LETO XIII., ŠTEV. 238 Direktori (luCti l&oHuii» — cWj{o»vraJ ureojUKi etorg^ VoSnjAli — TUka Csnaraj •slovenskega poročevalca* — UredaliU*o> cjnptjaaa romSireva ulica 4, telefon IW2 do iw» — Uprav*, LJuDlja-oa. Čopova ol. M/1I1» (eiefo«i 4S>?| u> — Otiiasn1 cxldeiek: Ljubljana Kardeljev, ulica 4. telefon 5x-a* ca ljubljanske oa» ročnike M-C2 ca su nanje lA-22 — Postni preželezne garden njiju je znana orientalska plesalka Fardus, snaha generala Huseina Siri Amra, ki je sedaj zaprt, druga pa je soproga Fa-rukovega osebnega zdravnika. Iz njunih izjav so dobili vladni organi mnogo podatkov o zločinski dejavnosti od 1944 do 1952, katere središče je bil Farukov dvor. Bivšemu egiptovskemu kralju Faruku bo sojeno v odsotnosti zaradi ubojev, ki so jih zakrivili pripadniki »železne garde« na njegov ukaz. Egiptovski pravniki sodijo, da imuniteta, ki jo daje ustava kralju, ne velja za zločine. Predsednik egiptovske vafdistične stranke Mustafa Naha s je danes podal ostavko na svoj položaj v stranki, na katerem je bil 25 let. To je storil na sestanku izvršilnega odbora Vafda, na katerem so tudi sklenili, da se stranka pokorava ukazu generala Nagiba o reorganizaciji. Nahasova ostavka in sklep izvršilnega odbora sta prvi uspeh skupine vafdističnih poslancev in senatorjev, ki so se pred nekaj dnevi združili in zahtevali od vodstva stranke reorganizacijo v skladu z Na-gibovim ukazom ter napovedali ustanovitev novega Vafda. Rim, 6. okt. (Tanjug). V soboto se je začel v Genovi kongres italijanske socialno demokratske stranke, na katerem je navzočih 450 delegatov. Na dnevnem redu kongresa je med drugim sprejetje sklepa o stališču stranke do političnih volitev, volilnega zakona ter odnosov in zvez z drugimi strankamL Italijanski parlament je prenehal z zasedanji v pričakovanju rezultatov s kongresa, katerim posvečajo vse politične stranke Italije posebno pozornost. Zanimanje političnih krogov je osredotočeno na vprašanje, če se bo soc. demokratska stranka držala prejšnjih sklepov za proporcionalni volilni sistem za politične volitve ali pa bo sprejela zahtevo krščanskih demokratov o spremembi dosedanjega proporcionalnega med novimi liberalnimi poslanci. Po sodbi enih političnih opazovalcev ima Jošida dosti več -pristašev, lahko se pa tudi zgodi, da bo pri sestavljanju nove vlade prišel do močnega izraza vpliv Hatoj.ame, ki bi bil pripravljen morda sodelovati tudi s tako imenovano progresivno stranko. Volilni poraz kominfor-movcev je dokaz, da japonski delavci, organizirani po sindikatih, ne marajo stranke, ki je podružnica ZSSR, Seul, 6. oktobra (AFP). V zadnjih 24 urah je bila glavna akcija na korejskem bojišču osredotočena na vzhodnem delu, kjer so bili srditi boji za osvojitev dveh vzpetin v neposredni bližini neutralnega pasu v Pan Mun Jomu. Sile Združenega poveljstva so davi napadle nasprotnikove položaje zahodno od Pan Mun Joma ter trikrat skušale zavzeti nazaj neko strateško važno vzpetino, ki so jo prej izgubile. Kitajske in severnokorejske enote se močno upirajo in boji še trajajo. Na osrednjem in vzhodnem delu bojišča so delovale v glavnem izvidnice. Lahki bombniki Združenega poveljstva so napadli sinoči že- Genpralna skupščina UNESCO Beograd, 6. okt. V Parizu bo od 12. novembra do 10. decembra zasedanje sedme generalne konference UNESCO. Konferenca bo razpravljala o vprašanjih, ki se nanašajo na splošno smer te organizacije ter sprejela važne sklepe o delu njenih komisij in odborov. Pred začetkom generalne konference se bodo sešli zastopniki nacionalnih komisij za UNESCO. Glavna vsebina predzasedanja bodo delovne metode in izvajanje programa UNESCO v posameznih državah članicah. Šest Albancev pribežalo v Jugoslavijo Beograd, 6. okt. (Tanjug). Se šest Albancev, ki se niso hoteli pokoriti terorju albanskih in-formbirojcev, je pribežalo v Jugoslavijo. Iz Albanije so prinesli 5 pušk in nad 140 nabojev. To so Din Zef, star 22 let iz okraja Resan, njegov vrstnik Fran Marko iz Vrša in Dec Bra-ilo, star 33 let, Lord Marko, star 21 let, Ork Kolja, star 51 let in Eredo Beg, star 21 let, vsi iz okraja Ješ. Ti Albanci so pribežali v Jugoslavijo v noči 30. septembra. Mejo so prekoračili pri Kosmetu. volilnega sistema v večinski volilni sistem. Na kongresu socialne demokratske stranke v Genovi se je levica po svojem voditelju Co-dignolu izjavila za obrambo koristi italijanskih delovnih množic ter proti sodelovanju s krščanskimi demokrati in strankami centra, ki so za spremembo sedanjega proporcialnega volilnega sistema. Med delegati na kongresu še vedno ni enotnosti, v Rimu pa so prepričani, da se bo Romit, Saragatu in Simoniniju s spretnimi spletkami posrečilo sestaviti vodstvo stranke in dobiti glasove delegatov na kongresu za volilno sodelovanje s krščansko demokratskim blokom. Levo krilo stranke je izjavilo, da ne bo izstopilo iz stran??« -<•* » primeru, če njegovo stališče ne bo sprejeto. Delegati levice so v svojih govorih ostro napadali politiko Vatikana in zahtevah, da stranka ne sme podleči nadaljnjemu vplivu krščanskih demokratov, ker to po njihovem mnenju pomeni biti pod vatikanskim vplivom. Ni izključeno, da se bo kongres zedinil o glavnem vprašanju — volilnem zakonu, oziroma da bo sprejel predlog poslanca Prettija, ki se zavzema za popravljen proporcialni sistem. Ostala vprašanja iz notranje politike stranke obravnavajo le površno. Govori nekaterih delegatov desnega centra, ki so zahtevali, da stranka nikakor ne sme sodelovati s krščanskimi demokrati pred volitvami, so vzbudili presenečenje. lezniški in cestni promet v Severni Koreji. Bombniki so obstreljevali prometna središča pri Kunsangu, zahodno od Pjongan-ga. Pri tem so uničili 60 nasprotnikovih vozil in na več mestih poškodovali železniško progo. Letala, ki so podpirala kopne enote Združenega poveljstva, so uničila 30 raznih severnokorejskih skladišč, več petrolejskih rezervoarjev in več poslopij. Združeno poveljstvo je zahtevalo danes od kitajsko-severno-korejskega poveljstva, naj sprejme predlog, da smejo vojni ujetniki sprejemati pakete glede na to, da bo zima povečala tegobe ujetnikov. To zahtevo je omenil vodja delegacije Združenega poveljstva na pogajanjih v Pan Mun Jomu general Harrison v pismu, ki ga je poslal danes severnokorejskemu generalu Nam Ilu. Predlog Združenega poveljstva omenja tudi, da bi severnokorejsko prebivalstvo pošiljalo lahko pakete svojim ujetnikom, ki so sedaj v ujetniških taboriščih Združenega poveljstva, skozi Pan Mun Jom. Kaj se godi za zaprtimi vrati svetovne politike? Tudi na to Vam da zadovoljiv odgovor »Slovenski poročevalec« Demokratski kandidat za pred^edmika ZDA Adiai Stevenson In kandidat za podpredsednika John Sparkman Smrt prvega frnskega državnega predsednika Sestava novega Japonskega parlamenta Največ novih mandatov so dobili socialisti, kominformovci pa so vse izgubili Vafdišti s© bodo pokorili Nagibu Boji na korejskem bojišču Združeno poveljstvo predlaga pošiljanje paketov vojnim ujetnikom WOLFGANG LEONHARD! 29 Videz im resnica 'vSavjefsiei zvezi Jeseni 1938 je bi! uničevalni bojni pohod končan. V politbiroju je bilo v Leninovem času sedem članov: Lenin, Zinovjev, Kamenjev, Rikov, Tcmski, Trocki in Stalin. Zmovjeva, Kamen jeva in Rikova je NKVD ustrelila, Tomskega prisilila k samomoru, Trockega pa je umoril v Mehiki agent NKVD. Ostal je samo Stalin. V svoji oporoki je Lenin imenoval šest boljševikov, ki bi prišli v poštev za vodstvo partije. Štiri izmed teh šestih je NKVD ustrelila: Zinovieva, Kamenieva, Buharina in Pjatakova (zadnja dva je Lenin imenoval »najsposobnejši glavi v mlajši generaciji«), Trockega so umorili. Ostal je samo Staiin — prav tisti, ki ga je hotel Lenin odstaviti z mesta generalnega sekretarja partije. Izmed 21 članov centralnega komiteja komunistične partije 1. 1917 je ostal samo še Stalin. Lenin je umrl 1. 1924, smrt Džerdžinskega in Urickega pa doslej še ni popolnoma pojasnjena. Aleksandra Kolontaieva je umrla spomladi 1952. Vseh ostalih 16 članov je bilo postreljenih ali pa so jih na Stalinovo povelje kako drugače spravili na drugi svet. Poboj starih socialističnih borcev in grozovito nasilje nad tisoči in desettisoči borcev revolucije so jasen izraz sovraštva vladajoče birokracije do vseh tistih, ki so bili žive priče revolucije L 1917. To sovraštvo se kaže tudi v surovem zasramovanju teh ljudi. Sovjetski tisk jih je opsoval kot agente, kontrarevolucionarje, morilce, vohune in stekle pse. Zgodovina VKP(b) je te stare socialistične borce imenovala z naslednjimi psovkami: belogardistični lopovi, ničvredni hlapci fašistov, pokvarjenci, bedna golazen, belogardistična svojat, izvržek človeštva, tolpa ljudskih sovražnikov. Obdolžili so jih najbolj neverjetnih zločinov: zarote proti Leninu, izdajanje državnih tajnosti, umorov, sabotaže, uničevanja, podpiranja inozemske intervencije, obnavljanja kapitalizma itd. In vendar so bili ti ljudje med ustanovitelji sovjetske države! ŽRTVE Kdo so bili ti ljudje, ki so jih od 1. 1936 do 1938 v Sovjetski zvezi pobili kot »kontrarevolucionarje« in »hlapce fašistov«? Navedimo nekaj primerov: Buharin je bil že kot gimnazijec član socialdemokratskih krožkov. L. 1908 je postal član moskovskega partijskega komiteja, 1. 1909 pa je bil aretiran in izgnan v gubernijo Arhangelsk, od koder se mu je posrečilo pobegniti. L. 1911 je bil vnovič aretiran, a je bil proti jamstvu izpuščen. Nato je odšel v tujino. Delal je skupaj z Leninom v Krakovu ter bil med sodelavci v tujini izhajajočega lista »Socialdemokrat« in peterburške »Pravde«. Tik pred izbruhom vojne L 1914 so ga aretirali na Dunaju, kjer je bil dlje časa zaprt. Ko so ga izpustili, se je preselil v Stokholm ter postal sodelavec v Ženevi izhajajočega lista »Komunist«. Ko je moral zapustiti tudi Švedsko, je odšel v Severno Ameriko, kjer je bil sodelavec Lista »Novi mir«. Po februarski revoluciji 1. 1917 so ga izvolili v moskovski partijski komite, hkrati pa je bil urednik časopisa »Socialdemokrat«. Na šestem partijskem kongresu (poleti 1917) je bil izvoljen v centralni komite boljševiške partije. Po Oktobrski revoluciji je bil član politbiroja partije in izvršilnega komiteja Komunistične internacionale. Od 1. 1918 do 1922 je bil glavni uradnik »Pravde«, osrednjega glasila partije. Pri sestavi programa Komunistične internacionale je imel znaten delež. Napisal in natisnil je celo vrsto teoretičnih marksističnih spisov, med njimi »Zgodovinski materializem«, »Ekonomija prehodne dobe«, »Imperializem in svetovno gospodarstvo« in mnoge druge. Kamenjev je stopil v socialdemokratsko organizacijo 1. 1901 in je bil naslednje leto pri dijaških demonstracijah prvič aretiran. Na drugem partijskem kongresu (1903) se je pridružil boljševikom in je vztrajno deloval v partijski organizaciji v Moskvi, Tiflisu in Peterburgu. L. 1908 je bil v Peterburgu drugič aretiran. Ko so ga izpustili, je odšel v tujino, kjer je delal v uredništvu boljševiškega lista »Proletarij«. L. 1913 se je po sklepu centralnega komiteja vrnil v Rusijo, bil v vodstvu boljševiške frakcije v Dumi in v uredništvu »Pravde«. L. 1914 je bil na neki ilegalni partijski konferenci spet aretiran in izgnan v Sibirijo. Po februarski revoluciji je vnovič prevzel uredništvo »Pravde«. Na aprilski konferenci 1917 je bil izvoljen v centralni komite partije. V juliju 1917 ga je aretirala vlada Kerenskega. Skupaj z Zinovjevim je glede vstaje zavzemal stališče, s katerim se večina centralnega komiteja ni strinjala. Od 1. 1918 do 1926 je bil predsednik moskovskega sovjeta, nekaj časa pa tudi namestnik predsednika »sveta za delo in obrambo«. Pjatakov se je pridružil boljševikom, ko je bil star 20 let (1910). Med vojno je vt tesni zvezi z Buharinom izdajal časopis »Komunist«. Po Oktobrski revoluciji je bil predsednik prve ukrajinske sovjetske vlade. Dlje časa je bil namestnik predsednika vrhovnega sveta za narodno gospodarstvo. Rikov je začel svojo socialistično dejavnost 1. 1899 v Kazanu, kjer je bil prvikrat aretiran. Na tretjem partijskem kongresu 1. 1905, ki se ga je udeleži! kot zastopnik moskovske organizacije, so ga izvolili v centralni komite partije. Bil je član prvega peterburškega delavskega sveta 1. 1905. Med 1. 1906 in 1914 je bil večkrat aretiran, a nekajkrat se mu je posrečilo pobegniti. L. 1914 je bil izgnan daleč v Sibirijo in je bil osvobojen šele ob februarski revoluciji 1. 1917. Do oktobra 1917 je delal v moskovski partijski organizaciji. Po Oktobrski revoluciji je bil ljudski komisar za notranje zadeve v prvi sovjetski vladi in dolgo predsednik vrhovnega sveta za narodno gospodarstvo. Po Leninovi smrti jc bil predsednik sveta ljudskih komisarjev Sovjetske zveze. Dva pomembna koraka za utrditev zadružništva v novomeškem okraju POHITIMO Z VKLJUČEVANJEM VAJENCEV V OBRT Letošnjo pomlad so tudi v novomeškem okraju začeli razpravljati o reorganizaciji nekaterih šibkih splošnih in delovnh kmečkih zadrug. Ob reorganizaciji so iz zadrug izrinili vse špekulante in koristolovce, zadruge same pa organizacijsko prilagodili krajevnim prilikam in potrebam. Tako so se močno okrepile, dobile so nova sredstva za investicije, za nakup plemenske živine, nakup strojev in sredstva za rigolanje vinogradov in sadovnjakov. Zato stopa zadružništvo novomeškega okraja v bodočnost z najlepšimi upi. Kako so se zadruge reorganizirale Kakor so se doslej sporazumeli upravni odbori in tudi zadružniki na občnih zborih posameznih zadrug, se bosta združili kmečka delovna zadruga na Trški gori in v Sentpetru v zadružno posestvo pri kmetijski zadrugi v Otočcu. To posestvo se bo ukvarjalo predvsem z vinogradništvom, sadjarstvom in delno z vrtnarstvom. Okraj, zadružna zveza je sklenila zgraditi veliko moderno klet, v katero bo lahko spravila do 50 vagonov vina. Ta klet bo stala nekje med Novim mestom in Trško goro. Prav tako bo zveza organizirala veliko vinogradniško sadjarsko postajo za vse to področje. Ker je treba izčrpane vinograde in sadovnjake obnoviti, so kupili traktor-goseničar in bodo še to jesen začeli rigolati večja zemljišča, na katerih bodo uredili plantažne nasade. Novi vinogradi bodo zasajeni tako, da jih bo mogoče obdelovati s stroji. Fo daljšem odlašanju se je tudi kmečka delovna zadruga v Beli cerkvi združila z državno ekonomijo Šmarjeških toplic in je iz tega nastalo z-družno posestvo pri kmetijski zadrugi v Smarjeti. Zadružniki v Beli cerkvi so spoznali, da bo tako bolje in da bodo z manjšimi stroški dosegli večje uspehe. V veliko korist jim bo vrsta novih strojev s traktorjem vred. Od ostalih zadrug in ekonomij se bo kmečka delovna zadruga v Orehovici pridružila h kmetijskemu posestvu splošne kmetijske zadruge v Sentjerne- Vrialni str—ji v Rogaški Slatini ne brnijo več. Operativni štab je letošnje delo končal dne čl. septembra z zakljnrno ^ejo, vrtalna ekipa pa je s stroji odrinila iz Rogaške Slatine nrkaj dni pozneje. Od vsega šuma in trnšra, nabijanja in žabi. jan ja vrtanja in brizganja vode iz Gospodarske vesti 30.CC0 makedonskih ovac za Grči.o. Grška Agrarna banka v Atenah je naposled odobrila kredit za naku 30.000 plemenskih ovac v LR Makedoniji. — Kmečke delovne zadruge in dr. ŽEjvma posestva v Makedoniji, ki bodo izvozila te ovce v Grčijo, bodo na način prejela okrog 120 milijonov dinarjev v devizah. Večji del te vsote bev mo uporabili za nabavo kmetijskih strojev. V tovarni »D j uro DJakovlč« so izdelali 10.030 vagonov. Tovarna »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu izdeluje med drugim tudi železniške vagone. Zadnja novost v gradnji vagonov so vagon-eisterne, ki so jih izdelali že več sto. Poseben uspeh delovnega kolektiva je tudi v tem, da je izdelal že nad 10.009 vagonov za široki tir. Tako visoka številka pomeni tudi za kakšno veliko inozemsko tovarno vagonov velik uspeh. Sedaj pripravljajo v tovarni vse, kar je potrebno, da bodo začeli prihodnje leto izdelovati več novih proizvodov. Tu je na prvem mestu lokomotiva serije 38. k: bo težka 100 ton in je namenjena za tovorne vlake. V prvi seriji bodo izdelali 10 takih lokomotiv. Razen tega bodo pričeli proizvajati velike naprave za tovarne sladkorja: stiskalnice za sladkor, difuzne baterije, sekala za sladkorno repo, dvigala in druge naprave. S temi novimi stroji bodo obnovili tovarne sladkorja, ki so že dolgo vrsto let v obratu in opremili dve novi tovarni sladkorja, ki ju bomo zgradili v bližnji pri-hodnjosti. Delovni kolektiv dela sedaj pri posebnih napravah, tako imenovanih »sinderjih«, ki služijo za oplemenitenje rude. Te »sin-derje« je naročila železarna v Štorah. Delajo s polno paro, tako da bodo že na pomlad prihodnjega leta lahko poslali Store prve posamične dele te naprave ki bo tehtala nad 650 ton. ju, kmečka delovna zadruga v Mokronogu k tamkajšnji kmetijski zadrugi, prav tako tudi kmečka delovna zadruga v Mirni in nekatere druge. Agrarno zemljo, strojni park in živino kmečke delovne zadruge v Dobrniču je prevzela splošna kmetijska zadruga, ki organizira sodobno urejeno zadr. posestvo. Napredek v mehanizaciji Zadružno kmetijstvo v novomeškem okraju je dobilo v zadnjem času lepo število traktorjev in drugih strojev. Do konca leta bo socialistično kmetijstvo imelo že 29 traktorjev za oranje z vsemi strojnimi priključki in traktor za rigolanje, ki že čaka, da bo zaoral globoke brazde za nove sadovnjake in vinograde. Za to delo se zanimajo tudi zasebni kmetje. Sadjarji v Od 25. septembra do 5. okt. je bil v Vršcu vinarski kongres skupaj z razstavo vina in grozdja ter vinogradniških kletarskih strojev in naprav. Kongres je bil zveznega pomena m med naj večjimi po osvoboditvi. V poročilih so dr. V. Crnčevič, inž. K. Briza in inž. D. Milosavljevič razpravljali o sodobni predelavi grozdja pri nas in v tujini, o stanju našega vinogradništva in o ukrepih za njegov napredek ter o položaju vinarstva v LR Srbiji. Vsi referati so bili dobri, žal pa niso zajeli problematike vinogradništva za vso državo, kar bi bilo posebno važno sedaj, ko smo pred ponovno obnovo. Organizacija kongresa je bila prav dobra. Zanimanje zanj je bilo veliko, saj se je zbralo v prostorni dvorani hotela »Srbija« 600 delegatov iz vseh republik. Posebno velik odziv je bil iz Slovenije, od koder je prišlo okoli 150 delegatov, kar je vzbudilo prijetno pozornost. Po končanih poročilih se je razvila živahna razprava. Do izraza so prišla v tej razpravi popolnoma si nasprotujoča mišlje- ▼ rtin so oslali sami 4 lično naprav, lj: ni »s:fori«, ki so pritrjeni na pro. vizorne cevi v vrtinah I, VI, I\ in XVII S temi siioni se tla regulirati odtok mineralne vode po ventilih. Zaradi prihranka vede ali bolje zato, da se ustali podzemno stanje mineralne votle na vrelčnem področju, sta sedaj odprta samo dva vrelca in to na vrtini VI in XVII. iz katerih priteka voda nenehoma v enakomerni z ventili reducirani količini. Vrtina II je provizorno zaprta brez sTona, iz zemlje okrog nje pa neprestano nhajn ogljikov dioksid, čeprav so pri zapiranju vrtine vbrizgali mnogo cementa v posamezna vidna izhodišča tega plina. Tako je torej od 22 vrtin ostalo odprtih samo 5, vse ostale pa so že med delom hermetično zaprli, da se ne izgubljata voda in plin. če povzamemo uspeh dela od 1. julija do 21. sept. 1952, dobimo takšnole sliko: vseh 22 vrtin da sknpno metražo 9119 metrov, povprečna globina posameznih vrtin pa je 4! m. Naj-globlia vrtina seže 82 m globoko, najpiitkejša pa 13,40 m. O tem, da so že pri prvi vrlini prišli do obilnega izvira visoko mineralizirane vode. smo že poročali. Podobno je bilo na pretežni večini vrtin. Naj. bogatejša z vodo pa je vrtina XVII tik paiiijona »Donat«, odnosno tik Brusnicah že razpravljajo, kako bi združili svoje sadovnjake in jih skupno dali zrigolati. Vsa dela v delovnih kmečkih zadrugah potekajo letos v redu, brez večjih zastojev. Prešibko pa je zanimanje razen nekaj izjem za gradnje in tudi črpanje dodeljenega kredita je slabo. Sedaj bodo skušali to popraviti, kakor so sklenili tajniki in predsedniki upravnih odborov na konferenci, ki je bila 30. septembra v Novem mestu. Šole, tečaji, selekcije Tako upravni odbor okrajne zadružne zveze kakor posamezni zadružniki hočejo letos posvetiti vso pozornost zadružni in splošni kmetijski izobrazbi. Se to jesen nameravajo odpreti štiri kmetijsko nadaljevalne šole, pozimi pa prirediti vrsto nja. Zagovornike je našla celo obnova vinogradov na ravninskih, nevinogradniških zemljiščih, kar je huda napaka iz preteklosti, iz časov velike vinske konjunkture. Delegati iz Slovenije so se borili za obnovo vinogradov na absolutno vinogradniških zemljiščih, to je na hribovitih zemljiščih, in za pro-zvodnjo vina visoke kvalitete, 1’ipoA aaoSotn oq oijei ai jasj uspešno vinogradniško in vinarsko politiko doma in po svetu. Kongres je bil časovno ločen od razstave. Slovenskim delegatom večinoma to ni bilo všeč, ker so izgubili preveč časa prav sedaj, ko se bliža trgatev. Tako so mnogi odpotovali predčasno, ne da bi videli razstavo. Verjetno to ni bila organizacijska napaka kongresa, temveč je bilo to namerno tako urejeno, ker bi verjetno razstava med kongresom motila delo in potek kongresa, ki je bil pravzaprav bistvenega pomena. Na razstavi so bila razstavljena vina iz vseh republik, ki ob podzemnem znjetin vrelcev iz leta 1957/08. To so \ kratkih potezah splošne številke in rezultati 82 dnevnega načrtnega dela. kakor gu je zamislil in vodil hidrolog profesor inž. Josip Cač iz Sarajeva, kdor danes pogleda male in lične sifone, v katerih se preliva razburkana mineralna voda, si bo verjetno mislil: to je pne samo po sebi razumljivo, tako mora biti. Toda koliko truda, koliko komisijskih pregledov in izjav je bilo treba, preden so pričeli vrtati. to vedo samo tisti, ki so dolgo vrsto iel sodelovali pri reševanju problematike rogaških mineralnih vrelcev. Dejstvo je, da so perspektive za Rognlko Slatino z dobljenimi novimi vrelci še iiipregledne, da je zdravilišče po 300-lelneni obstoju dospelo do prelomnice, ki daje le .slutiti njen razvoj v bodočih letih. Dejstvo je dalje, da priteka iz novih vrtin dnevno najmanj 159 do 29U tisoč litrov kristalno čiste, visoko kvalitetne mineralne vode in to iznad terena in iz globin, ki niso nikoli podvržene zunanjim vremenskim prilikam ali neprilikain. Seveda bo treba v tej zvezi za nadaljnji razvoj Rogaške Slatine zelo velikih investicij. — Naša Ijifdska oblast je dala kredit za letošnja dela. Uspeh bo dal gotovo novih pobud zn nadaljnje pospeševanje razvoja Rogaške Slatine. To iz optimizmom pričakuje Delavski svet zdravilišča. Ob prvem letos pridobljenem vrelcu si je ogledal začetni uspeh dela tovariš minister Boris Kidrič, proti koncu dela. 18. septembra, pa predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko. strokovnih predavanj in tečajev, za katere je med kmečko mladino in tudi med starejšimi kmetovalci veliko zanimanje. Živinorejski odseki se le polagoma utrjujejo, je pa za rodovniško živino povsod mnogo zanimanja, zlasti na področju bivšega trebanjskega okraja. Na Veliki Loki imajo že vse pripravljeno, da bi organizirali živinorejski odsek in vpisali živino v rodovnik, le član upravnega odbora, ki ima nalogo, da to stvar izvede, ne kaže dovolj zanimanja. Selekcija živine je nujno potrebna, ker je mlečnost krav zelo nizka. Tako ima kmetijska zadruga v Trebnjah na svojem posestvu pet krav, od katerih prodaja dnevno po 5 litrov mleka, v kmečki delovni zadrugi v Beli cerkvi pa da 6 molznih krav komaj 15 litrov mleka na dan. ( (r) jih Je predhodno ocenila posebna zvezna komisija, v kateri sta bila po dva člana iz vsake republike. Tukaj smo Slovenci prednjačili. Od skupno 244 razstavljenih vzorcev vina jih je bilo naših 88. Skupno je bilo za vso državo predlaganih 80 vzorcev vina za zlato medaljo in med temi je 42 zlatih medalj ali 52.5»/o vseh medalj in diplom dobila Slovenija. Mnogi strokovnjaki iz drugih republik so nam ugovarjali zaradi prevelikih količin sladkorja, ki je še ostal v našem vinu, ter zaradi prevelikih količin žvepla. Ne bom se spuščal v razpravo, ali imajo prav ali ne, nekaj pa je prav gotovo na tem resnice. To sicer ni napaka vinifikacije, ampak potreba zaradi izvoza. Med slovenskimi razstavljalci se je najbolj izkazalo državno posestvo v Zavrču, ki je za 9 svojih razstavljenih vzorcev dobilo 7 zlatih in 2 srebrni medalji. Uspeh v Vršcu je za naše vino tem pomembnejši, ker smo se znašli na področju južnega tipa vina in se srečali z ocenjevalci, ki so navajeni na južna vina, katera jim bolj prijajo kakor vina severnega tipa. Razstava vinskih vzrocev in grozdja ter vinogradniško - kletarskih strojev in naprav je bila v lepem vršačkem parku, kjer so bili v ta namen urejeni začasni paviljoni. Ljubiteljem vinske kapljice je bilo omogočeno, da so poskušali vina iz vseh republik. Kongres bo zanesljivo imel velik pomen za razvoj vsega jugoslovanskega vinogradništva. Inž. Miško Judež Ustanovljen Beograd, 5. okt. Na dvodnevnem sestanku mlekarskih strokovnjakov iz vseh republik ter zastopnikov kmetijskih fakultet, ki je bil v Svetu za ljudsko zdravje in socialno politiko zvezne vlade, so prišli do sklepa, da Je treba v naši državi ustanoviti zavod za mlekarstvo. Proizvodnja mleka v Jugoslaviji je že prerasla oblike domače delavnosti in se spremenila v industrijsko panogo neiaavadnega pomena za pravilno prehrano otrok. Dve sodobno grajeni tovarni mleka v prahu v Osijeku in Županji, novi veliki mestni mlekarni v Novem Sadu in Zagrebu ter modernizirani konzumni mlekarni v Beogradu in Ljubljani — vse to je danes podlaga za mlekarsko industrijo, ki se bo v kratkem razširila s podobnimi objekti v Skoplju in Sarajevu ter zgraditvijo 230 zbiralnic mleka, ki jih grade v proizvodnih okrajih. Vsi ti objekti — zgrajeni so bili s pomočjo UNICEF, ki je dal za notranjo opremo do sedaj okrog milijon dolarjev — kažejo hkrati tudi velike napore ljudske oblasti, da bi dobili po-trošniki, predvsem pa otroci, zdravo mleko. Prav zaradi tega je tudi postala potrebna ustanovitev zavoda, ki bi na znanstveni podlagi usmerjal napredovanje mlekarske industrije na enoten način, dajal strokovne nasvete glede mehanizacije. tehnološkega procesa proizvodnje in manipulacije z mlekom na higienski način. Vse potrebne naprave za institut hi dobili lz najnovejše po- Dolgdtrajno deževje ln neurja, ki so divjala pred dnevi v Hercegovini. so povzročila ogromno škodo na cestah in železniških progah. Reka Neretva je narasla v kratkem času za 10 metrov, na mnogih krajih je prestopila bregove in poškodovala progo Sarajevo — Mostar. Cesto Sarajevo— Mostar je voda uničila v dolžini 1$ km. Poškodovani so tudi trije železniški mostovi. Prav tako je ves promet ustavljen na cesti Kallnovik—Ulog in na progi Mostar—Nevesinje. Med Drežnico in Gnabovico je ogromen plaz kamna in peslta zasul cesto in zajezil Neretvo, ki je zaito pričela izpodjedati desni breg. po katerem teče železniška proga. Voda je odnesla železniški nasip, tako da visi železniška proga v dolžini več 100 m v zraku. Prav tako je na več drugih krajih med Gra-hovico in Prenjem ter Konjičem in Zugličem neurje splavilo velike količine kamenja in zemlje v doUno in zasulo proge ter ceste. Potnlčkl vlak štev. 16. ki je od-pt 4 la Konjica proti Jablanici, Ob izidu odločbe Gospodarskega sveta LRS, koliko vajencev morajo imeti obrtni obrati, smo spričo nujnosti smeli pričakovati, da bodo pristojni organi pohiteli in opravili čimprej to nalogo. Toda danes že vidimo, da poslujejo nekateri okrajni ljudski odbori prepočasi in se bo izdajanje odločb obrtnim obratom ter sklepanje učnih pogodb vajencev precej zavleklo. Tudi komisije za strokovno šolstvo pri okrajnih svetih za prosveto Se letos ponekod niso niti še sestale. Ce bo šlo delo tako počasi naprej, bodo nekatere vajenske šole — vsaj prvi razredi — lahko začele s poukom res šele novembra. Mar naj to dovolimo samo zaradi počasnosti nekaterih, ki ne čutijo dovolj odgovornosti do tega vprašanja? Zelo važna naloga komisij ali odborov za strokovno šolstvo pri okrajnih svetih za prosveto je med drugimi ta, da tolmačijo prizadetim pogoje predizobraz-be, ki se zahtevajo za poedine poklice. Ti pogoji so letos dokaj strožji, kakor so bili doslej, vendar so bile dane prav zaradi kritičnosti letošnjega vpisa vajencev znatne olajšave. Te so tako velike, da več ni mogoče popustiti. Uredba zahteva najmanjšo predizobrazbo 4 razredov osnovne šole. Izjem ne more biti, saj velja to za vso Jugoslavijo. Zato obsojamo primere, da so nekateri hoteli vključevati v uk vajence s tremi razredi in celo samo z dvema razredoma osnovne šole. Po tolmačenju republiškega Sveta za prosveto in kulturo lahko učenci zadostijo predpisani izobrazbi za poedine poklice tudi na niže organiziranih šolah, na tako imenovanih eno-, dvo-, tri- in štirirazrednicah, morali pa so seveda vsako šolsko leto uspešno končati. To je razvidno iz šolskih knjižic, kjer Poročali smo že. da je zvezni Gospodarski svet izdal odredbo o začasni prepovedi uvoza nekaterih proizvodov. V naslednjem prinašamo popolni seznam teh proizvodov, katerih uvoz je prepovedan do 1. aprila prihodnjega leta: panoga 114: belo surovo železo. železniške tračnice in tirni pribor; panoga 117: gradb. okovje in pribor, sanitarna oprema (kadi, umivalniki, školjke za stranišča), vagoneti. avtobusi, osebni avtomobili, trolejbusi, biclklji in tricikiji, orodje za obdelovanje zemlje (vprežni plugi, brane, valji, krožne brane, kultivatorji) stroji za pripravljanje krme (slamoreznice, drobilniki, mlini na kladiva), kmetijsko orodje (lopate. motike, krampi, grablje, vile. srpi, kose. konjska čohala in podkve), stavbno zidarsko m rudarsko orodje (kladiva, zidarske lopatice, žlice, grezila. nabijači, krampi, rudarske lopate in krampi, dleta za miniranje, drogovi), kinematografi in projekcijski aparati. kovinsko pohištvo (postelje, omare, mize, stoli, lestenci, blagajne in kasete), bolniško pohištvo (postelje, mize. stoli, vozički). posoda m pribor (emajlirana, brušena, aluminijasta, pocinkana in počinjena posoda, aluminijasto. pocinkano, kromirano in nerjaveče jedilno orodje), sredstva za razsvetljavo (petrolejske in bo zavod za mlekarstvo moči UNICEF naši državi za mlekarstvo, ki zoaša 250.000 dolarjev. Od te vsote bi dali pomoč institutu, zgradili pa bi tudi nove mlekarske objekte. V Murski Soboti bodo zgradili tretjo tovarno mleka v prahu v naši državi. V Novem mestu in Ljubljani bomo dobili novi mestni mlekarni, mlekarna na Reki pa bo modernizirana. Na sestanku je bilo sklenjeno, da je treba razširiti tudi mlekarske objekte na vasi. Kmečkim delovnim zadrugam in večjim kmetijskim posestvom bi dali na razpolago opremo, ki je preostala od že gotovih mlekarn (stroje za pomivanje posode, vrče za mleko, sušilnice za kazein ipd.). Sklenjeno je bilo tudi, da v prihodnje ne ho predpisano samo kemično nadzorstvo, pač pa bodo morale vse mlekarne v državi uvesti tudi stalno bakteriološko preiskavo mleka. Prvi kongres farmacevtov Jugoslavije Dubrovnik, 6. okt. Prvi kongres farmacevtov Jugoslavije bo od 8. do 12. oktobra, v Dubrovniku. Na kongres so povabljeni vsi člani republiških farmacevtskih društev in vsi tisti, ki imajo zvezo s tem poslom, kakor tudi posamezne ustanove in zavodi. se Je moral ustaviti na odprti progi pri Lisičiču, kjer je bila proga zasuta. Sele po napornem delu pripadnikov jugoslovanske armade ter delavcev bližnjih podjetij, ki so očistili progo, je uspelo vlak spraviti nazaj v Konjic. Pri Drežnici, kjer Je pri 101. kilometru voda izpodjedla podporni zid proge, ki je obvisela v zraku, so že zasekali v hrib novo pot za železniško progo. V teku treh dni je uspelo s proge očistiti pesek, kamenje in druge naplavine, tako da vlaki že vozijo. le na omenjenem mestu — pri 104. kilometru — morajo potniki prestopati. Veliko škodo je napravila tudi majhna reka Lističa, ki se je spremenila v pravi hudournik, prestopila bregove ln poplavila v pravi hudournik, prestopila bregove in poplavila malo okrajno mesto Lištice. Voda je naraščala s hitrostjo enega meitra v 5 minutah, in Je dosegla višino so vpisane ocene za sedem let. N. pr. v obrt, za katerega je predpisanih 6 razredov osemletne osnovne šole, se more vpisat vsak učenec, ki je osnovno šolo obiskoval 6 let in uspešno končal vsako šolsko leto, ali učenec, ki je osemletno osnovno šolo obiskoval 7 let. m pa enega leta uspešno dokončal. Poleg tega je določena za učence, ki imajo za en razred manjšo predizobrazbo, kot je predpisana za poedine poklice, preizkušnja znanja iz slovenščine in računstva. Ce učenec izkušnjo uspešno prestane, se lahko vključi v poklic, t. j. sklene učno pogodbo. Uredba določa ostre kazni za tiste, ki bi kršili predpisane pogoje predizobrazbe. S popuščanjem v tem pogledu bi namreč samo škodovali napredku našega obrtnega kadra. Učenci s pomanjkljivo predizobrazbo v šoli ne bi mogli uspešno slediti pouku in bi morda sredi učenja zaradi neuspeha v šoli morali razdreti učno pogodbo. V Sloveniji je okoli 3000 vajencev, ki ne obiskujejo celoletnih vajenskih šol, to pa zaradi oddaljenosti od šolskih centrov, ali zaradi premajhnega števila vajencev določene stroke. Zato povsod ni mogoče organizirati pouka stroke. Tako so učenci poklicani za vsako leto učenja v tako imen. trimesečne šole. Take šole so internatskega tipa in dajejo dobre rezultate. Učenci so samo pri teoretičnem pouku. Slaba stran teh šol je v tem, da učence za tri mesece odtegnejo od delavnice. Ker pa je tudi kapaciteta teh šol premajhna, obiskujejo preostali vajenci (od 3000) pettedenske tečaje vsako leto v juliju m avgustu. (Letos je bilo v tečajih okrog 1200 vajencev.) Ko so 3-mesečne šole klicale karbidne svetilke), peči in štedilniki s priborom in deli, kotli s kuriščem, srebrno in okrasno blago (nakit, znaki, odlikovanja, graverski izdelki), budilniki. likalniki na o-glje. otroški vozički in igrače, kovinski pisarniški pribor; panoga 119: armirane Bergmanove cevi in pribor, žarnice za močan tok (navadne izdelave), sobne, industrijske in cestne svetilke, električni aparati za gospodinjstvo in obrt (pečice, štedilniki. rešoji. likalniki, radiatorji. bojlerji, aparati za vsesavanja prahu in likanje, hladilniki, ventilatorji, električni spajalniki); panoga 120: natrijev hidrooksid in karbonat, kalcijev karbid, modra galica, kalcijev cianamid, su-perfosfat. tekoči klor. minij, lito-pon. lepila, fimež in polivinil-klorid (prašek in primarni izdelki). žveplena kislina, solna kislina. oljnate barve, emajli in glazure, milo. rudarske kapice za naboje štev. 6 in 6; panoga 126: otroške igrače. Omejitev rakupa deviz za urade, zavode in družbene organizacije V zvezi z ukrepi, da Se zagotovi ravnovesje naše plačilne bilance z inozemstvom zaradi letošnje suše, je zvezni finančni minister v sporazumu s predsednikom Gospodarskega sveta izdal naslednjo odredbo: 1. Uradi, zavodi in družbene organizacije lahko kupujejo devizna sredstva samo na podlagi posebnega dovoljenja zveznega organa, ki je pristojen za gospodarstvo, in sicer iz dinarskih sredstev, ki so jim dovoljena v ta namen. 2. Devizna sredstva lahko kupujejo samo po Narodni banki FLRJ na deviznih obračunskih mestih. S. Gospodarskim organizacijam je prepovedan uvoz blaga za urade, zavode in družbene organizacije, ki si deviznih sredstev niso nabavile po tej odredbi. Tisti uradi, zavodi in družbene organizacije, ki ravnajo v nasprotju s to uredbo, se kaznujejo za devizni prekršek iz 15. točke 15. člena zakona o ureditvi plačilnega prometa z inozemstvom (deviznega zakona), gospodarske organizacije, ki ravnajo v nasprotju s 3. točko te odredbe, pa se kaznujejo za prekršek iz 8. točke 22. člena uredbe o izvozu in uvozu blaga in o deviznem poslovanju. Ta odredba velja od 2. oktobra. 5.5 m. Mesto Lištice Je po svoji urejenosti, cestah, parkih, trgu itd. bilo eno najlepših hercegovskih mest. danes pa je pogled na to mesto zelo žalosten. Po vseh cestah ležijo izruvana drevesa, izginil je trg im park trgovine in stanovanja pa so zalita z blatom. Škodo v mestu cenijo na okrog 60 milijonov dinarjev. Kolikor je bilo mogoče do sedaj dobiti vesti, ker so telefonske zveze na mnogih krajih pretrgane. so poplave povzročile velike škode tudi na raznih gradbiščih. Tako sporočajo iz Ostroš-ca. da je na gradbišču c-ste 'n proge Konic—Jablanica neurje odneslo precej materiala im skladišč ter poškodovalo nekatere objekte. Na gradbišču hidrocentrale Jablanica so sicer delavci pravočasno spravili na varao orodje in material. vendar je narasla Neretva napravila vseeno veliko škodo. Očiščevalna dela so v teku In pričakujejo, da bodo v glavnem vzpostavili promet na železnici in cestah v dveh do treh dneh. vajence v septembru v šolo, je bil odziv komaj povprečno oCK1,'«, kar se še nikoli m zgodilo. Kaj je temu vzrok? Ali se mojstri in starši ne zavedajo, da mora opraviti vajenec strokovno šolo, preden gre na pomočniški izpit? Kdaj bodo nadoknadili pouk, ko pa mora obiskovati šolo vsako leto?! Razumljivo je, da po zakonskih določilih m mogoče puščati pri obiskovanju strokovne šole in bo zato marsikomu učna doba morala biti podaljšana. Od okrajnih organov, ki morajo po zakonskih predpisih obvezno nadzorovati obiskovanje šol, pa pričakujemo, da bodo podvzeli vse ukrepe, da se uvede red, ki je v tem primeru ostro kršen. I. vprašanja in odgovori VPRAŠANJE: Kako se obračuna od 1. aprila dalje bolniška oskrbnina delavcu (uslužbencu), ki je stopil v bolniško stanje pred tem datumom? ODGOVOR: Po navodilu o izračunavanju redne piače po 20. členu zakona o socialnem zavarovanju (Ur. lista FLRJ štev, 18/52) se obračunava delavcem in uslužbencem gospodarskih podjetij in drugih gospodarsKih organizacij od 1. aprila 1952 oskrbnina po tarifni postavki, ki jo določuje tarifni pravilnik za delovno mesto, ki ga zavarovanec zaseda, uslužbencem v državni upravi pa piača, ki jim je določtaa s prevedbo po temeljni uredbi o nazivih in plačah državnih uslužbencev (Ur. lista FLRJ štev. 14/52). VPRAŠANJE: Ali so od 1. julija dalje, ko so stepili v veljavo novi predpisi o vajencih, upravičeni vsi vajenci do otroških dodatkov? ODGOVOR: Od 1. Julija dalje se zopet priznavajo otroški dodatki tako za vajence kakor za učence strokovnih Šol. Za priznavanje teh dodatkov veljajo splošni predpisi uredbe o otroških dodatkih ter navodil k tej uredbi. Gdiočilmo je torej še vedno premoženjsko stanje upravičencev do otroškega dodatka. VPRAŠANJE: Ali pripada upo- kojencu. ki je bil upokojen s februarjem t. 1. pa je ostai še v službi in je šel z marcem v bolniški stalež, oskrbnina v višini honorarja za čas bolezni? ODGOVOR: V tem letu smo prešli že tri faze v obravnavanju bolniške oskrbnine zaposlen.h upokojencev. Do 1. maja so prejemali zaposleni upokojenci — poleg pokojnine — za čas bolezni še razliko med pokojnino in oskrbnino, pri čemer je bijo treba všteti v pokojnino tudi denarno nadomestilo namesto živilskih bonov ter denarno vrednost industrijskih bonov. Od 1. V. dalje se pri polno zaposlenih upokojencih za izračun pokojnine ne upoštevajo več industrijski boni ter denarno nadomestilo namesto živilskih bonov, ker le—ti po.no zaposlenim upokojencem več ne pripadajo. Po 1. juliju t. 1. dalje pa zaposleni osebni upokojenci v času bolezni alf bolehanja sploh niso upravičeni več do razlike med pokojnino :n oskrbnino. temveč samo do pokojnine. VPRAŠANJE: Ali vpliva preje- manje pokojnine iz socialnega zavarovanja na pravico do invalidnine po zakonu o vojaških vojnih invalidih? Ali se mora izbirali med njima? ODGOVOR: Ker se smatra invalidnina po zakonu o vojaških vojnih invalidih kot narodno priznanje ne morejo vplivati na prejemanje te invalidnine niti prejemki, niti dajatve socialnega zavarovanja, temveč ostane pravica do invalidnine v vsakem primeru neokrnjena, VPRAŠANJE: Koliko mora imeti delovne dobe zavarovanec socialnega zavarovanja, da l2hko pridobi pravico do invalidske pokojnine? ODGOVOR: Ce je zavarovanec postal delanezmožea zaradi nesreče pri delu. mu pripada invalidska pokojnina brez ozira na delovno dobo. Če pa je postal delanezmožea zaradi bolezni ali zaradi nezgode izven službe, mora imeti a) če je m’ajši od 50 let — vsaj 5 let delovne dobe; b) če je starejši od 50 let — vsaj 10 let delovne dobe. Zavarovancem, ki so mlajši od 25 let, pripada invalidska pokojnina, tudi če nimajo 5 let delovne dobe; vendar pa morajo biti vsaj 6 polnih mesecev pred nastopom delaeiezmožnost.1 nepretrgoma zaposleni. Ti predpisi so vsebovani v členih 46—18 zakona o socialnem zavarovanju iz leta 1950. VPRAŠANJE: Alj je upravičena ukinitev industrijskih bonov kl denarnega nadomestila namesto živilskih bonov družinski upokojenki, ki ji Je bila priznana otroška doklada za dela nezmožno hčerko? ODGOVOR: Ukinitev je upravi- čena. Prejemanje otroškega dodatka izključuje namreč pravico do industrijskih bonov in denarnega nadomestila za živilske bone družin, upokojencev. VPRAŠANJE: Ali ima pravico do plačila za neizkoriščeni letni dopust uslužbenec ki je bil upokojen. preden je utegnil izrabiti redni lemi dopust? ODGOVOR: Uslužbenec, ki je upokojen, preden je izrabil redni letni dopust, nima pravice do plačila za ta neizrabljeni dopust. VPRAŠANJE: Kako se izplača otroški dodatek takrat, kadar dotičaii mesec nima 26 delovnih dni. temveč 24 ali 25 delovuTh dni? ODGOVOR: Kadar ima mesec manj kot 26 delovnih dni pripade otroški dodatek v polnem mesečnem znesku (1300 din in 425 industrijskih bonov), če je delavec delal vse delovne dni v dotičnem mesecu VPRAŠANJE: Ali spada med upravičence po zakonu o vojaških vojnih invalidih oseba, ki Je zaradi svojega političnega prepričanja bila pohabljena v nemških zaporih? ODGOVOR: Po zakonu o voja- ških vojnih invalidih so lahko upravičenci do invalidnine le osebe ki so bile onesposobljene pri opravljanju vojaške dolžnosti al: drugih dolžnosti za vojaške cilje ali cilje državne varnosti. če je onesposobitev nastala v zvezi z grdim ravnanjem v zaporih, ne more biti prizadeta o*:eba prizemna za vojaškega vojnega invalida, temveč za žrtev fašističnega terorja. Za te veljajo posebni predpisi. Vrtanje v Rogaški Slatini je za letos uspešno končano Skupna metraža vseh letošnjih trrfin znaša OOO m — 1 z novih vrtin priteka na dan do 200.00 O l kristalno čiste slatine Vršac jc dal slovenskim vinogradnikom lepo priznanje Silna neurja v Hercegovini so povzročila milijonsko škodo Proizvodi, za katere velja začasna prepoved uvoza ljubljansko prebivalstvo (Iz polletnega poročila Okrajnega sodišča I. na VI. redni seji Mestnega ljudskega odbora) Vse do letos je ljubljansko okrajno sodišče ugotavljalo, da število kazenskih zadev, ki jih je obravnavalo narašča, v letošnjem prvem polletju pa je prvič dognalo, da je to število začelo padati. Tako je imelo okrajno sodišče v letošnjem prvem polletju skupno 773 kazenskih zadev, kar znese povprečno 130 na mesec. Od vseh kazenskih zadev so še vedno v večini kazniva dejanja zoper čast, katerih je bilo 314 primerov, nato pa takoj kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje — 197 primerov. Dalje si sledijo kazniva dejanja zoper življenje in telo (6S primerov), zoper splošno varnost ljudi in premoženja (44 primerov), zoper javni red in pravni promet zoper uradno dolžnost in tako dalje. Skupaj je bilo obtoženih 934 oseb (20 manj kakor v II poiletju lanskega leta), od tega je bilo 22 mladoletnikov, kar je tudi za 4 manj kakor v II. polletju lanskega leta. Kazniva dejanja zoper čast so še vedno najštevilnejša in je njih problematika vedno ista. Kazniva dejanja zoper družbeno ali zasebno premoženje v primeri s prejšnjim letom ne naraščajo. Po večini je bilo oškodovano zasebno premoženje. — Žepnih tatvin je bilo zelo malo. primerov težkih tatvin ni bilo, ker jih obravnava okrožno sodišče. Obsojeni so bili le tatovi oblačil, obutve, denarja, koles in podobnega. Pri teh primerih je zanimivo, da se obtoženci niso v nobenem primeru zagovarjali. da ne morejo dobiti dela in je bil tudi redek primer, da bi se kdo zagovarjal, češ da je kradel žeto. ker je bil v stiski. Storilci so bili po večini neporočeni in mlajši. Pri drugih kaznivih dejanjih so omembe vredni samo posamezni primeri. Kaznivih dejanj «plava ie bilo 7. večinoma žensk Nepoboljšljiva je 72-letna babica Marija Jež, ki je bila že večkrat prej kaznovana zaradi odpravljanja telesnega plodu. Nazadnje je bila obsojena lani. a je bila kmalu pomiloščena. V času. ko je prosila za pomilostitev, pa je nemoteno opravljala svoj nečedni posel dalje. Tako je bila končno cb'ojena na 4 leta zapora. Več kot prejšnja leta je bilo v letošnjem prvem polletju kaznivih dejanj kršitve nedotakljivosti stanovanj. — Verjetno gre to na račun tega. ker so merodajni organi letos zaradi vedno številnejših primerov prešli iz upravnega na sodno kaznovanje. Vzroki teh kaznivih dejanj so težke stanovanjske razmere storilcev, ki so brezuspešno dolgo časa iskali stanovanja. se zanašali na obljube stanovanjskih organov, nato pa obupali nad verjetnostjo. da bodo stanovanje res kdaj imeli. Sodišče je v teh primerih prisojalo največkrat denarne kazni od 1000 do 5000 dinarjev, v primerih pa, kjer je bilo očitno izigravanje stanovanjskih organov. je prisodil tudi zaporne kazni. Pozornost zbuja razmeroma visoko število kaznivih dejanj zoper moralo, kar v prejšnjih letih ni bilo mogoče ugotoviti. Nujno bo posvetiti več skrbi mladim dekletom. ki so zaradi znižanja števila delavcev in uslužbencev v podjetjih in ustanovah, ostale brez zaposlitve in brez sredstev. Začela so pohajkovati, se vdajati prostituciji v luči okrajnega sodišča in zapadati v kriminal. Mestno socialno skrbstvo bo moralo skupno z upravo za delovno silo poskrbeti, da bodo našle zaposlitev, predvsem s fizičnim delom, ter tako ne bodo imele priložnosti za lahkomiselno in nemoralno življenje. V primeri s prejšnjimi leti se je letos število mladoletnih storilcev nekoliko znižalo. Čire predvsem za mladoletnike, ki so bili doma deležni slabe vzgoje, ali pa jih sploh' ni nihče vzgajal. Prav redki so primeri da je mladoletnik kljub prizadevanju in veliki skrbi staršev zašel v zločin-stvenost. Kazniva dejanja le-teh so predvsem naperjena zoper premoženje in mladoletniki skoraj vedno radi priznavajo svoja dejanja. V letošnjem prvem polletju je bilo 144 storilcev pred sodiščem. ker so s 159 kaznivimi dejanji oškodovali splošno ljudsko premoženje. Med storilci je največ delavcev iz podjetij ali ustanov. Ti storilci so napravili za več kakor 4.170.000 dinarjev škode. Za Ljubljano je to že dokaj visoka številka, če upoštevamo, da je ta škoda prej prenizko kakor previsoko ocenjena. To je kratek pregled kazenskega sodstva ljubljanskega okrajnega sodišča. Poleg kazenskih je obravnavalo v letošnjem prvem polletju še 1451 pravnih zadev. Lani in tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo kaznovanje premilo in je bilo mnogo preveč pogojnih obsodb, ki niso imele pravega učinka. Ker je bila taka mila kaznovalna politika že večkrat grajana, so kazenski sodniki in sodniki porotniki to zadevo temeljito pretresli, nakar se je stanje popravilo in je kaznovanje postalo strožje. Tako so v zadnjem času redke pritožbe javnega tožilca zaradi prenizkih kazni in tudi pritožbeno sodišče je le v osamljenih primerih kazni zvišalo, kar dokazuje, da je sodišče sodilo pravilno. Premalo pozornosti pa posveča sodišče še vedno načinu razpravljanja in odnosu do obtožencev, strank, prič in drugih. Ligotovilo pa je že samo. da je način razpravljanja prehiter, da so sodniki premalo poglobljeni v zadeve, da imajo stranke vtis. da razsojajo suhoparno in birokratsko. Razumljivo je, da se bo sodnik, ki ima na mesec čez sto kazenskih in civilnih zadev, odločil za hitro reševa- nje. Vendar bi sodišče v tem oziru rado poznalo mnenje državljanov, katerim ni vseeno, ali obsodi sodišče človeka v pol ure na nekaj mesecev zaporne kazni, ali je obsojen po daljši ooravnavi. Državljan, ki je obsojen v pol ure. je tako nujno pod vtisom, da ni bilo mogoče govoriti o vsem, kar bi ga označevalo. podoben vtis pa odnesejo tudi poslušalci. Pos'e-dica vsega pa je, da izrečena kazen ne vpliva prepričevalno. temveč se zdi, kakor da je že vnaprej določena. V resnici sodišče ne sodi po »normah«, niti sodba ni naprej določena, vendar ta objektivna stran ne more priti do izraza prav zaradi hitrega postopka na razpravi. Sodišče se jasno zaveda: objektivnost postopka mora vplivati' na stranke, resnico je treba vtisniti v človeka. Če tega ni uspelo storiti, je storilo malo, včasih celo škodovalo. Sodišču je danes vse to jasno, predvsem. da ni važno, koliko zadev je rešilo, temveč, koko jih je rešilo. Prav zaradi tega se bo nedvomno potrudilo svoje poslovanje še izpopolniti in izboljšati, da bo imelo naše ljudstvo v njegovo pravičnost še mnogo več zaupanja. kakor ga že ima. ISMA UREDNIŠTVU Malomarnost in brezbrižnost Delavski družini 5 članov, med katerimi je šetmesečni dojenček, je v začetku avgusta pogorela v Vranskem hiša in je ostala brez strehe Stanuje še vedno pod kozolcem in ne more dobiti primernega stanovanja. Dopis. ki nam ga je svojčes poslal oče. smo poslali dne 22. septembra okraj, ljudskemu odboru za celjsko okolico, da ga preveri in ukrene potrebno. Ker družina v tem jesenskem času še vedno stanuje pod streho. objavljamo sedaj ta dopis z željo, da bi se zadeva vendarle končno uredila. Letos 10. avgusta mi je pogorela hiša in ostal sem brez stanovanja i petčlansko družino. Hiše obnoviti ne morem, ker nimam sredstev. Imam sicer nekoliko zemlje, da pa preživljam družino, delam na cesti. Obrnil sem se na stanovanjska odsek občinskega ljudskega odbora v Vranskem s prošnjo, naj mi pomagajo in nakažejo stanovanje, zavrnili pa so me z žaljivimi besedami, naj si iščem stanovanje sam, kjer hočem. Predlagal sem jim, na/ mi nakažejo stanovanje v državni zgradbi, ki se m popolnoma zasedena, pa so mi skrajno nesramno odgovorili, saj sem imel hišo, pa naj bi jo očuval, stanovanj nimamo oziroma jih moramo nakazati trem učiteljem, ki bodo prišli v trg. Tudi neko drugo stanovanje, ki bi bilo primerno za naselitev, hranijo za nekoga, ki ga še ni zasedel. Sedemkrat sem posredoval pri občinskem ljudskem odboru, pa mi niso znali niti povedati, kdo je predsednik stanovanjskega odseka Izgo-varjali so se drug na drugega in celo, da niso merodajni, da bi kot člani stanovanjskega odseka odločali v stanovanjski zadevi, ker se čutijo vsi skupaj premajhne, m da naj se zato obrnem na stanov, komisijo za celjsko okolico. Tu sem tudi storil, toda odgovora nisem dobil. Šele na osebno intervencijo in odločno zahtevo so mi pokazali odločbo, in povedali da so mi nakazali stanovanje, ki ima eno sobo in kuhinjo. To enosobno stanovanje v zapuščenem gospodarskem poslopju in ni primerno za bivanje. Soba ima 4x3 m površine, kuhinja pa 4x2.3 m. Organi stanovanjske komisije si tega stanovanja niso ogledali, da bi se prepričali o dejanskem stanju poslopja. Pod v kuhinji in sobi je popolnoma zgnil in ga ponekod sploh ni, ena stena kuhinje pa je zbita iz desk tako površno, da se vidi skozi razpoke. Kako naj se vselim v tako stanovanje, ko imam v družini tudi dojenčka? Zato bivam s svojo družino, odkar mi je pogorela hiša, pod kozolcem in prenočujemo na slami še sedaj v mrzli jeseni. Ker vse moje prošnje niso nič pomagale, vprašujem, kaj naj storim■ Ali se more imenovati postopek, ki sem ga opisal, skrb za delovnega človeka? Ali res ni med člani stanovanjskega odseka pri občinskem ljudskem odboru v Vranskem nobenega človeka, ki bi imel sočutje za človeka v nesreči? Ali ni nikogar, ki bi jim dopovedal, kaj je prav in kaj ni? Viktor Turnšek PRIPRAVITE ZA ZIMO SNEŽKE Trgovina z obutvijo se je v zadnjih letih zelo popravila. Na razpolago je dovolj vsakovrstne obutve, tako da izbire ne manjka. Srečen sem, da sem se vrnil v domači kraj Pred poldrugim letom je pobegnil iz Jugoslavije v tujmo Franc Resnik iz Hotemaž pri Kranju. Prejšnji mesec se je Resnik vr, il nazaj v domovino. »Ze ko sem bil v jugoslovanski ljudski armadi«, pripoveduje Resnik, »in še potem, ko sem bil zaposlen v Kranju, me je mi- M da Sto boljši? Okrajni ljudski odbor za mariborsko okolico je v sporazumu z vojnim odsekom priredil desetdnevno taborjenje kmečke mladine, ki se je začelo 24. septembra za obveznike predvoja-ške vzgoje iz občin Podvelke, Selnice ob Dravi, Limbuša, Zg. Kungote, Zg. Polskave, Slov. Bistrice, Oplotnice in Poljčan. Odziv ni bil zadovoljiv, kakor bi lahko bil, če bi vsi občinski ljudski odbori in aktivi LM3 posvečali predvojaški vzgoji na vasi več pozornosti. Udeležba je bila zadovoljiva iz Hoč, Šmartnega na Pohorju, kjer Imajo mladinci celo po 3—4 ure daleč hoda, iz Sl. Bistrice. Poljčan f 10(V>/o) in Limbuša, slabša pa je bila iz Oplotni-e, Podvelke, Selnice ob Dravi in Zg. Polskave (75%). Ponekod občinski uslužbenci niso pravočasno obvestili mladincev in jim raztolmačili pomena desetdnevnega taborjenja, drugod pa so okrajnemu ljudskemu odboru dostavili sezname mladincev, ki so dolžni priti na t-borjenje. zelo pozno pa tudi površno sestavljene. Pomanjkljivosti, ki so se pri tem pojavile, bo treba pač v najkrajšem času odpraviti. Mladinci na taborjenju v Ho-JSah »Reka—Pohorje« pod vod- stvom Staneta Kelca iz Slov. Bistrice so poslali vsem centrom predvojaške vzgoje kmečke mladine v mariborski okolici poziv k tekmovanju, kateri center bo pokazal najboljše uspehe. To tekmovanje so sprejeli vsi centri v mariborski okolici. Zaradi zanemarjanja pouka v predvojaški vzgoji, zaradi nerednega obiskovanja, neopravičenih izostankov in nediscipliniranosti, so se morali nekateri obvezniki nedavno zagovarjati pred sodnikom za prekrške v okraju Maribor-okolira ter so bili kaznovani z globo od 500 do 4000 din. Pouka v predvojaški vzgoji se mora udeleževati sleherni sposoben mladinec, ki je izpolnil 17. leto starosti. Mladinci, ki redno obiskujejo pouk v predvojaški vzgoji in so drugim za zgled, bodo na predlog vojnega odseka prejeli od Prezidija Ljudske skupščine FLRJ odlikovanja, okrajni ljudski odbor za mariborsko okolico pa jim bo razdelil lepa praktična darila. Dne 6. oktobra se bo začelo taborjenje v drugem sektorju okraja Maribor-okolica, v Slov. goricah, in takrat se bo videlo, kdo bo boljšL S. kalo, da bi šel v tujino. Ta želja je bila tako močna, ker sem si predstavljal tujino kot veliko blaginjo. Verjel sem pač, da je v tujini boljše in srečnejše življenje. To mišljenje me je pa prav kmalu minilo. Takoj, ko sem prestopil mejo, so me prijeli tamkajšnji varnostni organi, ki so me na dolgo in široko zasliševali in zaprli. Bolj ko sem jim govoril, da sem pobegnil iz lastnega nagiba, tem več so me zasliševali in pazili name. Ze prve dni, ko sem bil v zaporu, sem mislil na to, kako bi se čimprej vrnil nazaj v rodni kraj. Ko sem bil že mesec dni zaprt, so me poslali na delo v Velikovec k nekemu kmetu. Delal sem razna poljska dela, največ sem pa krmil živino. Vstajati sem moral že ob 4. zjutraj, delati ves dan do trde noči. Delo mi je bilo zaradi tega težje, ker sem bil doma navajen delati samo osem ur. Na kakršen koli oddih nisem smel niti misliti. Niti ob nedeljah in praznikih nisem imel počitka. Ce sem prosil kmeta, naj mi da vsaj ob nedeljah prosto, mi je izjavil, da njegova živina nima praznika in če ne bom ob nedeljah delal, da tudi jedel ne bom. Ko sem zvedel za izjavo tovariša Ran-koviea. da se vsi, ki smo pobegnili, lahko vrnemo v domovino, sem stopil v stik z našim konzulatom v Celovcu, kjer so mi omogočili vrnitev v Jugoslavijo. Srečen sem, da sem se zopet vrnil v svoj domači kraj, katerega sem pustil brez slovesa, in ki me je sedaj sprejel z vso radostjo. Nikdar več ne bom niti pomislil na to, da bi storil še kdaj takšen nepremišljen korak.« D, V. T udi kakovost se je že precej izboljšala. Žene pa zelo pogrešamo snežke. Taki čevlji so zelo primerni za žene in tudi za otroke. V zadnjih letih tega blaga ni bilo na razpolago. Dobili so se samo Škornji, ki jih pa ne nosi vsakdo rad in moraš imeti v njih precej debele nogavice. Zaradi tega se obračamo na našo industrijo obutve, ki nam je preskrbela ie vse mogoče vrste obutve, da nam preskrbi tudi snežke. Da so snežke res potrebne, naj bo dokaz tudi dejstvo, da je na nedavnem sestanku AFZ Miklošičevega terena v Ljubljani to stvar omenjalo več žena in mater. h. k. ŽELEZNIŠKA POSTAJA V LAŠKEM NAM DELA SRAMOTO V si potniki, ki izstopajo v Laš- kem in ki se vozijo mimo Laškega, se zgražajo nad zapuščenostjo postajnega poslopja v Laškem. Poslopje razpada, omet odpada in streha, ki je nad peronom, je polna odpadlega ometa in zidu. Niti toliko ne napravijo, da bi očistili streho vseh odpadkov. Poslopje samo je zlasti v zgornjem delu tako razdrapano, da je to sramota za vso našo državo, za Slovenijo pa še posebej. Laško so vendar znane toplice, kamor prihajajo gostje iz vse Slovenije in celotne naše države, lahko bi prihajali sem tudi tujci, pa je postajno poslopje tak primer naše zanikrno-sti in brezbrižja. Sedem let je že, odkar so bombardirali Laško. Pivovarna je bila zelo prizadeta, toda nikjer ni več znakov bombardiranja. Samo postajno poslopje je še ostalo kot spomin na vse grozote vojne. Prebivalci Laškega in železniška uprava na delo! -st- P0ZABLJEN GROB V počastitev 10. obletnice ustanovitve slovenskih partizanskih brigad so bile po vsej Sloveniji velike proslave. Povsod so krasili grobove in spomenike padlih borcev. Ob priliki proslav sva tudi medve obiskali grob brata Dra-gota Florjančiča, katerega so na Zverinski način umorili skupaj s tovariši 13. septembra 1942 v partizanski bolnišnici na Prisjeki (Zumberak), na meji Slovenije in Hrvatske. Kjer koli sva hodili, sva videli okrašene grobove in spomenike padlih borcev. V mislih, da je tudi bratov in njegovih tovarišev grob tako lepo okrašen, sva s pospeškom korakov hoteli visoko gori na Prisje-ko. Groba dolgo nisva mogli najti. Spraševali sva vaščane, kje se nahaja grob, v katerem so pokopani prvoborci. Vaščani so nama res pokazali prostor, za katerega so rekli, da je grob fašističnih žrtev. Bridko sva bili razočarani, ko sva videli, da prostor, ki naj bi bil grob, tepta živina in na njem raste kopriva. To vsekakor ni prav, da živina gazi po prostoru. v katerem počiva sedem prvoborcev, ki so na tako grozen način žrtvovali svoja življenja za našo boljšo bodočnost. V imenu svojcev teh žrtev prosiva Zvezo borcev, naj poskrbi, da tem mučenikom postavi dostojen spomenik, ali pa njih ostanke prepelje na lep in dostojen kraj. Marija in Vera Florjančič POPRAVEK V našem poročilu o sodni razpra- vi proti uslužbencem Tekstilne tovarne v Sentpetru se je glasil naslov: »Kazen za tatove v Tekstilni tovarni v Sentnetru». Pravilno bi se moral naslov glasiti: »Kazen za nečednosti v Tekstilni tovarni v Sentpetru«, Nadalje je bilo v vesti netočno navedeno, da so Jože Pšenica, Hinko Derč in Franc Janša uslužbenci tekstilne tovarne v Sentpetru. ker pa nikoli niso bili. IPB.EDIV1.'KONGRESOM KPJ| 'i"» ■ - '""Ki j» 1 " . Važna naloga partijskih organizacij je borba za socialistično rast naše vasi Ženam sadružnicam naj se v upravljanju sadrttg tla mesto, hi jim pripatla Okrajne partijske konference v Ljutomeru se je udeležilo 95 delegatov in več gostov, med njimi član politbiroja CK KPS tov. Janez Hribar. Obravnavali so važna gospodarska in politična vprašanja ljutomerskega okraja ter ugotovili pomembne uspehe partijskega dela, pa tudi več pomanjkljivosti, ki jih bodo, kot so sklenili, čimprej odpravili. Partija je v ljutomerskem okraju sorazmerno zelo mlada organizacija, saj je bilo po osvoboditvi v vsem okraju samo nekaj desetin članov, do danes pa je naraslo to število na 1200. V osnovnih organizacijah je vključenih največ nameščencev, nekaj manj delavcev, malo pa je kmetov, čeprav je ljutomerski okraj izrazito kmetijski. Tudi v kmečkih delovnih zadrugah, ki jih je v tem okraju največ v Sloveniji, se partijske organizacije niso dovolj utrdile. Številčno močne so osnovne organizacije v vinogradniških zadrugah. Zdaj je vključenih v partijske organizacije 2,8«/0 zadružnikov v okraju. Posebno nizko je število elanov Partije v splošnih kmetijskih zadrugah, ki so jih zadnja leta v tem okraju omalovaževali, lani nekaj celo ukinili, letos pa jih ponovno uirjujejo ter postavljajo njihovo delovanje na nove, skupnosti koristnejše temelje. Reorganizacija zadružništva je partijske organizacije ponekod prehitela, kar je bilo občutiti posebno v tistih zadrugah, ki že poprej niso imel. dovolj trdne notranje organizacije. Kjer pa so bile partijske organizacije na spremembe v zadružništvu pripravljene, reorganizacija ni povzročila nobene zmede in je bila pravilno izvedena. S sodelovanjem partijce» se je utrdilo in postavilo na nove temelje zadružništvo pri Tomažu, deloma pa tudi v Bučkovcih, Radgoni, Vidmu in drugod. V Sejan-cih je dosegla kmetijska zadruga s pomočjo članov Partije celo 108-0 dinarjev deleža na člana. kar je v Ljutomeru bolj redek primer. Slabo pa je razumel vlogo Partije pri ustanavljanju splošnih kmetijskih zadrug občinski komite v Apačah, ki je imel splošno kmetijsko zadrugo za apaško kotlino kot nekaj nepotrebnega, ker so tamkajšnje kmečke delovne zadruge med najbolj utrjenimi socialističnimi gospodarstvi v okraju. Navzlic temu pa je bila apaška zadruga ustanovljena in je zajela precej zasebnih kmetov ter bo obenem lahko najboljše sredstvo za povezavo domačinov in kolonistov. Tudi na Kogu se je začel član okrajnega komiteja Partije zanimati za splošno kmetijsko zadrugo šele potem, ko je bil osebno prizadet. VPresiki in Železnih dverih so člani Partije izkoriščatli vodilne položaje v zadrugi ter so jih zaradi tega morali več izključiti. Na splošno so partijske organizacije ljutomerskega okraja vse preveč zanemarjale načelo, da mora komunist tja, kjer je ljudstvo. Delovale so dokaj osamljeno in oddaljeno od množic. Sele na odprtih partijskih sestankih so člani Partije povezali svojo organizacijo z ljudstvom in ugotovili, da prebivalstvo želi sodelovati pri politič- Vztrajno delo — najboljša priprava za kongres Kočevski rudarji tekmujejo V tekmovanju na čast WI. kongresa KPJ tudi kočevski rudarji doprinašajo lep delež. Vsi člani kolektiva delajo z velikim elanom, da čim bolj dvignejo proizvodnjo, da zmanjšajo proizvodne stroške, izboljšajo tehnološki proces in utrdijo delovno disciplino. Brigadi štev. 30 in 39 sta se odzvali pozivu na tekmovanje hrastniškega rudarja Kmeta in dosegli že lepe uspehe. V eni izmeni je brigada štev. 30 nakopala 7.6 ton, brigada štev. 39 pa 8.32 ton premoga na moža, s čimer je postavljena obveznost 75 ton znatno prekoračena. Celotna proizvodnja rudnika se je v primeri z meseci pred tekmovanjem močno povečala. Prav tako je bil v rudniku v rekordnem času postavljen nov industrijski tir, ki so ga položili delavci iz dnevnega kopa po svojem rednem delu. Vzporedno s povečanim elanom pri izvrševanju proizvodnih nalog, pa je partijska organizacija rudnika posvetila vso skrb tudi izboljšanju dela sindikata in mladinske organizacije. Od 120 mladincev in mladink, zaposlenih v podjetju, je sedaj vključenih v organizacijo 112. Prav tako se je rudniška partijska organizacija obvezala, da bo* * * * v novoustanovljenemu društvu »Svoboda« nudila vso pomoč. A. P. nem delu, treba je le najti pravilno pot do njega, živahne razprave na odprtih sestankih so odkrile, da so bile osnovne organizacije premalo budne. Posebno v Radencih, Hadgoni, Veličanah in Apačah se je pojavila inlormbirojska in močnejša klerikalna propaganda. Zaradi raznih nepravilnosti je bilo v 30 organizacijah izključenih 64 članov, v vsem okraju pa so sprejeli tudi 75 novih članov. 29 organizacij v okraju v tem letu ni sprejelo enega novega člana. Za izključene člane se r.ato partijske organizacije niso več zanimale, kar je povzročilo, da so se začeli kmalu po izključitvi zanje zanimati duhovniki. Sodelovanje partijcev v množičnih organizacijah ni bilo vedno najboljše. V organizacijah in v ljudski oblasti v ljutomerskem okraju sodeluje čedalje manj žena. V upravnih odborih kmečkih delovnih zadrug je 32 zadružnic, niti po ena v vsaki zadrugi, 16 jih je v nadzornih odborih, v odborih splošnih kmetijskih zadrug pa je v vsem okraju le 12 žena. Vprašanje žena je v tem kmetijskem in deloma politično zaostalem okraju še vedno pereče. Klerikalnega načela, da je mož glava družine in žena njemu podrejena, se niso iznebili niti komunisti. Celo članov Partije ni sram govoriti naj žena ne sili v javnost, temveč naj ostane lepo v domači kuhinji in pri otrokih. Nič čudnega potem, če so nekatere žene tega okraja razvoju zadružništva večja ovira, kakor vkoreninjeni način gospodarjenja. Nazadnjaško stališče moških povzroča škodo tudi sekciji zadružnih žena, ki ji dopuščajo v zadrugah le okrnjeno delovanje in ovirajo njihovo uveljavljanje v družbenem in političnem življenju. Konferenca je ostro obsodila člane Partije, ki svoje žene zapostavljajo in celo pretepajo. Bilo je več primerov, da so žene iskale pri okrajnem komiteju zaščito pred možmi komunisti. Nekatere partijske organizacije nepravilnih odnosov svojih članov do njihovih družin niso reševale, češ da so to zasebne zadeve, čeprav so ponekod prav zaradi takih članov izgubljale pri množici zaupanje in ugled. Letos so tudi tu postali doslednejši, vendar problem rešujejo predvsem z izključevanjem in manj z vzgojo. S kazenskimi ukrepi obvarujejo sicer ugled organizacije, s primernim vzgojnim delom pa bi marsikje lahko obvarovali ugled ter rešili in utrdili družino. Pravičneje kot dosedaj bo treba reševati v okraju tudi Letos spomladi so začeli na asfaltirani cesti Solkan—Bovec manjša popravila, v glavnem z zalivanjem jam in čiščenjem obcestnih jarkov. Popravljati so začeli v juniju v Solkanu in so delali v najhnjši vročini, ko pa so prišli na Bovško, jih je močno oviralo deževno vreme, tako da je med Kobaridom in Bovcem še vedno nekaj odsekov ceste, ki jih je treba popraviti. Tn izkoriščajo za zalivanje vsako urico lepega vremena. Delo bi vse drngače potekalo, če bi ga začeli v Bovcu, kajti okrog Solkana je v jesenskem času dokaj več lepega vremena kakor na Bov. škem, in bi delo bolj nemoteno potekalo. Sploh je vprašanje, ali je kori. stno zalivanje lukenj na cestah, šo- odpuščanje odvečne delovne si* le, kjer so največkrat prizadete prav ženske. Ljutomerski okraj ima zelo skromno industrijo in le malo delavcev, ki živijo samo od redne zaposlitve. Zato tudi razredna delavska zavest ni tako visoka, kakor v drugih industrijskih okrajih. Vzgoji delavskih svetov so partijske organizacije posvetile mnogo skrbi, vendar v nekaterih podjetjih delavski sveti še do sedaj niso prišli do besede (Okrajna zadružna zveza, Mestna krojaška delavnica, Državno kmetijsko posestvo v Radgoni). Pereče je še vedno vprašanje zasebnih viničarjev, ki vse leto garajo pri svojih gospodarjih za košček zemlje in stanovanje, pozimi pa živijo v pomanjkanju ali pa prosijo občine za podpore. Da okrajni sindikalni svet ne rešuje tega vprašanja dovolj radikalno, dokazuje odnos sindikalnega funkcionarja do ustanovitve nove sindikalne podružnice kmetijskih delavcev pri Tomažu. Tomaževska partijska organizacija je združila 40 kmečkih delavcev in viničarjev v novi sindikalni podružnici. Toda ko so to sindikalno podružnico hoteli prijaviti, so jim na sindikalnem svetu v Ljutomera rekli, da je treba najprej vprašati v Ljubljano, če taka sindikalna organizacija pri Tomažu sploh sme obstojatL Viničarska mladina, ki ima po svojem poreklu vse pogoje, da se razvije v poštenega in zavednega delavca, je prepuščena vplivu klera ia pretirano religioznim staršem. Ce bi jih pritegnili v sindikat, ki bi se boril tudi za njihove delavske pravice, bi jih navzlic sedanji zaostalosti lahko vzgojili v napredne ljudi. Potrebno pa je podpreti tudi viničar je, ki so bili do sedaj člani kmečkih delovnih zadrug in jih v novih gospodarskih pogojih zaposliti na posestvih splošnih kmetijskih zadrug. Na konferenci so delegati sklenili, da bodo ustanovili splošne kmetijske zadruge vsaj v vseh občinah. Osnovne partijske organizacije bodo skrbele predvsem za splošno in strokovno izobrazbo, ideološko izpopolnjevanje svojih članov ter za boljšo povezavo z množicami. Velika naloga, za katero se bo treba pripraviti tudi strokovno, čaka prav tako člane Partije pri splošni načrtni obnovi vinogradov in sadovnjakov, kjer bodo upoštevali vse pogoje naprednega kmetijstva: strojno obdelavo, najboljše sadne vrste in drugo. Konferenca je na koncu izvolila še nov okrajni komite, revizijsko komisijo in izbrala 3 najboljše komuniste kot delegate za VI. Kongres KPJ. M. ferji pravijo, da io zalivanje ne bo dalo mnogo koristi, kajti povsod, kjer je luknja zalita, nastane na cesti majhna vzpetina in s časom bo poleg zalite luknje zaradi udarjanja koles nastala nova. Bolje bi bilo, ako bi »sako leto gotov odsek ceste v celoti polili s katranom in posnli s peskom, kolikor bi pač bila na razpolago denarna sredstva, kajti le v tem primeru bi ne nastajale na cesti tako hitro nove luknje. Nimam namena kritizirati delo podjetja »Asfalt« iz Ajdovščine, ker ne vem, kakšne možnosti ima za ponavljanje cest, vendar bi bilo za odoče dobro razmisliti, ali ne bi rajši popravljali vsak leto postopno posamezne dele. —še Tako si nekatera sindikalna kulturno umetniška društva zamišljajo ustanovitev delavskega kulturno umetniškega društva »Svoboda« V četrtek, 9. oktobra bo ob 20. uri v prostorih Novinarskega društva v Gosposki ulici 12 v Ljubljani sestanek uredništva »Slovenskega poročevalca« z bralci. Vabljeni so zastopniki delovnih kolektivov in ustanov, množičnih organizacij in društev ter vsi, ki jim je za to, da bi bil naš list čimboljši. Popravilo cest bi morali začeti v Bovca in ne v Solkana Tretji kongres Zveze književnikov Jugoslavije Sovražno delovanje Vatikana in njegovih agentov Pod naslovom »Spet proti ljudstvua objavlja zagrebški »Vijesnik« o nedavni »Skolovski konterencia v Zagrebu daljši članek, v katerem poudarja, da je bil glavni namen te »konterencea preprečiti ustanavljanje stanovskih društev katoliških duhovnikov. Med drugim piše: (Nadaljevanje s 1. strani) elementov naše kulturne zavesti je danes osnovno vprašanje. V okviru največjega množičnega gibanja v naši zgodovini, ki je z revolucionarno borbo ustvarilo načela socializma, se zahtevajo danes znanstvena, književna, umetniška in ideološka ustvarjanja na intelektualni podlagi problematike, ki še ni metodično proučena s stališča najbolj elementarnih spoznanj intelektualno-moraine, kulturno-zgodovinske, estetsko-ekonomske ali sociološke anatomije naše državljanske družbe. Med tem ko v politično-kri-tičnem pogledu nismo končali niti preliminardjev, stojimo pred različnimi in nenavadno prepletenimi kulturnimi nalogami politično ustvarjalnega plana, ki ne predstavlja več nobene hipoteze niti kulturno-politič-nega programa, temveč z državno politiko določeno ekonomsko ln socialistično stvarnost. Geslo o lastni socialistični književnosti in umetnosti ne sme ostati geslo. Treba ga je uresničiti v vseh sektorjih socialistične kulturne dejavnosti, zlasti v književnosti, kar je po našem mnenju eden izmed najbolj osnovnih pogojev za izgra- ditev naše socialistične kulturne zavesti. Ena izmed glavnih nalog naše književnost; in naše književne kritike naj bo, ne razpravljati širokopotezno o generalni liniji v obrambi nekakšnih materialističnih miselnih In metodičnih načel (»grosso modo«), temveč da z uporabljanjem analitične metode preide v podrobno stvarno proučevanje elementov naše lastne konservativne zavesti v vseh njenih pogledih in niansah ter v vseh nienih zvijačah in načinih. Potrebno bi bilo posvetiti pozornost zgodovinskemu prikazovanju teh idealističnih in konservativnih metod, da se vidi in pokaže, kako žive in delujejo sedaj že ravno sto let, cd tega 33 let v okviru jugoslovanske državne organizacije. Potrebno je, da se začne razpravljati o napačnem ocenjevanju vrednosti, o vztrajnosti predsodkov, o kultu razcepljenosti, o poveličevanju reglona-lističnih podrobnosti in o pomanjkanju osnovne zgodovin-sko-m=terialistične koncepcije. Mi še vedno mandarinsko administriramo okoli nekakšne V Cerknici so odkrili spomenik žrtvam fašizma V nedeljo je bila Cerknica vsa v zastavah in številnih mlajih. Iz bližnje in daljnje okolice se je zbralo okrog 2000 ljudi k odkritju spomenika padlim borcem. Zbrane je pozdravil predsednik občinskega odbora, za njim so govorili še: sekretar KP za postojnski okraj Matevž Hace, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Janko F.udolf in predstavnik JLA. Godba »Svobode« iz Cerknice je zaigrala več skladb, pionirski pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi ob spomeniku, Kersniku so odkrili spominsko ploščo V nedeljo so na Brdu pri Lukovici v razvalinah gradu, ki je bil že med vojno skoraj popolnoma porušen, odkrili spominsko ploščo slovenskemu pisatelju Janku Kersniku v spomin na stoletnico njegovega rojstva. Proslavo je organiziral poseben krajevni odbor v počastitev stoletnice Janka Kersnika skupaj s slovenskim slavističnim društvom v Ljubljani. Odkritju plošče so prisostvovali tudi minister Franc Kimovec -Žiga, zastopnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Milko Kos ter še večje število drugih kulturnih delavcev iz Slovenije. Po odkritju spominske plošče je biia še počastitev na pisateljevem grobu ln kulturna prireditev. mrhovine ln kult mrtvih stvari se opravlja še dalje v imenu književnosti in leposlovja, kjer dc-K.vljamo danes tudi to, da nam nagačene ptice v imenu nekakšnih fiktivnih estetskih načel dokazujejo, da izvajamo v imenu neke politične propagande policijsko prevaro, kr. onemogoča svobodo umetniškega ustvarjanja. Potrebno bi bilo zlasti posvetiti pozornost zgodovinskim elementom v preteklosti naše civilizacije, književnosti in umetnosti, celemu nizu žalostnih peripetij političnih bojev dz druge polovice 19. stol. in na prehodu v 20. stoletje, ki po zakonu inercije še vedno učinkujejo kot postfaeti na Dis&issifa Krleže na Tretji kongres Zveze književnikov Jugoslavije, ki se je včeraj začel v Ljubljani, se je dane3 nadaljeval z diskusijo delegatov o referatu, ki ga je podal na včerajšnjem zasedanju književnik Miroslav Krleža »O svobodi umetniškega ustvarjanja«. Današnja zasedanje je odprl predsedujoči Milan Bogdanovič in najprej prečital pozdravno brzojavko, ki jo je kongresu književnikov poslal kongres grafičnih delavcev iz Zagreba. Za tem je prešel na nadaljnjo točko dnevnega reda — diskusijo o referatu Miroslava Krleže. Prvi je v diskusiji spregovoril pisatelj Ervin Sinko, ugotavljajoč, da tudi obotavljanje pri diskusiji k. že na neko pasivnost v vrstah jugoslovanskih književnikov. V zvezi z ugotovitvijo Miroslava Krleže o potrebi književnega reagiranja na življenjska dogajanja okrog sebe, je Ervin Sinko izrazil mnenje, da je bilo to reagiranje dosedaj precej površno. Pri tem se je dotaknil po njegovem zmotnega občutka nekaterih književnikov, da je svoboda kulture nastopila pri nas šele po prelomu z informbirojem leta 1948. »Ni mogoče zanikati, da smo v tem času doživeli še drugo revolucijo, vendar pa ta druga revolucija organično in logično nadaljuje našo narodno osvobodilno revolucijo. Svoboda se ni pojavila šele 1. 1948, ampak tedaj, ko j? prva partizanska puška leta 1941 osvobodila prvo našo vas in vzpostavila ljudsko oblast« — je ugotovil Sinko, a pri tem dodal, da sicer so razlike v času pred prelomom s kominformom in po njem, da pa se sedaj mnogo bolj zavedamo svoje lastne socialistične zavesti. Po njegovem mnenju tudi: moralna patetika, ki izvira iz zgodovinske vloge naše sicer majhne dežele, ni našla dovolj svojega izraza v književnih tekstih zadnjih let. Omenjajoč Krležino ugotovitev o lažnosti dileme Vzhod — Zahod je poudaril: »Zdanovsčine ni mogoče negiirati drugače kot na socialističen način. Mi se ne moremo boriti proti ždanovščini s tem, da enostavno prevzamemo zastavo nekega zahodnega pisatelja, kli živi v drugem svetu, kot je naš. Mi se moramo tukaj boriti z našimi problemi in pri tem nam ne more pomagati nihče drug, kot samo naša lastna revolucionarna zavest.« Književnik Vladimir Čerkez, ki se je za tem priglasil k besedi, je navedel nekaj stvarnih primerov o nezadostni aktivnosti in epigonstvu književnikov v Bosni in Hercegovini. V diskusijo je zatem posegel tudi tovariš Boris Ziherl. V začetku je opozoril na nezadostno povezanost naših književnih delavcev z družbenim dogajanjem. Pri tem je primerja) precejšnjo pasivnost književniškega kongresa z nedavnim kongresom delavskih kulturnih društev »Svoboda« v Trbovljah, na katerem so se na najživahnejši način manifestirale vedno večje kulturne amalgam naše kulturne zavesti, ker se vsi elementi te heterogene kulturne zavesti nahajajo v želatini neizoblikovane gmote, ki je nihče nikdar ni skušal razčistiti po zanesljivem sistemu. Potrebno bi bilo, da spremlja naša književnost množico našega intelektualnega vrenja v najširših amplitudah vseskupne partiture, da bi se že enkrat ugotovilo, kaj zveni v tej instrumentaciji napačno, idealistično votlo, reakcionarno, kaj distonira v tej kakofoniji duha in duhovne kulture, kjer je teh o referatu kongresu zahteve delovnih množic. »Množice čakajo in dolžnost naših kjiževnikov je, da zahtevam množic odgovorijo« — je ugotovil tovariš Ziherl in nato prešel na vprašanja iskanja zgledov umetniškega oblikovanja na Vzhodu in na Zahodu. »Po eni strani — je dejal tovariš Ziherl -— še nismo premagali one žda-novske šablone, po kateri se stvarnost izenačuje z birokratskimi dekreti, medtem ko mora biti umetnost odraz ne stvarnosti, ampak teh dekretov. Po drugi strani imamo opravka s šablonami zahodnih pisateljev, za katere se posebno del naših književnikov zelo navdušuje in katere mi v imenu nekake imaginarne svobode umetniškega ustvarjanja poskušamo propagirati in vnesti namesto Simonova in Gorbatova v našo književnost. Mislim, da je v referatu Miroslava Krleže, s katerim se v podrobnostih in posameznih ocenah morda tudi ne strinjam, najpomembnejše prav to, da Krleža zahteva, da se naši književniki obrnejo k našemu lastnemu življenju, k življenju, ki je tako bogato in ima toliko novega v odnosih med posameznimi družbenimi sloji, kar se odraža v usodah posameznikov, v usodah naših malih, toda po svoji duši in težnjah tako velikih ljudi.« Tovariš Ziherl je za tem govoril tudi o vprašanju, ki ga je imenoval teorijo in prakso tako imenovane socialne literature in opozoril na možnost, da se v socialno literaturo vtihotapijo razni netalentirani pisatelji, podpovprečni pisatelji, ki najdejo pot k množicam, kajti množice čakajo, talenti in tisti, ki so poklicani, da se množicam približajo, pa tega ne storijo.« Dalje je povedal nekaj svojih misli književnik Stanko Simič. Med drugim je trdil, da je kultura kmečkih množic nekaj sorazmerno stalnega in da o kulturnem dviganju množic ni mogoče govoriti v kratkih letih, ampak v razdobjih nekaj desetletij. Po njegovem mnenju obstojata dve različni svetovni kulturi, kultura azijskega Vzhoda in zahodnoevropska. Književnik naj bi po njegovih besedah skrbel predvsem za svoje književno delo, ne pa za družbeno politični razvoj okolice. Književnik Bratko Kreft je v svojem živahnem govoru izrazil obžalovanje, da v Krleževem referatu ni bilo stvarnih navedb pisateljev in del, kot primerov za posamezne odklone, zaradi česar diskusija ni mogla biti dovolj razgibana. V zvezi s postavljenim vprašanjem ždanov-ščine in larpurlartizma, je doktor Kreft načel tudi vprašanje mladih književnikov^ v katerih prihajajo razne teorije in težnje še posebej do izraza. Po njegovem mnenju tiči v marsikaterem jugoslovanskem književniku i precej žđanovščine i precej artizma, mnenju tiči v marsikaterem ju-literarne kritike. Ob koncu je grajal tudi organizacijo diskusije. kajti Krležin esej ni bil pred kongresom izročen udele- Svetlo junijsko sonce se je lesketalo nad z žico obdano Ljubljano. Razigrani in razburkani valovi Ljutljanice pa so žičnim oviram navkljub neovirano br-zeli dalje kot v posmeh tej ničvredni oviri. Cez Ljubljanico pelje most. Po njem se živahno gibajo ljudje in vlečejo siromašne vozičke s cvilečimi kolesi ter hite proti stari poti, ki vodi na ljubljanski grad. S tega mostu vodijo poti na vse strani in v vse kotičke Ljubljane. Koliko ljudi pač gre dnevno čez ta most? In če bi se zlile njihove besede in njihove misli, bi nastala še večja in močnejša reka, katere žuborenje bi odsevalo glas borbe in . svobode. Tega dne je stopil v gostilno na periferiji Ljubljane mlad. suhljat, visok mladenič, oblečen v temnosivo obleko in lahek svetel plašč. Na nogah je imel lahke italijanske čevlje, ki so bili takrat v modi. Usedel se je za mizo, kjer je že sedel carinski uradnik v službeni obleki. Poravnal si je goste črne lase, disonantnih elementov na žalost še vedno zelo mnogo. Na koncu referata je Miroslav Krleža dejal: Rodila se bo pri nas lastna leva umetnost. V kolikor se bo pri nas razvijal socialistični kulturni medij, zavedajoč se svoje bogate preteklosti in svoje kulturne misije v današnjem evropskem prostoru ali času, se bo naša leva umetnost neizogibno pojavila. Po referatu Miroslava Krleže je bil kongres prekinjen ter se je nadaljeval včeraj ob osmih dopoldne. Miroslava žencem kongresa v proučitev. Zato naj bi se po njegovem mnenju organizirala prava široka diskusija šele v literarnih glasilih in revijah. Pisatelj Oto Bihalji-Merln se je v začetku dotaknil pojava v slikarskem razvoju nastopa Maneta in impresionizma v XIX. stoletju, kar je takrat pomenilo zaradi iskanja novih oblik napredno strujo. Po njegovem mnenju tudi to, kar je specifično v času, ni lokalno vezano na neki kraj in deželo. Nekemu krogu književnih kritikov je zameril, da odklanjajo vse, kar nastopa v nekonvencionalni obliki. Zavzel se je za kritično širino in pri tem ugotovil, »ni tako lahko spoznati tone, akorde in barve vsake nove dobe«. Včasih je treba priznavati tudi ustvarjalni nemir in negotovost — je dejal Oto Bihalji-Merin, brez tega ni mogoče spoznati vseh subtilnih procesov v literaturi, ki niso vedno na površini, ampak globlje. Pri medsebojni književni kritiki se moramo zavedati ne samo tega, kar nas deli, ampak predvsem tudi tega, kar nas spaja.« Mladi pesnik Slavko Vukosav-ljević se je zavzel predvsem za iskrenost in proti književnemu molku. »Govoriti — to je naša dolžnost. Apeliram zlasti na starejše in sposobnejše književnike, da so glasni in iskreni.« Makedonski književnik Dmi-tar Dmitrev je spregovoril v makedonščini. Izrazil je soglasje z dr. Kreftom, da bi moral biti referat stvarnejši. Omenil je tudi bolestno vprašanje književne kritike. Dodal je, da razen vprašanja svobode umetniškega ustvarjanja nadarjenih umetnikov obstoja tudi vprašanje svobode razkrinkavanja netalentiranih konjunkturistov. K diskusiji se je s tehtno besedo oglasil tudi književnik Josip Vidmar. Pri tem je poudaril, da živi vprašanje artizma in utilitarizma v književnosti že od prvih začetkov človeškega življenja. Odkar se je pojavila težnja, da bi bili v literaturi neki utilitaristični elementi, obstoja tudi reakcija na to v obliki larpurlartizma. Pri tem je poudaril, da je v obeh težnjah, tako v artizmu kot v utilitarizmu nekaj pozitivnih in nekaj negativnih strani. V nadaljevanju je omenil Goethejevo misel, da organ s katerim se ustvarja umetnost, ni isti organ, kot oni, s katerim se ustvarja religija ali ideologija. »To je res«, je dejal tov. Vidmar — »vendar resnično je tudi to, da je tudi književnik živ človek, ta človek pa tudi misli in ustvarja religije in ideologije.« Po stvarnem primeru iz svetovne književnosti v zvezi s Stendhalom je Josip Vidmar zaključil: »Mislim, da če hočemo ustvariti resnično literaturo, ni potrebno, da se preveč izgubljamo v definicijah larpurlatiz-ma in njenega nasprotja, kar imenujejo utilitarizem, ampak da posvetimo vse svoje sile analizi naše sodobnosti in naše zavesti ter da v likih, v katerih blesk njegovih črnih oči pa je zamenjal zadovoljen nasmeh. Ko je odšel, ni nihče opazil, da je imel tudi on na glavi carinsko čepico z italijanskim znakom. Mladenič se je napotil k izhodu mesta, ki je že dolgo ograjen z bodečo žico. Mirno in tiho, toda z odločnim korakom, je šel mimo italijanskega vojaka, ki je stal ob prehodu in prekoračil žično oviro, ki je zapirala izhod. To je bil poveljnik obveščevalne skupine Poki. Sele potem, ko je bil že precej daleč od mesta, je potegnil roko iz žepa plašča, v katerem je imel revolver. Prižgal si je ci-' gareto in se napotil proti Podutiku... * Tc dni se je Karel šele zjutraj vrnil iz akcije. Vso noč je bil na meji', kjer je demontiral mine ki so jih postavili Nemci in Italijani v želji, da bi čim bolje organizirali in zavarovali svoje nove meje, ker so dobro vedeli, da ljudstvo na nje ne bo nikdar pristalo. S temi minami partiza- Najvažnejši namen tega sestanka je bil, kako n« glede na zakone naše države in celo ne glede na cerkvene predpise izpolniti direktivo Vatikana in onemogočiti delo stanovskih društev katoliških duhovnikov. Gre tu za izrečna navodila Vatikana, ki pomenijo neposredno in nedopustno vmešavanje v notranje zadeve naše države. Znano je, da obstoja v LR Bosni in Hercegovini že več let društvo »Dobri pastir«, v Sloveniji pa »Ciril-metodijsko društvo«. Prav tako so se združili v svoje društvo duhovniki v Istri in v nekaterih drugih pokrajinah. Tudi v LR Hrvatski prihajajo vedno bolj do izraza težnje rimsko-kato-liških duhovnikov, da Se združijo na osnovi lojalnosti in sodelovanja z ljudsko oblastjo. V ta namen so mnogokje ustanovili iniciativne odbore. Znano je tudi, da imajo ta društva poleg reševanja svojih stanovskih vprašanj v programu tudi spoštovanje in razvijanje bratstva in enotnosti med našimi narodi, sodelovanje z oblastmi in lojalno stališče duhovnikov kot državljanov te države. In prav to je tisto, kar je na poti Vatikanu in njegovim agentom v Jugoslaviji. To je tudi razlog, zakaj poskušajo posamezni cerkveni funkcionarji preprečiti ustanovitev in delovanje teh društev. To je bil tudi temeljni razlog za sklicanje »škofovske konference« v Zagrebu. Toda tokrat so morali zbrani škofje položiti še posebno pismeno prisego, da bodo čuvali v najstrožji tajnosti vse, kar se bo na konferenci govorilo. Cernu ta povečana previdnost, ko pa so udeleženci konference že itak po svoji cerkveni funkciji zavezani k molčečnosti. Tokrat namreč ni šlo za čuvanje takih cerkvenih tajnosti, marveč za to, da prikrijejo protidržavno dejanje naperjeno proti neodvisnosti naše države. V sporočilu državnega tajništva Vatikana, ki ga je prinesel na konferenco beograjski nadškof dr. Josip Ujčič, izraža Vatikan upanje, da bodo rimsko-katoliški cerkveni funkcionarji v Jugoslaviji sposobni zatreti hudo nevarnost, ki grozi od stanovskih društev duhovnikov in njihovega dela. Z drugimi besedami, Vatikan je dal direktivo, naj se onemogočijo in preprečijo ta društva. Zanimivo je, da o tej direktivi v zapisniku konference ni niti besede. To pa je tudi povsem razumljivo, kajti Vatikanu ni vseeno, ali »nepoklicani« zvedo za njegove umazane posle ali ne. Vatikan je tudi tokrat skušal prikriti najbolj nesramno vmešavanje v notranje zadeve in notranjo ureditev naše države. To je nedopustno in upodabljamo našo stvarnost, pokažemo veličino vsega, kar preživljamo.« Diskusijo je zaključil Milan Bogdanovič z ugotovitvijo, da je bil namen kongresai da ohrani načelno dostojanstvo in da se ne spušča v konkretno polemiko. Po njegovem mnenju je bila sama širina diskusije dokaz svobode naše kulture, saj so nekateri diskutanti, pri tem je omenil Stanka Simiča, zagovarjali že preživele, škodljive ideje, kar je smatral za slabo uporabo svobode. V nasprotju s spravljivim stališčem Otona Bihajli-Me-rina se je Milan Bogdanovič zavzel za ostro kritiko škodljivih umetniških epidemij. Popoldne je kongres nadaljeval delo z zasedanjem komisij za organizacijska vprašanja, za gmotni položaj književnikov in položaj domače knjige. Jutri se bo kongres nadaljeval in zaključil. ni in vosovci že dolgo napadajo fašiste. Karel je že dolgo član skupine VOS v okolici Ljubljane. Ko so ga kmalu po začetku okupacije tovariši vprašali, ali bi hotel sodelovati, jih je samo začudeno pogledal in zahteval, naj mu takoj dajo nalogo. Karel je bil fant modrih oči in črnih 'as. Njegov nežen obraz z velikimi začudenimi očmi in kodrastimi lasmi je bil podoben obrazu dekleta, ki hoče ob vsaki priložnosti ugajati. In od takrat je izpolnjeval naloge s tako odločnostjo, da se je pogosto zdelo, da to presega moči človeka. V kamnolomu se ni več delalo, ker je bil na samem začetku svobodnega partizanskega ozemlja. Delavci so se razšli. Po večini so odšli v partizane. Karel pa je ostal še nadalje tu. Taka je bila njegova naloga. Kamnolom je bil izven žične ograje, ki je obdajala Ljubljano in tu je lažje prišel do eksploziva, pa tudi poveljstvo njegove skupine je bilo tu na vasi. Pogosto so prihajale močnejše belogardistične enote iz mesta in patrulirale po Podutiku. Vsakokrat, kadar sc se približale kamnolomu, jih je sprejel ogenj iz pušk. Ce partizanov ni bilo v bližini, je bil tam Karel sam, oborožen s pu- skrajno predrzno dejanje, ki ga ne more noben narod in nobena država na svetu trpeti. Vatikan in v Zagrebu zbrani škofje pa se tudi prav dobro zavedajo, da so ta društva duhovnikov zasnovana na zakonu in priznana od ljudske oblasti. Jasno jim je, da bi vsaka prepoved z njihove strani pomenila napad na to oblast. Zato se niti Vatikan, niti škofje ne sklicujejo na cerkvene predpise in zato se tudi večina škofov upira problematičnim vatikanskim direktivam. Toda skupina škofov, najbolj zagrizenih vatikanskih agentov je v slepi pokorščini dobesedno sprejela direktive državnega tajništva Vatikana in vsilila svoj vpliv ostalim. V tej skupini so predvsem šibeniški škof Ciril Banič, splitski škof Kvirin Klement Bonefačič, krški škof Josip Srebrnič, hvarski škof Miho Pušič in beograjski nadškof Josip Ujčič. Vsi ti so se že v preteklosti kakor sedaj pokazali kot najhujši sovražniki ljudstva ter najbolj pokorni hlapci tujih interesov in ciljev. Ne le, da so si prizadevali izvesti vatikanska navodila, marveč so šli še dalje. Hoteli so se pokazati še bolj vneti, kot pa se je od njih zahtevalo. Posebno pozornost zasluži stališče »škofovske konference« do Ciril-metodijskega društva v Pazinu. Istrski duhovniki so se zbrali v tem društvu, da stopijo ob stran tamošnjemu ljudstvu v borbi proti italijanskim iredentistom in njihovim aspiracijam na naše ozemlje. Društvo je priznano tudi od cerkvenih oblasti, pravila pa je odobril pazinski škof dr. Dragutin Nežič. Nedavno je to društvo izdalo resolucijo, v kateri obsoja iredentistično gonjo in vse tiste višje in nižje cerkvene funkcionarje, ki v Italiji podpirajo to kampanjo, zlorabljajo v ta namen celo cerkvene oltarje itd. Zakaj so sedaj — seveda po nalogu Vatikana — zavzeli škofje sovražno stališče do tega društva, ki so ga odobrile celo cerkvene oblasti? Pred škofovsko konferenco so trije slovenski škofje lastnoročno podpisali svoje odgovore tamošnjemu Ciril-metodijske-mu društvu, v katerih izrecno pravijo, da po cerkvenih predpisih ni ovire za ustanovitev stanovskega društva. To je potrdil tudi zagrebški škof Sals-Seewis, ko so od njega zahtevali pojasnila glede okrožnice, ki jo je še pred »škofovsko konferenco« v zvezi s temi društvi poslal podrejeni duhovščini. Ob tej priliki je naglasil, da mu ne pride niti na um, da bi kratil duhovnikom pravice, ki jim gredo kot državljanom glede združevanja in ustanavljanja društev, pravice, ki so jim zajamčene po Ustavi in po zakonskih predpisih, kakor vsakemu drugemu državljanu. In vendar je »škofovska konferenca* zavzela povsem nasprotno stališče od tistega, ki so ga poprej podpisali škof Nežič, ljubljanski škof Vovk, mariborski škof Držečnik, zagrebški škof Salis-Seewis in drugi. Ob tem svojem stališču pa so se poslužili škofje tudi prevračanja in napačnega tolmačenja cerkvenih predpisov. Poleg tega so se farizejsko sklicevali na izvleček iz čl. 20 splošne deklaracije o pravicah človeka, za katere so mislili, da bodo šle njim v prilog. Nevešče so zamolčali tisti del, ki govori o svobodi združevanja. Deklaracija o pravicah človeka govori proti njim samim in prav oni so tisti, ki jo grobo kršijo. Zagrebški škof dr. Salis-See-wis je izjavil, da sklepi konference niso v skladu s kanonskimi predpisi, pač pa nasprotujejo državnim zakonitim predpisom. ško Spretno se je premetaval na levo in desno, tako da so imeli belogardisti vtis, da imajo pred seboj več partizanov. Zato so se tudi največkrat razbežali. Toda kadar so dobili ojačenje, so začeli preiskovati, a vselej brezuspešno. Tega jutra je prišel k njemu poveljnik skupine. To je bil prav tisti mladenič, ki je pred kratkim odšel iz Ljubljane. Poki je ponovil Karlu nalogo, ki jo je pred tem dobil od enega izmed voditeljev Osvobodilne fronte. Govoril je naglo in kratko, ker ni bilo časa. Takoj po okupaciji Slovenije so fašisti naleteli na enodušen odpor ljudstva, ki se je kazal na vsakem koraku. Toda dostikrat so bili težki časi, ko so nekateri pokvarjeni, ambiciozni in brezperspektivni ljudje, ki so s to borbo špekulirali in se hoteli (jJ^ristiti, odpadali in prehajali v tabor sovražnika. Take vrste človek je bil tudi Cvelf. V začetku je bil dokaj aktiven v zbiranju narodne pomoči, razširjanju letakov in v raznih drugih drobnih, toda za narodno osvobodilno gibanje zelo koristnih poslih. Ko pa je občutil nevarnost aretacije, se je odločil za izdajstvo mnogih Dalje je izjavil, da je osnovni razlog, zaradi katerega so zavzeli negativno stališče do teh društev dejstvo, da žele člani teh društev delati za skladnost odnosov med duhovščino in ljudsko oblastjo. Kaj pomeni to? To pomeni z drugimi besedami, da hoče Vatikan po svoji agenturi doseči, da bi mu bila cerkev in duhovščina v naši državi v zaslombo za njegovo sovražno delovanje ter da izkoristi cerkev, vero in duhovščino proti interesom naših narodov in naše države. Del klera so izkoriščali med okupacijo za take interese Vatikana, ki se tudi sedaj noče temu odreči. In prav zato hoče preprečiti lojalnost duhovnikov. Poleg tega osnovnega vprašanja so na »škofovski konferenci« razpravljali tudi o nekaterih drugih vprašanjih. Toda iz vsega se vidi, da so vselej, kadar je šlo za odnos do naše družbene stvarnosti, zavzeli sovražno in ocenjevalno stališče. To se nanaša tudi na sestavek pod naslovom »O krščanski družini«, na predlog o beatifikaciji Leopolda Mandiča itd. Govorili so tudi o delu verskih šol, o socialnem zavarovanju duhovnikov, o davkih itd., toda o vsem tem so razpravljali licemerno in v cilju podtikanja. Temu se nič ne čudimo. Papež in Vatikan sta uspela napraviti iz večine cerkvenih funkcionarjev v Jugoslaviji svoje agente in hlapce, ljudi, zaslepljene z mržnjo do vsega, kar ni po volji in v korist njihovih gospodarjev in naredbodavcev. Te dni poskuša Vatikan nepoučenim metati pesek v oči z odobritvijo glagolice v zadrski, krški in senjski škofiji, z odobrenjem polnih raznih omejitev. Hkrati pa se nedopustno vmešava v vprašanje svobode državljanov in notranje ureditve naše države, države v kateri uživa vatikanski diplomatski predstavnik gostoljubnost kljub vsem mnogoštevilnim dosedanjim nedopustnim postopkom. Iz vsega tega je razvidno, da gre tu za novo drzno vatikansko provokacijo in na žalostno dejstvo, da del cerkvene hierarhije ne vidi v Vatikanu svojega cerkvenega predstavništva, marveč se smatra za agenturo vatikanskih političnih spletk. Naša javnost najostreje obsoja take poskuse vmešavanja v naše notranje življenje in vse tiste, ki to podpirajo in omogočajo. S tem se nikdar ne bo strinjal tudi velik del katoliških duhovnikov, ki se združujejo v želji lojalnega sodelovanja in ki so proti temu, da se cerkev in vera zlorabljata proti koristim ljudstva. S konstruktivnim delom v svojih stanovskih organizacijah bodo najbolje dokazali pravilnost svojega stališča. Vipava se je oddolžila padlim borcem V nedeljo se je zbrala v Vipavi velika množica ljud: k slavnostnemu odkritju spomenika padlim borcem, ki so dali življenja za osvoboditev Primorske. Slavnosti so se udeležili tudi član politbiroja CK KPS Ivan Regent, minister Tone Fajfar, sekretar okrajnega komiteja KPS za okraj Gorico Martin Greif, zastopnik JLA podpolkovnik Josip Klajič, sorodniki padlih borcev in drugi. Ob odkritju spomenika so govorili večtisočglavi množici Iv. Regent, Etbin Kristan in Tone Fajfar. Spomenik je odkril tov. Bajt, oče prvega borca iz Vipave. Pevski zbor »Lipa« iz Ajdovščine je zapel ob lepem spomeniku, za katerega je napravil načrt arhitekt Jože Plečnik, več borbenih partizanskih pesmi. IZ SLOV. KONJIC Zunanje lice v Slov. Konjicah so je v zadnjih tednih precej izpreine-nilo. Ljudski odbor je dal prebeliti več hiš v sredini mesta. Prav bi bilo, da bi prenovili še ostale hiše, pa trdi zasebni lastniki bi jih lahko nekoliko očistili, kjer je to po. trebno. aktivistov, s katerimi je sodeloval. Zato je potrošil 100.000 lir, ki jih je zbral, da bi se na račun narodno osvobodilnega gibanja pozabaval. Uspelo mu je sicer, da je potrošil poneverjeni denar, toda izdajstvo mu ni uspelo. Aretirali so ga vosovci ter ga odpeljali na osvobojeno ozemlje, da mu tam sodijo. Njegovo spokorniško zadržanje in demagoško pripovedovanje v zaporu pa je premamilo stražarja, da je opustil potrebno pozornost, kar je Cvelf izkoristil in pobegnil k fašistom. Najdemo ga v gostilni Ziberta v Trati, kjer se hvali, da ima seznam stotin aktivistov, ki ga bo izročil italijanskim oblastem. Aktivisti ga zadržujejo, da bi ne mogel iz gostilne, kajti na drugi strani ceste je karabinerska postaja. Težko ga bo dolgo zadrževati, je dejal Poki in pogledal Karla. Karel je bil resen kot po navadi. Trenutek je premišljeval. Dobro je poznal Trato in gostilno, ki je kakih 10 m oddaljena od meje. V duhu si je predočil ves teren. Cez cesto so bili ka-rabinerji, povsod okoli pa v neposredni bližini italijanski in nemški vojaki in bunkerji. 'Konec jutrii j Književnik Milan Bogdanovič čestita Ivu Andriča ob visokem odlikovanju Podpolkovnik Emil Ivanc: Dva obveščevalca PRED ODKRITJEM SPOMENI KA »ILEGALCA« V LJUBLJANI JGgaülo«an$k! m M ß i motoristi v Grassi V Gradcu so se sestali najboljši motoristi Avstrije, Nizgzemske in Jugoslavije ter v zaniimvih ekipnih tekmovanjih nudili številnemu občinstvu dober šport in napete borbe. Jugoslovanska ekipa, ki so jo sestavljali: Regvart, Mrak, Snjaric in Dobrinič ni izpolnila pričakovanj ter je dosegla 23 točk, torej isto število točk kakor Stajeiska ter zaostala za ekipo Nizozemske za 3 točke. Zmagovalna ekipa Avstrije je bila s svojimi asi: Dirti, Kamper, Aigner in Unterköfler daleč boljša od ostalih udeležencev ter je dosegla 48 točk. Od naš.h tekmovalcev se je dobro držai edinole Mrak, ki je dosegel 9 točk: eno zmago in tri druga mesta. V enem srečanju, kjer so se spoprijeli Dirti, Kamper in Aigner, torej elita avstrijskega dirkalnega športa, je tri kroge dobro sledil reprezentantom Avstrije, v četrtem krogu pa je popusil Regvart, v katerega se je polagalo največ nad ln dosegel komaj 5 točk. Mrak ga Je v drugem krogu z odlično vožnjo premagal ter zasluženo žel priznanje številnega občinstva. Snjaiič je vozil še Kar dobro. Dosegel je 7 točk. Dobrinič pa za taka srečanja še nima dovolj rutine. tehničnega znanja in srčnosti. Dosegel je ie 2 točki. V dvodnevnem tekmovanju je prvi can vodila Avstrija s 27 točkam. pred Jugoslavijo 16, štajersko 13 in Nizozemsko 11 točkami. Našim tekmovalcem ni uspe.o obdržati vodstva, ker so Nizozemci s svojimi asi Bossmanom, Bishop-som in Jonkerjem odločno posegli v borbo ter do.^gli več zmag in nekaj drugih mest. V tekmovanju posameznikov je bil Mrak po prvem dnevu na 3. mestu s 7 točkami, medtem ko je večkratni avstrijski prvak Dirti nabral le 6 točk. Vendar je imel Mrak zadnji dan le dva nastopa in je v enem dosegel drugo mesto, kar mu je vrglo 2 točki ter je v končnem plasmaju dosegel 5.-8. mesto, ki ga je delil s članom prve avstrijske ekipe, prvakom štajerske in Koroške Unterköflerjem in prvakom Gradca ter južne Avstrije Worschnigom. Za zmago med posamezniki je bila odiočilna zadnja dirka, v kateri so nastopili vozači z dolgoletnimi izkušnjami in sijajno dirkališčno tehniko Dirti, Kamper, Jonker in Aigner. V napeti borbi je zmagal Dirti, drugi je bil Kamper, tretji Aigner, četrti od mnogega potovanja po vsej Evropi utrujeni Nizozemec Jonker. Zmaga slovenskih kegljačev na državnem prvenstvu Pretekli četrtek, petek, soboto in nedeljo je bilo v Splitu tekmovanje za državno prvenstvo v kegljanju v narodnem slogu. So-deiovalo je 15 moštev in nad 70 posameznikov. Na splošno presenečenje so tako v moštveni konkurenci, kakor tudi v tekmovanju posameznikov zmagali slovenski predstavniki. Naslov prvaka države v moštvenem tekmovanju si je priboril celjski Kladivar s 1472 podrtimi keglji, kar je doslej najboljši rezultat na državnih prvenstvih Drugo mesto je zasedlo moštvo Zrinjskega iz Petrovaradina, tretje pa Bratstvo &ABLJASIvi TURNIR ZA HANŽIČEV MEMORIAL Kimb .e že eetrtie «isveid pokal iz Zagreba. Za plasma moštev se je štelo število v štirih partijah podrtih kegljev. V konkurenci posameznikov se je na prvo mesto uveljavil član ljubljanskega Železničarja Dujam Smoljanovič s 377 podrtimi keglji. Clan Kladivarja Ante Karadjole se je z enakim rezultatom uvrstil na drugo mesto, medtem ko je zasedel tretje mesto član Evysega iz Novega Sada Krečmar s 376 podrtimi keglji. Uspeh slovenskih kegljačev je tem pomembnejši, ker se je prvič v zgodovini kegljaškega športa zgodilo, da je moštveni prvak iz-venhrvatski klub. pa tudi naslov prvaka med posamezniki razen Smoljanoviča doslej še ni osvojil nihče drug kakor hrvatski kegljači. I Dnevne^ vesti KOLEDAR Torek, 7. oktobra: Marija. Marko, Dragonika. Sreda, 8. oktobra: Simeon Brigita. SPOMINSKI DNEVI 7. oktober: Dan topništva Jugoslovanske ljudske armade. 7. oktobra. 1842: Avstrijska vlada je ustanovila v Trstu za slovensko in italijansko mladino nemško gimnazijo. 7. oktobra 1941: Boji pri Šoštanju. 7. oktobra 1943: Velike borbe štajerskih enot z SS-četami na pobočju Mozirskih planin. 7. oktobra 1943: Ofenzivne borbe XV. divizije na sektorju Teme-niške doline. * Za doktorja vse medicine je bil promoviran tov. Coliauti Janez iz Pišec. Čestitamo! 5925-n Diplomiran je bil na ljubljanski univerzi (matematično prirodoslovna fakulteta, geografija), naš Nino Kastelic. Čestitamo njegovi najbližji. 5926-n Poročila sta se Vera Hadl, abs. medicine in Bezenšek Ernest, živinozdravnic, Idrija. Čestitamo! Po sklepu občnega zbora z dne 19. avgusta 1952 pride KDZ De-sternik 1. oktobra 1952 v likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da prijavijo svoje terjatve najkasneje do 30. oktobra 1952, dolžnike pa, da do istega roka poravnajo svoje obveznosti. Po preteku tega roKa se jih bo izterjalo sodnim potom. Za zimo vskladiščen krompir posuj s praškom »KHOSAN«. Dobi se v drogerijah, semenarnah, zadrugah itd. 5663-n Ce ste nervozni, pijte »Gosadov« čaj za živce iz domačih zelišči GLEDALIŠČE OPERA Predavanje bo opremljeno s filmom in barnimi diapozitivi. KONCERTI Abonma za koncertno sezijo 1952-1953. Slovenska filharmonija sprejema prijave lanskih abonentov ter novih interesentov ie še ta teden, in sicer dnevno od 10 do 12 ter od 15 do 18 v poslopju Slovenske filharmonije na Trgu revolucije št. 9. KINO LJUBLJANA — KINO »UNION«: Zaprto. KINO »SLOGA«: avstrijski film: »NESMRTNI VALČEK«. TedniC. Predstave ob 16. 18 in 20. KINO »MOSKVA«: italijansKi film: »CUDE2 V MILANU«. Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 10 do 11 ter od 15 dalje. KiNO »TIVOLI«, amer. film: »ZAPLEŠIVA«. Tednik. Predstava ob 19. Prodaja vstopnic od 18 dalje. KINO »BEziüuajj«; angleški film: »NORO SRCE«. Tednik. Predstava ob 19. Prodaja vstopnic od 18 dalje. KiNO »TRIGLAV«: amer film: »VELIKI GREŠNIK. Tednik. — Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SISKA«; ameriški film: • VELIKI VALČEK«. Tednik. — Predstave ob 16. 18 m 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. LJUBLJANA »LITOSTROJ«: amer. film: »TARZAN MED LOVCI«. Predstava ob 19.30. Prodaja vstopnic od 18 dalje. CELJE »METROPOL«: franc, film: »SLAVČKI V KLETKI«. — DOM: angleški film: »ANA KARENINA«. JESENICE »RADIO«: amer. film: »KOBILICE«. KAMNIK: ameriški film: »MERTON PRI FILMU«. Minulo soboto in nedeljo je bil v Celju sabljasKi turnir za prehodni Hanžičev pokal. Borilci Kruna so doslej zmagali trikrat, enkrat pa Branik iz Maribora. Ljubljančani so toki at osvojili 13 točk (od 18 možnih). Branik pa 5 točk. Športne tekme y poča-suiev kongresa poštarjev Športni ak::v -Poštar« v Ljubljana priredi v počastitev Hi. kongresa PTT uslužbencev pokalni turnir v nogoanem, odbojki, namiznem tenisu in kegljanju. Sodelujejo Kirm, 2elezničar, Ilirija in Poštar. Spored, teumovanja je določil takole: Namizni tenis: 7. oktobra ob 15.30 v Rdečem kotičku in v Okrogli dvorani direuerie PTT; nogomet: 8., 9. m lü. oktobra ob 15 na sta-d.onu Ze-eznicarja; odbojka: 8. in 11 oktobra ob 13.30 v telovadnici na Vicu; kegljanje: 8. oktobra ob 15.hu pri Sesaci, 9. oktobra pb 15.30 na Krimu in 10. oktobra ob 18 na Slovenskem poročevalcu. Šport v kratkem Domžalski nogometaši so v prvenstveni tekmi s Kamnikom zmagali 6:1 (2:0). prav tako pa so tudi mladinci Domžal slavili visoko zmago nad Slogo 11:0 (3:0). Zagrebško »Jedinstvo« je prvak države v hokeju na travi in ne v Tokomeiu, kakor je bilo napačno objavljeno. Olimpijska prvakinja Jackson je na neazvnem tekmovanju v Toki ju preieKia 1O0 m v 11.4 sekunde, kar je boljše od veljavnega svetovnega rekorde (115). Ženska atletska reprezentanca Italije je premagala močno ekipo Anglije v Neaplju z 1 točko razlike (-iT-.-lS), kar so sprejeli v italijanskih športnih krogih kot olajšanje za poraz v Zagrebu. xlntonu Tozbarju v spomin Pr-d Aratkini smo zvedeli, da je prejšnji mesec po dolgi bolezni umrl An o i To. bar-špik, sin Kugyjevega vodnika Ant: na Tožbarja, ki mu je medved v berbi odgriznil spodnjo čeljust z jezikom vred. Spominska kap-lica ob cesti z Loga v Trento p3 Še »»znanja, da ga je pri težkem drvarskem poslu ob navzočnosti sina ubil» drevo. Sedaj je umrl njegov sin. tudi Anton. O njem pravi kugv tol?: »špikov sin je podedoval po vzornem očetu poštenost, zvestobo in vdanost. S svojimi otroki je prav tako nežen, kakor je bil stari. Mala To' bar jeva hiša je dom mehkih src.« Ko je očeta ubilo drevo, je sin Anion prevzel posestvo. Obenem je bil lovec in vodnik. Ksgvja je spremljal na Baški Grintovec, na Koro ko špico in drugod. — Bil je zaupnik Slovenskega planinskega društva v Trenti, njegova opora m njeg >v vodnik Slovensko planinstvo se je v težkih dneh Avstrije in poinoje v Trenti opiralo nanj. Poleg Andreja Komaca je bil dr. F. Tominšku, župniku Abramu in mnogim drugim prijatelj in svetovalec. Važno je njegovo belo pri načrtih južnih potov na Triglav in njegove sosede. Nekatera dela je tudi sam opravil. Slovenski in drugi planinci bodo Antona Tožburja-sina ohranili v svetlem spominu. — Naj mu bo lahka domača gruda v čudoviti Trenti. E. L. Nastopili so Člani, mladinci in mladinke, medtem ko borb med članicami zaradi premajhnega števila prispelih tekmovalk ni bilo. Med člani je treba omeniti predvsem dijaka Srednje šole za telesno vzgojo v Ljubljani Krpana, ki se je boril izredno požrtvovalno in lepo. Med mladinkami je presenetila s svojo lepo obliko borbe Kubiasova iz Ljubljane. Borbe mladincev so bile zelo izenačene, tako da so morali posamezna mesta določiti po dobljenih zadetkih. Tekmovanje je bilo v dvorani Osvobodilne fronte. Bilo je skrbno pripravljeno in dobro organizirano, za kar gre zasluga predvsem domačinom, članom Kladivarja. — Vrstni red je tale: člani: 1. Vojsk (Branik), 2. Brčič, 3. Krpan (oba Krim); miadinke: 1. M. Mihelič, 2. Kubias, 3. E. Mihelič (vse Krim); — mladinci: 1. Baumgarten (Krim), 2. Oblat (B), 3. Grahor, 4. Klopčič (oba K). izbojeval novo zmago na meona-rocmem turnirju v g>aiisjobaaenu. Premagal je Prinsa v 24. potezi. Matanovič je imei hudo borbo s Koto vom, ki je igral ostro na zmago. Naš mojster se je dobro branil, vendar je pred prekinitvijo napravil napako in izgubil kmeta. Partija je ona prekinjena v 41. potezi. Ostali rezultati: Geller : Stahlberg 1:0, Petrosjan : Baicza 1:0, Sanchez : Szabo prekinjeno v boljšem položaju za Sancheza, Stoltz : Piinik prekinjeno, UnzicKer : Vai-tonis prekinjeno, Eiiskases : Aver-bah remi, Tajmanov : Pachman remi, Steiner : Wade prekinjeno. Vrstni red je naslednji: Kotov 10 točk (1), Geller, Petrosjan 9, Stahlberg 8 in pol, Tajmanov 8, Giigorič 7 in pol, Szaoo 7 (1) itd. Petrosjan in Stahlberg sfa igraia eno partijo več. Turnirja v Soaiboru in Križevcih Sombor, 6. okt. V soboto so igrali predzadnje kolo turnirja, ki se je končalo z naslednjimi izidi: Ivkov : Kržišnik prekinjeno, Kindi j : Horvat 1:0. Janoše-vič : Tot 1:0. Vukovič : Udovčič remi, Djuraševič : Bidev remi, Manč : Nikolič remi. V nadaljevanju prekinjenih partij so bm doseženi tile izidi: Ivkov *. Bidev 1:0. Janoševič : Horvat 0:1. Prekinjena partija Ivkov : Kržišnik iz XII. kola se je brez nadaljevanja končala remi. Po predzadnjem kolu je vrstni red tale: Udovčič 7 in pol. Vukovič, Kržišnik 7, Bogdanovič, Dju-raševič, Ivkov 6 in pol, Horvat, Janoševič, Kindij 6, Tot 2 in pol, Bidev 4, Nikolič 2. Marič 1 in pol točke. Križe\*ci. 5. okt. V XII. kolu so se partije končale takole: Kri- vec : Bertok 1:0. Gabrovšek : Licul 0:1, Milič : Cetkovič remi, Karaklajič : Puc remi, Damjanovič : Djaja 1:0. Šegi : Bajec prekinjeno v remi poziciji. Božič : Udžvarlič remi. Po XII. kolu vodi Milič s 7 in pol točke pred Djajo. Trajkovi-čem in Božičem s 6 ter eno manj Smučarji so zborovali Zagreb. 6. okt. Včeraj je bil tu letni občni zbor Smučarske ^ zveze Jugoslavije, na katerem je bil med drugim v obravnavi predlog za združitev planinske in smučarske organizacije, ki pa je bil odklonjen. Smučarska z~eza Slovenije je preko svojih delegatov predlagala, naj bi se sedež zvezne organizacije prenesel iz Beograda v Ljubljano, kar pa tudi ni bilo sprejeto. Za predsednik zveze je bi! ponovno izvoljen Ivo Frol, za tajnika pa Milutin Kon-stantinovič. * Smučarji, pozor! Smučarski klub Enotnost obvešča: Jesenski tekmovalni kondicijski trening za vse vrste in kategorije smučarjev se vrši vsak ponedeljek, sredo in petek na letnem telovadišču v Tivoliju s pričetkom ob 16. uri. odigrano partijo. Pucom in Ka-raklajičem 6 (1), Krivcem 6 (2) itd. * V I. kolu moštvenega prvenstva mariborskega šahovskega okrožja je Branik premagal domačega Železničarja 5 in pol : 2 in pol. Povratno in odločilno srečanje bo v torek. VREME- VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Napoved za rorek. -— Pretežno oblačno vreme vendar brez bistvenih padavin. Temperatura ponoči do 30 C, podnevi do 17 stopinj Celzija. ČASOPISNI PAPIR proda po aajnižjih dnevnih cenah podružnica »Slovenskega poročevalca«, Celje. Državna posestva, zadruge in kmetovalci, pozor! Dne 9. oktobra bo v Kočevju semEDj plemenske živine, na katerem bomo prodajali plemenske bike, delovne junce ter delovne konje in žrebeta. Kupci vabljeniI KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO Kočevje. Torek, 7. oktobra ob 20: Lhotka-Mlakar: Vrag na vasi. Abonma red C. Srena. 8. oktobra ob 20: Sutermei-ster: Romeo in Julija« Abonma red D. Četrtek, 9. oktobra ob 20: Mozart: Beg iz Seraja. Abonma red B. Abonente opozarjamo, da bo operna predstava »Romeo in Julija« za red D v sredo, »Beg iz seraja« za red B pa v četrtek. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA (Gledališka pasaža) Torek, 7. okt. ob 20: C. A. Puget: Srečni dnevi. Izven. Sreda, 8. okt ob 2U: D. Roksandič: Nad prepadom. Zaključena predstava za LMS. Četrtek, 9. okt. ob 20: M. Bor: Raztrganci. Uprizoritev Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju ob priliki odkritja spomenika ilegalcem. Petek, 10. okt. zaprto. Sobota, 11. okt. ob 20: S. N. Behr-man: Zgodba njenega življenja. Izven. Nedelja, 12. okt ob 15: D. Roksandič: Nad prepadom. Izven, ob 20: D. Gervais: Karolina Reška. Izven. PREDAVANJA Ekonomisti pozor! Društvo ekonomistov Ljubljana otvarja svoja redna predavanja, ki bodo ob sredah v dvorani Trgovinske zbornice — Tomšičeva ulica 7 (bivša Knafljeva). V sredo, dne 8. t. m. bo predaval izredni profesor ing. Dular Metod »O organskem sestavu osnovnih sredsrev in stopnji akumulacije«. Pričetek točno ob 19.30. Vabimo vse ekonomiste, da se tega zanimivega in aktualnega predavanja udeleže. Vse ekonomiste obveščamo, da so se Glavni odbor društev ekonomistov Slovenije, uredništvo in uprava Ekonomske revije in Društvo ekonomistov Ljubljana preselili v svoje nove društene prostore na Tržaški cesti štev. 5/III, soba 38, 39. Predavanje o Himalaji. Maurice Herzog v Ljubljani. Neustrašeni in pogumni vodja francoske ekspedicije. ki je leta 1950 naskočila vrh Anapurne, visok 8078 m, bo predaval naši javnosti o vseh velikih naporih in doživetjih, ki jih je doživela ta ekspedicija, predno je dosegla ta cilj. Ker je v zgodovini svetovnega alpinizma ta podvig edinstveni primer, bo predavanje eno izmed najzanimivejših. kar smo jih kdajkoli poslušali v našem mestu. O tem predavanju bomo še opozorili naše občinstvo. Maurice Herzog bo predaval v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 20.30 v veliki unionski dvorani. RADIO SPORED ZA TOREK Poročila ob 5.45, 6.3u, 12.30, 15.00 in 22.0U. — 5.30—7.3u Dobro jutro, dragi poslušalci! — vmes ob 5-50 do ö.Oü Jutranja telovadba; 7.00 do 7.10 Pregled tiSKa in radijski koledar. — 12.00 Soiska ura za nižjo stopnjo — Zgodbe o veverici Rjavki — ponovitev; 11.30 Soiska ura za višjo stopnjo — Koledar za mesec oktober — ob tednu Rdečega križa — V jezikovnem mlinu; 12.00 Modema baletna glasba; 12.40 Zabavna glasba — vmes objave; 13.00 Med glasbenim sporedom zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.00 Zbori in solisti pojo slovenske vokalne skladbe — vmes ob 14.30—14.40 Radijske reklame; 15.10 Zabavna glasba — vmes objave; 15.30 Glasbena oddaja s komentarjem; 16.00 Scenska glasba jugoslovanskih avtorjev; 17.00 Ing. Maks Megušar: Več pozornosti učencem v gospodarstvu — športno predavanje; 17.10 Igrajo veliki zabavni orkestri; 18.00 Poje pevsko društvo »Slavček« iz Trbovelj, p. v. Petra Skrinarja; 18.30 Boris Ziherl: Vloga Partije v našem kulturnem življenju; 18.40 Franz Liszt: Madžarska rapsodija št. 2. 8 in 10; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Zabavna glasba — vmes objave; 19.30 Radijske reklame; 19.40 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; 20.00 Dr. Rudolf Kyovsky: O konferenci mednarodnega Rdečega križa v Towentu — Radijska univerza; 20.15 Arije iz Verdijevih oper pojo slavni pevci; 21.00 Andrej Strug: Gospod in hlapec — literarna oddaja; 21.20 Filmske melodije; 22.15 do 23.00 Ludwig van Beethoven: Sonata op. 109, Trio v B-duru op. 11 izvajajo: Zdenka Lukec. klavir, Rok Klopčič, violina in Gorazd Grafenauer, violončelo. — Oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu 327,1 m: 23 00—23.10 v nemškem jeziku; 23.10—23.25 v poljskem jeziku. OBVESTILA OPOZORILO Opozarjamo vse predlagatelje »Poročil o uporabi pravic na podlagi socialnega zavarovanja« (obrazec E-5), da od meseca septembra dalje vpisujejo v poročilo celoten znesek dodatka za otroke (denarni del in del, ki ga izplačuje v industrijskih bonih) z enim samim številom. — Isto velja tudi za vpisovanje zneskov izplačane oskrbnine. — Zavod za socialno zavarovanje LRS v Ljubljani. NAJDEN UTOPLJENEC Dne 25. septembra je bilo najdeno med Blanco in Rožnim mo- CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA V sredo, 8. oktobra, bo ob 20 predavala v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva c., tov. prot. Zgur Adela: AMERIŠKO SOLSTVO. CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA V četrtek, 9. oktobra, bo ob 20 v dvorani Doma sindikatov Miklošičeva c., prvo predavanje iz ciklusa predavanj — »Vzgoja naših otrok«. Predavala bo tov. prot. Dekleva— Modic Marica, direktor Učiteljišča: O MORALNI VZGOJI. Poleg prijavljenih so na predavanje vabljeni vsi, ki jih vzgojna vprašanja zanimajo. MEDcoNSKi Šahovski turnir v saltsjobadenu Giigorič premagal Prinsa Giigorič ie v nedeljo v XIII. kolu 6ko truplo. Na sebi je imel belo srajco, obrnjeno čez glavo, rdečo kravato — črno prepleteno. Truplo je bilo golo, opasano z navadnim usnjenim pasom. Na nogah pa je imel visoke črne čevlje. Dolžina trupla je l«o do 180 cm. Star je bil okrog 60 let, redkih kostanjevih las, zgaraj in spodaj brez zoo Kdor bi kaj vedel o ponesrečencu, naj javi na Oddelek za notranje zadeve pri OLO Krško. 5917-a MALI OGLASI KVALIFICIRANO ŠIVILJO za roč-no izdelavo finih p.etemn sprejme p^euijstvo Okretič Olga — Ljubljana, PtujSKa unča štev. 3 (Pri Stadionu). 13754-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — pošteno, samostojno, sprejme ta-Itoj tric.anszca družina z dojenč-kvm. Ponuaoe pod »Piača 2000 do 3000«. 13737-1 NAGRADO DAM. kdor me nauči strojnega pobiranja zame na nogavicah. Sedmaie, Gunšiea ulica steviijia 3 13735-2 ZAMENJAM sobo — opremljeno, v Ljubljani — Bežigrad, za enako v centru Kranja, za dobo 1 leta. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Kranj«. 13762-9 ŽELEZNA PEC ugodno naprodaj. Vedral — Klunova št. 10. 13761-4 SAMOSTOJNO GOSPODINJO k dvema osebama z mesečno plačo 2500 din sprejmem. Nastop službe takoj. Ponudbe pod »Primorska« na oglasni odd 13759-1 KLAVIRSKO HARMONIKO 32 basov, v dobrem stanju, poceni prodam. Loka 10 pri Zidanem mostu. 13758-4 ENOSOBNO STANOVANJE s kopalnico v centru zamenjam za istotako — lahko tudi na periferiji. Pismene ponudbe pod »Periferija« na oglasni odd. 13757-3 DVOKRILNO OMARO, nočno omarico in posteljo, vse novo (orehova politura) prodam. Slapničar-jeva 9, priti. levo. 13756-4 KVALIFICIRANO ŠIVILJO za ročno izdelavo finih pletenin ter pomožno delavko-navijalko sprejme pletiljstvo Javornik Anica, Ljubljana, Kolodvorska ulica številka 35. 13755-1 NEMŠKO KONVERZACIJO nudim. Dopisi pod »Perfekten« na ogl. oddelek. 13752-2 REDOVNICA gre k bolnikom, starčkom in v župnišče. Hradec-kega cesta 7 od 9—12. 13734-2 KUPUJEMO vse vrste rabljenih steklenic po na j višjih dnevnih cenah. Odkup se vrši od 8 do 12. »Bocapromet« — Ljubljana, Japljeva ulica 4, telefon 45-28. 13601-5 ZA TAKOJŠNJI ali kasnejši nastop iščemo tesarja-mojstra ali praktičnega tehnika - tesarja z večletno prakso. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve poslati: Gradbeno podjetje Tolmin. 13453-1 ŠOFER — mehanik dobi zaposlitev pri VPOOO Ljubljana, Masa-rykova 22. Pogoj: da je vešč fine mehanike. 13391-1 ZIDARJA samostojnega in šoferja-mehanika sprejmemo takoj v stalno službo. Stanovanje takoj na razpolago. J aviti se pismeno ali osebno na Kmetijsko šolo Šentjur pri Celju. 13738-1 DVA MODELSKA MIZARJA Z večletno prakso sprejme Osječka livarna železa in tvornica strojev. — Pismene ponudbe poslati na upravo livarne in tvornice strojev Osijek. Plača po tarifnem pravilniku. 13740-1 NUDIM POMOČ v klavirju in matematiki. Naslov v podružnici SP Celje. 13766-2 OSEBNI AVTO »Fiat Topolino«, — generalno popravljen prodam. — Naslov v SP Celje. 13767-4 SAMOSTOJNEGA pečarskeva pomočnika stavca sprejme D. O. O. »Keramika«, Maribor, Kneza Koclja številka 6. 13769-1 DVA ČEVLJARSKA STROJA »Singer« in »DUrrkop« prodam. — Ivančič, Iljaševci 10, Križevci pri Ljutomeru. 13770-4 SLUŽBO V LJUBLJANI dobi ko-respondentka z znanjem nemščine in angleščine. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati z navedbo vseh podatkov na poštni predal 376, Ljubljana. 13771-1 VELIKO PRAZNO SOBO zamenjam za enako prazno — manjšo. Ponudbe pod »Zamenjava sobe« na oglasni oddelek. 13741-9 VEČJO STRUŽNICO in električni aparat za točkasto varjenje v dobrem stanju, proda Okrajna mehanična delavnica v Radovljici. 13742-4 STAREJŠA OSEBA išče mesto gospodinje, po možnosti pri moških samo v Ljubljani. Sem sposobna za vsa dela. Naslov v oglasnem oddelku. 13743-1 TAKOJ SPREJMEM v službo pošteno in pridno dekle k 5-članski družini. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem odd. 13744-1 ZLATA ZAPESTNICA je bila izgubljena v soboto. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne za nagrado v oglasnem odd. 13745-10 ČEVLJARSKI šivalni stroj, rabljen prodam. Jamnik, Zgornje Pirniče 28, p. Medvode. 13746-4 PRSTAN, zlat, velik akvamarin, izgubljen 30. septembra — Mestno gledališče — Frančiškanska — Titova do Bežigrada. Drag spomin — za nagrado prosim vrniti Topniška 15, Jelka Roh. 13748-10 POSTELJO Z MREŽO prodam. — Lombar, Vilharjeva 21. 13749-4 'Maribor DEŽURNA LEKARNA Torek, 7. oktobra: Lekarna: »Planinka«, Glavni trg 20; RADIO MARIBOR Torek, 7. oktobra: ob 16. pred VI, kongresom KPJ; ob 16.10 koncert violinistke Nade J. Brandlove; ob 16.30 poslušajte domača poročila; ob 16.40 zaoavna giasoa, vmes objave in oglasi; od 17 do 23 prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO MARIBOR Partizan: francpski film: »Slavčki v kletki«; Udarnik: ameriški film: »Zlomljena puščica«; Poorezje: francoski film: »Idol«; Studenci: francoski film: »Pravici je zadoščeno«. UMKU V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš *juo.jeni sin, brat m stric CIRIL iNGLIC, posestnikov sm v Stepanji vasi v starosti 29 let. Pokopan je bil 6. oktobra ob 16 na pokopališču v Stepanji vasi. Zaiujoci: oče, mati, Ivan, France in Jože bratje; Mici, Tončka sestri in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Stepanja vas, Podutik. Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil naš očka, brat stric in svak LOJZE STREHAR, upravnik kavarne »Ceniioi« v Mariboru. K večnemu počitku ga bomo spremni v torek 7. tega meseca popoldne ob štirih v Trbovljah. Žalujoči hčerki Nada in Jelka in ostalo sorodstvo. V globoki žalosti naznanjamo, da nas je po težki, dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš dobri mož, skrbni oče, stari oče :n bratranec FRANČIŠEK ŽERJAV, stiojevodja v pokoju v starosti 67 let. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 7. oktoora ob 14.30 izpred farne cerkve na pokopališče Vič. Do pogreba počiva na Zalah v kapelici sv. Frančiška. Žalujoči: žena, hčere, sinova, zet je, snaha, vnuk m vnukinje ter ostalo sorodstvo. — Ljubljana, Borovnica. New York. 5928-a Umrla nam je naša draga mama, stara mama in sestra ANA JERSE, bivša trgovka. Poslovili se bomo od nje v sredo. 8. oktobra ob 15.30 z 2al — Nikolajeve mrliške vežice. 2alujoče rodbine Mušič, Ferjančič, Sitar. Dne 5. oktobra je umrl VLADIMIR PAVLOVIČ MOSOLOV. poštni uslužbenec v pokoju. Pogreb bo v torek, 7. oktobra ob 15.30 iz kapelice sv. Petra na Zalah. — Blagega pokojnika bomo ohranili v lepem spominu! Prijatelji in znanci. 5929-a Po dolgi, mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mama in sestra JUSTINA JAMNIK, roj. CERAR. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 8. oktobra 1952 ob 14.S0 izpred hiše žalosti Matjanova ul. 9 na pokopališče v Dravlje. Žalujoči mcž Stane, sin Janezek in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, Domžaie. Slovenj Gradec, 6. oktobra 1952. V globoki žalosti naznanjamo, da je umrla naša ljubljena, nadvse skrbna mama TEREZIJA ŠUŠTARŠIČ roj. ADAMIC. Pokopali jo bomo dne 8. oktobra ob pol 9. uri na pokopališče v Šmarju. Žalujoče družine: Šuštar, Tancik, Adamič. Šmarje-Sap, Ljubljana, Dobrepolje. ZAHVALE Sporočamo prijateljem in znancem, da smo prenesli posmrtne ostanke naših ijuoljenih, nepozabnih pokojnikov Dr. med. SLAVKA PREVCA in Mr. pil. RADA REBEKA iz sv. Vida nad Cerknico oz. Bleda v skupni družinski grob na Viču. Darovaia sta svoji življenji za svetle cilje, ki sta si jih postavila na svoji življenski pou, za svetle cilje narodno osvooodilne boi be. Nikogar nismo oovestm^o prekopu, zato nas je globoko pretresla velika udeležba. Vsem, ki so s svojo prisotnostjo počastili njun spomin se prav toplo zahvaljujemo. posebno prof dr. Bogdanu Breclju za prisrčne besede ob odprtem grobu ter partizanskim zdravnikom in Medicinski visoki šoli. — Rodbine Prevec, Rebek, Ravnikar, Vukeiič in Fapler. Ljubljana. 3. oktobra 1952. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prisrčna hvala za spremstvo MIHAELA KRANJCA, kleparskega mojstra v Celju dne 3. oktobra k zadnjemu počitku. — Žalujoči ostali. 592C-a Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob nenadomestljivi izgubi žene in mame ANE KENK roj' KUNSTELJ vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti naj iskrenejša hvala. — Žalujoča družina Kenk. 5914-a Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob tragični smrti našega najdražjega sina, brata, svaka, strica in zaročenca IGNACA GRUMA, stali ob strani, vsem. ki so nam v teh težkih dneh nudili pomoč, vsem, ki so nam izrekli sožalje, številnim darovalcem vencev in cvetja. Prav posebno se zahvaljujemo sindikalni podružnici cestarjev Domžale, uslužbencem sekcije za vzdrževanje cest Ljubljana in kolektivom sindikalnih podružnic Domžale. Žalujoča dru-ž na Grum. JOHN STEINBECK 6 Negotova bitka Ko so se vrata zaprla, se je Jim ozrl po sobi. Stene so bile gole. V sobi je bil samo en stol, tisti za pisalnim strojem. Iz kuhinje je prihajal duh po govedini. Jim je ogledoval Maca, njegova široka ramena, dolge roke in njegov obraz, širok med ličnicami, z očmi, podobnimi očem Šveda. Macove ustnice so bile suhe in razpokane. Tudi on si je podrobno ogledoval Jima. Nenadoma je dejal: »Škoda, da nisva psa. Vse to bi šlo hitreje. Zdaj bi si bila že prijatelja ali pa bi se že pretepala. Harry je rekel, da si O. Kg in on že ve. Pridi, predstavil te bom. Bledi tu je Dick, radikalec ženskih src. Precej tort dobimo s pomočjo Dicka.« Bledi temnolasi fant na postelji se je zasmejal in iztegnil "oko. Mac je nadaljeval: »Ali vidiš, kako je lep? Imenujemo ga Vaba. On pripoveduje gospodičnam o delavskem razredu, mi pa dobimo torte z roza kremo. Ali ne, Dick?« »Pojdi k vragu!« ga je prijazno zavrnil Dick. Mac je prijel Jima za roko in ga obrnil k dragemu možu na postelji. Ne dalo bi se reči, koliko je bil star. Njegov obraz je bil ostarel in izčrpan. Nos se mu je plosko tiščal obraza. Močna brada je visela nekoliko postrani. »To je Joy,« ga je predstavil. »Joy je veteran. Ali ne, Joy?« »Prekleto, da je res,« je dejal Joy. Oči so *e asm zarvetile, pa * O. K. (= all correct) vse v redu, p*a*: tue človek «a kakor je treba. Izreka se približno: okej. — Op. spet nenadoma ugasnile. Glava se mu je nekajkrat stresla. Odprl je usta, da bi spregovoril, pa je samo ponovil: »Prekleto, da je res.« To je izrekel zelo resno, kot da bi bil končal kako debato. Pomel si je roke. Jim je videl, da so izmaličene in polne brazgotin. Mac je razložil: »Joy nikomur ne stisne roke. Vse kosti ima zlomljene. Boli ga, če komu stisne roko.« Joyu so se oči zopet zasvetile. »In zakaj!« je rezko vzkliknil. »Zato, ker so me pretepali. Priklenili so me k stebru in me bdi po glavi. S konji so me pohodili.« Zakričal je: »Hudičevo so me premikastili, ali ne, Mac?« »Res je tako, Joy.« »In mar sem se jim kdaj vdal, Mac? Ali jih nisem obkladal s kuzlami, dokler me niso spravili v nezavest?« »Res je, Joy. In če bi bil držal gobec, te ne bi bili tepli do nezavesti.« Joyev glas se je histerično povišal. »Toda bili so psi. Povedal sem jim. Naj me le pretepajo po glavi, ko imam vklenjene roke. Naj me kar povozijo. Ali vidite to roko? Čeznjo so šli s konjem. Toda vseeno sem jim povedal, ali ne, Mac?« Mac se je sklonil in ga potrepljal. »Seveda si jim, Joy. Tebe ne bo nihče prisilil, da bi molčal.« »Prekleto, da je res,« je potrdi! Joy in luč v njegovih očeh je ugasnila. »Pridi sem, Jim,« je dejal Mac. Peljal ga je na drugo stran sobe, kje? je na majhni mizi stal pisalni stroj. »Ali znaš tipkati?« »Nekai malega,« je dejal Jim. »Hvala bogu. Lahko kar pričneš.« Mac je znižal svoj glas. »Ne meni se dosti za Joya. Nekoliko zmešan je. Preveč so ga tolkli po glavi. Skrbimo zanj in skušamo paziti, da ne bi zabredel v neprilike.« »Moj stari je bil tudi takšen,« je rekel Jim. »Nekoč sem ga našel na cesti. Hodil je v velikih krogih na levo. Moral sem ga krmariti, da je stopal naravnost. Nek stavkokaz ga je z boksarjem udaril ravno pod uho. Zato je izgubil občutek za smer.« »Poslušaj,« je dejal Mac. »To je neka okrožnica. Imam štiri liste indigo papirja in pisalni stroj. Moramo pa napraviti dvajset izvodov. Ali bi hotel delati to, medtem pa jaz pripravim večerjo.« »Seveda,« je odgovoril Jim. »Močno moraš udarjati po tipkah, indigo ni prav najboljši.« Mac je odšel v kuhinjo in spotoma zaklical: »Dick, pridi sem in mi olupi nekaj čebule, če boš lahko prenesel njen ostri vonj.« Dick se je dvignil s postelje; najprej je skrbno zavihal rokave svoje bele srajce nad komolce, potem pa je sledil Macu v kuhinjo. Jim je pravkar pričel s svojim težkim, počasnim pisanjem, ko je Joy vstal s postelje in prišel k njemu. »Kdo proizvaja blago?« je vprašal. »Zakaj? — Delavci,« je odvrnil Jim. Joyev obraz je dobil prebrisan, sila pameten in zelo skrivnosten izraz. »In kdo vzame dobiček?« »Ljudje, ki investirajo kapital.« »Toda oni ne proizvajajo ničesar,« je zavpil Joy. »Kakšne pravice pa imajo na dobiček?« Mač je pogledal skozi kuhinjska vrata in se hitro približal. V rokah,vie. imel leseno žlico. »Poslušaj, Joy,« se je vmešal. »Nikar ne prepričuj naših lastnih ljudi. Jezus Kristus, kaže, da večina naših ljudi porabi skoraj ves svoj čas za to, da prepričuje drug drugega. Pojdi in počivaj, Joy. Utrujen si. Jim ima delo. Ko konča, ti bo morda pustil, da boš pisal naslove na pisma.« »Ali res, Mac? Povedal sem jim pa, ali ne, Mac? Celo ko so me tepli, sem jim povedal, kar jim gre.«