/ Leto ULIII. »evIlKo 182. v Liu&ijnni, v ceirten 13. ovsusta 1925. ceno Din rso fthafa vsak dan popoldne, Uvzemši nedelje in praznike. — Instrati: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst i D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Insera ni davek posebej. — »Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnlstvo: Knatlova ali ca štev. 5, pritličje Uredništvo: Enaflova ulica št. 5,1. nadstropje ■V Poštnina platana v gotovini. — Telefon stav. 304. — Telefon štev. 34. Kaj vodi do političnih uspehov V naši javnosti se je vtrdilo prepričanje, da se dajo dosegati politični uspehi v Beogradu samo s so delo varnem v vladi, z velikimi strankami, s poslanci in s kr. ministri. To prepričanje je napačno. Ne zanikamo uspešnosti ministrskih intervencij, ne omalovažujemo podpore, ki jo lahko dobi n. pr. slovenski Človek v svojih prosvetnih, socijalnih in kulturnih težnjah, kadar se zanj zavzame velika stranka v narodni skupščini. V zadnjih letih smo videli, da so take intervencije od strani velikih strank in da je pomoč slovenskih ministrov dobro zalegala. S tem pa še ni rečeno, da je s tem začrtana edina pot do političnega uspeha In dela Slovencev. Zamislimo se v razmere in v položaj Slovencev v prejšnjih letih! Politično in gospodarsko delo je slonelo na ramenih dveh, treh idealnih političnih delavcev. Večina slovenskega razumni-štva je bojkotirala javno delo, propagando za slovenske interese, ekspanzivno akcijo, ki naj pridobiva srbske in hrvatske književnike, gospodarske strokovnjake, politike in državnike za Slovenijo. Takega propagandnega in zaščitnega dela od strani slovenskega razumništva ni bilo, zato so morali vse breme zaščite slovenskih interesov prevzeti na rahle rame maloštevilni slovenski nacifonalni politiki, ki se niso ustrašili niti dela, niti truda, niti netava-Iežnostl in vztrajali na zastopstvu slovenskih kulturnih in gospodarskih interesov, takorekoč v nasprotju s soloŠno brezdelnostjo marsikaterih činiteljev, k! so bili in so se poklicani, da vrše politično propagando za Slovenijo. Ne smemo pozabiti, da politični uspehi niso vedno plod surove sile, nego da gre često tudi za argumente, s katerimi treba braniti pošteno stvar. Vzemimo n. pr. interese slovenskega gospodarstva, naše procvitajoče industrije in trgovine, kakor se je pojavila v zadnjih šestih, sedmih letih. Kaj bi bilo s temi interesi, kaj bi bila dosegla slovenska industrija, da se je naslonila samo na politično moč Slovencev, da ni istodobno razpolagala s strokovnjaki v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, torej z nekako polznanstveno propagandno institucijo, ki je hodila v Beograd, intervenirala, prepričevala, dokazovala, pridobivala simpatije srbskih in hrvatskih gospodarskih veljakov ter na ta način dosegala za slovensko gospodarstvo velike, naravnost zgodovinske uspehe! Tu imamo primer nepolitične akcije, ki je Šla vzporedno s politično akcijo ministrskih in poslanlških intervencij ter vladnih koalicij. Katera akcija je več dosegla, prva ali druga, je težko reči. Priznati pa moramo, da sta se obe akciji pošteno trudili zaščititi in obvarovati slovensko industrijo, obrt, trgovino, slovenske delovne in socijalne interese pred večjimi izgubami, poškodbami in drugimi gospodarskimi napakami. Ampak tudi te propagande je bilo premalo! Da izpopolnimo ta izvajanja, poglejmo, kaj bi Slovenci dosegli v kulturnem in prosvetnem oziru, da smo razpolagali z enako delavoljno, udano, nacijo-nalno prežeto propagandno institucijo za slovenske kulturne in prosvetne interese, kakršna je bila Trgovska in obrtniška zbornica za slovensko gospodarstvo! Uspehi bi bili brez dvoma ogromni. Zlasti ako upoštevamo izredno dispozicijo, ki je vladala pri Hrvatih in Srbih, v Beogradu za Slovence in za njihove dozdevne visoke kulturne potrebe v tistih prvih letih državnega ujedinjenja. Mesto filozofiranje do r>o-drumih, mesto fantastičnih kombinacij o razvoju slovenskega jezika in drugih takih pojavov, ki so izven človeške volje in s katerimi upravlja le mati priroda po nam še neznanih zakonih, bi bili rajši propagirali potrebo teh ali onih znanstvenih institutov, te in one kulturne zahteve! Uspehi bi bili po našem prepričanju veliki... Ta dva primera dokazujeta, da mora s politično akcijo potom ministrov, poslanlških klubov in koalicij korakati 1ruga akcija, to je propagandna In zaščitna akcija, akcija medsebojnih najtesnejših umstvenih stikov z Beogradom, z Zagrebom, z univerzitetnim) možmi, s političar ji, z državniki. V beogradskih listih najdemo na vsakih deset let po en informativni Članek o naših kulturnih željah. In še ta članek je tako nerodno napisan, da ponavadi odvrača. Političnim akcijam se morajo torej pridružiti še psihološke in propagandne ikcije, potem bo položaj Slovencev popolnoma drugačen, kakor je danes, ko Zagonetne nettunske posođfre Ostra kritika izjave zunanjega ministra o nettunskih pogodbah, ki prinašajo Jugoslavviji težke žrtve. — Beograd, 12. avgusta (Izv. Ob 12.) Spor med ministrom dr. Ninčićem iai trgovinskim ministrom dr. Krajačem je začasno poravnan na način, ki vzbuja v vsej politični javnosti prav resno in obenem zbadljivo kritiko. Spor je končal s popolnim fijaskom in kapitulacijo radičevcev. Trgovinski minister dr. Krajać Je dementiral izjavo, ki jo je pTed dnevi priobčila beogradska »Politika«, katero izjavo so nato ponatisniti vsi ostali listi. Zunanji minister dr. Ninčić pa je včeraj smatral za svojo dolžnost, da je v posebni nebistveni izjavi skušal prepričati javnost, da nettunske pogodbe ne vsebujejo nikakih težav in Žrtev za našo državo, marveč nasprotno ji donaša-jo velike koristi. Novinarski krogi so že snoči na podlagi izjav obeh ministrov kratko ugotovili, da je dr. Krajač res podal tako izjavo »Politiki« in da so sedaj izrazi, da so bile besede trgovinskega ministra navadne izmišljotine, navadna intriga, uprav deplacirane. Čeprav so radićevci kapitulirali, je v čast dr. Krajaču, da je skušal braniti stališče zunanjega ministra. Od zunanjega ministra povsem opravičeno zahteva vsa javnost, da pojasni dva važna momenta. Prvič. 'Mussolini je v svoji izjavi o pomenu nettunskih pogodb izjavil, da se direktni tarifi v prometu med Jugoslavijo in Italijo imajo določiti dogovorno z Italijansko železniško upravo. Če tega Jugoslavija ne stori, izgubi pravico dovoza v skladišče bazena Thaon de Revel. Mussolini je dalje naglašal, da je končno reše- no vprašanje direktnih pošiljk z Reke. Poseben italijanski organ ima pravico izdajati warrante na blago v bazenu Thaon de Revel, zato imajo veljati italijanski zakon!, jih rešuje le reško sodišče in eskomptrrajo le reški denarni zavodi Te stvari ima zunanji minister pojasniti. To pa se še ni zgodilo. Drugiff"*ima zunanji minister razložiti bistvo in naloge takozvanega reškega konzorcija, za katerim so angažirane gotove finančne in kapitalistične kapacitete. Ta konzorcij je baje dosegel po zatrdilu poznavalcev razmer in dejanskega položaja, da se Jugoslavija odreka graditi na Sušaku posebno jugoslovensko pristanišče na korist Reke. Omenjajo danes tudi neko brzojavko reških trgovcev in mdustrijcev, ki ie bila poslana zunanjemu ministru dr. iNnčiču. Tu reški trgovci čestitajo nagemu vodilnemu ministru zunanje politike ter se mu zahvaljujejo, ker se je posrečilo rešiti reško vprašanje na korist Rečanov. Omenjajo dalje izjavo uglednega italijanskega senatorja Lorija, ki je povdarjal: Reka ne postane samo pristanišče za jugoslovenski izvoz, marveč za vse tranzitno blago. Reka je rešena. Zunanij minister zanika, da bi bU prejel kako brzojavko z Reke. Gotovo pa, da nastajajo velike težkcče in diference, ki se pojavljajo radi nettunskih pogodb. Res je, da je začasno nettunsko vprašanje med obema ministroma likvidirano, toda računajo, da te konvencije končno ne bodo ratificirane. Sestanek Brinand-ChamMii! v Londona Soglasje med Francijo in Anglijo glede varnostnega pakta« — London, 11. avgusta (R) Danes dopoldne je bil prvi razgovor med zunanjima ministroma Briandom in Chamberlainom. Vsebina odgovora Nemčiji je bila kritično pregledana. Razgovor, ki je bil zelo prisrčen, je prinesel rezultat glede rešitve prvega dela razpravnega programa. Oba ministra, ko so bila razna vprašanja premo tri-vana, sta se zedinila glede vsebine odgovora. — London, 11. avgusta (W) »VVestmin-ster Gazette« javlja, da se pričakuje, da bo na podlagi razgovorov med Briandom in Chamberlainom povabljen na sestanek nemški zunanji dr Stresemann. Ta sestanek se ima vršiti meseca septembra v Ženevi. Britanska vlada bo jutri pregledala odgovor na nemško noto z dne 20. maja. — London, 11. avgusta. Briandov poset v Londonu pomenja veliko važnost za ni-daljni razvoj evropske gospodarske noliti-ke. Radi tlečega razkola med Anglijo in sovjetsko Rusijo je prišla Francija na razpotje in se mora odločiti, koga želi imet* za r a daljnega svojega zav ft Mka prot Nemč:;? Briand je Chamberlainu kratko izjavil: Imamo pripravljeno za podpis za nas zelo ugodno pogodbo s sovjetsko Rusijo, kj garantira plačilo obrokov Iz devet milijardnega posojila Francije Rusiji, daje Franciji prednosti za obnovo Rusije, obenem pa tudi ooljublja Franciji zvezo proti Nemčiji. Francija naravno nastopa raie z Anglijo, kakor z Rusijo, dobiti pa mora nekatere koncesije. — Angliia se povsod trudi, da bi se ustvaril prorisovjetski blok in zato napenja vse sile, da spravi Nemčijo čimpreje v Društvo narodov. — London. 12. avgusta (W) Ob 7.20 je snoči objavil Reuterjev urad: Današnji razgovor, kakor zatru je jo, je bil posvečen raz-motrivanju francoskih ugovorov proti nemškim predlogom glede varnostnega vprašanja. Glede oblike In vsebine francoskega odgovora, ki se z vednostjo in odobrenjem Anglije ima odposlati, ne obstoje nikake načelne diference. — London, 12. avgusta. Zunanji minister je zastopnikom tiska izjavil, da ;e popolnoma zadovoljen s potekom dosedanjih razgovorov. Francoska nota kot odgovor na nemške predloge bo z zadovoljstvom na-glašala, da so medsebojne korespondence že tako daleč uspele, da sedaj lahko prično ustni razgovori Francosko-ruska pogodba Pogodba pripravljena za podpis. - Rusija prizna carske dolgove. Francoski kapital jza Rusijo. — Pariz, 12. avgusta (Izv.) Rusija, ki je do zadnjega podpihovala v Maroku Abdel Krima, je s svojo akcijo proti-Franciji prenehala, ker računa, da bo Francija sprejela gotove ruske predloge glede podpisa gospodarske pogodbe. Načrt sporazuma, po katerem se ima izvršiti gospodarska obnovitev sovjetske Rusije s pomočjo francoskega kapitala, je pripravljena za podpis. Ruski sovjeti so v štren1/! j en ju, da privabijo v Rusijo francoski kapital in da odtrgajo Francijo od Anglije, nedavno predlagali, da priznajo carski dolg v znesku devetih milijard zlatih frankov in da plačajo obresti 4 milijonov francoskim državljanom. Pretekli teden ;e bila pogodba v vseh podrobnostih pregledana in sestavljena. V kratkem prispe v Pariz ruski komisar financ Sokolnikov, ki ima v ime sovjetske vlade pogodbo podpisati Važnost te pogodbe ni v tem, da Rusija priznava carske dolgove, marveč v tem, kako se imajo plačevati obresti. Da Rusija dobi denar za plačilo obresti, je poslanik Krasin predložil francoskim kapitalistom ogromen načrt, kako naj bi se s pomočjo francoskega kapitala eksploatirali vrelci nafte v Baku, obsežni ruski gozdni kompleksi ftd. Francoski poslanik v Moskvi Herbette je naprosil svojo vlado, da organizira posebne se rajši igrajo na usta SLS visoko državnopravno politiko, med tem ko nam stvarni naši interesi propadajo..r vojaške, trgo/ske in gospodarske misije, Id naj bi prišle v Moskvo skupno z veliko francosko parlamentarno delegacijo. Francoski politični krogi zete žfvahno komentirajo ruske predloge in sovjetske načrte ter naglašajo, da je od Rusije predlagana pogodba velfk političen manever, naperjen proti Angliji. Trgovinska pogodba z Avstrijo Naši delegatje odpotujejo na Dunaj z novimi navodili. — Beograd, 12. avgusta (Izv. Ob 12.) Na dveh sejah (včeraj in danes dopoldne) razpravlja •ministrski svet o načrtu trgovinske pogodbe ki se ima v kratkem skleniti med našo kraljevino in Avstrijo. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta. Pričela je že ob 10.30 dopoldne. Ministrski svet Je razmotrfval predloge ekonomskoiinančne-ga odbora vlade, ki se nanašajo na trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Odbor je spremenil veliko število odredb začasnega načrta trgovinske pogodbe. Delegata načelnika v trgovinskem mi. nistrstvu Milan Savič in M. Todorovač sta vladi predložila poročila o položaju Avstrije. Oba delegata danes zvečer odpotujeta na Dunaj z novimi navodili. Gospodarskofinančni odoor popoldne nadaljuje razpravo o pogodbi z Avstrijo. Naša država ima končne meje Na meji proti Italiji je treba postaviti 3000 mejnikov. — Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Od dneva sklenjenega mira in ustanovitve naše kraljevine je tvorilo razmejitveno vnašanje dolgo vrsto napornih diplomatičnih posvetovanj. Delovale so povsod korn!srje, ki so v terenu tehnično določevale meje in postavljale mejnike. Danes ima naša država definitivne meje. Meie napram A'baniJI so danes fiksirane. Napram Romunski so sporazumno določene meje in je bilo doslej na tej strani postavljenih nad r*000 kamnov-mejnikov. Razmejitev napram Italiji ste vodili dve komisiji, ena s sedežem na Sušaku in druga v Ljubljani. Ljubi lanska komisija je imela nalogo določiti meje od Triglava do Reke. Ljubljanska komisija je doslej postavila 500 mejnikov in iiH je na tej strani treba postaviti Še 2500. ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV — Ženeva, 12. avgsta. Dne 2. septembra t. 1. se sestane svet Društva narodov pod predsedstvom francoskega delegata. Program zasedanja Društva narodov je zelo obsežen. Na dnevnem redu so med drugim: a) razmejitev med turško republiko in Irakom (mosulsko vprašanje), b) položaj Avstrije, c) vprašanje gospodarske in finančne obnove Madžarske, e) vprašanje Gdanska in druge točke. Društvo narodov bo raz-rrotrivalo tudi razna vprašanja narodnih manjšin. REKA IN MADŽARSKA TRGOVINA Rim, 12. avgusta. Pogajanja med Italijo in Madžarsko za usmeritev madžarske trgovine preko Reke so uspela ravno v odločilnem trenotku. Madžari so bili namreč že na tem, da usmerijo svojo izvozno trgovino proti Hamburgu. Skupina italijanskih finančnikov, kateri načeljuje Banca comer-ciale italiana, je predlagala madžarskim krogom, naj ustanovi na Reki banko za trgovske kredite, ki bo vodila madžarsko trgovino preko Reke. Italijanska emisijska banka namerava dati banici na razpolago 100 milijonov lir. Na madžarsko blago, ki bo uskladiščeno v reških pristaniščih, se bo izdajalo posojilo rn to bo tvorilo bazo za lombard. Več madžarskih bank je dobilo poziv, naj sodelujejo pri novi reški banki. Zastopniki interesentov bodo imeli 5. septembra na Reki sestanek, na katerem bodo zavzeli končna stališče. HRVATSKO - NEMŠKI LIST V ZAGREBU — Zagreb, 11. avgusta. Danes je izšla tu* kaj prva številka novega tednika Hivatska Zora. List se tiska v hrvaščini in nemščini, v kateri se zove Kroatische Morgenrote. V programu se pravi, da obstoja potreba po izdajanju nemškega lista, ki piše v hrvatskem duhu. Eni m isti čHanki so pisani v hrvaščini m nemščina. Iz vsebine te prve številke tednika je razbrati, da je to fran-kovski organ, najbrž iz grupe, ki je protivna Radiću. Hrvatska Zora napada Stjepana Radića, češ da prepušča vodstvo svoje politike svoji ženi. NORVEŠKA BO ANKETIRALA SPITZBERGE — Oslo, 12. avgusta. Norveška vlada je sklenila da 14. t. m. prevzame Spitzberške otoke v svojo posest. Justični minister, ki se nahaja na Spitzbergih, bo kratkomalo prog!a::I otoke za norveško ozemlje. SMRT INDIJSKEGA VODI-TELJA 4 London, 12. avgusta. V Kalkuti je umrl Sir Surendanath Banerjea, vodja zmerne stranke v Bengaliji in bivši minister. Banerjea e bil ustanovitelj indijskega narodne ga pokreta. ZOPET NAMERAVAN ATENTAT NA ŠPANSKEGA KRALJA — Madrid, 12. avgusta. Policija je prišla na sled novi zaroti proti španskemu kralju. Atentat naj bi se izvršil ob priliki obiska kralja v zdraviliškem domu v San Sebastia-nu. Anarhist, ki je dobil nalog za umor, m tudi več sokrivcev je bilo aretiranih. Grško - italijansko prijateljstvo Atene. 11. avgusta, s. Ministrski predsednik Pangalos je prejel iz Rima brzojavko, v kateri se mu ministrski predsednik Mussolini zahvaljuje, ker je grška vlada naročila orožje in druge vojne potrebščine v Italiji. Mussolini izraža željo po vedno bolj prijateljskem razmerju med Italijo in Grčijo. Grška vlada je namreč med drugim naročila v Italiji sto letal HEIHL K A U A mešanice za poznavalce 109 l PREMESTITVE NA SREDNJIH ŠOLAH — Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Prosvetni minister je odredil važne premestitve na srednjih šolah v Sloveniji. M**i drugimi so premeščeni: prof. dr. Fran Čadež Ji realke na II. realno gimnazijo ▼ LJubljani, prof. Ljudevit Mlakar iz realke na moška učiteljišče v Ljubljani, veroučitelj Josip Kardinar iz Celja, na realko ▼ LJubljani. — Prihodrje dni bodo objavljene Se nekatera važnejše premestitve. PERUANSKO ODLIKOVANJE KRALJU ALEKSANDRU Beograd, 11. avgusta r. Povodom stolet niče neodvisnosti repubHke Peru v Južni Ameriki, je po poročTklih, k! Jth Je sprejel^ naše zunanje ministrstvo, podelil na pred« log peruanske vlade predsednik republik* kralju Aleksandru red solnca z brfljantJ, Solnčni red I. razreda so doblH ministrski pređsedrrlk Nikola Pašđć, zunanji mlnistei dr. Nrnčić, njegov pomočnfik Jovan Marko« vić* in jugo slo venski generalni konzul terf zastopnik pri peruanski proslav? dx. Ivfl Grisogono. Solnčni red II. razreda je doW( šel protokola zunaniega msta!strstv& Elija Nov ako vič. Borzna poročila. Ljubljanska borza« Lesni trg. Testonl monte frc. meja. denar 520. tra» mi 13/16 od 7—12 m frc. meja, denar 34Q hrastove deščice 43 mm — 2.65 m frc. m.t denar 1300, bukova drva frc. nakl. p. 4 vag/ denar 18.40, blago 18.40, zaključki 18.40. Žitni trg. Pšenica domača par. Lj. denar 275, Mag* —, pšenica slav. par. Lj. 80 q 300, 300, 300< koruza polčinquantin par. LJ. 20 q 265, 2*>5; 265, koruza slav. par. Lj. 1 vag. 227.50, bla, go 227.50, zaključki 227.50, oves siavonsk! par. Lj. blago 210, ječmen 62-63 par. Lj. bla. go 230, otrobi pšenični bn. fco. Post. trs 3 vag. 190, 190, 190, laneno seme Ia. fco. Lj 530. . i Efekti: 7 ođstot. invest. pos. iz let/ 1521, denar 75, Celjska posojilnica d. d., de-rar 201, blago 201, zeključki 201, Ljubljanska kreditna banka, denar 230, blago 245, Mer-kantilna banka, denar 100, blago 105, Prva hrvatska štedionica, denar 842. Slavenska banka, denar 64, blago 67, Kred. zavod, denar 175, blago 185, Strojne tovarne in livarne, denar 95, blago 127, Trboveljska premo« gokopna družba, denar 342, blago 350, Združene papirnice, denar 108, Stavbena druž* ba d. d. Lj., denar 165, blago 180, 4 in pol odstot. zast. 1. kr. dež. bke., de Bergerac«, Mtrabeau »Kup33a ostane kup&ja«, Strindberg »Oče«, Snaw »Sv^t? Johana«, Andrejew »Klofuta«. Schnrtzier »Zeleni kak adu«, Mornar »Teater*, Armand - Gerbidon »šola kokot«, Ro-enain »Velta. fcneginja in natakar«, Croissei »Prava PfcrrŽanka«, FraccaroK »Mala Barage«, Impekoven - Mattherus »Makstorilaan VeUdc Opera vpriiorf: Siroia »Stranac«, ffiTSohler »FlorenRusa3ka«, Satot - Saent »Samson in Dali-la«, Pucoint »TriptlchoB«, »Manon Lescaut«, Verd! »Balo in enasehera«, »Othello«, Opereta prinese: Urban »Ignmanov 8B0h«, »Oranichstaedten >Orlow«, Suppe »Neznanka«, Kolman »Holandska železni-Eysler »Umetnikova kri«, Mftloecker gradič«. .m '* *' . — Mala Nedelja. Za nedeljo 23. avgusta ae nam obeta izreden dogodek. Narodno Ifcnitumo društvo v^rJauri ob pol 16. uri v w- I Društvenem domu v režiji in zasedbi glavne vloge Nflcite g. vtookošolca Bratko Krefta Iz Sv. Jurj a ob ččavnic!, Tolstega ruska narodno dramo »Moč teme«. Prvi podeželski oder v okolici si drzne uprizorit! »Moč teme«. Raditega upamo, da cenjeno občinstvo od blizu in daleč poplača ves trud društva z obilnim obiskom prireditve. Odbor. 1512-n ★ ★ ★ Celjsko Narodno gledališče otvori jesensko sezono dne 15. septembra z Jurčičevim »Tugomerjem«. Nadaljni repertoar obsega: CankaT »Pohujšanje v dolini Sentflorijanski«, »Za narodov blagor«, Finž-gar »Naša kri«, »Veriga«, Fedor Gradišnik »Blazni človek«. Jurčič - Govekar »Desefci brat«, Prešel »Čudežne gosli«, Milan Bego-vfč »Gospa Wa1ewska«. Petar Petrovič »Duše«, Ivo Vojnovič »Ckvinokcij«, »Smrt majke Jugovićev«, S tam'si. Przybyszewski »Zlata obleka«, Tostoj »2ivi mrtvec«, Tur-genjew »Tuja kri«, Gomer »Maks v škripcih«, Max Halbe »Reka«, Hauptmann »El-ga«, Tbsen »Strahovi«, Laui »Blazna misel«, »Mcliere »Georges Dandin«, Nesrroy »Lum-pacehrs - Vagabundus«, Schiller »Razbojniki«, Strindberg »Velika noč«, veseloigri »Ulica št. 15« in Patjuškin »Dobro krojeni frak«. Končno se vprizore dve opereti: Kal-rrran »Jesenski manevri« in Parma »Ama-conke«. Sokol Sokolsko društvo v Metliki Je priredilo preteklo nedeljo popoldne na svojem letnem vežbaliSču svojo XVIII. jav-mo telovadbo. Pred telovadbo Je napravilo iđru&tvo obhod po mestu, ki Je bilo bogato rikra&mo z zastavami in ki Je svoje vrle Sokole 4n SokoMce presrčno pozdravljalo. Pred članstvom je plapolal krasni društveni prapor, pred naraščajem in deco nara-&čaj€fci prapor — oba umetniško delo na. rodnih vezenin, ki so ga izvršile pridne roke sester domačink. Pri javni telovadbi, ki Je tekla točno in brezhibno po skrbno izbranem sporedu, ao nastopile vse kategorije domačega društva pod vodstvom brata načelnika Wefea in sestre načslnlce Ganglove — nastopile so prt prostih vajah in na orodja v polnem številu in v polni pripravljenosti, in sicer ženska deca (16), moška de-ca (15), moški naraščaj (20), ženski nara-BčaJ (26), članice (12) in Člani (25), vseh telovadecLh oseb torej 114, kar je za sokolsko društvo v Metliki gotovo lepo število. S posebno točko so nastopile še članice iz Črnomlja (9), odlično pripravljene pod vodstvom sestre Vere Malnaričeve. Vse proste •vaje so glede sestave in izvedbe ustrezale tudi strogim strokovnjaškim zahtevam, orodna telovadba (konj, bradlja, drog in krogi) je žela zaradi preciznosti in elegance splošno Zasluženo priznanje. Po končani! telovadbi je z bodriJnimi besedami nagovoril vse članstvo svojega društva in mile goste iz Gradca, Črnomlja, Semiča in Nove. ga mesta društveni starosta brat Dako Makar, ki je posebe pozdravil navzočega saveznoga starosto brata Gangla in novomeškega župana brata dr. Rezka, ki sta oba sinova Bele Krajine. Pozdravu brata Makar-ja se je ođzval brat savezni starosta, ki je v navdušenih besedah govoril o pomenu in veličini sokolske ideje, poudarjajoč, da je današnja prireditev pokazala, kako naj naša sokolska društva pravilno pojmujejo svoje naloge in dolžnosti. Njegove besede so bile sprejete z burnim odobravanjem. Po javni telovadbi se je razvila na idealno lepem letnem vežbališču povaem dostojna in bratska zabava, ki jo je poživljala domača godba, vmes pa je prepeval po lzvežbanostl in glasovnem materialu odličen pevski zbor domačega sokolskega društva. Bil je v resnici lep dan — praznik sokolskega dela, kakršne naj bi v enakem slogu in obsegu prirejala vsa bratska društva. Metliško društvo, ki je v zimski in pomladni dobi priredilo dve telovadni akademiji n tri gledališke predstave, je sedaj potožilo javno račun o zavrženem delu enega leta. Naj mu bo za uspešno delo izrečeno tudi Javno in nepristransko priznanje. Naprej! * * * Slovanski sokolski savez. V dneh 13. do 16. t. m. se bo vršilo v Varšavi zborovanje zastopnikov slovanskega Sokolstva za ustanovitev Slovanskega sokolskega saveza. Za to ustanovitev je dal pobudo lanski Sokolski sabor, ki ga je priredil JSS v Zagrebu in ki so mu prisostvovali delegati češkoslovaškega, poljskega in ruskega Sokolstva. Pripravljalna dela za osnovanje SSS so v toliko dozorela, da je sedaj mogoče pristopiti k realizaciji te ogromne sokolske organizacije, ki bo štela okrog enega milijona pripadnikov. To bo pač največja slovanska organizacija na vsem svetu. V Varšavi so bo vršil v istih dneh zlet poljskega Sokolstva, ki mu bo prisostvovalo tudi večje zastopstvo poljskih Sokolov iz Amerike. Danes ponoči Je odpotoval v Varšavo starosta JSS brat E. Oangl, ki «o se mu pridružili bratje Paunkovič iz Beograda, Brozovič iz Zagreba in dr. Gortšek od Sv. Lenarta, da v imenu jugoslovenskega Sokolstva sodelujejo pri osnovanju SSS In prisostvujejo sokolski slavi bratov Poljakov. Omenimo še, da Je prispelo lz Amerike okrog 600 poljskih Sokolov, ki jih je prebivalstvo na poti iz Gdanska v Varšavo povsod viharno pozdravljalo. Tudi ta skupina slovanske sokolske družine bo sodelovala po svojih de- legatih pri ustanovitvi SSS. Jugosioven-skrm delegatom želimo obilo uspeha. Naj bi našla Ideja ustanovitve Vseslovanskega So. kolakega Saveza povsod dovolj razumevanja ln dovolj požrtvovalnih pijouirjev, Id bodo to ogromno delo začeli In srečno dovršili, če pride do ustanovitve te največje organizacije slovanskega sveta, potem je sokolska ideja zmagala in vsi njeni sovražniki se bodo morali ukloniti pred veličino tega dogodka, ki bo velikega pomena za nadaljni razvoj slovanske zgodovine. Zato želimo In upamo, da se sokolsko zborovanje v Varšavi zaključi s popolnim uspehom. — Sokolski zfet v Crikvenici. V dneh 15. in 16. avgusta se vrsi v Crikvenici velik pokrajinski sokolski zlet, ki obeta biti po dosedanjih pripravah, sijajna manifestacija sokolske misli v Hrv. Primorju. — Zleta se udeležijo številne sokolske župe in deputacije iz cele države. Zletu prisostvuje kot delegat JSS II. podstarosta br. dr. Lazar Car iz Zagreba. Svojo udeležbo je prijavil tudi olimpijski prvak br. Leon Stukelj s svojo olimpijsko vrsto. Vožnja je polovična. — Prihod poljskih Sokolov iz Amerike v Poznanj. V soboto 8. t. m. je prišla v Poznanj delegacija poljskih Sokolov iz Amerike, da se pokloni ob priliki 1000-let-nice smrti prvega poljskega kralja Bole-siava Hrabrega njegovemu grobu. Na kolodvoru so Jih svečano sprejeli Sokoli in velika množica meščanov z vojvodom Bu-rinskim na čelu. Iz kolodvora je odšla velika povorka na Trg Svobode, kjer jo je pozdravil polkovnik SikorskL Na magistratu je Sokole pozdravil mestni župan Ra-taiskv; popoldne se je vršila javna telovadba, zvečer pa razne akademije in zabave. Ameriški poljski Sokoli se tudi udeležijo sokolskega zleta v Varšavi. Sodišče — Dober pastir svojih ovčlc. V Sar! skrbi za dušni blagor svojih zaupanih mu ovMc Župnik Valentin KaJdiŽ. Na dan skupščinskih volitev je imel Župnik izredno ekrb za gostilno Terezije Starman, ki je na glasu napredne gostilne. Po svojih zaupnikih j* izvedel, da je gostilnlčarka Starmanova Iztočila par četrtink vina. župnik je brž ra-pravil ovadbo, nI pa ovadil klerikalne go stilne Omanove, kjer so po volitvah na debelo točili v proslavo zmage SL»S. So^i^če je upoštevalo, da je gostilničarka Starmanova, 581etna vdova, na dobrem glasu, poštena in nekaznovana ter jo obsodilo samo na 25 Din globe. — Nčna vojska na vasi. Vrstite- se dve obravnavi proti Roblekom iz Bašelja pri Preddvoru. Tudi priče se skoraj vse pišejo Roblek. Ponoči 17. maja je nastala splošna b*tka med fanti na vasi. V akcijo i?o stopili cepci, gnojne vile, a tudi usodni no2. Prvi je sedel na obtožni klopi 271etni posestnikov ©in Feter Roblek vi g. Urbančev, ki ee prvotno ni udeležil pretepa, temveč je doma spal, ko sta ga prišla klicat na pomoč brata Anton in Andrej. Peter se je v naglici oborožil z gnojnimi vilami in tekel na vas. V temi je zagledal neko osebo, ki se je premikala med drevjem. Tekel Je proti osebi ter jo z vso silo udaril z gnojnfcmi vilami po glavi. Oseba ee je med krikom zgrudila nezavestno na tla. šele sedaj je Peter videl, da je pobil 551etno vdovo Marijo Gašperli-novo, ki je šla klicat svojega sina, ki je bil tudi med pretepači. Peter je zmoto obžaloval in pomagal ranjeno spraviti domov, žena je imela močne rane na glavi s pretre-senjem možgan ter je nad teden dni ležala, aendar je Petru odpustila in se poravuala z njim za 310 Din. Peter Roblek setve noče priznati, da je šel bratoma na pome*': pri pretepu, temveč sta ga le zbudila, naj gre pomagat klobuk iskat. Predsednik: ->Ali se klobuki iščejo z gnojnimi vilami?« — Ker je Peter Roblek vse priznal, dejanje obžaloval in se s poškodovanko poravnal, ki je prosila zanj, je bil obsojen samo na 6 tednov ječe. — Takoj za Petrom je prišel na vrsto njegov 23letni brat Anton Roblek — TJrbančev, ki je s svojim tretjim bratom Andrejem udeležen pri splošnem pretepu. Dočim so bili njuni nasprotniki ooorc-ženi z goTjaČaml in cepci, je Anton stekel domov po dolg kuhinjski nož ter zabo.iel Janeza Robleka-šišnikovega med rebra in v ramo ter ga težko poškodoval. ObtOŽaoec se izgovarja, da je vzel doma nož le za s»i!o-bran. »Dobro ste si zapomnili, tako stoji v bukelcah!« Anton Roblek je bil obsojen na 5 mesecev težje ječe in povrnitev molkov. Grozna ljubavna drama v Omišlju Preteklo soboto se je v Omišlju, romantičnem kraju na otoku Krku, odigrala grozna ljubavna drama, ki je napravila na tamošnje prebivalstvo globok vtis. Nekako okoli 7. zjutraj je finančni stražnik Domins v morju, nedaleč od kraja, nazvanega »Martin«, opazil dve trupli, čvrsto zvezani skupaj. Domins je o tem ta koj obvestil oblasti. Prispeli so orožniki, ki so trupli kmalu potegnili na suho. Navzočim se je nudil pretresljiv pogled. Utopljenca — mladenič in mladenka — sta imela prestreljeni senci, na katerih je bilo opaziti sledove krvi. Mladenka se je z rokami krčevito oklenila moškega, ki se je isto oklenil svoje izvoljenke. Okoli pasu je bil mladi p-nr zvezan s tanko vrvjo, večkrat zavozlja-no. Bilo je takoj jasno, da gre za nenavadno ljubavno dramo. Trupli obeh ljubimcev sta bili po zdravniškem pregledu ln drugih formalnostih prepeljani na omišaljsko pokopališče. Ozadje in vsi motivi strašne ljubavne drame še niso znani. V sušaškem »Novem Listu« čitamo sledeče podrobnosti: Tajinstvena ljubimca. V petek popoldne okoli 14. sta izstopila iz motornega čolna, ki vzdržuje vez med Sušakom in mesteci na Krku, na omišaljsk! rsko skalo, počil je en strel, drugI, zaplj-^iituo je njorje ia pokrilo dve nesrečni žrtvi, kateri-rra ni bilo usojeno, da se združita v Živjje nju. Identiteta utopljencev. Identiteta utopljencev se nI da!a ug3to. viti, kf-r je mladi par zaznal vse spL.se ii listine. NaSlo se je pri njih 254 D'n, nelz gorela legitimacija, izdana v LJubljani, je ležala ob ognju. Na njej sta bili citati za. če'.ni črki Ko . . Poleg tega je ležala kuverta z napisom: Ivo Kondara, Dravograd, IVIeža. Ime nje je popolno.na neznano. Nadaijua preiskava bo verjetao razkrila grozno tragedijo. Rakotvorni tečaj za učitelje v ii Podmladek Rdečega Križa si je nadel nalogo organizirati po vseh večjih mestih države rokotvome tečaje za učiteljs+vo. Tak tečaj je bil tudi v LJubljani. Trajal Jo pet tednov in se je v soboto dne 8. t. m. zaključil. Sprejetih je bilo 40 priglašencev, ki so se porazdelili v tri oddelke: v mizarski, kartonažni in pletarski oddelek. Tečaj Je spretno vodil g. Novak, ravnatelj meščan, ske Šole v Šiški. Poleg njega sta poučevala g. Baran, vodja pletarskesa oddelka obrtne Sole ln g. Mrcina, učitelj na obrtni šoli, oba priznana strokovnjaka. Uspeh vseh treh oddelkov je nadvse za dovoljiv. V kartonažnem oddelku nas je vpeljal g. ravnatelj Novak v vsa tovrstna dela. Napravili smo vsa. geometrijska telesa, mape, razne škatlje za metulje, hrošče itd. V kartonažnem oddelku se Je poučevalo tudi knjigoveštvo in sicer je poučeval strokovni učitelj g. Blagajne. V razmeroma selo kratkem Času smo se naučili popolnoaia samostojno broširati zvezke ta kataloge ter vezati knjige. Mizarskega tečaja so se udelezm razor ene učiteljice samo moški. Izdelali so mnogo prav raznovrstnih predmetov, zlasti za kuhinjo. Posebno veliko so napravili pletartl, od. katerih so bili nekateri predmeti že kar mojstrsko izdelani. Ugajala so posebno stojala za cvetice, pa tudi razni koški za kruh, sadje itd. Razstava ob izvršetku tečaja Je pokazala, da ni bil zaman trud naših izvrstnih voditeljev tečaja, kakor tudi sedanjega odbora Podmladka Rdeče-ga Križa. Marljivi tajnik našega pokrajinskega odbora g. višji šolski nadzornik Gabršek ter g. predsednik Wester sta z zanimanjem zasledovala nase delo. Obiskal nas je tudi centralni tajnik g. žečevič žz Beograda ter pokrajinski taj. nik g. Kolin iz Zagreba z g. ravnateljem Jovanovičem lz Aleksinoa, ki je najvnetejši propagator delovne &Ole v naši drž ari. Pa tudi predstavniki našega prosvetna, ga oddelka so pokazali mnogo zanimanja za ta tečaj. Ogledala sta si naše delo gg. dvorni svetnik Gangl in šef prosvetnega oddelka dr. Pestotnik. Poslovilni večer v soboto v hotelu TI voli je bil zelo animiran, za kar gre zasluga v prvi vrsti g. Lajovlcu, ravn. meeč. šole v Tržiču, ki nam je ta večer oskrbel izvr-sten kvartet in nam izvajal nekaj lepih »solo.« mm t —■»ii i n i ——i——mi_ ... Sport — Zagrebčani računajo na zmago Za greb : Ljubljana (ZNP : LNP), ki se vrši v nedeljo 16. avgusta v Ljubljani in pripravljajo poseben vlak »drukerjev« za Beograd, kjer se sledečo nedeljo vrši semifu nalna tekma Zagreb : Beograd. Vožnja iz Zagreba v Beograd in nazaj z brzim vlakom bi stala v tretjem razredu pičlih 120 dinarjev! — Novo kapranje v Zagrebu. »Hrvat* prinaša senzacijonalna razkritja o novem kapranju igralcev. Menda je igrač Concor-dije Šuste poskušal pregovoriti vratarja Gradjanskega, Ljubljančana MihelČiča, nai prestopi h Concordiji. Moštvo bi se znatne ojačilo, ker boleha še. vedno na vratarjih, ki so mu vedno slabi. Neki igrači in funk-cijonarji Concordije so že bili pri prejšnjih slučajih kaznovani, zato zahteva »Hrvatov« izvestitelj, naj se sedaj kaznuje tudi Con-cordija sama, ker je neverjetno, da je klub nedolžen in da klubovo vodstvo ne zna za kapranje, ko gre za važna mesta njegovega moštva. V. L Krlžanovska: . 22 V braljestuu nesmrtnih Roman. Bil sem presenečen. Še nikoli nisem videl tako božanstvene ženske. Najbolj so me pa očarali njeni razpuščeni kodri, ki so se vili kakor svetli valovi skoraj do kolen. Posadil sem jo kraj sebe, jo objel okrog pasu ter ji ponudil vina. Dekle je vzela čašo in je bila na videz vesela. Sama mi je nalivala vino in se ni nič preveč upirala mojemu ljubimkanju. Orgije so bile na vrhuncu, ko je Lora, — tako Je bilo ime dekletu, — vstala ter se naklonila nad polno majoliko vina, rekoč: — Rada bi pogostila te hrabre mornarje, ki naju tako glasno pozdravljajo. Saj mi dovoliš, da iim sama napolnim čaše? Res so danes zaslužili tvojo hvaležnost in lahko bi jim storil to uslugo. — Delaj, kakor sama hočeš, ti moja krasotica! Seveda ti ne odrečem te prošnje. Kar pogosti moje fante! Poklical sem enega ter mu velel, naj nese majoliko za Loro. Ona je sama napolnila vse čaše in povabila mornarje, naj pijejo na njeno zdTavje. Ko se je Lora vrnila k mizi, je bila bleda kot zM in komaj se is Se držala na nogah, Kes k sto* beh sem jo vprašal, če ni morebiti utrujena; toda ona je odkimala z glavo in odgovorila s čudnim nasmehom: — O, ne! Gostija se šele pričenja! Tisti hip me je s svojimi poželjivimi ustnami, s svojim strastnim dihanjem, ki je dvigalo njena deviško lepa prsa, in s svojim strašnim, ognjevitim pogledom popolnoma očarala. Ves divji od strasti sem jo objel in odnesel v kabino, poveljstvo pa sem izročil svojemu pomočniku. Puščavnik je odšel že prej, češ, da je utrujen. Minila je ena ura, ko me je strašno kričanje in nopot na krovu zdramil iz ljubavne opojnosti. Takoj sem se streznil in planil na krov. Prizor je bil tako grozen, da sem onemel. Moji mornarji so se valjali kakor blazni po krovu, bljuvali so zelenkasto slino kakor divje zveri. Nekateri sploh niso več ganili. Ležali so s potem-nelimi obrazi kakor mrtvi Moj pomočnik se je dvignil na komolcu in zakričal s stisnjenimi pestmi: — Prokleta!... Zastrupila je nas. Tudi on je prosil iz vljudnosti Loro, naj mu nalije vina, in je izpraznil čašo na njeno zdravje. Razumel sem, di ima prav in pograbila me je divja jeza na to žensko, ki se mi je tako satansko maščevala s tem, da mi je zastrupila vse zveste tovarisp Hotel sem potegniti bodalo, ki je bilo vedno za pasom, pa ga nisem našel. Tisti hip sem začutil, da me je nekdo močno sunil z nožem v rebra in zlobni glas mi je zakričal na ušesa: — Umri, ubijalec, in proklet bodi! Naj blodi tvoja prokleta duša večno po teh valovih brez miru in pokoja! Obrnil sem se in zagledal Loro. Njeno lice je gorelo. V očeh ji je plamtelo divje sovraštvo. Držala je moje bodalo, njene roke in krilo pa je bilo polito z mojo krvjo. Dvignil sem pest, da bi jo udaril, toda moja roka je onemoglo omahnila in brez moči sem se zgrudil na krov. V očeh se mi je stemnilo. Kakor skozi paj-čolan sem videl, da je Lora dvignila bodalo ter se zabodla v prsa. Nato sem se onesvestil. Hladen vetrič se je dotaknil mojega lica. Odprl sem oči in zagledal puščavnika, ki je klečal pri meni. Njegove plamteče oči so me nepremično gledale. Kar je zašepetal z drhtečim glasom: — Ali hočeš živeti — živeti zelo dolgo? Ali me ne boš preklinjal za to? Tedaj te rešim. Čutil sem, da umiram in z nadčloveškim naporom sem zašepetal: — Reši me — in blagoslavljal te bom! Tedaj je potegnil Ahasver, — puščavnik je bil namreč on. ^ iz žepa steklesćčico. solno brezbarv- ne tekočine, dvignil mi je glavo ter mi vlil tekočine v usta. Zdelo se mi je, da sem pog»Dltnil ogenj. Vse je gorelo v meni Nato mi je bilo, kakor da me je za dela strela. Ko sem odprl oči, sem ležal na svoji postelji Par korakov od mene je sedel za mizo puščavnik in Čital dolgi zvitek pergamenta. Bil sem zopet čil, zdrav in krepak kakor vedno Obenem z zavestjo se mi je povrnil rudi spomir. Ko sem se spomnil grozne smrti zvestih tovarišev sem globoko vzdihnil in grdo zaklel. Puščavnik je takoj vstal, stopil k meni in spregovoril strogo: — Zakaj sprejemaš svoje čudovito okrevanje s kletvijo? Zahvali se nebu, dragi moj, za to, da si zopet čil in zdrav. Le poglej sledove te grozne noči . Odpel mi je srajco in zagledal sem pod rebri široko, krvavo-rdečo rano, ki jo je pokrivala tenka, kakor steklo prozorna koža. — In to znamenje se je dolgo poznalo? — je vprašal Morgan radovedno. — Še vedno se pozna, dasi je tega že nad tri. sto let, — je odgovoril Holandec. S temi besedami je odpel svoj suknjič in srajce ter pokazal Ralphu čudno znamenje, ki je bilo res sodobno sveži rani cokriti s iffozornira obližem. mM štev. 182 »SLOVENSKI NAROD« dne 13. avgusta"1925. Stran 3, Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Učiteljsko vprašanje osnovne lole. To je v počitniški dobi vedno aktualno, prav posebno pa letos. Samo v ljubljanski oblasti je 77 na novo iz-prašanih kandidatinj, nad 30 kandidatov in poleg tega še nad 40 ženskih učiteljskih oseb na razpoloženju brez služb. Vseh praznih učnih mest pa bo predvidevno okrog 25—30. Nadproduk-ciia ženskega učiteljskega naraščaja je tolika, da bo ostala velika veČina brez nameščenja. Ker prihajajo tudi iz drugih oblasti poročila o veliki nadproduk-ciji, bo naše mlado učiteljstvo težko dobilo prostor tudi izven Slovenije. — Pri tem pa ne more biti govora o nad-produkciji moškega učiteljstva. Nasprotno teh nedostaja, ker na 100 učiteljskih mest pride 75 ženskega osobja. Na mnogo 5 ali 6 razrednicah imamo samo po eno moško učno moč. — Ministrstvo je pozvalo, da oblastna šolska uprava javi imena vseh onih gospodov, ki imajo 35 in več službenih let. V tem pogledu je težko zadovoljiti mlajše in starejše gospode. Starejši opravičeno tožijo, da v primeru upokojitve nimajo stanovanja, mlajši pa, ki imajo za srednje šole odrasle otroke, pa enako opravičeno želijo zasesti mesta, od koder jim je šolanje svojih otrok olajšano. Prepričani pa smo, da se starih zaslužnih šolnikov, če tudi bi bili upokojeni, ne bo kar preko zime sililo iz stanovanj in da se jim bo pustilo primerno daljšo dobo za selitev in ureditev osebnega stanovanjskega vprašanja. — Moško učno osobje bo pa še vedno tudi v bodočih letih dobilo službe in le želeti je, da se jih čim več javlia za sprejem na učiteljišče. — častno predsedstvo ljubljanskega ve-Jesejma. Minister za trgovino in industrijo, gospod dr. Ivan Krajač je prevzel častno predsedstvo V. Ljubljanskega vzorčnega ve-lesejma od 29. avgusta do 8. septembra 1925, pod protektoratom Nj. Vel. kralja. Gospod minister je obljubil, da počasti prireditev s svojo navzočnostjo. Slovenskim pridobitnim krogom je ministrova namera v največje zadoščenje, vsaj bodo imeli tu priliko, da se gospod minister prepriča ne samo o razvoju nase industrije, trgovine m obrti, marveč tudi o njenih težnjah in težkem položaju. — Pomočnik ministra narodnega zdravja. Podpisan je ukaz, s katerim se postavlja za pomočnika ministra narodnega zdravja g. dr. Dušan IverJČ. Dosedanji načelnik g. dr. Vlas ta Jankovdč je penzijoniran. — Odlikovanja v ministrstvu narodnega zdravja. Bivša pomočnika ministra narodnega zdravja gg. dr. Ddbrivoj Popovič in dr. Vlasta Janković* sta odlikovana z redom sv. Save drugega reda. Z redom sv. Save Četrtega reda je odlikovana ga. Katarina Macfel, upraviteljica angleSke dečie bolnice v Beogradu. — Skupščinski predsednik odpotoval v Gastein. Po poročilu iz Beograda je danes odpotoval skupščinski predsednik Mar So Triikovič v kopališče v Gastein. Ostane tam več tednov na lečenju. — Odhod naše delegacije v WasInnton. Predsednik naše delegacije za medparla-mentarno konferenco v Washingtonu, gosp. Vasa J o v a n o v i č, je odstopil in bo na njegovo mesto določena nova osebnost. Naša delegacija odpotuje v VVashington dne 15. septembra. — Minister Gjuričić* na oddihu. Kakor javljajo iz Beograda, namerava namestnik ministrskega predsednika, pravosodni minister Marko Gjuričić odpotovati v Dobrno pri Celju, kjer ostane okoii 20 dni na odmoru. — Državni podtajnik!. Ministrski svet je končno odobril predloge glede imenovanja državnih podtainikov. Imenovani so: a) v ministrstvu za agrarno reformo dr. Vlada A n d r i ć (rad.) za Bosno in Hercegovino, dr. Steva Suva kovic (rad.) za Vojvodino, Bora Milovanović (rad.) za Južno Srbijo, b) v ministrstvu za šume in rudnike dr. Bogoljub Kuj un d žic (rad.), c) v finančnem ministrstvu Ivan Neudor-fer (HSS), d) v prosvetnem ministrstvu dr. Josip Pas ari ć (HSS), in e) v ministrstvu za socijalno politiko dr. Juraj Krnje vi ć (HSS). Vsi imenovani državni podtajniki so rnrodni poslanci, razun dr. Krnjeviea, katerega mandat je bil razveljavljen. Slovenski kandidati niso prišli v vpoštev. — Imenovanje velikih županov. Ministrski svet je končno definitivno sprejel Predloge glede imenovanja novih velikih županov na Hrvatskem in v Slavoniji. Za ?:igrebško oblast je imenovan Vladimir Treščec- Baranjski, bivši intendant zagrebškega narodnega gledališča. — Naša delegacija za Društvo narodov. Naša delegacija za septembersko zasedanje Društva narodov v Ženevi je sestavljena takole: predsednik delegacije zunanji minister dr. Momčilo Ninčić, delegata: nar, posl. radikal dr. Laza Markovi č, bernski poslanik dr. Miljutin Jovanovič, pomočniki: dr. Vasa Jovanovič, Stepan Radić in Branko Arangjelović, pomočnik prometnega ministrstva Krče vi 6 in generalni konzul v Trstu Stepanović. — Novinarski kongres. Letošnji kongres iugoslo venske ga novinarskega udruženja se vrši dne 26. in 27. septembra v Skoplju. Po kongresu bo prirejenih cela vrsta izletov na našem jugu, ob kateri priliki se posetijo vsa mesta, važnejša v naši zgodovinski borbi za osvoboditev. — Kongres zdravnikov. Udružesnje zdravnikov sklicuje za 16. t. m. kongres v Beogradu, ki se ga udeleže delegati iz vse države. — Dečji dan za pogozdovanje. Ministrstvo za šume in rudnike namerava prjtrediti v sporazumu s prosvetnim ininistrstvom dečji dan za pogozdovanje. Ta dan bi vsa šolska, mladina v drž*vS sa&Ha drevje po 12. avgusta 1925. onih krajih, kjer gozdov prmianjkuje ali kjer je že vse posekamo. Poleg tega bodo po šolan poučna predavanja, da ee mladina zainteresira za razvoj našeg gozdovnaStrva. V ta namen bo izdelan poseben prarviinJk. — Letna skupščina monopolskih urad. nikov. Od 28.—30. avgusta bo v Beogradu redna letna skupščina Udruženja monopolskih uradnikov. — Novi most. Ministrstvo javnih del Je odobrilo kredit v znesku 400.000 Dim za novi most čez Momičko Reko na poti Kur-Sumlija—Prepolac. —Saj ni res, da manjka denarja! Pišejo nam: Na Rakovniku so zgradili Saleztjanci obsežno cerkev z dvema zvonikoma in zdaj bodo nabirali še za zvonove, orgije, oltarje in ostali inventaT, in vse te milijone znašajo skup »revni« in za »božjo čast vneti ljudje«, ki pa drugače »jamrajo«, da je »življenje dTago« fin davki neznosni! V Spodnji Šiški so praktični frančiškani za zapuščeno staro cerkvico »nafehtali« spet za tretji zvon, dasiravno sta za «rx>trebo« še dva preveč. Za zgradbo nove šišenske katedrale so »nabrali« že par milijonov, a zidanje se je moralo prekiniti, ker oo. frančiškanom denar ne gre iz rok, dasi so ga nabrali cele mernike po Kranjskem in Štajerskem!... — Pozor pred francosko tursko legijo. Iz Sarajeva poročajo 11. t. m.: Danes se je javil na tukajšnji policiji Črnogorec Tomo Jelačič ter pripovedoval, da je hotel s svojim tovarišem Črnogorcem odpotovati v Francijo kot delavec v opustošenih krajih. Ko sta prišla do meje, so izjavila francoska oblastva, da ju puste v Francijo samo takrat, Če se vpišeta v tujsko legijo. Vsak, kdor se ni hotel vpisati, je bil prisiljen vrniti se. Jelačič se je vrnil v Milan, kjer je dobil od našega konzula denar za vrnitev in je odpotoval preko Sarajeva domov. — Srebrno poroko obhaja g. Josip Sporn, trgovec iiz Stožic, s soprogo Len-či\ v krogu svoje družine. Spoštovanima jubilantoma iskreno čestitamo. — Nezrelo sadje in griža. Pišejo nam: Skoro vsako leto se pojavi po deželi med otroci griža, kateri marsikateri podleže. Baš sedaj, ko sadje jedva dozoreva, se otroci kar tepo zanj: klatijo čtvivo in napol zrelo sadje in je s slastjo uživajo. Starši se za posledice malo brigajo. Tudi na trg pride dokaj napol zrelega sadja. Zato naj se starši pravočasno po zdravstveni oblasti poduče o nevarnosti nezrelega sadja, kmetje pa, ki dovažajo sadje na trg. strogo nadzorujejo, da se ta epfdemična bolezen prepreči. — Vročina, suša in voda. Z dežele poročajo: Potoki so začeli zadnje dni upadati m studenci sahneti; mlini imajo ponekod že malo vode. To se opaža zlasti po Gorenjskem. Temu nasproti pa poljski pridelki povsod najlepše dozorevajo in obetajo bogato letino. — 50 stopinj vročine so imeli v Šivilji dne 9. t. m., kakor poročajo iz Madrida. Na solncu je bilo 50 stopinj, v senci pa 39. — Ali bo držalo lepo vreme aii ne, ugibajo številni preroki, ki radi napovedujejo solnce ali dež, kakor so baš pri volji in kakor se obnaša njihov revmatizem. Eni hočejo po vsi sili imeti zopet nalive, drugi, in ti so v večini, pa trdijo, da bo držala vročina še več dni. V pasjih dneh je rado vroče in okoli srede avgusta se solnce se razpali in razpeče nad nami, potem pa sledi znano avgustovo ohladilo, na kat nastopi po mnenju negalantnih Nemcev »poletje starih bab«. Vročina pritiska in tako smo končno tudi pri nas prišli do gorkega poletja, ki bi po starih letnih običajih ne moglo trajati dolgo časa, toda vremenske prilike in neprilike so v današnjih razmerah na zemlji in nad zemljo zmedenih Časih take, da bi končno ne bilo nič čudnega, ako bi se raztegnila vročina na daljšo dobo. Saj je tudi deževje trajalo mesece in mesece In bilo je izredno hladno in mrzlo v onih dneh, ko bi se bili morali skrivati pred toploto! — Rogaška Slatina. Dne 2. avgusta je izkazanih navzočih gostov 1310. — V torek in sredo je napovedano gostovanje dramatičnega društva iz Gorice, v sredo je popoldne tombola, zvečer promenadni koncert. V nedeljo 16. t. m. je gasilski dan v spomin 451ctntce ustanovitve gasilnega društva. Ob 10. uri bo javna vežba, ob 18. tombola. — Pred nekaj dneva je prispel v zdravilišče, kakor vsako leto, don Frano Bulic iz Dalmacije. Letošnji njegov poset je že petindvajseti. — Ne pozabite, da se vriše 15. in 16. t. m. v Ljutomeru veliko kasačke dirke, razstava konj itd. Zanimanje za te prireditve je vsestransko in pričakovati je, da se Jih udeleže številni gostje iz vseh krajev, osobito iz Slovenije, železniške zveze so ugodne, vozila na dirkališče na razpolago; oikrep.. čila (jedila, pivo in prvovrstno ljutomersiko vino) bodo pripravljena, tako da bosta preskrbljena duša in telo. Zato dne 15. in 16. vsi v Ljutomer! Posebno opozarjaimo na to, da odhaja dne 6. avgusta posebni vlak proti Gornji Radgoni iz Ljutomera ob 21.50 uri. Posebni vlak proti Mariboru odhaja iz Ljutomera ob 21.05 ter prihaja v Ormož ob 22.05, kjer ima zvezo proti Čakovcu. V Pra-gersko prihaja ta vlak ob 23.28, kjer ima zvezo proti Zagrebu in Ljubljani ter dospe končno v Maribor gl. kol. ob 0.35. — Sinj. Dalmatinsko Kolo Jahača u Su nju priredju je ovogodišnji jesenski trkački sastanak dne 6. sept. tek. god. sa slijedećim nas porodom: Raspored trke: I. Opća težačka trka za konje preko 3 godine. Daljina 1500 m. Nagrade: I. Din 500, H. Din 200, in. Din 100, IV. Dim 75, V. Din 50. Bez upisnine. II. Trka priplodnih grla seoskih Odgajača za grla obojega spola dalmatinskog perij etla od 3—10 god. Dol jima 1800 m. Nagrade: I. Din 2500, II. Din 1000, III. Ddn 500. Upisnina Din 40. III. Ravna trka »grada Sinja« za konje jugoslavenskog pori j etla od 3 godine unaprijed. Teret 62 kg. Lanjski dobitnik prve nagrade 2 kg više. Daljina 2400 m. Nagrade:. I. Din 10.000, n. pžn 3000, m. Din 1000. TJptsataa. Ddn 100. IV. Trka •nabranih težačkih grla za konje dalmatinskog porijetla od 3 godine unaprijed. Daljina 2000 m. Nagrade: L Dtn 1000, II. Din 500, m. Din 200. Upisnina Din 20. V Kasafc-ka trka za konje intemacijonamog porijet-kraljervega. Poživljamo vso Člane, da Izberejo *z zblfke svojih VrvBtkih trofej najlepše in najzanimivejše predmete, ter Jih pošljejo do 21. t. m. na naslov: SJcrvenako lovsko droStvo v Ljubljani. Vse te (predmete odpeljemo potem skupaj v Zagreto in jih tam razstavimo. V poštev pride predvsem rogovje, nagaačena divjačina, kože, pasti, lovske ©lfke ittd., seveda vse iz domačih loviSč. Vsi predmeti se bodo zavarovali in je v polni meri poskrbljeno za to, da ee noben predmet ne zamenja ali izgubi. Tovariši, na noge! Pokažimo, kaj premoremo in kaj znamo! Slovensko lovsko društvo v Ljubljani. 1514-n — Vin. redna glavna skupščina JNS se vrši 13. septembra t. 1. v Zagrebu. Na dnevnem redu so poročila tajnika, blagajnika, revizij onalnega odbora, volitve novega upravnega odbora. Slede prizivi splitskega podsaveza, priziv igrača Janka Rodina, priziv Stanojevića, potem predlogi po paragrafu 17, točka f pravil JNS. Skupšči-n abo razpravljala nato o izpremembi pravil in pravilnikov JNS glasom paragrafa 17 točka g pravil JNS. Na koncu eventualije. ~ Velik vlom v Zagorju. V noči od 10. na 11. t. m. so dosedaj neznani storilci vlomili v delavnico uraTja Ferda Molmkarja. Vlomilci so odnesli bogat plen, med drugim več zlatih in srebrnih ur, uhanov, draguljev, biserov, verižic, prstanov in drugih dragocenosti v vrednosti 100.000 Din. Podrobnosti o vlomu Še poročamo. VI ME če kupite nogavice brez žiga' .ključ", ker eden par nogavic z žigom in znamko (rdečbA modro, zeleno ali zlato) 99 ključ" traja tako dolgo kakor Stirji pari drugih. Kupite eden pa in prepričaiče sel fz Ljubljane — Ali bi ne bilo mogoče predpisati vsem motornim vozovom enaka in sicer nizko uglasbena znamenja. Sedaj trobi vsak po svoje. Ako bi pa bil signal povsod enak, bi bilo to tudi za sigurnost občinstva bolje. V Ljubljani se je razpasla dalje razvada, da premogarji ves dan brlizgajo s svojimi piščalkami. To piskanje gre skozi ušesa in napravi človeka skrajno nervoznega. Zakaj bi ravno prodajalci premoga imeli privilegij na ta način ponujati svoje blago? Ako bi razni drugi prodajalci tudi na ta način ponujali svojo robo, bi bilo to strašno. Najbolje bi bilo, ako si stranke same pri prodajalcih premoga naroče blago; trgovec dostavlja pa stranki blago na dom. Drugod je tako vpeljano; v Ljubljani pa si moramo neprestano tiščati ušesa pred brlizgi. Me-rodajni krogi se naprošajo, da upoštevajo te, gotovo upravičene pritožbe in želje občinstva. —r— — Kopanje na Ljubljanici. Pritiskajoča vročina ima za posledico, da vse sili v vodo. Vgeraj je zaznamovalo kopališče na Ljubljanici rekorden poset, bilo je nad 2000 kopalcev. Na Savo v Tomačevo so se vlekle cele kolone kopalcev, isto tako je bil zaseden vsaki kotiček Malega grabna in Gra-daščice. Voda je razmeroma zelo topla in varira med 18 do 22 stopinj. Na Bledu je imela včeraj voda 27 stopinj. — Naval na Gradaščico! Poroča se nam: Takega navala kopalcev na vodo, kakor se ga vidi te dni v Gradaščici in ob njenih bregovih, trnovski meščani in viški va-ščani — in če je tudi kak stoletnik med njimi! — še nismo doživeli. Kobilic po travnikih je malokdaj kako leto videti toliko, kakor je v Gradaščici te dni odTasKh kopalcev in otrok in seveda: vsevprek pomešano, staro in mlado, moški in ženske, otroci s kopalno obleko in brez nje (kdo bo ru rrris-lfl na »Slovenčeve« »ločene bazene«!). — Glavno je, da pride v tej tropični vročini v vodi na svoj račun!... In pa: vsak nima polne mošnje dinarjev, kakor kak verižnik ali tihotapec z zlatnino in srebrnino, da bi se šel kopat v mestno kopališče ob Ljubljanici ali v kadco morsko kopel! »Boste že oprostili!« se sKŠi in hajd v prijetno Gradaščico. Saj druzega hudega ni, samo malo kalna pride od Vifca do Ljubljane!... — Pouk v etektromonterstvu. Strokovni učitelj na tehniški srednji šoli v Ljubljani g. F. M a 11 n e r ima nalog, da prireja tečaje v eleiktromenterstvu ine pride tudi v elektrarne v Sfovenfji, kjer se uporabljajo delovne moči, ki so potrebne širšega strokovnega pouka. Tozadevno se je obrniti na ravnateljstvo tehniške STednje šole v Ljub-liani. — Predenica. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o zatiranju preden ice, M je nabit po mestu. — JNAD. Jadran vabi vse svoje Člane, ki so absolvirali svoje Študije, v četrtek dne 13. t. m. ob pol 9. uri zvečer v društveno tajništvo na razgovor o ustanovitvi starešinske organizacije. — Odbor. 1517 — Mestna Orjuna Vlc-GNnce priredi v soboto, dne 15. avgusta svojo vrtno veselico na sokolefcem letnem tedovadf&cu na Viču. Na dnevnem redu je veffiko tekmovalno Ftreljanje v tarčo s puSfko ter streljanje z lokom na figure, (velik arečalov, ples, petje in godba). ZaCertek je ob 15. Tir*; vstopnina 5 Din za osebo. 1500-n — Vreme v LJubljani. Dne 12. t. m. opoldne: 32 C na solncu, 28 v senci maksimum, 27 minimum, barometer 733, reg. 736, vlažnost 89. — Javna licitacija. Gradbena direkcija 4 razpisuje na d&n 16. eecio^to. 1995 javnp afertamo licitacijo sa oddajo zgradbe lesenega mostu čez Savo pri Bohinjski Bistrici v tiru dež. ceste I. vrste Bled — Bohinjska Bistrica. Podrobnejši podatki so razvidni te razglasa v »Uradnem listu.« — Na Gremljalnf trgovski šoli v LJubljani se vrši vpisovanje v prvi letnik v dneh od 17. do 21. avgusta t. 1. dopoldne od 19. do dvanajste ure v pisarni Gremija trgovcev v Ljubljani v palači Ljubljanske Kreditne banke. Aleksandrova cesta 2/1. — Za sprejem v prvi letnik se zahtevata dva razreda STednje šole ali meščanske šole ali osem razredov osnovne šole. Začetek rednega pouka za vse vajence se bode pravočasno objavil. — Načelstvo. — Pripravljalni odbor za ustanovitev organizacije absolventov strojne delovod-ske šole vabi vse absolvente navedene šole, da se udeležijo ustanovnega sestanka v soboto dne 15. avgusta 1925. Ob 9. uri dopoldne na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Ker Je dnevni red zelo važen in ko bo pred vsem za odobrenje pravil .apeliramo, 'da se vsakdo sigurno udeleži. Predsednik. 1516/n — Tatvine. Iz sobe gostilničarke Marije Juvan na Kette-Murnovi cesti je bilo ukradeno kolo znamke »Puch«, vredno 2500 Din in last polirja Antona Merlaka. — Mizarskemu pomočnfku Filipu Podboršku je bilo na Ambroževem trsru med delom iz suknjiča ukradenih 191 Din. — Neki objestneŽ se je spravil na sadni vrt Josipine Čuden, stanujoče na Mestnem trgu in odnesel večjo mrtožiino sadja, obenem pa je polomil precej sadnega drevja. Škoda znaša 75 Din. — V VclakJh Laščah je bilo vlomljeno v žup-nišče in odneseno raznih predmetov za 1210 Din. Iz Celja —c Zborovanje obrtnikov v Celju. Ob- česlovensko obrtno društvo v Celju sklicuje za nedeljo dne 23. avgusta dopoldne v Celje v Narodni dom zborovanje obrtnikov zlasti savinjskega okrožja. Na zborovanju se bo razpravljalo o delavskem zakonu, naših davčnih bremenih, obrestni meri in drugem. Predavali bodo o drugi točki konzuient trgovske in obrtne zbornice g. Žagar, o tretji točki ravnatelj Zadružne Zveze v Celju g. Lešničar. Posamnim obrtnim društvom se vabila pravočasno razpošljejo. —c Novo slaščičarno je otvoril v Celju na Dečkovem trgu poleg Kralja Petra vojašnice g. Rajšter iz Šoštanja. —c Nov samostan v Celju? V Celju se širijo govorice, da namerava neki red pri Marijini cerkvi, kjer se je že v starih časih nahajal samostan, zopet samostan ustanoviti. Stvar je baje že sklenjena in tudi potrebni denar za adaptacijo in uredi- tev samostanskih prostorov na razpolaga Kje bo samostan, ali v starem sodišču ak v kaplaniji poleg cerkve, se še ne ve. —c Nove mesne cene v Celju. Za me sto Celje se smatrajo odslej sledeče 1 les-ne cene kot dopustne: za 1 kg mesa volov in telic: za sprednje dele 'do 15 Dii\ n zadnje do 17 Din, za 1 Kg kravjega meta in mesa bikov za sprednje dele 11 Dii, za zadnje 13 Din, za 1 kg telečjega mesa zj sprednje dele do 15 Din, za zadnje dele do 17 Din. Prekoračenje teh cen se bo smatralo kot navijanje cen in se bo kazne^!* po tozadevnih kazenskih določilih'. iz Maribora —m Srednja kmetijska šola v Marlbori. je izpremenjena v Srednjo kmetijsko ; 1 za vinarstvo in sadjarstvo. Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru spreiema prijave za vpis od 15. avgusta do najkasneje 15. septembra t. 1. Šolsko leto pričera 1. oktobra. Redni učenci postanejo oni, ki izpolnijo sledeče pogoje: 1. Stari smejo biti najmanj 15 let. a največ 19 let. 2. More M uspešno dovršiti 4 razrede srednje Šole (realko, realno gimnazijo, gimnazijo) ali popolno meščansko šolo. Kdor je napravil tf.v^e*-no nižjo kmetijsko šolo, mora položiti sprejemni izpit. 3. Morajo biti lepega veden-a. 4. Morajo biti državljani SMS; sprejem ino-zemcev odobrava minister za kmetijstvo in vode: Morajo biti zdravi in krepki. PfoStifl za sprejem, katero je treba kolkovart s 25 Din, je treba priložiti: 1. krstni list, 2. do-movnico, 3. zadnje šolsko oz. odhodno f?r'-čevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. potrdilo staršev o zdrževanju. Nekoliko dijakov bo dobilo štipendije, ako so siromašni in pokažejo po 1. trimestni izvrsten uspeh. K r želi točnejšega navodila, naj se obrne na direkcijo. —m Avtomobilska nesreča. V sobote 8. t. m. se je na poti Rimske Toplice-Jtir-klošter zgodila avtomobilska nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških' žrtev. Avto se je moral na Hudem ovinku umakniti nasproti prihajajočemu vozu m Je pri tem z:> vozil v globoko vedo pri VrbljanŠkem n nu. Vsi potniki, po številu šest, so se rešili iz vode. Avto je ostal nepoškodovan. —m Mariborskega velikega župana, k se nahaja na dopustu, zastopa podžupan dr Franjo Lipold za časa njegove odsotno :i —m Zagonetna smrt narednika GeC! 1 Zagonetna smrt narednika Geča še veda.: ni pojasnjena in so sedaj vojaške oblasti v sporazumu s policijskimi uvedle preiskavo. Ugotovljeno je, da je bil pokojni Geč rb 22. na glavnem kolodvoru, nato je odsV! pred Grajsko klet, kjer se je poslovil od domačinov. Iz gostilne je odšel okoli polnoči, od tega trenotka 'dalje pa ne ve nihče, kaj se je ž 11 jim zgodilo. To in ono krempljih tigrinje Pretekle dni smo poročali o napadu tigrinje na ravnatelja Kludskega v Novem Sadu. O dogodku, kakor tudi drugem cirkuškem življenju in senzacijah prinašajo sedaj listi podrobnejša poročila. V zagrebško bolnico so prepeljali te dni črnca Mohameda Ben Amara, člana cirkusa KIudsky, ki je obolel na tuberkulozi. V splošnem črncem naše klimatične razmere ne prijaj o. V Mariboru sta umrla dva črnca, v Ljubljani eden, drugi pa se je spri z vodstvom cirkusa in je ostal kar tu. Da se preživi, je prirejal v Ljubljani razne produkcije, odšel pa Je na gostovanje tudi v Kranj, Celje, Novo mesto itd. Toda vrnimo se k cirkusu. Po odhodu iz Ljubljane se je cirkus ustavil v Zagrebu, nato v Subotici in Novem Sadu. Kritičnega dne, ko se je zgodila nesreča, je mlajši Kludskv rekel očetu, da naj ne spusti v cirkus tigrinje, ki je bila breja. Stari Kludskv pa je vztrajal na tem, da se jo spusti. Zvečer so kot običajno po končanem programu spustili tigre v cirkus. Cim so tigri zasedli svoja mesta, je stopil v visoko zamreženi krog mlajši Kludskv z bičem v roki. Komaj se je okrenil in pokazal breji tigrinji hrbet, je ta skočila nanj, ga podrla na tla, mu zasadila kremplje v rame in ga ugriznila v obraz. Razbesnela tigrinja je Kludskemu dva centimetra pod očesom iztrgala kos mesa, s kremplji pa mu je raztrgala obleko ter ga precej poškodovala na hrbtu. Kludskemu bi predal še slabša, 'da ni na tigrinjo skočil en tiger in jo ugriznil v vrat. Med tem sta v kletko vdrla krotitelj Kocka in pomočnik Emil, ki sta tigrinjo naskočila z železnimi vilami ter jo pognala v beg. Tigrinja je še isto noč vrgla pet mladičev. V ostalem je bila tigrinja celo naj-mirnejša zver in je verjetno, da je bila njena pobesnelost v tesni zvezi s poznejšim dogodkom. Kludskemu se je pričela rana na obrazu" gnojiti in bo moral k operaciji na Dunaj. Je nevarnost, da izgubi eno oko. Zanimivo je, da je Kludskl že par dni po dogodku, takoj ko je vstal s postelje, odšel k tigrinji in jo božal, kar ji je vidno prijalo. Skrivnost Gaskonskega zaliva Mesto 5000 metrov globine — podmorski plato 40 metrov pod morsko gladino. Te dni je plula transportna ladja francoskega vojnega brodovja »Loiret« iz Orana v Francijo. Pri rtiču Orfcega! na najza-padnejšem delu španskega polotoka je kapetan »Luirete«, poročnik Cornet, usmeni ladjo protfr Rochefortu, francoskemu pristanišču v Gaskonskem zalivu. Nekako 100 milj od rtiča je zapazil poročnik Comet na morju valove, kakoršne vali nizko morje. Začudeno je pogledal na hidrografično karto, ki izkazuje v Gaskonskem zalivu ogromno globfno 5000 metrov. Poklical je krmarja in mu naročil, naj prerniri morsko globino. Mornar se. je- kmalu vrnil s/ preseoeliiiva xkk vioo, da znaša globina.morja komaj 34 metrov! Poročnik ni verjel mornarju in ukazal je ponovnokrat premeriti globino. Aparat je kazal po vrsti 34 metrov, 50, 40, 65, 90 metrov itd. Poročnik je uvidel, da so številke prave in je pogledal, ali ni zgrešH smeri. Nahajal se je natančno na začrtani progi, ki je izkazovala globino 5000 metrov! Takoj je spoznal, da je hidrogeografična karta napačna, Dospevši v Rochefort, j« prepisal potno knjižico in svoja opazovanja prijavil admiralu Thomine v mornari* škem ministrstvu v Parizu. Ta je poročJJb oddal hidrogeografičnemu oddelku. Podmorski plato se nahaja na točki 45° 07 ' N in 3°57*0. Pariški listi pravijo, da so bili prejšnji podatki ob svojem času pravilni in da gre tu po vsej priliki za velfke podmorske eruptivne dogodke, ki so na tem mestu dvignili morsko obal za nad 4000 metrov. Že več let si namreč evropski seizmologi belijo glave, odkor v zadnjih letih številni potresi in vulkanični pojavi v Evropi. Zdi se, da so bili ti pojavi v zvezi 2 erupcijami, ki so se degodevale na denu Gaskonskega zaliva. Francosko mornariško ministrstvo je odposlalo v Gaskonski zaliv posebno komisijo, ki bo pregledala poročila poročnika Corneta ter ves zaliv in skušala odkriti skrivnosti podmorskega platoja, kjer je ne še davno bučailo morje, neznanski brezderj in globin. Nova pošiljka ' krasnih srak iz polsvile, surove svile, Ia cefirja, res najlepših vzorcev je dospela. Cene kar najnižje. Drago Schwab - Ljubljana Inventar carske rodbine Boljševikr so že prodali kronske dra* gulje, sedaj hočejo prodati razne livreje, telovnike, bele nogavice, rokavice, čepice, lakirane čevlje, to je kompletna dvorska oblačila za nič manj nego dva tisoč oseb in vrhu tega še ogromno množino perila. Garderoba zadnje carice je obsegala nad sto galaoblek iz baržuna in svile z drago« cem'mi vezeninami. Ta toaletna zbirka se, proda najprej. j Veliko vrednost predstavlja dalje zakristija zimske palače, iz katere hočejo prodati popolne ornate za 74 nadškofov in višjih duhovmikoV. Ti ornati so polni dragih vezenin, težkih srebrnih brokatov in zlatih križev. Te objekte bo težko prodati. Med kupci predmetov iz zakristije je tudi državne banka, ki hoče pridobiti iz verskih oblačil nekoliko zlata in srebra. * Zlato v Rusiji. Iz Irkutska poročajo, da so našli na levem bregu reke Tome oko« H šest vrst daljave od ameriške industrijske kolonije nove zaloge zlata. Dosedanji po-* izkusi obetajo dober rezultat. Qaiwo za sokolski Tabor] Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 13. avgusta 1925. Slev. 182. Gospodarstvo Položaj na žitnem trgu (Tedensko poroci Jo novosadske blagovne borze). Padec dinarja in porast cen na ameriških trticčth je utrdil cene tudi na domačem tržišču. Tudi na inozemskih tržiščih so cene Žita nekoliko poskočile. Promet je bfl prejSnji teden v znamenju izvoza koru-sa relacijo Braila in živahnega zanimanja za pšenico, ki so jo kupovali verižniki. Za Izvoz še ne prihajamo v poštev, ker je naše blago še vlažno. Dovoz je minimalen. Promet je znašal okrog 400 vagonov. Pšenice je hilo prodane 200 va.gonov, večinoma terminskega blaga. Za promptno blago so se zanimali večinoma slovenski mlini In prekupčevalci. Prompt blago prihaja na določeni kraj v 6labem stanju, ker je pšenica vlažna. Plovb enega blaga zdaj sploh še ne nakladajo. Kupčij v prompt blagu je bUo mnogo in sicer na up. Plačuje se v 6 mesecih. Cene se računajo po tečajni li®fciv ki bo notirala na dan obračuna. Kupec daje 15—20.000 Din are, za katero mu prodajalec bonificira 15—20 odstpt. letnih obresti. Tako kupuje večina mlinov. Dovoz pšenice na trg pa je še zelo slab. Cene baške pšenice so notirale: promp je poskočila od 260 na 275 Din, za avgust od 267.50 na 280, za september od 275 na 285, za oktober od 280 na 290, za november od 285 na 300, koncem tedna za vse povpraševanje brez ponudbe. Za avgust so kupovali po 2S5. Kot kupci prihajajo verižniki in prekupčevalci. Tudi za dzvozno pšenico so se zanimali, toda samo za garantirano suho blago. Bralla je plačevala po 235 S eks Braila, ab postaja nakladanja 215—217.50 zacarinjeno. Za to relacijo je šla v promet samo srbijanska pšenica, ki je večinoma že suha. Bratislava je notirala 190—192.50 Kč, Dunaj 205—207.50 sa pot teko blago. Koruze je bilo prodane 171 vagonov, večinoma vagonskega blaga, ker je ponudba v blagu po rekah še zelo slaba. Povpraševanje po koruzi za vse relacije je bilo veliko, največ pa za Brailo. Domača potreba je slaba, ponudba tudi neznatna, ker so ljudje zaposleni na polju. Baška koruza nagonsko blago je poskočila od 177.50 na 185 Din, glavna proga na 187.50, po Donavi pariteta Pančevo začetkom tedna 196, k one 2 m povpraševanje po 200. Brailo so plačevali koncem tedna po 153 S ab postaja zacarinjeno eks Braila 173 garantiran dovoz avgust. Dunaj je poskočil koncem tedna na 144 Kč, Bratislava na 143. Ponudbe v blagu po Donavi so bile neznatne. Moke je bilo prodane 7 vagonov. Baška 0 g po 450, št. 6 po 295—310. Povpraševanje po moki je še vedno slabo, ponudba od strani manjših mlinov pa precejšnja. Večji mlini po sedanjih cenab nočejo prodajati. Manjši mlini notirajo zdaj 0 g in 0 gg po 450, št. 2 po 410, št. 5 po 370, št. 6 po 310 in št. 7 po 270. Ječmena je bilo prodanega 12 vagonov, sremakega in baškega 64—65 težkega po 200 Din. Kupovale so poedine pivovarne iz Slovenije. Ponudba je znatno večja od povpraševanja, koncem tedna so ponujali isto blago po 195 brez kupcev. — Otrobov je biio prodanih 1 vagon pariteta Rakek po 190 Din. ponudba dn povpraševanje slabo. Oves je bil brez prometa. Ponudba sremskega in baškega blaga po 190 je brez kupcev. Inozemska tržišč j. Avstrija. Ameriška poročila niso povzročila posebnih sprememb. Kljub temu je razpoloženje na dunajskem trgu čvrsto, ker je bila ponudba zlasti v rži zelo slaba. Cene so nekoliko poskočile. Notirajo za 100 kg v šilingih vštevši blagovno-prometni davek brez carine: pšenica domaČa 40.41, potiska 79—80 kg 44—44.50, nova 42—12.50, rž domača 32.50—33, pšenica domača 34—41, koruza 31.50—32.50, oves domači 30—38, severno ameriški 37—38. — Češkoslovaška notira: pšenica domača 79 —81 kg 205—210 Kč, 75—78 kg 195—200 K*, ječmen prima 200—215. merkantilni 180— 190, oves 190—195 Kč, koruza jugoslovenska 147—149. —g Znižanje obrestne mere na vložke. Neke banke v Beogradu so zmanjšale obrestno mero na vložke m prihranke od 8 od&tot. na 7 odstot. Finančni krogi objas. njujejo zmanjšanje obrestne mere s prevelikim nakopičevanjeni gotovine v teh bankah. Primerno bi bilo, da te banke znižajo tudi obrestne mere na eskont, kar pa do danes niso storile. —g Proračun za leto 1926/27. Pinančno ministrstvo pripravlja proračun za teto 1926/27. Nekatera ministrstva so že poslala 6Voje proračune. O načrtu novega proračuna se še nič ne ve. —g Dohodke državne razredne loterija, ki znašajo 909.000 Din, je razdelilo poljedelsko ministrstvo kot podporo med razne poljedelske šole in druge ustanove. —g Polom velike avstrijske tovarne. Tovarna usnja Flesch a. d. v Wilhelmsburgu pri St. Poltnu je prišla v konkurz. 500 delavcev je ostalo brez dela, —g IX. švicarska razstava v Bernu. V Bernu se vrši od 12. do 27. septembra 1925 9. švicarska gospodarska razstava. Pes etnik i razstave uživajo 50 odstot. popust na švicarskih železnicah in se jim bo izdajal tudi vizum za polovično takso. —g Dc-tava vozov za prevoz. Zbornica za trgovine, rbrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente na potrebo, da se izvrr.i prevoz drv za kuriavo v teku mesecev avgusta in septembra t. 1., ker je v izvorni sezoni r?čunati z velikim pomanjkanjem vagonov in se bo ves vozni park uporab!jal v prvi vrsti za prevoz kvarljivih poljskih pridelkov itd. Da se izognejo poznejšim neprilikam in pritožbam, je v interesu trgovcev s kurjavo, da pravočasno dl-sponirajo na svoja oddajna skladišča za zimo potrebne količine kurjave. —g Poljsko poslaništvo je obvestilo naše ministrstvo, da je poljska vlada z namenom, da ojača in čim bolj razvije gospodarske zveze med našo kraljevino in Polivko, imenovala g. Otona Wectawowicza za trgovinskega svetnika pri poliskem poslaništvu v Beogradu. —g Olalšave za poset dunajskega ve-lesejmn. Vsern razstavi]alcem in posetni-kom IX. dunajskega mednarodnega sejma, ki se bo vršil od 6. do 13. septembra t. L, jc odobren za potovanje na Dunaj in nazaj na vseh progah železnic SHS popust v iznosu 25 % na tarifnih voznih cenah. Za prevoz predmetov je iiovoljen Istotako popust pod pogoji, ki so interesentom v pisarni zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani na vpogled. —S Jadranski broj »Bankarstva«. Primili smo svesku za mjesec august, ovog ve-Kkog ekonomskog časopisa, koja je zaista odlično uredjena i pored ostaloga, nalazimo tu slijedeće originalne radove: Ljuba Jova-nović: Pozdrav. Ljubomir St. Kosier: Naš interes na Jadranu. Juraj Biankini: Naš Jadran kao žarište narodnih interesa. Dr. Ivo Tartaglia: Split i njegovo značenje u budućrror.ri. Ing. Ranfelav M. Avramović: Značaj nove veze našeg Jadrana. Dr. Mel-ko Čfergiija: Najpreče potrebe našeg Jadrana. Dr. Hugo Werk: Bez naslova. Milan P-r-pić: O reformi naše tarifne politike obziro-ma na Jadran. Dr. Vladimir Ravnihar: Slovenci in Italija na Jadranu. Dr. Ljubo Leon-tić: Talijanski mostovi preko Jadrana. Mito Sarić: Najpreča potreba našeg pomorstva. Prof. Stevo Osterman: Naš jadranski problem sa nacionalno ekonomskog gledišta. Prof. Siilvije Alfirević: Jadranska Straža i njezino značenje za naš Jadran. Dr. Pero Mrtrović: Aktuelna pitanja našeg pomorstva. Niko Bartulović: Značenje nacionalističke akcije u odbrani Dalmacije. Ing. Nikola Kabalin: Eogefcert Gaogf: SeScofsfca Straža ob našem morju. Dr. Miroslav Stopa inović: Naše more. Dr. Josip Beroš: Uloga Gradske Štedionice u progresu Splita Dr. Djuro Orlić: Dubrovnik budućnosti. Dr. Ciril Žižek: Turizam na Jadranu. Ar-tur Građo: Naša emigracija sa Jadrana. Ing. Viktor Morpurgo: Projektirani zakon protiv alkohola. Rudolf Cmić: Stanje naših Ilica. F. D. Andričević: Naše primorje i promet stranaca. Makshn Sardelić: Problem našeg pomorskog ribarstva. Krešimrr Lov-rić: Privredno značenje izvoza bauxita za Jugoslaviju. Dr. Mirko Kus - Nikolajev: Položaj pomorskog radništva. Ivo Barać: Kreditne prilike i privreda u Južnoj Dalmaciji. Dr. Mirko Kus - Nikolajev: Četiri edicije prof. Steve Ostermana. Bankarstvo: Federiko Glavić i njegov imenjak; nadalje informativnu hrorriku i drugo. »Bankarstvo« izlazi u mjesečnim sveskama od 50 stranica i stoji u pretplati za cijelu godinu 300 Din. Ova sveska prodaje se u svima knjižarama po cijeni od 50 Din, a dobiva se i kod iz- davača: Administracija »Bankarstva u Za grebu, Marovska 30. _ Proti odebelelostl deluje a kolosalnim uspehom samo VILFANOV ČAJ kar priznavajo vsi strokovnjak* - Dobiva se v vsen lekarnah In drogenjah - ILro,£f^V ■ m m Kem. phaim. laboratorij Mr D. V I L r A H § _ZAGREB, 1L1CA 204 11 Julijsko Iirallna —j Avtomobilska nesreča. Na cesti med Plavmi in Solkanom je težek kamijon zavozil v obcestni jarek. Z voza je pade! 31 letni Angel Ušaj iz Gorice in zadel na skale. Dobii je notranje poškodbe, katerim je v bolnici podlegel. _j V Idriii bo gostovala v soboto in nedeljo šentjakobska čitalnica. Vprizori se trodejanka »Tat« in komedija »Scampolo«. —j V Gorici je bilo v nedeljo velike lsavlje prvega zavzetja mesta po italijanskih četah. Take zelo svečane prirejene pri-slovesnosti imajo onda ta namen, da bi se vs rva rilo v prebivalstvu v Gorici boljšt razpoloženje. Toda trenotno se pozabi na zapostavljanje in na poniževanje Goric*, drugi dan po takih StiaJD&i prireditvah pa brahne ogorčenje zopet z vso svojo rilo na dan. Na vsporedu je bila tudi podelitev zaslužne svetinje vojnih dobrovoljcev, goriškemu mestu pa je morala odpasti, ker je zadnji trenotok došla Brzojavka, ki je povedala, da dotični dekret določa podelitev svetinj samo fizičnim osebam in ne tudi mestom. Sicer pa ima Gorica že dosti odlikovanja s tem, da je proglašena za »sveto«. Hudo je leto, da se pri tej »svetosti« ne počuti preveč dobro. —j Umrl le v Trstu g. Martin Por en« ta, umirovljeni carinski nadzornik. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: OTON CHR1ST0P teoMte v ,.$tev. Narodu"! Razpis za napravo večjega vodnjaka katerega namerava zgraditi občina MOSTE za svojo centralo. Natančni pogoji na vpogled v občinski pisarni. Rok za vlagauje ofertov do 15. avgusta t. 1. Županstvo občine Moste pri Ljubljani, 8. avgusta 1925. 2705 S^SuSif^S^MCD S CDBCD 9 CD "Slo IO i'5'i OB Mag. št ad. 17343/ref. XIfl Dražba iv. Biitic a n pleskarja in Hćerla Ljubljana, Kare! Kctnikova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 L J. SffgpKšiH =3, Sisak = prepon&a. najbolj« tambur«, Sca, psrttursi ostalt potrebJtlrs za sva ctai« v" bala tlt... Mali oglasi« aSulilp v posredovalne in social* ne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5. OGLASI Zenltve, dopisovanje tei* oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka oeseda Din I"—. Najmanjši znesek Din 10 Dobre slikarje | sprejmem takoj v delo. — Ivan Kosak, slikar, Ljubljana, BIeiweisova cesta 15. šivalnega stroja, divana in druge hišne oprave se vrši v četrtek, dne 13. avgusta 1925 ob 10. uri dop. v skladišču „Balkana". Kupci se vabijo. Mestni magistrat ljubljanski, dne 11. avgusta 1925. Hotelskega portiri a potrebuje hotel «Central» Sarajevo. Biti mora stro* kevnjak s poznavanjem potrebnih svetovnih jezi* kov, potrebno garderobo ter jamčevino. Ponudbe s fotografijo in spričevali poslati uprava hotela. 2727 Javna dražba. Dne 14. avgusta t« I. ob IO. uri dopoldne se vrši pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15, javna dražba dozidane enonadstropne stavbe v Medvodah, namenjene za DRUŠTVENI DOM, in pripadajoče vrtne parcele v obsegu 1393 m2. Stavba je prvovrstno delo, leži ob glavni cesti ter je prikladna tudi za preureditev v tovarno, delavnice, stanovanjsko hišo itd. Cena ugodna. Potrebna pojasnila daje odvetniška pisarna dra V. Kreča v Ljubljani, Tavčarjeva ul.1. Dojiljo za stalno ali ženo, ki bi prišla vsaj trikrat na dan dojit mo< je petmesečno dete — sprejmem takoj. — Na* slov pove uprava «Slov. N"aroda». 2741 Kuharica (restavr.) išče službo v večjem hotelu na letovi* šću. Ponudbe pod «Na» s*op takoj/2734» na upr. «Slov. Naroda*. Frszerka izurjena manikirka išče siulbo za Zagreb. — Po* nudbe pod Frizerka/2733 n:i upravo «5Iov. Nar». Knjigovodkinja, vešča tudi vseh pisarni* ških del — išče službo za H ko j. — Dopisi _ pod «Knjigovodkinja/2715» na upravo «Slov. Naroda«. Natakarica starejša moč, vešča vseh del — išče v najem go* stilno na prometnem kraju. — Najraje hli?u Ljubljane. — Dopisi na ■;pravo «Slov. Naroda • pod Prometni krnj '2710. Za knjigoveza se želi izučiti krepak in močan deček. — Ponud* ••e pod «Knjigovez/J736» na upravo «Slov. Nar.». Instrukcije dije maturant učiteljišča. Čas po dogovoru. Na* stopi lahko takoj. — Do* risi pod Inštrukci j a/2726 n? upravo «Slovenskega Naroda*. Učenec poštenih staršev, zdrav, krepak, s primerno šok sko izobrazbo, se spre j* r e rako j v špecerijsko tigovino Alfonz Oblak, Novo mesto, Dolenjsko. 271S I prežam | Sklopni stol za ležanje se ceno proda. — Ponudbe pod «Stol 2714» na upravo *Slov Naroda». Prodam trgovino z delikatesami in slašči* cami; najprometnejša uli* ca v Ljubljani. — Po* m db-3 pod orKompletna tr£Ovina/2738» na upravo kSIov. Naroda*. Dopisovanje I i Gospod s stalno službo želi zna* nja z gospodično s pre* maženjem v svrho ženit« ve. — Ponudbe pod «Že* ritev/2732» na upravo »Slov. Naroda*. Zakonski par brez otrok išče stanova* nje 1—2 sob s kuhinjo v r estu ali izven mesta. — Dopisi pod Zračno/2723 12» upravo »Slov. Nar.*. Iščem sobo- snažno, preprosto, me* blovano ter s posebnim vhodom. — Pismene po* nudbe pod «Sotrudnik J/35* na upravo «Sloven* skega Naroda*. Stavbno parcelo, 720 m', solnčna lega, na V:ču — prodam. — Do* pisi pod Lepa lega/2711 ua upravo «Slov. Nar.». Hiša s šestimi ali vec sobami v Ljubljani ali na perife* riji — se vzame v najem proti mesečni najemnini do 5000 Din. — Ponudbe do 25. VIII. 1925 na oblastni inšpektorat financ* ne kontrole. 2742 r Družabnico iščem za dobro idočo tr* govino s kapitalom od 100.000 Din, event. tudi s sodelovanjem. — Po* nudbe pod «Dobro izvež* ban a/2690* na upravo «Slov. Naroda*. Paviljone v dekoracijo na velesej« mu sprejema — Rud. Se* ver, Ljubljana, Gospo* svetska cesta c. 6 (v h'š5 mesarja Slamiča). 150/L Špec* trgovino v mestu ali na deželi ni piomctncm kraju iščem v najem. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Trgovina/2725». Otomane najfinejše izdelane v bla* gu Din 900.—, afrik*mo> droce Dfn 250.—, patent fotelje in vse tapetniške izdelke po najnižjih co nah. Vabi na ogled! — Rud. Sever, Ljubljajia Gosposvetska cesta 6 (1 hiši mesarja SlamičaV 152/1 hitro in bogato poročiti, ne pozabi inserirati v •i Slov. Narodu"! 9B» Naznanjam slav. občinstvu, da sem preselil svojo dobro vpeljano trgovino manufakture, galanterije in čevljev iz prejšnje hiše vlg. Pri Primožu v lastne prostore na novo zgrajene trgovske hiše poleg kr. pošte. Priporočam se najtopleje za nadaijni obisk in cenj. naklonjenost. Vinko Savnik, 2739 Radovljica. Ukinjen je naknadne trošarine na rum, konjak —: in likerje. ====== Esence in eterično olje prvovrstne kakovosti izdeluje tvrdka ®tW D ESTILERIJ A H prva jugoslovanska tovarna za rumske in likerske esence v ZAGREBU. Glavno zastopstvo in stalna zaloga za Slovenijo tvrdka Emerik Zelinka, Ljubljana-Šiška, Celovška cesta št. 34 Telefon 318 Telefon 318 2737 ESektromoitopIe in diname, žarnice .OSRAM- - „TUNGSRAM* - .PHILIPS* električne napeljave (najboljši proizvod), lestence, svetiljke In armature, električne števce (Švicarski proizvod), električne likalnike in posode, telefone, zvonce in elemente, ves drugi električni materijal kupite najceneje pri elektrotvrdki KAROL FLORJANCIC, CELJE. PCI Postrežba točnj 140/L Postrežba točna. OB03080»OiOIO»010iOIOi010iO KXXXKXXSKXIK?SXXXXXXXX Avtomobil! Zalagajte se z bencinom pri 2731 Razpis. Županstvo občine Device Marlfev Polju odda popravilo stare in zgradbo prizidka ljudske šole T Devici Marlil v Polja. Zapečatene ponudbe, ki se sprejemajo le od stavbenikov, je vložiti najpozneje do 23. t. m. do desetih dopoldne v občinski pisarni. Načrti, proračun ter pogoji so na razpolago v občinski pisarni od 17. t. m. proti povračilu Din 200*— za režijske stroške. Gerentstvo si izrecno pridržuje pravico oddati zgradbo kateremukoli ponudniku, ne da bi se moralo ozirati na najnižjo ponudbo. 2740 I Županstvo občine Devica Marija v Polju. Bencinski postaji (sesalkf) Dunajska cesta 34, Jugo-Avto Liter bencina Din 9a— --Moderno, praktično in hitro napolnjenje.-- Popolnoma varno naložite denar u Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg štev. 6 ker Ima že nad 11,000.000 Oin jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroStvu. Telefon štev. 9. 23L Telefon štev. 9 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 27507^ 26