PROSVETA ft V GLASILO ILOVENIKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LETO-VEA* X GO, IIXH ČETRTEK S. APRILA (APRIL) 1917. ŠTEV »—NUMBER 10. lačrl za vojno izdelajo bporazumn z aliiranci. Armado in mornarico pripravljalo. u KABINETNI SEJI SO BILI IZDELANJ DETAJLI. RANI NAČRTI. — ARMADA BO ŠTELA 1,200,000 MOŽ — SENATOR LA FOLLETTE JE Z OB-STRUKCIJO ZAKASNIL AKCIJO SENATA. Washington, D. 0. — Odkar Je ¥edsednik stopil pred kongres, ite i neznansko hitrico a pripravi za vojno. Zdaj je le še vpra-nje časa, kedaj *pr*jmeta seat m kongresna zbornica rezolu-ijo, ki proglaša vojno »tanje med druženimi državami in Nemčijo. Mnogi vprašujejo, kakšne ko-ke podvzam* ameriška republi-a po proglasitvi vojn%ga stanja. dobro poučenih krogov priha-I vest, da se vrši takoj po pro-lasitvi vojnega stanja konferen-med zastopniki ameriške repu-ke in zaatopniki angleških za-ikov, na kateri izdelajo aku-natfrt za sodelovanje v vojni. Mogoče odpošljejo v ta namen omisijo v Ixtndon aH Pariz, da t udeleži konference aliirancev. Na tej konferenci izvedo Sme-ki zastopniki, na kakšen način meriška republika najbolj kori-m ksj je boljše, če ds vojske municijo, ali pa oboje, da po-aga z industrijo, mornarico, ar-ado in kreditom. Če odide ameriška komisija v vropo, ji bo najbrž predsedoval »olkovnik E .M. House, neuradni iredsednikov svetovalec. Mornariški department izjav-js, da je mornarica pripravljena akoj sodelovali z mornaricami iiraneev. Vojni department je iadelsl na-črt za 450,000 prostovoljcev, ki pripadejo k regularni anmadi in milici za dobo vojne, in da se zbere ie 500,000 mož broječa armada za splošno službo. Tako bo štela armada na suhem 1,200,000. Mogoče zaplenijo tudi nemške trgovske ladje v ameriških pristanih na ta način, da se odškodnino določi po vojni. Senatni odsek za zunanje zadeve je ugodno priporočil rezoluci-jo za proglasitev vojnega stanja. Htnat ho baje obdržaval toliko easa sejo, dokler rezolueija ne bo ♦»prejeta. Ns kabinetni seji »o razpravljali o vseh vojnih odredbah in napravah na drobno. Kabinet napravi definitivne zaključke, ko kongres proglasi vojno stanje. zolucijo odloži po redu za en dan in ugovarjam, dai ae jo sprejme soglasno." Senator Hitchcock: "Mogoče senator iz Wisconsina, mr. LaFol-lette ugovarja, da se sedaj vzame rezolučijo v pretres, ker je senat nima pred seboj v tisku. Izjavim, da ho tiskana kopija v petih minutah na mizi vsakega senatorja." La Follette: "Ugovarjam, u-govarjam, da se jo sedaJ vzame v pretres po redu, ki določa, da se jo odložli za en dan." Martin iz Virgmije: "Seveda je v moči senatorja i« Wisconsina, da se odloži rezol učijo do jutri. Prepričan sem, da ima toliko skušenj, da mi je nepotrebno povdarjati važne posledice, ki so v nji. La Follette: "Well, mislim, da ne soglaša a prakso senata predavati senatorju, ki zahteva en dan časa za skupno resolucijo take važnosti. Predlagal sem navadni dnevni red." Martm: "Nisem mu hotel predavati. Imam pravico opozoriti senst in senatorja na važne posledice, ki so v tej »kupni resoluci-ji;- LaFol let tg:, ♦♦ M posledice v tej reeoluci(ji. da jih poznam tako dobro kdt on. Zopet predlagan navadni dnevni red." Ko je podpredsednik Marshall dejal, da ae mora rezolucijo odložiti, jc aenator Martin hotel nadalje govoriti, češ, da ima pravico komentirati situacijo, tedaj je dejal La Follette:" Predlagal sem navadni dnevni red in predlagam odločitev." •Na to je podpredsednik odloČil, da se rezolueija odloži za en dan. ProhflbfeloBisli znane. GLAVNO MESTO V ILLINOIS* POSTANE 1UHO. > Springfield, m. - Prohtbicio- n»stični fanatiki vrfckajo veselja, ker je bilo oddanih 456 gl večine, da postane Sprin suho mesto. Žene so povar ds so zmsgsli prohibicionisti. Poročilo o izidu glssovsnjs je ne* VESTI. 1.000,000 ŽBN DOBIVA PRE NIZKO MEZDE Milwaukee, Wis. — Clinton M. Barry Je izjavil pred meščanskim klubom za It udi je, ds 1,000,000 a-merlških žen ne zasluži tako viso-ke meide, da bi zadostovala za pošteno prehranitev. Govornik je dejal: "Dekle bret doma, ki se mora sams pre radno, a prohibicionisti ao pro-JhNMjevatl, zasluži $6 na teden, pričani, da oatane večina za sa-f1" takih deklet je mnogo v Mil Šo, če uradno Štetje tudi malo ža število pnohiblcionišklh sov. Po spolu so bili glasovi odd takole: Za ftušo 6,072 žeuakih sov, proti nji 3,737 ;za šušo 4,7 moških glasov, proti njih 6,596. aukee, ki zaslužijo krliec Viktorije kot odlikovanje za nesebič-o nožrtvovslnost na fronti. Naj-večji t rgo več na avetu, ki prodaja na drobno, ima tisoč prodajaln, katerega dela okoli 100,000 de-let, katerim plačuje od $3 do $7 Tzid glasovanja je tako utčinko- ta teden. Le nekatere ao tsko sre-val ns prohibicioniste, da obljn*. *nc, da dobe malo višjo plačo. V bujejo, da osredotočijo vae svoj^ ifBtnoiem letu so prodale za $87,-aile, da bodo propadli prohibit 000,000 blaga." niški predlogi nprejeti. i - Predlogi bodo nižji zborntei' DBLAVOI V PAPIRNICI SO predloženi k tretjemu čitanjn ht EASTAVKALL prohibicionisti upajo, da isid gls- —7— sovanja tako vpliva na poslano*, Otaago, Mioh. — V papirnici da .pri tretjem čHanju glasujejo Bardeen Psper kompanije je za-za predloge, ki so jih pri drttfm1«*«vkelo 600 delavcev, ker ,se je Vojna pogoltne mil jardel Davčni načrt še ni izdelan. TRGOVSKO-GOSPODARSKI ODSEK IMA NALOGO, DA PREPREČI ŠPEKULANTOM ODIRANJE LJUDSTVA. — NA VZHODNI FRONTI SO NEMCI PRIČELI Z OFENZIVO. — RUSI SO IZGUBILI OBMOSTJE. čitanju odklonili.. kompanija vpirala povišanju me-ade za 2Še na dan. V SUHI DRŽAVI IZDAJO 000,000 NA MBSBO SA 20A-NJI. Bismarck, N. D. pravdnik William 8. Langer Ija, da v enem meeecu potrošnje Severni Dakoti $1,000,000 za. ne pijače, daairavno Je v državi uvedena zakonita prohibieljs. V decembru 1916 in v ju 1917 so pripeljati po štiri* leznicah v driavo 846,5441 V ne pijače ao ataie $2,000,000, in takp gre vsako leto iz države ss opojne pijače $12,000,000, ki bi ostali v državi, če bi ne bile uvedene prohibicije. KORP6RACIJE SO POGORELI. Salt Laka Oity, Utah. — Legi-I slot urna zbornica je odklonila do-[datni predlog k odškodninskemu ionu, ki določa, ds podjetniki riačsjo inozemskim deisvcem ijveč tisoč dolsrjev za težke po-[odbe. Korporticlje so rekle, ds I je aa inosemskega delavca če težko ponesreči pri de-ikonodsjei so jim prekrižali ZMAOA SOCIALISTOV V OAOU. Washington, D. C. — V torek J* senator U Follette z dobro premišljeno obltrukcijo povzročil, da senat ni glasoval za rezo-•učijo o proglasitvi vojnega sta-nja. LaFollette je s tem zakasnil rezolucijo, preprečiti je seveda ne more. / zgodaj zjutraj je senatni od-*lt za zunanje zadeve pričel ra«-pravl jat i o rezoluciji in zaključil j*, da jo ugodno priporoči sena-'«. Nasproti rezolucije je bil sektor Stone iz Miasourijs, pred-*dnik odseka. Ko je bil v senatu stavljen pre-dlog, da tie nujnost zrf rezolucijo P^na, je aenator LaFollette na podlagi parlsmentsmegs reds za **4t zahteval, de se jo vrne od *ka do drugegs dne dopoldne. Voditelji v kongresni zbornici Mo najbrž čakali, da senst prvi *»>jme resolucijo, ker so prepri sni, da }>0 aprejets v kongresni "»miri v teku cnegs dne vs. *n>ator (lallinger, vodja repti-jjjukansev, m senator Martin, vo dja demokratov, ata v torA zve-»rotirala na senatorje, da naj ™ v »a kdo točno ob desetih dopol dfte v aredo navzoč v senatni krnici, in naj se pripravi, da o-r»ne toliko čaaa na aeji, dokler ^"►loeija ne bo sprejeta. s*nalor LaFollette jc pričel z '^nkeijo takoj, ko ae je «cšel ■p« Ko je bil senat vprašan, jo prejme soglasno m takoj, Washington, D. 0. — Uprava ima v načrtu, da pomnoži armado na 1,200,000 mož. Sedaj ima Amerika 300,000 iz-vežhanih vojakov, ki bodo najbrž služili za izvežbanje rekrutov, o-brambo morskega obrežjs, pa-nanrskega prekopa, Hawsjskegs in FHipmakega otočja. Najprvo ponmože stalno armado od 120,000 na 260 mož, milico pa od 150,000 na 444,000 mož, to j« na število mož v vojnem času. Uprava upa, da ae priglasi zadostno število prostovoljcev. Če se to ne zgodi, se predsednik lahko posluži Hayjevega obramb negi zakona, ki mu daje pravico, da pokliče pod orožje vse osebe možkega spola v atsrosti od 18 do 45 lets. ' Pričakujejo tudi, ds bo mobill zirsns momsrišks milica in razni rszredi mornariške rezerve. Mor nsriftka milica bo najbrž delala službo na linijskih Isdjah, meJ tem ko bo alužils mornsrišks re zervs na patruljnih ladjsh ob obrežju, in mogoče tudi ns linij •kih ladjah. ' Ce mornariški department mobilizira mornariško milico in mor nariško rezervo, pomnoži morns rico zs 15,000 moi. ftodtfo ps, da bo trebs podvoji to število, da uspešno pstrnljrrsjo ob morski o-belL ELEKTRlCARJI SO ZMAOAU V STAVKI Chattanooga, Tobil — Organi žira ni električarjl so proglssil stsvko proti Terrel Hedges kom paniji, ki je atorila vse, da zlomi stsvko. Kompsnija je Izposlovsls tudi sodni jako prepoved, ds uše ne šersjksrje KlJub temo 0HI Ohioago, 111. — V Chicagu sta bila izvoljena dva aocieliata v ob-Činski svet. Najsijajnejša je bila aociatfstična zmaga v 27. wardi, kjer je kandidiral J. C. Kennedy, ki ga je kapitalistično časopisje očrnilo kot izdsjsles domovine, ter je govoril ns protestnih shodih proti vojni. Po neuradnem poročilu je dobil Kennedy 1,521 glasov več kot nasprotna burž-vazns kandida, ki sta i. v meato od dan bi noč pod vroAlm zavezniških topov, Nov« poiloi- je I/Kplne de Dslon (grič ua južni strsnl,) niffceourt in Orisy, ki so jih okupirali Kraneosi, so bile konsolidirane vzllo ognju ln protinapadom sovrsšniks, laaa grebena hribov Južno ml UrvHlar-ss, kl so gs osvojli Francozi v torek, tm#ejo zsvezniški, topovi granate v nemške zakope, kl branijo St. Quentin od Jušne strani, Zs aedaj ur zavezniki asdovo-ljujejo z obsedajočlml o pe raci Jani i okrog Ht. (Juentlus v nsdi, da potreaejo vso nemško črto a aav- ' zeljem mesta, Angleži, ki prodirajo na severnem koncu mesta, se noprenehoms ponvičejo dslje ob reki Onuiigiion, Vojni nrsd Je poročsl sinoči 1 "Pri včerajšnjem napadu Ji/Ano. iztočno od Arrasa so naše četš po daljšem boju okupirale vss He-filn Hur Cojeul. Prottl večeru so naši lopovi zdrobili nemški protinapad v tem okolišu. Dslje proti jugu- smo oknplrsll vss Msls-■amy in gozd Koussoy, V araš-nem bojevanju smo zrušili fttlri nemške eroplane, a mi Jih |>ogre. samo šest, Pari«, 4. apr. — Iztočno In za-pad no od Mom me ao naše čete po dobri topniški preparadjl raztegnile svoje posicijs severno od Tast ress, Kswigny in Hensys noter do reke Oise. Kljub srditemu odporu »ovratnika a« nsše čet« po-v »od dosegle svoj cilj In okupl-rsle c«4« vrsto pozicij ns trinsjat milj dolgi fronti. L'Kpkie de Dsllon, fl iff »court, f'erisy In v«č hribov jiižuo od llrvillsss je v ns-šUi roksh. Južno od rek« AUotte no naše č«t« napredoval« v okoli-šu Uufasa iu osvojil« Vauv«ny. Nemci so včaraj ar»IHo bombardirali Item«, kamor so vrgli Veš kol 2000 granat. V«čje število civilistov je bilo ubitih. ....... fronta. Petrograd, 4, apr. — Južno od lluksta In u« obeh utreneh Žalca-nice v Poneve« so Nemci napadli po arttHerlJaki preparadjl naše poslcij« in prodrli v naš« zakope, I oda naše čete so JMi vrgl« nazaj v boju z bajoneti, V okolišu (eU voj- Vojn in, štirinajat milj južno icto/m» od Vladimir Vollnskegs »o Nemci s pomočjo topniškega bornimrdiranj« in m«tsnjs mia izvršili več nspsdov v nsše ako-Dalje na 3, str. I kol. ' nlliT a" i'b tlli JMiKt PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE POfrPORNE JEDNOTE Uhaja dnevno noon nadalj ia praznikov. pUTTNINA SLOVENpEE MAEODME PODPORNI JEPNOTE Cono of lasov pe degovora. Rokopisi ee m vračajo. Naročnina: Zodinjooo driavo (isvon Ckkngo) in Canada gl na teto. »00 ta pol leta in 76« za tri mesece; Chicago In inossouivo $4.60 nn loto, M an pol leta, $1.11 u tri mesece. Naaiav sa vaa, kar ips stih e "PROSVETA" I 2087 So. La trajalo Avenao, Chicago, IlUaala. • "THE ENLIGHTENMENT" Orfta of th« Slavonic National Baaaflt Saeiatp. Issued dally except Sunday and Holidays. On—d hr Slovak National Bonafit leiWty. Advertising rates os agraoment Hfiubecrlption: United Stateo (except Chicago) and Canada |g par ?oar; Chicago andforelgn countries, $4.60 per year. "PROSVETA" SSS7 So. Lawadala Avaaue. Chieago. IlliaoU. Datsa w ahlapoj« a. pr. (Febraarja 2S-17) polog raiega Uaaaa la »a dm paw wl, 4a *4sa jo s tons daovoa potekla aarataiaa. Paaarita ja prava* In—, in sa vam aa astavi UsL KAJ SEDAJ? Preden začne zborovati socialistični kongres v St. Louisu, bomo v vojni z Nemčijo. Mogoče bo kateri socialist skimaval z glavo, ko čita te vrstice in bo mislil, da se lahko že zgodi nekaj, kar prepreči vojno. Kaj naj se dogodi, mar čudež? Doba za čudeže je minila in sprijazniti se moramo z dejstvi, ki govore, da bo vojna. Socialisti so storili svojo dolžnost, da ne pride do vojne in da ameriftka republika ne okusi njenih dobrot. Ce niso dosegli, kar so želeli, jih torej ne zadene, najmanjša krivda, ker so storili, kar jim je bilo mogoče storiti v danih razmerah. Mnogi socialisti, ki so opazovali dogodke v Evropi in delali na podlagi njih zaključke, so. rekli, če pride do revolucije v tej vojni, pride najprvo v Rusiji. Kdo bo vpriioril revolucijo, mar žene in otroci, so odgovarjali drugi na to trditev in se smejali. Ah, kaj še, revolu* cija v dobi strojnih pušk in brzostrelnih topov! In revolucija v Rusiji je izbruhnila in pometla s carizmom. Bila je akcija mase, ki je strmoglavila carizem. Dvignilo se je ljudstvo, kateremu se je po nekaj dneh pridružilo še vojaštvo in revolucija je bila zmagovita. Ravnotako so mnogi socialisti v začetku vojne rekli, da nihče ne ve, kako vojna konča, mejtem ko so drugi prav natančno vedeli, kedaj konča in kako konča. In ko so ti socialisti rekli, če vojna ne konča v dveh letih, bodo vanjo zapletene tudi Združene države, so se jim posme-hovali tisti, ko so "vedeli" natančno, kakšen bo izid vojne. Danes se menda ne smeje nihče! _ Ce socialisti niso mogli preprečiti vojne, ni s tem rečeno, da naj drže križeiVi roke in rečejo: Mi smo za mir in ker smo za mir, nočemo z vojno imeti nič opraviti, naj se vrši in nadaljuje, kakor hoče. Stvar ni taka! Socialistični kongres je pred durmi in dolžnost socialističnega kongresa je, da se peča z vprašanji ki jih prinaša vojna. / Nekoč je neki državnik dejal, da za vojno je treba denarja in zopet denarja. Danes še ne prihaja denar v državno blagajno sam od sebe, sv. duh ga tudi ne nosi notri, torej je treba naložiti davke, da država dobi potrebni denar za vojno. In tu pričenja naloga socialistične stranke. Zahtevati mora, da krijejo vae vojne troike z direktnim in naraščajočim dohodninskim davkom, in ie je treba, da vlada tudi zapleni kapital. Ce" socialistična stranka to zahteva, bo potegnila tisoče drugih nesociali-stov s sabo, in če se ta zahteva izvede, bo rodila le dobro za ameriško ljudstvo, ker bo preprečila vojne profite in nagromadenje še večjih premoženj v rokah posameznikov. Ravnotako glasno mora zahtevati socialistična stranka, da mora delavstvo imeti direkten glas v vodstvu industrije. Delavstvo mora imeti svoje zastopnike v ravnateljstvu vsake industrije, ki je državna ali če producira sa driavo. Ce delavstvo to doseže, smo storili korak naprej v demokratiziranju industrije. Socialistična stranka mora nadalje zahtevati, da se odpravi taka cenzura, ki ni potrebna. Zahtevali moro, da •▼oboda govora, zborovanja in tieka ostane nedotaknjena, kjer ne gre za vojaške tajnosti. Med glavne pridobitve vsakega demokratičnega ljudstva prištevajo svobodo govora in tiska in zborovalno svobodo. Združene države postanejo z vstopom v vojno zaveznica demokratičnih držav. Pozabiti ne smemo, da so ti narodi večkrat v teku vojne povdarili, da so pripravljeni žrtvovati se, da stare jo avte »krači jo, militarizem, rasširijo demokracijo in končajo vojno. < Ruska revolucija je osvobodila ruski narod avtokra-tičnega jarma, ravnotako je tudi nemški socialist Scheide-man dejal pomenimo besede: "Ves svet je združen preti pruski avtokraciji." Socialistična stranka in delavci so prav malo zainteresirani v državnih mejah, "svobodi na morju", pri delitvi kolonij, strategničnih morskih ožinah, ker vse to pade, če se fcvet demokratlzira. Da, še več! Ce zmaga demo- kracija, pride tudi vsaj delna, če ne že popolna razoboro-žitev, in a tem izgine tudi nevarnost za bodoče vojne. Združene drža** ao se pridružile demokratičnim narodom, in ta zveza ostane tudi najbrž po vojni., te zdaj se slišijo glasovi v teh narodih, da zvesa ne sme imeti namena, da udejstvi komercialno tiranijo in razširi le trge, ampak mora imeti višji cilj: združitev vseh narodov na sretu, U so prijatelji ali sovražniki v tej vojni. In naloga socialistov je, da agitirajo in delajo za ta cilj. I^eta in leta smo govorili, da smo mednarodni, da je ves svet naša domovina, ir> Uresničenje tega, kar smo učili in govorili je zdaj prav blizo naa, da je treba stegniti le roko in je naše. Ce se niso uresničile misli nekaterih, ki so sanjali o tem, da se taki pomembni dogodki v človeški družbi izvrše potom mirnega razvoja, ali naj nastopimo zdaj proti mednarodnosti, proti splošni demokratizaciji kulturnih narodov, ki jih je avtokracija držala z železno pestjo k tlom? Ali naj odklonimo mednarodnost, ker moramo do nje po krvavi poti vojne, ki smo se je branili do zadnjega? » " Ko pride mir, ne bo svetovna zveza demokratičnih narodov potrebovala armad in mornaric in imela bo moč, da lahko razoboroži vsako nazadnjaško državo, ki bi stre-mila za tem, da nekega'dne zopet kali svetovni mir z orožjem. Socialisti imajo zdaj priliko, da zahtevajo, da vojna ubije vojno, da zadnja velika vojna prinese vesoljni mir narodom, po katerem hrepene tisočletja. Brez žrtev ni napredka ! Od pamtineka sem je človeštvo doprin*šalo žrtve, da je doseglo današnjo stopnjo kulture in civilizacije, in doprinesti mora žrtve, če hoče naprej in ne nazaj. Pred očmi imamo le žrtve, ki padajo sedaj, ne vidimo pa miljonov in miljonov žrtev, ki ao padle pred nami v boju z naravnimi silami, sežgane na grmadah, v revolucijah }n v vojnah, ki so izdihnile v ječah in na moriščih, da se je človeštvo povapelo iz živalskih nižin do sedanje kulture in civilizacije. 1 " \ Socialistični kongres je pred durmi in če določi pravo taktiko stranki v tem resnem položaju, polnim svet pretre-sujočih dogodkov, ne bo stranka pridobila le na tisoče in tisoče novih moči, ampak rekla bo lahko, da je v kritičnem trenotku vstopila z vsemi svojimi močmi za demokracijo vsega sveta in pobratimstvo vseh narodov. DOPISI. Milwaukee, Wis. — Pri vaški atvari je začetek najtežji, tako prgyitfp ljudje ip menda je to ,*er »tj tudi pozove \\tfi kar ae opa*a pri dopisnikih raz- VjecLialneea dopisnika ali "re- radi tega upam, da bode tudi pri tej prireditvi irtnogobrojna udeležba. Samoumevno je, da bode tudi postrežba izvrstna. Vabimo avtorja igre "Nevtralni Amor", da naa pri tej priliki mttpeeijalnega dopianika ali nih slovenskih listov po Ameriki. J^-terja" pr0avete, da pride nas obiskat z avojim "hrftšifonT ko ne, pride, ae mu bode gotovo kolealo po mHwau&kih cvetkah, )n ac gotovo boji košaric. 1 Vabimo tudi rojake iz bližnjih slovenskih -naselbin, da se vdeleže te prireditve, jim ne bode žal, ker la prireditev bode rea nekaj zanimivega. II. Eveleth, Minn Bern pa tam prihaja kakšen do-pia iz meateca Kveleth, v katerem mestu živi približno en tisoč do dva Slovanov. •Nekako 2. maja leta 1015 se je ustanovilo društvo pod imenom: Jugoslovan/tki izobraževalni klub. Namen je bil, da pomaga članom imenovanega društva, da Čimprej postanejo a me rink i državljani, Dru&tvo je imelo doibre (lane v avo ji sredi, kater ao pa znali svetovati dobro narodne ideje, Itaiz-motrivati sc je začelo o Narodnem Domu. Kakor je rastlo društvo, tako je tudi ftanatvo ukrenilo, da ae premeni ime iz zgoraj imenovanega, na Slovenski Dom.. Ker ni bilo povoiji nekaterim, ao zopet pre-menili in inkorporirali za Narodni Dom, pri katerem imenu smo ac danee. Nekaterim ie ni bilo pray; vae eno amo napeli vse moči in darovali ao vsi po »voji moči., samo da ae vrest)iči in vzrante Narodni Dom. Pri tem ko je, seve odbor deloval marljivo le v prid Narodnega Doma, je prišlo že nekaj, kakor običajno. Ta gleda za evoj laatni žep? Ta ie napravil $300.00 (tristo) dobička aamo pri opeki, kaj fte drugje f Drugi je na-|*avil pa ae več: $70000 čistem dobička, ko je opeko aamo pogledal in pogodbo podpisal. C'lani, to je aasito nepotrebno govorjenje. Napravil ni nobeden odbornikov, ne članov nikakega dobička Vaškemu je M o v*č n žepa, nego v žep. To lahko vsaki vidi. Svetoval bi vnem, naj pridejo Radi tega eo si ps menda dopisniki izbrali nek "standart" za pričetek dopisov. Eni zaičnejo z »turnim 4'že do igo časa ni bilo" L t. d., drugi zopet a vremenom, tretji skušajo posnemati Toneta iz Cicero, m zapnejo z cvetkami; a naši MLIvvaučani navadno za&nejo takole: 4'Mi milwauški Slovenci napredujemo ... Potem ko je dopis enkrat arečno začet, začnejo prerešetavati delavske razmere. No in v tem jih knčem posnemati tudi jaz. Delavske ratzmere so pri nas kot po vsej Ameriki, zelo dobre. Za par dolarjev na dan pa lahko delaš, ozir. moraš delati tako, da pri belem dnevu vkliš vse nebeške zvezdice i Ae Halfcjev komet zraven, in to v času ko sc najboljšemu "šternkukarju" niti ne eanja ne. Čemu 'bi se torej pritoževali in j am r ali. Društveno življenje tudi ne more nobeden 44kikatl". Društev imamo dovolj, In vaak o dobro napreduje, po avoje seveda. Imeli erno pred piartom skoro vaa ko ne-deljo kako veselico; društvo 4'Ia-li ja" nas je pa še celo presenetilo z lepo dramatično predstavo, kar js vse hvale vredno. Na velikonočno nedeljo pa priredi naš aociJeliktični pevski zbor 44Naprej" velike veselico, kslero bode gotovo ostala vvakemu vde-leiencu v vodnem spominu. Pro-gram je jako bogat in zanimiv. Hodelujejo namreč lie trije drugi pevski zbori, ljubljena ia Wau kegsn, III., Zvon in Danica ia Mil waukee. Ljubiteljem petja bode lorej vsestransko ustreženo. Zvečer pa imamo kar dve dramatični predstavi, Molekovn« Nevtralni Amor, In RihorJeva: Prepirljiva soseda. Potem dve ileklamselji, — torej zo v*nkega nekaj. Vstopnina je, kakor je razvidno iz naznanila: V ' predprodnji 15e, pri blagajni in .W. Da ne bode kakega n«*pora*uma, morem pojaanHl, da so vstopnice pri blagajni za Slovence ln Hrvate po 25c, za vse druge t a koz vam* •'svete skafcače" pa po We. Znano nam je, da je sorijaii-alfčni pevski ab»»r "Naprej" ke vedno ustregel nam vsem a avoji-mi krasnimi priredit vami, in da je pri občinstvu jako priljubljen, in pregledajo knjige mislili, dn bo odgovarjata interesom Ič v korist Narodnega Doma in ljudstva, katero ga podpira. C'e hočemo bM samim sebi od-kritosnčiu, moramo reči, da je zadetek lep in izvoljen. Savbe je napol gotova, kar nas .Uatie okoli $7,500.U0. (sedeui tisoč petsto). In sedaj?— Nekako meseca junija, leta 1016 hc je rasnesla strašna novica, "štrajk", KeKae je pa imela vzdrževali seja 44Narodnega Doma," no ae začeli pogovarjati iti nkrepa-ti. bi li šli na stavko aJJne. Dete v-stva je bilo ra'>*lnirjeno. 15ni sO bi i za, drugi zopet proi i; začela se je ostra debata. ' Prifilo je do resničnega razdora. Pokazale so ae stranko, toda ne dve; bilo jih je kar tri ali štiri. Bil sem sam na utegni delavcev, in v resnici vodno in povsod zagovarjal njih interese, da naj sc organizirajo, ker vsak zaveden delavec vitli, da v zdni žen ju je moč. Lahko Še pomnite, kako smo napodili Matičeta in njegovo izvežbauo 1'ompuuijo, katera je govorhla, da ne bode nifcdar sijalo solnec na Narodni Dom. Vse se napravi, snmo združitve jc t roba. Videli «imo, ko so mestni očetje hodili, pošiljali vohune, kaj da mislimo in kaj delamo Videli so, da bo preveč »loge, če zopet kandidirajo naši rojaki, ker pote«! oni prav gotovo izgube svoja mesta. Lahko vklite, koliko i-maino doH»rib del. Ali te kaj pozna kateri iamed njih, ko ga srečaš f Oni dobro vidijo ti jih propad, kajti Slovani imamo v mestu Eveldth največ volilcev in zmagali bi imi prav gotovo, samo ko bi vladala meredekM. Ohisholm, Minn. — Dobro mi so reševali njih grešne dula^J 1 noga pogubljenja. Za delo lju pa sc m sobeden brigal Misjonarji ao pa grmeli^, da bodo vs. pogubljeni. akn ^ bodo "očistili duš. V^** ljeno ljudstvo jim je m pridno zahajalo v cerkn Tako je bilo tan., ljudje * v videli, kor ao jim "goapodj^ kil in ti so že znali n*>tLl vodo na svoj mlin, in druSZ prosto ljudstvo v temi neve^JS ssmo ds so oni živeli v vsej 3, nosti. V šolah so imeli prv„ u sodo, ker tam ae ui druge*a čevalo, kot katekizem in to3» brati, da ai poznal prve zu,'** črice.. Jaz vem sam iz SVo> ne skuftnje. Hodil sem H let v lj^ sko šolo dopoldan, kjer ,„, drugega naučili kot 4,i" n. m.-i cesar dobil, kv vem, da mu ni bil nihče nič dg. žan. Rojaki iz]lreglejte vendar že krat, kateri še slep^> verujete on« črnosuknežem, da Van le radi ta ga drie v temi nevednosti, di mi v večji udobnosti žive in ne ve-rujte jim nič, kar pravijo m ons-n ju je jo raz^prižnic. Berite rajt prave delavske Časopise in dm^ socialistični knjige, in spoznali y dete kmalu, kje je resnica in k* je laž. ♦S socialističnim pozdravom Joe Ule. Naznanila in vabili Calumet, Mich. — Naznanjam vsem društvenim odbornikom, kakor tudi vsem članom dr. Brit-ska Sloga' št. 62 8N1PJ. da »e vrni prihodnja rneaeČna seja in pregledovanje knjig dne 16. t. m. in ne, kakor je bilo sklenjeno di zadnji mesečni seji, da hode 8. t. m. Pregledovanje knjig »e začne ob 9 uri dopoldan in »ieer v prostorih brata blagajnika mr. Pavel Schailz-a. fteja pa popoldan ob 2 uri v navadnih prostorih. Opozarjani rs Člane, da se gotovo vsi vdeleže U sejo, ker ta seja bode jako vdat. r Matt Urh, i sinil. Brooklyn — Cleveland, 0. ft* nom društva "Brooklyn" &t. 115 S. N. P. J. naznanjam, da se vrši prihodnja mesečna weja 15. t. m. in ne 8. Opozarjam vse člane, da »e tt seje polnoštcvHno vdeleže. Začetek seje ob dveh popoldan. ' Frank Ostroftks, tnjnik. Delavske vesti. OBLETNICA OSEMURNEOA • DELAVNIKA. TmtfanfVpn]U Ind. — V pomk* Ijek prazuiuje 175,000 rudarjev obletnico owemumega delavniki, ki kopljejo trd premog. Pred eni« letom so izvojevali oeemumi d* lavnik in letos obhajajo slanino dan zmage. TRUE DELAVCI SO POSTALI < ŽETEV RAZ8TRELBE Wayneebnrg, (Pa. - Cev. po k«-teri je dotekal gszolm za Pemf van ta ^Jes kompsnijo v Brucu, t eksplodirala s silnim nčm*"-Trije delavci so mrtvi, verjr Mf vilo je pa ranjenih. Ogenj je napravil ** de. JEKLABEKI TRU1T JI Z°p|T POVliAL MEZDO New York, nTyT- Jeklarji trust je povišal 225,(8*1 dela*«« mezdo za 10 odstotkov PovmV meede od februarja 1916 znrfs w • "Istotkov ijige v katerih je1 je Se v spominu, ko je bil v mojem nt. , koliko je dsro- rojatnem kraju m'isjon. Bilo je v liondon, 4. aprila - I« grada poročajo, da si K še ga minlsfrskrw. predarrtn^ Strainer Ja premtsls vrst v ud zapisan val. Nato pogledamo račune, ko- najlepšem poletnem času, ko - no liko se je plačalo ra započeto de-|go*pod" is leee oznanili, da bode lo samo zs temelj poslopja, dvora- čres 14 dni v naši fari "sv. mis-no os. ponlopje, ps sploh še ni go jon." Ta slavnost ae je obhajala , • to^aH, ko je bil najlepši čas za Kot agoraj omenjeno, je bilo poljnka dela Toda ljudje so pusti- aasio 5 ali 6 vzorcev za opeko. U-brali sioa al izmed teb usoreev o- li vsa poljska dela v nemar, in hodili kar v trumah t eerkev, po-no opeko hi za eeno, katera smo.alušat "svete mlsjonsrje," kateri "PROSVETA* ETaS* PIU sni£M£M^lf ^ prosvhta mska vojna in ve- |iz inozemstva. j** Ueteli m, -I-how Kolikor jih ^lo H bajoneti na*"' |H»ln'g»«il». mska fronta. . . .pr. - To|H,.sk<, boje- 'v goraii je bilo vcVraj otes-, vtfitd <>*'r<, burJ* v adižki dolini je bilo prepevanja. Atrijske gcana-Jol.ro zadevale v Ali m na-nul,erijalm> škodo. Naže iHlgovorile z bombardi-vojaftkHi poslopij v Rivi, .eMi in v Villi Legarinii nhkili pona-il, rednih če/. Wi niti brebžfcnHi čez Hay-li Tnekerton, včeraj ni bilo. j;.iii uradni bnletini iz Iter-■avidno pridejo v New York eua jate ure dopoldne.) BA DVA PARNIKA PRO-IELA NEHrtKO ZONO. i York, 4. apr. — P« vesteh p.ii|.- i«' pni pl tli ameriški par-Finland" V «nj?leško prista-hrez nezgode. Parnik ni potnikov, imel pa je bogat Zapnstil je Ameriko 2H. težko oborožen, nik "St. Paul", tudi oboje dospel ti a svoj cilj v ,„ v torek. Angleški parnik iatie" je tudi priplul v Ev-brez ovire. pet at t veselja**, je izjavil lord' todhe rz leta 182K, ki vsebuje ga-Creve. . . ' luueije nemškim podanikom v 1 Pariz, 4. apr. — "Dan Wilsono- vojnem času. ' Državni depart-vega govora je velik dan v zgodo- ment stoji na etullktut da je nem-vini Amerike m velik dan v zgo- ška vlada sama že prelomila po- ILIN JE ZAŠEL NA ŠVEDSKO. nI on, 4. apr. — »Vmški ze-[ki je bil na poti' na ruako-, je podlegel močnemu viki ga jt* zanesel ee/. ilalti-ii or je na »Švedsko. Tako po-iz Stoekholaia. Zepelin se na tla blizo Gimbri-ia. Švedske oblasti so in-rale moštvo. BONOV a p08lani0a bo adala na nemfike zakope. ndon, 4. apr. — Tukaj po-o, dn bodo zavezniški avija-inetnli namesto bomb — le z Wilaonovo vojno poslanico mšomi na .nemške linije v ciji. Na ta način upajo se-iti nemške vojaške z Wilso-obsodbo nemške vlade, katc-h drugače nikdar ne dose/.e. do vi n i človeštva", piše "Temps". — Vsa Francija napeto gleda v Washington, kaj bo storil kongres na Wilsonov klic. Mnogi se p« vprešuoejfl: v Kaj bo naredil Krijaoaf Kakšno nepričakovano iznajdbo bo adaj podaril svoji de-žeUT" Tukaj prepričani, da i-i na Edison gotovo pek 4 j novega, kar, bo elužilo Apteriki in zavezai-koin zajporaz kajs*rja.)v Vešerni listi ao tkueli debfle naslove f • 'Največja pbtojba fcajzeriataa' • penar in munioija. za zaveznike" itd. Rim, 4. apr. — Tukajšnje časopisje je včeraj naznanilo v posebnih izdajah, da eksistira med A^ meriko in (Nemčijo vojno stanje* Novica je povzročila nepopisno navdušenje med prebivalstvom. avuatiki v franciji v službi amsriu. Washington, 4. apr. — Vladni uradniki se posvetujejo, da bi a-meriški avijatiki, ki slušijo v francoski armadi, formalno prisegli pred ameriškim poslanikom v Parizu in se potem vrnili na fronto pod ameriško zastavo v službi Združenih držav. 28 mornarjev pogrešajo z " azteoa. " Washington, 4. apr. — Ameri-ški poslanik Sharp v Parizu poroča, da še pogrešajo čoln z 28mi mornarji s torpediranega ameriškega parnika 4'Aztec'V Patruljne ladje «e trudijo," da bi našle čoln, al» do danes se jim še nf posrečilo; domneva se torej, da so mornarji izgubljeni. Devetnajst mornarjev se je rešilo. v berlinu govore o miru. t ■ * ■ <, 1' -. * Amsterdam, 4. apr. — lz Berlina prihajajo glasovi, da bo Nemčija s svojimi zavezniki izopet ponudila mir. . To se menda zgodi 24. aprila, ko se zopet snide državni zbor. Med Berlinom, Dunajem, Sofijo m Carigradom se irše misterijozna posvetovanja in konference, katerim pripisujejo v Berlinu veliko važnost. godbo, ker je kršila nekatere t«r-ke v nji. PROTISALUNBKI ZAKON bprejet, * i ., t Sacramento, Gal. r— Snih t je sprejel x 22. proti 17. glasovom protisaluhaki zakon, ki odpravi su-lune v državi, dovolj u je v rt s-tavracijah prodajati z obe«lom vino im pivo,, % mestni vodovod je prinesel $20,270 dobička. Marquette, Mich. — Mestni vo. dovod' je v letu lHlti vi vel #20,270 profita, kljub temu da je cena ca porabo vode nižja kot ob času, ko je privatna družba oskrbovala mesto z vodo. *e zopet tarnajo 1 Delphos, Kan. — Že soj»et prihajajo tožite, tla bo letos letina tilalsi I .ani so tarnali, da .ie bilo p neve«' dežja, leto« pa pravijo, da ga je premalo hi raditega oviui-nina kaže slalsi. Tako pripravljajo ljudstvo, da IsHfc* /op»tt .p pri pridigi zadnjo ne- -----— ----- del jo. Pastor je rekel, da Jefcus ni bil bitje br*z kosti. Bil je bojevnik. Bojeval bi se za človeške pravice in da reši človeška življenja. vencem sa izdelovanje atavbinakih načrtov. Tsi. Franklin 6101 TEL. NA DOMU AUSTIN 86008 MČIJA BO ignorirala VOJNO napoved. mterdani, 4. apr. — lz Berli- »nx'ajo, da so sinoči dospele vi-sti o Wilsonovetn govoru v mu. l>radni buletin jc oble nekaj odlomkov iz govo-oda 'časopisje ni prineslo ni-Mnanje prevladuje v vi-Icrogih, da bo nemška vlada iriralu napoved vojne v Wesh-ttonu in dn ne bo storila nobe-agresivnegft koraka napram riki. Nemčija se nc bo ozira 1 razglašeno vojno stanje in nadaljevala s submarinsko ipanjo kakor doslej. l)rutsehe Tages Zeitung" ima i/pod peresa groda Reven-1 / naslovom "Velika fahrika 'kif onkraj Antlantika". f'la-ha v i /. ameriško situaeijo > varni za topove na drednatkah | j vae polno nemških vohunov, ki jih bodo v kratkem polovili. U •»Imt, 4. apr. — Predsednik m je že| gromovit aplavz v «borriM včeraj, ko je ltonar naznanil poslancem, da je 1 v kol., zaveznikov vprala-pur dni. Tasopisje 'je po-^ il »ono v emu Zupan v seattlu spoznan itn Seattle, Wash. — Župan H. C.j, HiM, poHrajskiTtačelmk ht več de-| j tektivov je bilo obtoženih, da jemali pnsikupntiKi od tikotapcev, j Vi so prodajali opofre pijače. - Obravnava je trajata tri tedt.e, in obtoženci so bUi ajsneian. ne-krivim. govoru od- p ii»«'sio iia prvih straneh t ikom, znanccm in prijateljem, da je kruta in nemila amrt pobrala po kratki in mučni bolezni rojakinjo MARIJO MOHOR roj. HENINGMAN v starosti 26 let, doma je bila iz vasi Ravne pri Ribnici, tukaj zapušča žalujočega soproga John Mohorja in štiri otroke v atarosti od 3 do 10 let ,očeta in tri brate. Draga, zapustila nisi »amo nas ampak tudi blup spomin, katerega ne bomo pozabili dokler bc ne združimo s teboj onkraj groba. Pogreb se je vršil na tukaj-šnem pokopališču v nedeljo dna 1. aprila, bil je obiskati nam vsem v zadovolje tudi od s B. N. P. J. saj ss pošiljajo as aaslevi JOHN VEBDBRBAB, 8087—88 Be La wad alt Ave., Okloaf«. OL PBITOtBB OLBOB OBKBBALMBOA POBLOTAJIJA iišslov: JOI5B AMBBoftlO, Bos 881, Qsaasaikerg, Ps. BADE VB PBEPIRLJTVB V8BBW B. kl afea Jlk ISilll frvs la ctaaca, aa poSUJajo aa Bsslovt ANTON HRAST, 811 — 88tk Avo., Naw Dulutk, Mlsa. ▼II DOPISI .raaprava, Maakt. asaasatls IM. aa "^sevaSs" 1 as aaalov 1 UBBDNIlTVO "PBOBVBTB", 8807—88 Ba. LawadalS Ave, Okloago, VBB UPRAVKlftZB BTVAJU, sarodalaa, aglaat. aa paSUJaJa aa aaslevi \TBAVHl8TVO "PBOBVBTB", 8887—88 Se. LswaSaia Ave, T korespondooel S tajalltvo« B. M. F. *., ail8al8»fll la ••Froa-au" aa rabila Usaa uradalkov, ■arvai ng8B aaalov, ka Ja ta d ako laltu, ds ko vsska atvai kites n8taa. 1 * Saja glavaoga upravaaga adkora — vrllja vaaka prva arsda la IratJI latrtak v ataaaa«. Zalatak ak asi vrl papaldae A NORTH SIDE STATE BANK hock sr-Ri/tcs. rvyo. IMA KACITALA IN REZESVE »100,000.00 S^cTlitt klt~poBt|aiao denw vOlm orl|»U»l««a v tiaro .toiwiyin« lujnlljll« oan»h. Hlakulsmo 4 odstotna obrssll na banis vloga. MOČNA, KONtKWVATIVNA IS NSrKKONA INSTirUCtJA. SEMENA ne» at TZOLIKO in kaj pridelate, je vedno od-•■^•visno, kakšne vrste semena nte sejali. Da bodete imeli dober uspeh, kupite si vsa semena od največje §lovemh§ semenske prodajalne v Združenih državah. Ml IMAMO POPOLNOMA VSE VRSTE SEMENA imjior-tirana in domačih kmetij, zelenjave in vrtnih eemenj.' Naša semena so jamčena, da bodo dobro obrodila. INTERNATIONAL SEED COMPANY 101 DIXON BUILDING, PITTSBURGH,,PA. ii: ,» Zelo važno! Vas naročila s asaaku da $1.00 in va* poiiljamo pa pa"»* ,Po4ii pollnlna proala na vaa kraja ZdruUnik dr lav. PalljlU nam danar v priparoian««a plaaa«, akapraa ali pa poitnaaa Monop Or dar. Da nam olajšate naše delo, proaimo, da vedno naročate po številkah. XI!» CENE SO: t Grma« ____iaS Um. (IM ........... 1»' Kalni »••<«»< I litul .....Za vilah aa. $/imt 4 ^J< kX. nT;cWl IIM ig ftaatoi 7 Alaaha «r«l., 4a d«.... »ra«- .....,10« ZavOali »>>l»l a im,~rUr?mm k*r»44. ao IOc ft^L 10 MaiMlnt l»«ll ••»*• ,.... »« 1?« »«*»** 11 laMlIll.M »lUl* MAM« MM. ..... I«* ''»"7 S*""" •i M »ivuT. ••)« io. /-viuu aa« ia __— 14 lM|M«ilrM* ia ' 10 min«*«*« '"•<• lnwortlr«M mnm 17 V«IM« >*••!>•«« »»Um« M«« .. ia Importiraa« k»lilt»v*r ooom. . 20 Kumaro« Xa ImpTihana Hant*> [•t* ft rsr .lOSia« /jvllrt 40. »um« IO a I a. AavItaS M* mmm . Ut Aavluli $I M«««a« los ia< Z««ll«a 44k mtnim mail. z«*n»ii as«««« aa i* V7 laaaorlS«no II 'iVl aac /«viua aea««M»a« 'uv,h ^(Ta.ac zo*s«fc 4a.^ m «Mk Ui »ala«*« ia S ISa Zavtiali as* ««a«a Im^rlli«. K«'Mip*<« M«. . . IO S |4i /m^imk 40t | 1» UTgfm* " IA I8a Zavoak 4S. | Ik. 1«,^rtfr«M praprifc«*« lOSia. ZavMafc mumff io>aoriir««* I ».o.«« Iron« raSkvIft« t' i, • i / 7 .,3 i { INTERNATIONAL SEED.C0. 101 DIXON BLDG. Pl TTJ BU BOM'^PA. PBOSVBTA lovice iz jugoslovanskih krajev. limva. V starem grada poieikem, v J Hi.« v mi ao bi stoji palatin Gorjanaki. — (jorjsnski ( Trudna «em od bojazni in straha. Sikni so ti velikali hrvatski, ta prokloU 'liga'. Ko jo Ivsn Horvat izdrl meč, cae je nekaj sbodlo v s roe, a beli križ na črneia plašču priora Vranskega mi je io sedsj pred očmi. To ne pomeni nič dobroga. — JeJinsv*! — odgovori Grjanski. — AH ne zaupal več r palatins, svojegs Nikolaja f No tre petam prod njimi. Sikpi »e^močni so, sil tudi mi smo močni. ftamo efuga fte pridobi«, in zmaga je naša. — Kogaf — ftkofa Pavis — reče palatin. — Zvit jo in žilav. On jo duša, on * sreo te proktete "lige". Izderi s ret, uničena je "liga.'' — Naj ga napravkne kardinalom f — vpraša krsljios. — Ne poznaš gs! Pavla Horvata nO pridobimo z darovi. On zahteva svobodo Hrvat Ae, on zahteva prsvo in praviee za plemič* hrvatske, a jsz zahtevam tvojo oblast, Jelisava in mojo. Jutri se pomirimo, škof Pavel ki "liga" bodo dttali besedo. Ali mi moramo besedo prelomiti, zakaj ako vzdržimo mir, je odzvonUo gospodstvu Jelissve Kot roman iče ve ki Nikole Oorjanakega. Alf hočeš Jelisava morda zapustiti Gorjamfcegaf — Nikdar — skoči Jelisava po konci ln Gor-janski ji poljubi roko. Ni bilo to prvikrat. — Čakaj, Nikolaj J — reče vdova kralja Lju-devits. Ti knaš sins, s škof hns nečskinjo Andjeli-jo. Kskor sem slišala, je zelo krasna. Oženimo jn! Naj se spoji kri Horvatova in Oorjsnskoga. tsko ns vežemo škofa ns se. Nekaj Čsfes bomo držali besedo, a ko jo prelomimo, bo škof oslabljen. — Dobro. Poskusimo to. Pazi na kraljico, da jo oni beoni Hrvati ne premotijo za se. Naša straža je slaba, a zunaj je hrvataks liga. A jsz hočem uničiti vse, da zasine solnce Jelissve Kotromauiče- FONOGRAfl "wcej, KLETVA. Spisal August *enoe. — Prevel Starogorsld. — Pavel, bodi naš vodjs! Tvoji amo t Ali škofu Psvlu vzdriiti telo, in iz očes mu kaneta <1 ve svetli solzi in zdržite po bradi. Trenutek je stal zamišljen, svetnik božji, o-svetnik krivice. A nsto inu zažari oko in usts za-grme. — H rut je, hočem biti vsi vodjs! Htorimo o-bljutio liogu in pravici, Prisežimo na sveti križ! Ali prej < Kip asi te svetle meče, zakaj to je hram božji, hrom ljubezni in miru. Hegle so desniee za pas in za trenutek je ležal pred oliarjem Gospodovim cel kup bridkih mečev. Brez orožja pokleknejo junaki pred svetim križom, kanonik Ivsn iz Moravč prižge sveče, s škof Pavel vzklikne: - Prisegamo, da hočemo biti zvesti hrvstskl zvezi, katero tu sklepamo v imenu Živega Boga. — Pmegamo — zagrme boljari. — Prisegamo, da hočemo delati z vso dušo zs pravico in p'jstave v tej deželi in da naši meči ne bodo prelivali krvi za drugo, kakor za Boga in pravico. — Prisegamo — zaori po cerkvi. — Prisegamo, da bomo mrzili izdajieo, kskor kugo, a življenje ln kri darovali za svobodo naroda hrvatskega! —- Prilegamo — odmeva od cerkvenih zidov, a bol j uro m v/.kipi junaško srce. Škof vrtane in tudi boljari vstanejo. Na oltarju leži pergament, podpišejo se boljari, podpiše se tudi škof — A sedaj si stisnite junaške roke! Proklet izd a j ie a! Noč vas je zbrsls, nsj vss tudi noš razstavi. Pojdite na svoje domove, lečite narodu rane. Na svidenje v Požegi na pomlad, s dotlej (»odrte modri, kakor kače. ln škof dvigne roke, Irlsgoslovi četo —- a sa trenutek nsto zarezgetsjo konji z grobov in juns% ki polete ua vse strani Hrvatske. < Hiši i ho junaki, odšel je tudi Ivsniš, bsn, junak, med jiuiski, stisnivši bratu Psvlu roke* Pri škofu ostanejo samo mrka gospoda iz Primorjs: Prior vranski, Ivsn Paližina in njegov sinovee, knez ostrviški, Berislsv Paližn«. Ts čudoviti fonograf J velikosti plošče od 6 do 10 Jz Victor in Columbia ploiŠ^J čistoglaano, janu-en Jt. jati J no zadovolatvo. Na aprijjH dolar vain pošljemo ta fonMii se. Na grotiovih krog cerkve se vidijo v snegu idedovi konjskih kopit. V krčmi blizu pokopališča «edi grobokop Djuka in kaptolski čuvaj in pijetu žganjieo. — Djuko, nocoj je bilo vse polno duhov ki vragov — reče stražar. Neka k vrag jc moral biti, šse je ipohojeno. Ko sem kopal zjutraj grob za Dobro (Irge Prišli-na, wm videl konjske in človeške sledove in povedal M»in to kanoniku Isincelutii. Ali veš kaj mi js rekel! Hekel je, dn ne«n se«iab«kttl žganjice. Sedsj pa veruj lastnim očem, sko pa gospodo reče. - Ali je Dobra umrla t — vpraša čuvaj. - Kjtreviea. Ko*o jo ugrabili pri "Popovem tortiju", se ni pol lets vedelo za njo. Potem ho jo videli pri <*iKi IViilinu. In porodilo je dete, a je umrlo. Pozneje jo je (Jrga pretepal in evo, pobe-gnila je It knnoiiifcu, (Irginem stricu, a sedsj je mrtva. Zbrfina ho ta gospod s. A čuj, zvonijo! Dobro nenejo! Moram iti, a ta žganjica jc izborna. t J reje, he, he. In grobar je odšel. VII. K ranim pomlad je prišla. Kraljica Marij« v Npiemxtvu Nikolaja tJurjsnskcg in matere Jelissve je o«|šla v Potege, dn ne pomiri s hrvatskimi velikimi, Iu do*|»li ho hrvstski jvmaki, sprejeli krsljieo. Mrko p.rtfled* Akof Psvel pslstins Gor-jan4te«a. in .leliaava «e /^atie vsled besnega po-gledu piiork vraimk»»ga. Ivana Psližne. Vellksil sc poklonijo kraljici Mariji, bledi, «uhi deklici, s I-vaii llnrvst, junak, škofov brat, ixdere meč iz no žnice. poleti n konjem do kraljičktega vo*« in V1 k lllvJir : Oovoli k raljw'a, ds te pikHpremljo v meito 11r\ ni j« Za trenutk nsto obkolijo hrvst.ki junaki kr«. Ijui. m \../, otlruiejo njeno «trsžo in tsko poftelje j<» kraljico Marijo v Požego. Bleils kraljies h. j. trrnlii. \ idce nilne juuske hrvatske, ksko jiru žsr. i. I»l«*tc inw'-i in konji poNkskaijejo. \