbah ter taboriščih niso dovoljeni shodi in tudi ne ustmena agitacija, zato pa sme vsak vojak dobivati časopis in ves propagandni materijal, ki mu ga pošlje stranka. Agitacija je omejena le v toliko, v kolikor se tiče propagande proti vojski in proti sosednjim državam, proti katerim vodi Švica politiko nevtralnosti. — • Švedski delavci zbirajo za Finsko. 90.000 švedskih delavcev je sklenilo, ida žrtvuje en dan zaslužka v korist Finske. Ta zaslužek je znašal 14 milijonov dinarjev. — Švicarski delavci so zbrali v 14 dneh za Fince nad' pol milijonov frankov, to je, okoli 5 milijonov dinarjev. — Norveško in švedsko delavstvo zlasti podpira Fince, ker se boji, da bi po zmagi nad! Finci utegnili postati Švedska in Norveška žrtvi vojnega napada. Zane Grey: 66 Mož iz ^ozda Sedaj je začula Helen Dalejev melodični klic v neposredni bližini. Ko je dosegla neko mesto v gozdu, kjer so rasla drevesa še bolj na redeko in so ležale Maokrog posamezne skale, je opazila Daleja stati pod nekim borovcem in Pedra, ki se je s prednjima šapama vzpenjal na neko deblo, visoko gori na neki veji pa velikanskega rumenega gorskega leva. Bojin konj je pričel stopati počasneje in videlo se mu je, da se boji, vendar pa je nadaljeval svojo pot do mesta, kjer je stal Dale. Helenin konj pa se je upiral, da bi bil prišel bližje. Imela je mnogo truda, da je brzdala konja. Nenadoma je skočila raz sedla, vrgla vajeti preko nekega vejinega izrastka in težko sopeč, nekoliko plašna ter razburjena tekla k svoji sestri in Daleju. »Nel, kot raznežena novinka si se prav dobro držala«, je glasil Bojin pozdrav. »To je bila res prav divja jaga«, je rekel Dale. »Obe sta jezdili prav dobro. Želel bi bil, da bi bili videli panterja na zemlji. Skakal je, — z velikimi skoki in visoko dvignjenim repom, — zelo smešno. Le malo je manjkalo in Pedro bi ga bil dohitel. Tega sem se bal, kajti zverina bi ga bila umorila. Pedro je bil tik za njim, ko je panter splezal na drevo. Sedaj je tu zgoraj, — rumeni morilec divjačine. Samec je in že doraščen. Pri teh besedah je potegnil Dale svojo puško iz futerala ob sedlu in se radovedno ozrl na Bo. Toda Bo je strmela z velikim zanimanjem in občudovanjem v panterja na drevesu. »Ali ni krasen?«, je spravila iz sebe. »O le poglejte ga, kako piha! Kot kakšna mačka! Dale, tako mi izgleda, kot da se boji, da ne bi padel doli.« Helen se je zdel gorski lev očarujoče lep, ko je tako čepel na veji. Položil se je po dolgem; bil je okrogel in v resnici ljubek. Jezik mu je visel iz gobca in njegovi sloki boki so se dvigali in upadali, tako, da se je videlo kako dvije je moral bežati. Toda največji vtis na Helen je napravil nek gotov izraz v njegovem obličju, kadar je pogledal na psa pod drevesom. Bal se je. Spoznal je nevarnost, ki mu je pretila. Helen ne bi bila mogla gledati, ako bi ga bili ustrelili, zato se ni mogla zadržati, da ne bi prosila Bo, na) nikar ne strelja. Helen si je na tihem priznala, da je raznežena. »Razjahajte, Bo, in pokažite nama kakšen dober strelec ste«, je rekel Dale. Bo je počasi odtrgala svoj pogled od panterja in pogledala Daleja z otožnim nasmehom. »Premislila sem si. Rekla sem, da ga bom ubila, toda sedaj se mi upira. Izgleda mi — čisto drugače, kot pa sem si ga bila predstavljala.« Dalejev odgovor je bil čudovit smehljaj, v katerem je bilo razumevanje in pritrjevanje, da se je Helen z vsem svojim srcem ogrela zanj. Kljub vsemu je izgledal vesel. Spravil je puško v futeral in zajahal konja. »Naprej, Pedro«, je zaklical. »Pridi že vendar, če te kličem«, je dostavil osorno. »Dekleti, na drevo smo ga pa le spravili in zabavno je bilo tudi. Sedaj bomo jahali nazaj k srni, ki jo je raztrgal in si vzeli stegni za našo kuhinjo s seboj v taborišče . ..« Dvanajsto poglavje. Dnevi so potekali. Vsako jutro se je zbudila Helen, radovedna kaj ji bo prinesel dan, zlasti ali ne bo morda prispela kakšna vest od strica. Nekoč bo vendar morala priti in v resnici si je iskreno želela, da bi že skoro prišla. To enostavno, divje življenje v taborišču ji je postajalo nekam mučno. Ugotovila je, da ji je bilo čezdaije manj za obleke, ki si jih je prinesla s seboj na zapad; sicer bi jih bila lahko rabila, toda vedno bolj je spoznavala, kako odveč so bile vse te stvari v resnici. Na drugi strani jo je navdajalo vršenje domačih opravil ob taboriščnem ognju s pravim zadovoljstvom. Pri tem se je mnogo več naučila kot Bo. Skrb in strah sta neprestano navdajala njene misli, — tega občutka se ni iznebila nikdar, četudi je redko kdaj v njej docela prevladal. Bil je kot senca v sanjah. Helen si je želela priti na farmo svojega strica in tamkaj prevzeti dolžnosti svojega novega poklica. Toda nikakor ni bila docela prepričana o tem, da tega pustolovskega doživljaja ne bo nekoč obžalovala. Morala je odtod, da bo lahko dobila pregled čez vse to, kar se je zgodilo, in pričela je dvomiti sama o sebi. Med tem je teklo življenje pod milim nebom polno dela in počitka dalje. Bo je kazala vedno več sklonosti, da se docela spoprijazni z njim. Njene oči so se svetlikale, kot da bi jih preprezali modri bliski; njena lica so bila zlata in rjava, nene roke temno nastrojene kot roke kakšnega Indijanca. (Dalje prihodnjič.) 3te v. 16 * našiU Ucctiev TRBOVLJE Občni zbor radarske gasilske čete. Dne 28. Hnuarja t. 1. je sklicala rudniška gasilska četa redni občni zbor, na katerega je povabila ^ed drugim tudi načelstvo II. skupine. Iz poročil predsednika in načelnika, kakor tudi drugih *lnkcionarjev je ibilo razividivo, d!a je četa res Pohvalno delovala, zlasti -reševalni oddelek, kateri je napravil ipretečeno leto več sto voženj z rešilnim avtomobilom. Iz poročila reševalnega oddelka je bilo razvidno, da je bilo polovico več ženskiih prevozov, kakor pa 'noških. Zato ugotavljamo, da je bila kritika gotovih ljudi proti temu reševalnemu oddelku neumestni. Vsa trboveljska javnost 'pa želi, da bi ta r«sevalna ustanova še naprej delovala v korist tifcoveljskih občanov. , ZAGORJE OB SAVI Občui zbor SK »Svobode«. V nedeljo, dne 2S. januarja se je vršil v »Zadružni dvorani« na Lokah redni letni občni zbor SK »Svobode«. S. predsednik je podal poročilo o delovanj« kluba v pretekli sezoni. Klub je odigral 21 tekem, od teh nad .polovico v svojo korist. Nadalje je imel klub v preteklem letu din 1-.510.75 dohodkov, izdatkov pa je imel din 13.212. Torej je imel klub din 701.25 Primanjkljaja. Ta ugotovitev nam kaže, kako težko 'e delo športnih klubov na deželi in s kakšno Požrtvovalnostjo se morajo boriti igralci, kakor tudi člani za obstoj kluba. Po kratki debati sc: se vršile volitve odbora. Izvoljeni so •'•bili; Predsednik Franjo Gostiša, nam. Lebe-nižnik Robert; tajnik Zupan Alojz, nam. Čebin Vinko: blagajnik Leopold Krznar, mam. Jevš-nik Franjo. Odborniki: Jevšnik Ivan, Jevš-Hik Adolf, Krznar Ivan. namestniki: Dolšak Alojz, Jerman Rudolf, Kos Jože. Volitev načelnika sekcije, kapetana in gospodarja kluba se bot izvršila na prvi širši seji. Pod točko razno se je vršila debata o delu v bodočem letu. Predsednik se je zahvalil za zaupnico in zaključil občni zbor. Prva klubova seja se bo Vršila v nedeljo, dne 11. februarja ob 3.30 uri ^ »Zadružni dvorani« na Lokali. Opozarjajo se odborniki, da pridejo vsi in tečno! ZABUKOVCA Občni zbor »Vzajemnosti«. V nedeljo, dne 4. februarja se je vršil 4. redni letni občni zbor podružnice »Vzajemnosti«. Funkcionarji so podali svoja posLovna poročila. Pevovodja ie poročal, da je imel zbor med letom 26 vaj moškega in 26 vaj mešanega zbora,. Naučili so se poleg starih še tri nove pesmi. Dramatični je uprizoril tri igre, gostovalo se je pa v štirih krajih. Podružnica poseduje lepo knjižnico 357 knjig, 'h katerim se je letos dokupilo celo serijo »Cankarjevih spisov«, kar res diči našo knjižnico. Izposodilo se je pa med člane 261 knjig. Sprejel se je predlog centrale, da revija »Svoboda« izhaja v bodoče v manjšem formatu. Revija bi naj! bila posvečena znanstvenim razpravam v duhu zgodovinskega materializma. — Tričlanski odbor je sestavil listo novega odbora »Vzajemnosti«, na kar so bili soglasno izvoljeni novi borci za dvig naše kulture in to: Vipotnik Albin, Lapajne Fr., Reber-s.ak Vili, Cilenšek Julka, Klemen Fr., Strnad ^>že, Raček Pongrac, Vipotnik Mici, Cestnik "ilia, šprajc Ivanka, Levstik Ernst, Zupanc „Van, Šprajc Peter, Bizjak Franc. Nadzorstvo: ^.eyčnikar Jože, Cilenšek Rudi in Zapušek Mar-,111, Občni zbor je bil enotnega naziranja, da je r®?a našo mladino izobraziti, da si bo v stanju Priboriti boljšo bodločnost. poročilo rudarjem o doseženem povišku. Dopoldne, dne 4. februarja se je vršil pri s. Zu-Pancu v Migojnicah shod rudarjev drž. rudnika, na katerem je s. Košak poročal o izidi* mezdnih pogajanj v Sarajevu, Doseglo se je zvišanje raginjskih doklad1 in to za 30 odst. jn 20 odst. na starostne premije, kar je povprečno 13.6 odst. D me,^- Povišek velja od 1. januarja Besedilo delovnega dogovora pa se bo spremenilo času primerno z novim finančnim zakonom k, bo objavljen 1. aprila. Rudarji, bodimo budni in kažipot ostalim organizacijam. Zato vsi v organizacijo ZRJ, ilo teh dveh samaritank, bi mož najbrž ^uležal brez pomoči. Kajti v naših i * - ■ Petrovčah se ni našel nikdo, ki bi bil rae| vsaj toliko človekoljubja, da bi bil vzel ^ ''Jenca na svoj dom, v vežo ali pa v sobo. t.esrečni delavec je moral ležati nad eno uro la Ce.s*' v sneKl*. dokler ni prispel avto. Pred-nskim v decembru so seveda poznali delav-® m jim vse mogoče obljubovali, ker so jih ' tretbovali', ko pa delavec takorekoč umira na »a ’ n'maio niti toliko človekoljubja, da bi spravili za par ur pod svoj krov. Omeniti oraino tudi rešilno postajo, ki v takem slu-. Ju najprej vpraša kdo bo plačal prevoz, bi K i"e 151 k** ponesrečeni slučajno član OUZD, i. ; mogoče lahko ostal kar na cesti in tam-šča p,°K'n'l- takih prilikah se pokaže kr-srce 'n Pa vse slabe strani naših socialnih razmer. Ne morejo se pogajati. Sobo- in črkoslikar-ski, pleskarski in slikarski pomočniki smo se pričeli dramiti in voditi boj za svoj obstoj, ker postajajo razmere vsak dan bolj neznosne. Življenjske potrebščine so se silno podražile in cene se še vedno dvigajo. Naše mezde pa so se v zadnjih letih znatno znižale in že pred draginjo niso več. zadostovale za skromno Preživljanje. Vrhutega smo kot sezonski delavci vsako zimo obsojeni1 na brezdelje, kar znači z drugimi besedami na stradanje. Na Borzi dela smo letos prejeli mal predujem namesto redne podpore, ki bi nam pritikala kakor vsem ostalim delavcem. S tem seveda ne more nihče izhajati. Vseh teli težav, ki jih moramo prenašati pomočniki pa gospodje mojstri nočejo videti, zlasti jih ne briga usoda nas in naših družin v zimskem času, čeprav dobro vedo, da si od naših skromnih mezd, ki naličijo bolj napitninam ali milodarom v dobi sezone ne moremo ničesar prihraniti za zimo Polagoma je prodrla tudi pri nas zavest, da si brez svobodne strokovne organizacije ne moremo pomagati, zato smo se pričeli organi zirati. V začetku tega leta smo predložili zadrugi slikarjev in ličarskih mojstrov M Mariboru osnutek kolektivne pogodbe z vabilom da naj bi se tozadevna pogajanja pričela vsaj do 1. februarja t. 1. Upali smo. da bodo gospodje mojstri uvidevni. Dne 29. januarja pa je organizacija prejela odgovor, iv katerem mojstri pravijo, da se ne morejo pogajati, ker so sedanje razmere neprimerne za pogajanja itd. Nas ta odklonitev ni potrla, dasi kaj takega nismo pričakovali. Najmanj kar bi morali gospodje mojstri vedeti je, da so današnje razmere za nas pomočnike še mnogo hujše in neznosnejše kakor pa za nje. — V organizaciji je že včlanjenih nad 90 odstotkov vseh delavcev naše stroke. Z ozirom na odklonilni odgovor gospodov mojstrov pa bomo napeli vse moči, da bomo v naši organizaciji v najkrajšem času organizirani vsi do poslednjega. Vodili bomo boj do popolne zmage, kajti vsi smo si edini v tem, da tako ne more iti več dalje, ker smo že na robu propada. Posameznik ne pomeni v današnji dobi nič. zato se bomo z ljubeznijo oklenili svoje organizacije in tako z združenimi močmi končno tudi prišli do svojih socialnih pravic, ki se nam jih .ie doslej odrekalo. — Zaveden pomočnik. Še vedno primanjkuje premoga. Kljub številnim opozorilom, se očividno ni ničesar ukrenilo, da bi naše mesto dobilo dovolj premoga, ki se ga zlasti letošnjo zimo mnogo več potrebuje, kakor druga leta. Ker v naši državi premoga ne primanjkuje, je naravnost nerazumljivo, zakaj se pusti, da ubožni sloji, ki si morejo le sproti nabavljati kurivo, prezebajo. Tildi v tem oziru bi bilo treba nekaj ukreniti v zaščito revnih konzumentov, zlasti pa onemogočiti^ da bi trpela deca mraz no nepotrebnem. »Pojdi in stori tudi ti tako«, bi si lahko rekel vsak naš zaveden sodrug in sodružica, če prečita poročilo o občnem zboru »Krščanske zveze« v Mariboru. Ta »Krščanska ženska zveza« ima 'baje 1143 članic, 211 podpornih, 8 ustanovnih in 5 častnih članov, ter si ie že tako opomogla, da si je kupila v Masarvkovi ulici hišo s stiavbiščem, vredno din 200.000. Posojila ima še izplačati samo 73.000 din. Pa tudi ta Tnesek iim ne dela skrbi, ker ga bodo baje marljive članice in podjetna uprava »Krščanske ženske zveze« z božjo pomočjo in pomočjo dobrotnikov že izvedle. — Ko bi bili člani in članice naših društev tudi tako agilni in zavedni, bi lahko imelo vsako naše društvo in organizacija najmanj parkrat toliko članov in članic, kot • »Krščanska ženska zveza«. Očistite brozgo na glavnem mostu. Južno vreme je zadnje dni povzročilo silno brozgo na glavnem mostu, ker niso pravočasno odstranili snega. Kdor le more. se te dni izogne poti čez glavni most, tisti tisoči pa, ki morajo preko, pa tvegajo, da jih blato, ki brizga izpod koles avtomobilov! oškropi od nog do glave. Mnogo pikrih opazk je padlo na račun tega neznosnega stanja zadnje dni. Ooažamo pa, da je čestoVn sam delavec zaposlen s čiščenjem, namesto da bi se pri tem delu zaposlilo večje število delavcev. Priporočamo policijskemu predstojništvu, da napravi ted na državnem mestu, ker bi bilo mogoče v par urah odpraviti neznosno brozgo. Državni most naj bo prav tako očiščen brozge, kot morajo ‘biti hodniki vi mestu, dasi tam ni nobene nevarnosti, da bo kakšno vozilo koga obrizgalo z blatom. Ambulante Okrožnega urada za zavarovanje delavcev! so zadnji čas tudi v Mariboru od zgodnjega jutra do poznega večera nabito polne ljudi, da zdravniki že kar omagujejo. Ljudje, ki se samo radi kake brezpomembne malenkosti drenjajo v ambulante in odrivajo druge, grešijo nad onimi, ki so pomoči res potrebni. Cim več ljudi se gnete k zdravniku, tem J težje mu je jih temeljito preiskati. Pri 70 do 80 pacientih v dveh urah, je to skoraj nemogoče. Opaža se tudi. da pravi bolniki ne sitnarijo. Tudi' uradništvo nima Pri takem položaju lahkega stališča; pri delu, ki mu že narašča preko glave, mora preslišati še mnogo neupravičenih kritik in tudi psovk. Ce bi urad vsaj to upošteval: zasebna podjetja uvidevajo nove razmere, ki jih povzroča naraščajoča draginja, v javnih ustanovah pa se nič ne gane. \ t i Letošnji pust je bil kratek in še kljub temu predolg. Veselic je bilo malo, tako da so nekatere dvorane celo na pustni torek ostale pogreznjene v temo. Vojna straši ljudi v Evropi in denarja manjka. Stari Rimljani, ki so s svojimi saturnalijami uvedli pustne običaje, bi z letošnjem potekom teh saturnalij pri nas ne bili zadovoljni. Ljudska univerza. V petek, dne 9. t. m. bo predaval prof. Petkovič Viktor o naših planinah, cvetočih poleti in belih pozimi. Predavanje bo poljudno kramljanje o naših vedno lepih planinah in o ljudeh, ki so jih in jih še radi posečajo. Ob veliki množici pokrajinskih diapozitivov nam bo predavatelj prikazal predvsem cvetje z naših pestrih planinskih trat. Sestanek živilskih delavcev. V soboto, dne 10. t. m. s pričetkom cb pol 7. uri se bo vršil v društvenih lokalih gostilne »Zlati konj« važen sestanek živilskih delavcev. Razpravljalo se bo o kolektivni pogodbi, nočnemu delu. naraščajoči draginji itd. Pridite vsi. Odbor. Vebimo na redni letni občni zbor Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev, pododbora za Maribor in okolico, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 11. februarja ob 9. uri doipoldne v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9/II. Na občni zbor pride delegat iz Ljubljane, predsednik Toni. Dolžnost tovarišev je, da pridejo vsi in točno na občni zbor. — Pododbor. Protituberkuloznl dinar je v mesecu januarju dosegel kosmato vsoto 566:010.75 din, ki je namenjena za zgradbo oziroma za nakup zavetišča jetičnim bolnikom. I/. donosa v mesecu januarju t. 1. je posneti, da je skoro vsak drugi Mariborčan prispeval v Ptl. sklad po 1 din, kar je vse hvale vredno. Na 3 mesece strogega zapora in din 1200 globe pogojno na 4 leta je bil obsojen mariborski zdravnik dr. Ivanšek, ki je predložil mestni policiji ponarejeno davčno potrdilo o plačanih davkih, ko je zaprosil za potni list. Iz smodnišnice tvrdke Pinter & Lenart Pri Sv. Miklavžu so te dni neznani vlomilci odnesli nekaj zavojčkov vžigalnih kapic. Vsekakor se Plen ni izplačal. Narodno gledališče. Sreda, 7. febr.: Zaprto. Četrtek, 8. febr. ob 20. uri: »Othello«. Red A. »Cigan baron« v marbiorskem gledališču. Dasi je že minilo 55 let od prodorno uspele krstne predstave na Dunaju, je izmed vseh številnih Straussovih priznanih skladb za naš okus baš »Cigan baron« najbolj simpatična opereta, ki po svoji melodijozni kvalitetni glasbi in romantični vsebini nalikuje ko.mični operi. Premiera bo v prihodnjih dneh. STUDENCI PRI MARIBORU Prav lepo se je pokazala solidarnost naših delavskih kulturnih društev ob priliki zadnje Prireditve »Vzajemnosti«. »Vzajemnost« se čuti dolžno, da se zahvali za sodelovanje pevskemu društvu »Enakost« in pa tarrburaškemu odseku »Vzajemnosti« iz Maribora, kakor tudi vsem ostalim našim kulturnim organizacijam, ki so poslale svoje zastopnike. Ako se bomo tako lepo medsebojno podpirali, bomo res uspevali v svojem delovanju za kulturno in socialno enakopravnost delavskega razreda v znamenju socializma. Družnost! — Odbor »Vzajemnosti«. Ali sl ie poravnal narot-nlnoT Ako Se ne( stori tako} svo|o dolžnost I CELJE I Pomoč jetičnim. V četrtek, dne 25. januarja | je Krajevna protituberkulozna liga polagala | svoj letni obračun. Iz poročil funkcijonarjev j je razvidno, da je liga tudi v preteklem letu i marljivo delovala za svoj človekoljubni namen. IZe samo dopisovanje je zavzelo velik obseg. Upravni odbor je podelil 83tim prošaijikom podporo mesečno po ICO din ter 12tim po 50 din. Trem jetičnim bolnikom je liga prispevala za zdravljenje na Golniku dnevno po 20 din. Raznim zunanjim bolnikom je liga tudi prispevala za potne stroške do tukajšnjega pro-tituberkuloznega dispanzerja, kjer so bili na Preiskavi. Dispanzerju je liga nabavila razna zdravila, da jih je revnim bolnikom oddajal brezplačno itd. V aprilu in maju I. 1. je liga organizirala predavanja o jetiki za obrtno ter nadaljevalno trgovsko šolo. V počitniške kolonije je liga kakor vsako leto tudi preteklo poslala 11 otrok na Pohorje in 4 otroke na morje. Izredno veliko dela je upravni odbor imel z organizacijo protituberkuloznega tedna v preteklem letu. Uspeh tedna je razviden v finančnem uspehu, kateri je nadkrilil vse dosedanje. Pripominjamo, da so najbolj siromašni kraji kakor so Liboje ter Dramlje največ prispevali. Blagajnik je poročal, da je bilo v preteklem poslovnem letu dohodkov din 67.3c>2, izdatkov pa din 42.180, prebitek gre v for.d za grajenje ter opremo oddelka za jetične bolnike v sklopu celjske bolnišnice. Pred leti je liga določila 100.000 din za opremo tega oddelka in naprosila Pansko upravo v Ljubljani, da ga začne v najkrajšem času graditi, da bi se tako odoomoglo nedostatkom pri zdravljenju jetičnih bolnikov v celjskem okrožju. Do danes ta pereča zadeva še ni rešena, dolžnost imenovane oblasti je, da v letošnji proračun vnese primeren znesek za zidavo zgoraj omenjenega oddelka za tuberkulozne .bolnike v Celin. Vsa poročila so bila odobrena soglasno. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor in par novih odbornikov. Liga zasluži pohvalo za svoje delovanje. LAŠKO Dnevna reportaža. Umrli so v laški okolici: diie 22. januarja v vasi Povčeno 73 letna Roštele Neža, vdova po rudarju, 23. januarja v Rečici 76 letni pre-vžitkar Starc Jože, v. Paradižnik, 26. ianuarja v Lakonšku 74 letni kmet Kolar Janez, v. Pirc, 30. januarja v Ložah 74 letni kmet (znani čini lovec nad 40 let) Rebov Miha, 31. januarja v Brstniku 78 letni kmet, žagar, mlinar, kovač m čebelar Lanca Miha, 1. februarja v Rečici 80 letni upokojeni rudar Knapič Jože, v. Cesar, Novo pokopališče. Dne 10. januarja je bil v Rečici pri novi cerkvi ikomisijonelni ogled stavbišča za tamkajšnje novo pokopališče — Stavbišče je daroval kmet Golouh Jože. Modernizirana in povečana rečiška šola ima sedaj sicer 3 razrede, a samo 2 učni moči. — Vsekakor je nujno potrebna še 1 učna moč na tej šoli. V noči od sobote na nedeljo, dne 20. januarja je bilo vlomljeno v delikatesno trgovino Karla Loibnerja v Rimskih toplicah, ki je v zimskem času zaprta. Trgovina leži skrita med smrekami. To okolščino so izrabili vlomilci, ki so v bližnji kovačnici iztakinli ikopačo, razbili z njo zadnja lesena vrata na polovico, nakar so iz lokalov odnesli večjo množino delikates (liker, konjak, konzerve) in precej perila v skupni vrednosti okrog 3000 din. Gospodar ima zavarovan samo inventar. Organi so bili takoj na delu in jih je sled vodila v Trbovlje. Zaenkrat so prijeli samo enega, dočim so drugemu na sledu. Bili so isti vlomilci kot zadnjič pri vlomu v trgovino Emilije Rozin in trafiko Prinčič, — Organi so našli na domu večjo množino cigaret, delikates, perila, nekaj likerja itd. Čudno je le to, da je Laško zadnje čase pravi eldorado vlomilcev. Na prvi letošnji živinski sejem v januarju so kmetje pripeljali 78 glav živine Zabave. V januarju in prve dni februarja so imeli naši malomeščani spet nekaj šumnih zabav, a brez pretepov zopet ni šlo. Tako so se pomenili ob vinski kapljici poslovodje, šoferji, ključavničarji itd. Nefti Z. J. iz Rečice jo jc precej izkupil odi vojakov. Pri neki pojedini krapov je sfrčal iz lokala na sredo ceste neki veseljak. Drugje je zopet vrgel nek gospodar ubogega živinskega gonjača na cesto samo zato, ker mu ni povrnil dolžnih borih 16 din. Nekoliko čudne metode si dovoljujejo tudi tako-zvani »vitezi« na desnem bregu Savinje. Nekateri izmed njih so hoteli napraviti /.dražbo tudi v hotelu »Savinja«, a jih je uvidevni gospodar z drugimi kar hitro postavil na hladno. Dne 26. januarja popoldne je brezposelni trgovski pomočnik F. §. iz Vrbja pri Žalcu popival v neki gostilni v Laškem. Kmalu je postal preglasen, da ga je gosoodar z nekoliko preostro kretnjo spravil iz lokalov, da ie š. padel in si zlomil levo nogo pod kolenom. V bolnico ga je odpremil trgovec Hcdaih. Končno je tudi pijan človek še vedno človek in obsojamo take metode. V teh resnih časih, ko na stotine revežev prezeba in strada, so vsa taka veseljačenja docela nepotrebna, pa tudi veseljaki sami si usvtarjajo kaj žalostno moralno spričevalo. Imamo v Laškem gospode, ki si v teh resnih časih lahko privoščijo kar v eni noči za din 1300 šampanjca. Letoviščarji se čudijo, da je v tako malem kraju toliko pretepov. — Pravih zavednih delavcev ni nidkar med njimi, kar je dokaz, da socialna vzgoja res poplemeniti človeka. TISKOVNI SKLAD Kranj: S. Bajd Drago din 28.75. Maribor: Mizarski pomočniki din 25. Prvo del. kol. društvo Pobrežje din 82. Močnik Amalija din 100. Ptuj: Gabriel din 10. Iskrena hvala! Posnemajte! Zanimivo mnenje o decentralizaciji SUZOR-a Zastopniki delodajalcev proti decentralizaciji »Industrijski Kurir« v Beogradu objavlja v prvi januarski številki zanimivo mnenje Marka Baura, generalnega tajnika zagrebške »Ind. komore«, ki ga je podal zagrebškemu uredniku »Novosti«. M. Bauer pravi v glavnem to-le: »Osrednji urad za zavarovanje delavcev predstavlja problem* ki ga je treba reševati z največjo opreznostjo in obzirnostjo. Nimam namena, da branim SUZOR iz. razloga, ker sem imel čast in veliko ( dolžnost, dla od njegovega početka sodelujem v njegovem ravnateljstvu kot član, pozneje kot podpredsednik in1 predsednik ravnateljstva in nekaj časa kot komisar. Vem, da je bilo mnogo pritožb proti delovanju SUZOR-a. Ven-, dar pa morajo vsi oni, ki to delo pre-j sojajo stvarno in objektivno, konstati-j rati, da SUZOR s svojim dosedanjim delom predstavlja pozitivno vrednoto za vso državo, zlasti pa še za področje današnje naše banovine. Resnicja je, da! je bil tudi SUZOR izpostavljen vsem; slabim vplivom našega središča, ali j enako je tudi resnica, da so vsi okolij SUZOR-a vodili stalni boj proti tem vplivom. Za sedanjost in bodočnost je važno, da se delavsko zavarovanje obvaruje pred eksperimenti, ki morda odgovarjajo političnim tendencam, toda niso sigurno koristne ne za delavstvo in ne za delodajalce. To ne pomeni, da naj se ta socialni problem rešava izven narodnopolitičnega problema, marveč nasprotno mislim, da se more tudi znotraj tega narodnopolitičnega problema ohraniti enotnost delavskega zavarovanja prav v interesu hrvaškega delavstva in hrvaških delodajalcev. Po mojem mnenju — in to sem po-jasinil vodilnim osebnostim hrvaškega narodnega gibanja — obstoja možnost, da se tudi vprašanje SUZOR-a reši tako, da se ohrani enotnost organizacije delavskega zavarovanja ter da se kljub tej enotnosti zagotovi v njem popolni vpliv predstavnikov hrvaškega delavstva in hrvaških delodajalcev. Nikakor ni prav, da se postavlja a priori zahteva, da se naj SUZOR ukine. Nasprotno, treba je objektivno in stvarno razpravljati o tem in pojasniti vse dobre in slabe strani SUZOR-a. Končno ni dvoma, da se dielavsko zavarovanje more tudi drugače organizirati ter da od SUZOR-a samega ni odvisen obstoj zavarovanja. Drugo pa je vsekakor možnost delovanja in stroškov take manjše zajednice. SUZOR je bil v stanu iz skupnih sredstev zavarovanja za nezgode, graditi' sanatorije in zdravilišča ter zgraditi po celi državi vzorne ambulance za zdravljenje članov in obenem uradove stavbe. Vse to je bilo omogočeno le s temi sredstvi te velike skupnosti, in gotovo je, da se ne bi bil mogel izvršiti niti majhen del tega programa, če bi bilo že izpočetka naše delavsko zavarovanje organizirano na osnovi majhnih edinic, recimo v dveh, treh ali celo več nosilcih zavarovanja. In, če bi šlo sedaj po tej poti delitve SUZOR-a, bi novo ustanovljene edinice komaj bile v stanu, da obdrže to, kar je bilo doslej ustanovljenega, in sem prepričan, da bi bilo izključeno, da ustanove kaj novega, razen takrat, če bi se prispevki znatno zvišali. V tem oziru je torej v interesu delavcev in delodajalcev, da se bremena socialnega zavarovanja, ki so že itak jako velika, ne povečajo še bolj, ker bi povečanje socialnih bremen privedlo do težkoč v gospodarstvu, vsako slabljenje našega gospodarstva pa mora imeti za posledico tudi oslabitev delavskega zavarovanja.« Beograjski in slovenski industrijci so drugega mnenja kakor M. Bauer. Pristaši so delitve SUZOR-a, ker očividno niso vpoštevali momentov, ki jih je navedel Bauer kot praktičen sodelavec v zavarovanju. Manija po decentralizaciji vsega, kar bi bilo tudi'škodljivo, jp nastala po politični sugestiji, ki je slepa. Misli in zrna Menda je našemu narodu že »prirojeno«, da svoje napake opažamo pozno, največkrat prepozno. In še takrat, ko jih spoznamo in priznamo, se na vise načine otepamo, da bi zavzeli napram njim odločno stališče. Cas hiti, dogodki nas dohitevajo, prehitevajo, to kar smo včeraj komaj slutili, postaja resničnost, žalostna, pekoča resnica. In stojimo nezavedni, boječi, nevedoč kaj storiti, kam naj se obrnemo, na katero stran naj gremo. Omahujemo, kolebamo, čakamo ... Čakamo, da nas bo zadel udarec v obraz. In ne bomo se uiprli, ne; ponižno bomo uspo-gnili hrbet in vzdihnili: »Božja volja naj se zgodi!« »Usoda!« Da, izgleda, da je za nas še to preveč. Slišimo očitke, naj se ne imenujemo hlapce. Ali si naj mar prikrivamo ta naš greh? Nerazumljivo je delo nekaterih, ki hočejo ljudem dobro, a jih omejujejo v snovanju vsega dobrega, duhovni svobodi. Če človek opazuje, gleda okrcig sebe, se z začudenjem vprašuje: ali se res še ni človeštvo v tem dolgem razdebju razvoja, razvilo tako, da bi bilo sposobno za svobodo? Krona stvarstva smo. svobodo pozna žival v gozdu, < 1 Ali je res tako težko dati človeku svobode? čemu toliko konferenc in posvetovanj? To je tako preprosto: dati človeku svobodo, ki pritiče njegovemu dostojanstvu. Kdor pravi, da je to težko, je proti njej. Narod! Koliko slavospevov iti navdušenja za to besedo, koliko tragike, grozotnosti, umorov zločinstev, in vendar gre vse komaj opazn* mimo nas, kot nekaj samo ob sebi umevnega. Narod! Da! Toda čemu vse ne služi kot pretveza beseda narod in narodnost alt naroden interes! Ali je več vredno eno ali sto življenj? Zaradi enega poginejo tisočeri. Narodna zavest našega naroda? Kakršno drevo, takšen sad. Na prelomu stojimo... V odločilnem trenotku boja med »konservativno« demokracijo in »modernim« fašizmo*^ Mladina! Veseli se. rajaj! Ne pozabi na resno, trezno delo! in ne pozabi, da smo ludje!. Baha, SLADKI VRH Zlati čas zdaj pride. Nas socialiste izkopavajo naši nasprotniki že mnogo let. Če ne pride nič drugega vmes, bo rdeča trdnjava sedaj padla, ako smemo verjeti pisanju njihovega glasila, kajti vsi znaki govore za to. Na njihovem občnem zboru, s katerim se strašno hvalijo, so prišli do prepričanja, da jim pri mezdnih pogajanjih ne več treba, da bi nastopali skupaj z rdečimi. Sedaj veljavna kolektivna /pogodba itak ne veljaj ker so jo sklenili rdeči protivno določbam zakona. Razen tega nas gospodje tožijo pri predpostavljenih, ua širimo prekucuštvo in organiziramo divjo stavkoi. Delavcem pa pripovedujejo, da se za nje ne brigamo in da smo brezverci. — Kako sijajno je bil obiskan njihov občni zbor, vidimo po tem-le: v enem samem tednu so pridobili 28 novih članov, — koliko so jih imeli pa že prej! — na občni zbor jih je pa prišlo celih 16! Ta občni zbor jim je torej res moral vlili korajžo, zlasti pa tistemu, ki je preveč pogledal v kozarec in je potem menda trojno ali pa četvorno videl. — Delavstvo v. naši tovarni se nahaja v mezdnem gibanju. Dne 8 decembra je predsednik obratnih zaupnikov sklical sejo, na kateri sta bila navzoča tudi dva nasprotnika. Na tej seji je bilo dogovorjeno vse podrobno radi mezdnega gibanja. Ko je prišel čas sestanka, so pa naši nasprotniki dobili od nekod drugačna navodila in so sodelovanje odpovedali;. Ker pa vsled rastoče draginje delavstvo ni moglo več odlašati z mezdnim gibanjem, smo se rdeči morali sami odločiti, da ga izvedemo. Ako se niso hoteli blamirati, so morali seveda tudi nasprotniki pričeti s pripravami. Na prosto jim je dano, da tudi kolektivno cogodbo odpovedo. — Toda lansko leto decembra so se še bali, da bi ie ne odpovedal delodajalec, sedaj pa naenkrat tak šnajd! Kar se tiče veljavnosti sedanje kolektivne pogodbe, moramo reči, da je bila sklenjena dne 28. oktobra 1938 v navzočnosti naših nasprotnikov. Zakaj se določbe § 219 in 220 ne izvajajo, naj povpraša pri listih, ki imajo nalogo, da nadzirajo izvajanje zakonovi. § 221 pa se izvaja. Nadalje povemo gospodom, da ne bomo več dolgo prenašali, da bi nas žigosali za komuniste, anroak jim bomo dali priliko, da bodo pred sodiščem dokazali svoje žalitve. — Kdo se v resnici bori za delavce pa povedo dejanja. Mi smo priborili delavstvu v tovarni za 25 odstotkov povišanja mezd in dopust od 3 do 10 dni na leto. Toda vse to za naše nasprotnike ni nič. — Glede vernosti se ne bomo prepirali z njimi, rečemo jim samo toliko, da gle- šcl v našo upravo in položil na mizo kovača z naročilom, ca naj imi začnemo »Delavsko Politiko« takoj pošiljati. SV. LOVRENC NA POHORJU Zopet kršijo socialno zakonodajo! Tukajšnji granitolom, last A. in Ernsta Ehrlicha je ustavil obratovanje za nedoločen čas. Delavstvo je bilo brez zakonite odpovedi odpuščeno, oz. poslano na brezplačni dopust. Tudi dela v kakšnem drugem podjetju ne morejo ti delavci dobiti, ker so še vsi brez predpisanih poslovnih knjižic, katere ima kamnolomsko podjetje in so torej primorani brez dela počivati ter čakati, kdaj jih podjetje zopet pokliče na delo. Ta kršitev zakona s strani tega podjetja ni iprva in edina. Splošno je znano, da to podjetje ne upošteva socialne zakonodaje kakor tudi ne §§ 219, 220 in 221 obrtnega zakona in bi bil skrajni čas to podjetje naučiti, da so ti zakoni tudi zanj obvezni. Delavstvo pa se kljub takemu postopanju podjetja še viedno ni izpa-metovalo in mu je skupnost in strokovna organizacija španska vas. Delavstvo naj ve. če si sama noče pomagati in ščititi svojih pravic. da mu potem nihče ne more pomagati in bi bil tudi za delavstvo skrajni čas. da spregleda. — Eden, ki hoče delavcem dobro. de tega velja za nje tista zanimiva svetopisemska zgodba o farizeju in cestninarju. Mi smo ostali kar smo bili, naši nasprotniki pa so med tem že tolikokrat spremenili svojo barvo, da so prej podobni tisti živalici, ki ji pravimo kameleon, kot pa živim ljudem, saj so bili že Pri nas, potem pri plavih in tudi Sokolom so se ponujali, ko jim je šlo za zaslužek. Predno so prišli v tovarno so obletali vse naše zaupnike in jih rotili, da naj posredujejo pri vodstvu radi njih sprejema v službo. Star pregovor pravi: Če pride berač ua konja, palico vrže. Ampak nam se zdi, da je konj katerega so zajahali precej muhast in da bodo skoro ležali na tleh. SELNICA OB DRAVI Iz snežnih zametov je prišel po »Politiko«. Včasih imamo v našem uredništvu tudi v teh dneh svetle praznike, ko doživimo lepo zadoščenje za naše delo. Tako je bilo tudi ta teden, ko je prišel z zasnežene Janževe gore nad Selnico ob Dravi, torej že tik ob meji, reven lesni delavec in začel pripovedovati, da mu je nek drug delavec kazal »Delavsko Politiko« in mu jo priporočal. Ko sta v skromni koči, ki je bila okrog in okrog zadelana od visokega snega, prebirala ta delavski časopis, se je tudi njemu takoj tako priljubil, da se je še isto jutro na vse zgodaj peš odpravil v Maribor, pri- Iz Slovaške Obisk Slovaka v Beogradu. Slovaški poslanec, bivši generalni tajnik Hlinkove stranke motisignor Machaček poroča v »Čsl. Boiju«. da ie ob priliki svoje emigracije iz Slovaške v Francijo med potom prenočeval v Beogradu ter cb tej priliki obiskal tudi svoje znance iz prejšnjih časov, kot dr. Kreka in dr. Korošca ter jima razložil razmere na Slovaškem in svoje stališče nanram sedanjemu položaju. Poslanec Machaček pravi, da so bili in so Slovaki sicer v^dno za svojo avtonomijo, toda v duhu svojega vodje, umrlega patra Hlinke. to je v okvirju Češkoslovaške republike. Zato je monsignor Machaček v Parizu takoj stopil v stik s češkim emigrantom, monsignorom dr. Šramkom. bivšim predsednikom češke katoliške ljudske stranke, s katerim bo odslej sodeloval za uresničitev skupnih idealov. LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rig.pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti. | Zavarujo H pogrebnino zdrave = osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do H največ din 10.000'— In H za doto mladoletne od 1. do 16. do s največ din 25.000’— plačljiva ob dovr* = šenem 21. letu. s= | ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO | IN BREZOBVEZNO POJASNILA Iz ČeSk« Novi ministri po vzf>edu Nemčije. Praški k-sti razlagajo imenovanje novih dveh ministrov v vlado Protektorata s tem, da je sedaj Praga, tudi v tein pogledu sledila vzoru Nemčije s tem, da sta prišla v vlado grof Bubna-Sitič im dr. Kratochvil, dva iz vrst mladine, ki se doslej ni mogla uveljaviti v javnem življenju » oba brez Politične preteklosti. Imenovanje plemiča v vlado pa je baje dokaz, da lahk« sedaj tudi v Pragi dosežejo najvišja mesta ljudje, naj si bodo iz revne ali plemiške rodbine. Zaprte šole. Vlada Protektorata je odredila, da se podaljšajo na vseh osnovinih, srednjih in strokovnih šolah semestralne počitnice do 18. februarja. Ker so visoke šole itak že zaprte za 3 leta, počiva sedaj ves šolski poduk v ozemlju Protektorata češke in Morave. Češki radio skuša zaposlovati šolsko mladino s tern, da ima vsak dan na programu podučile in zabavne snovi za šolsko mladino. 5 mesecev za sovražno kritiko rajha. Iz Lito-merice (Leitmeritz) javljajo češiki listi pod DNB: Pripadnik češkega naroda Miroslav Štraus »i mogel dalie časa dobiti dela v Pragi in je prišet nato na Sudetsko ozemlje. Najprej ga je U usmiljenja sprejel na delo neki brivec v občini ftetenice (Settenz) pri Teplicah (Teplitz), *— Mojster pa je kmalu spoznal, da ie 22 letni mladenič fanatičen pristaš starega režima Be-nešove republike in ga je cesto opominjal, naj' creneha s svojimi političnimi govori z gošti,-Straus oa se za te opomine ni zmenil. Po govoru Fiihrerja z dne 1. septembra 1939 je Strahe ob navzočnosti ostalih uslužbencev sovražne in neugodno kritiziral vsebino fiihrerjevega govora in pakt, ki ga je fuhrer sklenil z Rusijo. Tudi naslednjega dne j a Štraus enako neresnično in hujskajoče govoril napram nekertu gostu v brivnici o gospodarsko-političnih ukrepih nemške vlade. Radi tega je bil Štraus ovaden. Pred posebnim sodiščem pri višjem1 deželnem sodišču v Litomericah (Leitmeritz) Je bil Štraus obsojen na 5 mesecv ječe in plačilo stroškov. , Jubilej italijanske fašistične milice. V Italiji so te dni proslavljali 17 letnico fašistične milice- Delavski pravni svetovalec Rudarska pokojnina (Senovo) Vprašanje: Zaposlen sem bil pri rudniku kot kopač 20 let. Ker sem že dopolnil 55 let starosti, mi po mojem tnnenju pripada ne glede na onemoglost pokojnina po §-u 107, odst. 4 pravil bratovske skladnice. Vložil sem radi tega tudi prošnjo za upokojitev pri bratovski skladnici, ki sem ji plačeval vsa zadnja leta, ko sem bil brezposeln, priznavalnino. Bratovska skladniea pa moje prošnje še do djmes ni rešila, pač pa mi je na zadevno ustno vprašanje izjavila, da moja prošnja sploh ni utemeljena. Ali je temu res tako? Odgovor: Pa §-u 107, odst. 4 pravil imajo preddelavci, kopači in strelni mojstri res pravico do pokojnine, ko dosežejo starost 55 let, vendar morajo izpolniti tudi nadaljnji pogoj, dai imajo že 35 let vštevnega polnopravnega članstva. Le ob teh pogojih je mogoče doseči pokojnino' brez dokazane onemoglosti. Ker pa Vi očividno še nimate 35 let polnopravnega članstva, bodete mogli biti upokojeni le, če dokažete onemoglost v smislu pravil. Podpora od države (Selnica) Vprašanje: Moj mož je umrl na posledicah bolezni, katero je drbil za časa orožnih vaj. Skrbeti moram zdaj sama za 4 nedoletne otroke. Ali imam pravico do kakšne podpore od države? Odgovor: Podpore od države ne bodete mogli dobiti, ker zakon ne določa, da bi imela pravico do kake take podpore rodbina vojaškega obveznika umrlega na posledicah bolezni dobljene med vojaškim službovanjem. Odškodnina vajencu (Žerjav) Vprašanje: Moj sin se je učil pri nekem vrtnarju. Po 9 mesecih učenja pa ga je vrtnar kratkomalo odpustil, ker je prišel sia k meni iskat neke svoje stvari, ter je pri meni spal čez noč in drugo jutro zamudil delo za kake pol ure. Ali je tak odpust upravičen? Ali lahko zahteva sin kako odškodnino, zlasti še, ko je delal tudi številne nadure? Odgovor: Ker mojster ni imel zakonitega razloga za takojšen odpust Vašega sina, odnosno odpoved vajeniške pogodbe, lahko zahtevate za sina povračilo škode, ki jo je utrpel vsled neupravičenega odpusta. Tudi za opravljene nadure lahko zahtevate primerno plačild, ker je za delavce, ki' so mlajši od 16 let in tudi za vajence ;~o zakonu predpisan 8 urni delavnik. MALI OGLASI Nall £lt*telf I knpn-lelo sfejeeMMe pd nailli lniertnllM 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 22, 24. 16, ?8, 30 Itd. otroikl Predpasniki ženski lastna manipulacija vedno novi kroji najvetja Izbira Magdalenska o b 1 a £ 1 1 n 1 c a A. Kumperilak, Maribor (Palača dr. Sedaj) Valvazorjeva — Dvofakova ulica — (amer Frankopanova ul.) Molke, ženske obleke po meri. Krojač v hl5i. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaika cesta 18, se priporoča cen), občinstva za Izdelavo oblek za gospode In dame po ndk nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava, Mtevolte vedno In povsod kruli In pecivo Iz Delavske pekarne o Hsrlboru. «! Telefon ■2324 Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.