^eto 1895. 459 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos LXI. — Izdan in razposlan dne 14. avgusta 1895. Se*>ina: St. (114.—118.) 114. Razglas, s katerim se na znanje daje, da se je mestna obfiina Levico dodatno uvrstila v šesti razred vojaške najemninske tarife. — 115. Razglas o meroskusu in kolkovanju vodorabnih mernikov. — 116. Razglas, s katerim se na znanje dajô dodatna dolofiila k meroskusnemu redu z dné 19. decembra 1872. 1. — 117. Razglas, da ze pripušča samogibna tehtnica za drobno tehtovino (sestav G. Schember in sinovi) v meroskus in kolkovanje. — 118. Razglas, da se pripušfia neka priprava, ki stajo sestavila K. Puller in K. Kiihrer za odmerjanje v množinah po 2, 5, 10 ali 20 litrov, v meroskus in kolkovanje. 114. J^zglas ministerstva za deželno bl‘an in pa ministerstva za finance z dné 22. aprila 1895. L, 8 Katerim se na znanje daje, da se je mestna cina Levico dodatno uvrstila v šesti razred vo-Jaske najemninske tarife (Drž. zak. št. 225. iz I. 1890.). 1Rq ^°^a^no k razglasu z dné 14. decembra dp 3' (^rž. zak. št. 225.) se dogovorno s c. in kr. I avnim vojnim ministerstvom mestna občina 100 na Tirolskem uvrščuje v šesti razred najem-He*1 . tur*fe> veljajoče do konca 1895. 1. za name-v°jaškega nastanjevanja. Wiener s. r. Welsersheimb s. r. 115. Razglas trgovinskega ministerstva z dné 23. julija 1895. L, ° toßroskusu in kolkovanju vodorabnih mernikov. zak kvršuj°č zakon dné 23. julija 1871. 1. (Drž' 16. iz 1 .1872.), s katerim se je ustanovil nov red za mere in uteži, daje se nastopni, po c. k. komisiji za pravilni meroskus izdani dodatek k predpisom o meroskusu in kolkovanju vodorabnih mernikov (Razglas trgovinskega ministerstva z dné 5. septembra 1892. 1. [Drž. zak. št. 175.]) na obče znanje. Wittek s. r. Dodatek k predpisom o meroskusu in kolkovanju vodorabnih mernikov (mernikov za porabljeno vodo) (Razglas trgovinskega ministerstva z dné 5. septembra 1892. 1. [Drž. zak. št. 175.]). Izpreminjajoč dné 8. februvarja 1893. 1. izdani dodatek k predpisom o meroskusu in kolkovanju vodorabnih mernikov (Razglas trgovinskega ministerstva z dné 13. marcija 1893. 1. [Drž. zak. št. 34.]) se zaukazuje, da se v odstavku V., točki 12. to uradnih predpisov z dné 27. junija 1892. 1. (Drž. zak. št. 175. iz 1. 1892.) omenjena uradna ozna-menila vodomérov ne naudarjajo več na okrovu vodomerov samem, ampak na kovinskih pločicah, katere je potem tako pritrditi na plombni vrvci, da jih ni moči odpraviti brez poškodovanja plombne zapore. Na Dunaju, dné 2. junija 1895 1. G. k. komisija za pravilni meroskus: Kupkil s. r. lovonlsch.) 101 11«. Razglas trgovinskega ministerstva z dné 23. julija 1895. L, s katerim se na znanje dajd dodatna določila k meroskusnemu redu z dné 19. decembra 1872.1. (Drž. zak. št. 171.). Izvršujoč zakon z dné 23. julija 1871. 1. (Drž. zak. št. 16. iz leta 1872.), s katerim se je ustanovil nov red za mere in uteži, daje se nastopni po c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdani dodatek k meroskusnemu redu z dné 19. decembra 1872. L'(Drž. zak. št. 171.) na obče znanje. Wittek s. r. Trideseti dodatek k meroskusnemu redu z dné 19. decembra 1872. 1. K §'* 29. da se pripušča prenosna tehtnica mostovnica z jabolkom za tehtanje večih množin mesa, ki jo je sestavila strojedvorna delniška družba prej Beck in Henkel v Kaslu. Na podstavi ukaza trgovinskega ministerstva z dné 17. februvarja 1872. 1. (Drž. zak. št. 17.) je c. k. komisija za pravilni meroskus v meroskus in kolkovanje pripustila prenosno tehtnico mostovnico z jabolkom za tehtanje večih množin mesa, katero je sestavila strojetvorna delniška družba prej Beck in Henkel v Kaslu. Ta tehtnica je gledé števila in naredbe nosnih vzvodov enaka Schember-jevi nosni stotinski teht- nici mostovnici, katera je na strani 68. navodila • obrisno razložena; razloča pa se od nje v tem, so mostovna ležišča premično napravljena m ima razbremenilni prired neko sestavo, ki Q° se^ ni bila pripuščena pri tehtnicah mostovnicab. razbremenilni prired je pojasnjen s podobo 3., kaže tehtnico delujočo. e je na nosnem stebriču tehtnice namočen vrteč se vzvod, ki ima ročaju nasprotni konec malo gori zakrivljen, g na nosni ostrici gredlja slonel kljukast obesek, z potezni drog in / s poteznim dr° gom spojen obesek s prečnico (brvjo) f. Kadar je treba tehtnico razbremeniti, ustanov se najprej gredelj s klinčkom h, nato se vzvo malo nizdolu potisne, tako da zakrivljeni kon^ njegov prime prečnico f na obesku l, potem se vzv še dalje nizdolu potiska in tako obesek neko i ® k višku privzdigne. Nato se kljukast obesek g izP*j . in potezni drog doli spusti, tako da se nosi ostrici obéh nosnih vzvodov več ne dotičeta s P padajočima mostovnima ležiščema. Kader je treba tehtnico zopet pripraviti tehtanje, pomakne se roča vzvoda e tako daleč n dolu, da se obesek l vjame v kljuko obeska (h ga nosi gredelj ; nato se vzvod e malo privzdigne dene v srednjo ležo, v kateri ga drži na nosne stebru tehtnice pri k nameščen klinček. Meso se tehta viseče ; v ta namen je na mosw tehtnice navpično pritrjen železen steber, po ka rem se kljuka, kamor se obesi meso, z gonil0111’ nameščenim na stebru, premiče gori in doli. Na Dunaju, dné 11. julija 1895. 1. G. k. komisija za pravilni meroskus- Kupici s. r. Pod. 1. t lit. Razglas trgovinskega ministerstva z dné 23. julija 1895. 1., da se samogibna tehtnica za drobno tehtovino (sestav K. Schember in sinovi) pripušča v mero-skus in kolkovanje. Na podstavi ukaza trgovinskega ministerstva z dné 17. februvarja 1872 1. (Drž. zak. št. 17.) dajejo se nastopni, po c. kr. komisiji za pravilni meroskus dné 27. junija 1895. 1. izdani predpisi o meroskusu in kolkovanju neke samogibne tehtnice za drobno tehtovino (sestav Schember in sinovi) na obče znanje. Wittek s. r. Predpisi o meroskusu in kolkovanju samogibne tehtnice za drobno tehtovino (sestav K. Schember in sinovi). Samogibna tehtnica za drobno tehtovino, ki so jo sestavili K. Schember in sinovi, pripušča se v meroskus in kolkovanje, ako je izvedena po naslednjem popisu in vstreza dalje sledečim pogojem. A. Sestava. Priprava, v vseh svojih delih napravljena iz kovine, sestoji iz desetinske tehtnice mostovnice v meroskus in kolkovanje pripuščenega sestava, brez jabolka, na čegar mostu je pritrjena tehtalna posoda, ki se samotvorno polni po vsipalnem lijaku, opravljenim z vsipalnimi zaklopnicarni in se samotvorno präzni po izsipalni zaklopnici. Število polnitev določene teže se zabeležuje sè štelom. V pridanih podobah se ima v mislih Schem-berjeva desetinska tehtnica z dvojnimi poteznimi drogi. Pod. I. kaže samogibno tehtnico v pokončnem načrtu; pod II. je opisna predočba, kako 1 ež6 posamezni deli, ko se začenja polnilna doba; pod. III. kaže stanje posameznih delov, ko se prazni tehtalna posoda. V pod. IV. se predočujejo posamezni organi povečani. V V pod. L, II. in III. je A stâlo desetinske tehtnice, 7) nosni vzvod, E most, 77 in h potezna droga, F gredelj in K utežno torilo : vsi ti deli so narejeni, kakor je navada. Proti navadni vredbi je izpremenjeno to, d® vrtilne ostrice d nosnega vzvoda D niso trdno vložene, ampak na dveh na vkupnem vretenu sedečih ramah g z dvema obeskoma obešene, tako da se pr' vstrezni obremenitvi pogrezneta ostrici d, kar stori, da se vzdigne protitežni vzvod G. (Namestu protitežnega vzvoda moreta biti tudi dva taka vzvoda nameščena na vkupnem vretenu.) Vrhu tega je tudi še omeniti zmet tv, na katero gredelj doli pada v praznilni dobi. Na mostu E je pritrjena tehtalna posoda čegar spodnja izsipalna odprtina se v pod. II- vldl zaprta z izsipalno zaklopnico, v pod. I. in HI- Pa odprta. Pod izsipalno zaklopnico je izsipalni žleb o- Nad B je na stalu A nameščen vsipalni lijak 6 z dvema vsipalnima zaklopnicama c in ct. Iz lijaka C (pod. II.) se vsipa tvarina ob odprtih zaklopnicah c in c, v posodo B, ki ima izsipaln0 zaklopnico zaprto. Čim se je toliko tehtovine vsulo v B, da dela protitežje proti G, potegnejo vrteče se ostrice d rame g doli in G se vzdigne; tako pridejo ti deli v stanje kakor j e v pod. III. Ko se tehtalna posoda pozneje prazni, dobi protitežni vzvod G zopet pretežje, todà kljuka «a g® kvišku drži tako dolgo, da se ta izpusti. Pri nadaljnem vsipanju začne gredelj F, ki Je do zdaj slonel na zmeti tv, delovati, pri čemer se potezni drog H pogrezne in vzvod L se po členastem nastavku 77, pomakne doli, kar stori, da se kljuki m in m, premakneta na levo. Ako je posoda B skoraj do dobrega nap0'" njena, zdrsne^ najprej vzvod n raz m, z tu in z vzV°' dom Cj spojena utež c4 se pogrezne in zapre vsipalno zaklopnico c. Majhni izrezki v zaklopnici pripuščajo zdaj počasno vsipanje, ki traja toliko čas®i da tehtnica prav deluje, 77, se še dalje pogrezni vzvod w, raz kljuko mt zdrsne in se s pomočjo to’ ca in uteži c5 zaklopnica c, zapre ter tako vsako na daljno vsipanje prestane. Na poteznem drogu je nameščen jemalec to’ kateri v tistem trenotju, ko se c, zapre, zadene ° vzvod t, ki se vrti okoli s; to stori, da se ti 111 ä vzdigne in da se s pomočjo vzvoda r izpusti kiju® ’ ki je dosedaj zapirala izsipalno zaklopnico. ( pod. III.) Ko polnitev pritiska v B na zaklopnico b, oC* prè se ta in tvarina se izsuje. Po izpraznjenju storita uteži b3 in bi, da klopnica b zapre, in pri tem b3 zadene ob «• s 1 0 'j° u in m3 se kljuka nazaj potegne, G se Pogrezne ter nategne s členastim poteznim drogom v v^vod i>, tako, da se zaklopnica c in po ti zaklopnica c, pre in uteži c4 in c5 se vzdigneta z nova. Vzvoda , n n\ hlastnita istočasno v kljuki m in in vse 6 0Vanje se začne z nova. Po poteznem drogu z proži vzvod G tudi isto-časr>o v štelo Z. Zdaj jo treba govoriti samo še o tistih delujo-11 organih, ki jih predočuje pod IV. v veči meri. ,. Najprej je omeniti, da potezni drog t, ne sme trdno spojen z vzvodom r; drugače bi se ta kpV°k! kvišku držal tisti čas, ko bi morala hlastniti ^Juka y (pod IV.); zategadelj je spodnji konec ker se G ne more pogrezniti in se tezn "a ',°pnici ne moreta odpirati po G in po-le"nem drogu F F Nato se vzvod t izmakne kakor préj, in tehtnica se more preskusiti, je li prav tarovana. Če je tehtnica oproščena za tarovanje, moči jo je, naloživši uteži na most in torilo, preskusiti kakor vsako drugo tehtnico. Če je treba popresku-siti, je-li enkrat prav tehtano, izmakne se vzvod t. V tem stanju deluje samogibna tehtnica tako dolgo, da je tehtalna posoda do dobra napolnjena, t. j. da sta se zaprli zaklopnici c in Cj. Ker je pa t izinak-nen, ne izmakne se zaklopnica b in vsled tega se tudi ne izprazni; in zdaj se je lahko prepričati, ali tehtnica vpokojena prav deluje. Štelo mora biti sestavljeno enako kakor so sestavljena plinomerna štela ali štela pri priredih za merjenje vinskega cveta. Štelo mora biti prinetano na stalo. Eno neto je s cinovim koncem spojiti s stalom, kamor se pri kolkovanju tehtnice udari meroskusni kolek. Cifrenica štelova, katere posamezne delitve, kakor: jednice, desetnice i. t. d. morajo biti jasno in nedvomno ocifrane, imej napis: „Število praznite v“. Branilno steklo, katero pokriva cifrenico, mora biti od znotraj vdelano v oklad, in ta mora biti tak, da ni moči odstraniti hranilnega stekla, ne poškodo-vavši prej omenjenega meroskusnega kolka. Na tehtalni posodi B je na lahko vidnem mestu prinetati kovinsko ploščo z jasno udarjenim, vdolbenim ali nalitim napisom: „Samogibnja tehtnica za drobno tehtovino za polnitve od .... do ... . kilogramov“. Ena teh nét se zavaruje primerno kakor pri štelu ob kolkovanju tehtnice. B. Meroskus in pogrošne meje. Preskuševaje tehtnico, kar naj se stori po sem merečem navodilu, se pozvé, je-li izvedena, po zgo-renjem predpisu, dalje ali dela brez pogreška in pa ali je za posamezno polnitev oddana teža do OT nje odstotka za več ali menj pravšna. C. Kolkovanje. Kolkuje se, ako tehtnica vstreza vsem gori imenovanim pogojem, tako, da se meroskusni kolek udari na gredelj desetinske tehtnice in na onih cinovih kancih, ki zagotavljajo zvezo štela sè stalom ter napisne plošče s tehtalno posodo B. Temu poslednjemu kolku je pristaviti tekočo letnico. D. Meroskusno pristojbine. Meroskusnih pristojbin je zaračuniti: a) osnovne odredbine.............3 gl. — kr. imej ona tudi potrdilo, daje meroskusna pristojbin1 plačana, in pečat meroskusnega urada in pa P°dP meroskusnega uradnika. b) za vsakih 100 kilogramov pri-pustne (na bližnjo stotino obokro-žene) največe polnitve . . . .2 „ 50 „ Za preskus brez kolkovanja zaračuniti je vso pristojbino za a) in pol pristojbine za b). Preskušuje in meroskusno-uradno se potrjuje tehtnica samo pri onih meroskusnih uradih, kateri imajo za to potrebna orodja. Pri uradovanju s tehtnico zunaj meroskusnega urada mora stranka priskrbeti ta orodja. V vseh slučajih je stranka dolžna priskrbeti potrebno žilo in potrebne pomagače. F. Dodatni meniskus. Samogibno žitno tehtnico je občasno z n°va meroskusiti po preteklih dveh letih po zmislu sterstvenih ukazov z dné 28. marcija 1881. 1. (Drz' zak. št. 30.) in z dné 21. oktobra 1891- 1. ' zak. št. 162.); pri tem je vstrezno načelu, izreče nemu v trinajstem dodatku k meroskusnemu re z dné 19. decembra 1872. 1. (Razglas trgovinske?1 ministerstva z dné 10. aprila 1889. 1. [Dr^ za ' št. 62.]) pripuščena dvakrat tolika pogrešna nieja> kakor je v točki B teh predpisov postavljena za pr meroskus. E. Meroskusnica. Na Dunaju, dné 27. junija 1895. 1. Za vsako preskušeno in kolkovano tehtnico se izdâ meroskusnica (meroskusni list), ki obsega ime in bivališče narejnika, tekočo fabriško številko tehtnice in datum opravljene preskušnje; razen tega G. kr. komisija za pravilni meroskus. Kupka s. r. Pod. 1. (Slovonißch.) 102 118. Razglas trgovinskega ministerstva 2 dné 29. julija 1895. 1., ^ se pripušča neka priprava, ki sta jo sesta-v'a ^ Puffer & K. KUhrer za odmerjanje zrnja Množinah po 2, 5, 10 ali 15 litrov, v meroskus in kolkovanje. 7 ,] ,^a P°dstavi ukaza trgovinskega ministerstva da'6 ^°^ruvarja 1872. 1. (Drž. zak. št. 17.) se (j , nast°pni po c. kr. komisiji za pravilni meroskus in t -J • julija 1895. 1. izdani predpisi o meroskusu K p° kovfn.iu neke priprave, ki sta' jo sestavila žin h 6r m za odmerjanje zrnja v mno- a P° 2, 5, 10 ali 20 litrov, na obče znanje. Wittek s. Predpisi Meroskusu in kolkovanju neke priprave, ki sta jo avila K. Puffer in K. Kiihrer za odmerjanje zrnja v množinah po 2, 5, 10 ali 20 litrov. priprave In njenega delovanja. dru» ^ ''lJrava sostoji (glej pridejano podobo) iz dveh kateri[Vr*1U ^ru®e PrireJenih posôd A in B iz kovine, niuj |j! gorenja je nekoliko veča in spojena z vsipal- Na s ■•e Ptava merna posoda z določeno vsebino. *2sipu°'lb^U ^veh posod, in pa pri vsipu in Vojjip, l)r'prave je nameščen po eden v posebnih ®enàst Srnukai°^ P°rivač S, in ti trije porivači so D jn j, sP°jeni z dvema enakoramenima vzvodoma ° >nvzvocl°v D m E se nahajata na locanjih ’ 1 ®la nameščena na posodah A in B. deščiod^g-1*-VZVOt^ Prihhžema v sredi po kratki ' c Penasto spojen s srednjim pori- VaČem. Ko levo nr Se. ro^ni vzvod pomakne na desno ali Času s^d De Se srcc*nj* P°rivač v isle mér; v ist desno ru£a dva porivača porivata na levo ’ orej v nasprotno mér. Pri eni kakor drugi posodi A in B delujeta torej dva porivača tako, da čim eden zapre, drugi porivač odpre, in nasprotno. Da se je moči prepričati o dovršeni polnitvi, je na posodi A na zgorenjem koncu nameščeno majheno pogledno steklo, s katerim je moči opremiti tudi posodo B. Dovoljeno je več takih mčrnih priredov združiti in opraviti z vkupnim vsipalnim lijakom. V tem slučaju morejo merni priredi namenjeni biti za 2, 5, 10 in 20 litrov ali za nekaj mernih množin iz té vrste, samo da se bo mogel vsak merni prired z;ise rabiti. Take priprave, ki se morejo rabiti za zrnje (razen ovsa), se s tem pripuščajo v meroskus in kolkovanje. Podoba kaže porivače priprave v tistem stanju, v katerem sta posodi spojeni (v komunikaciji), vsi-panje pa in izsipanje sta zaprti. Tedaj pada zrnje iz gorenje posode A v posodo B. Ge se po zvršeni polnitvi ročni vzvod pomakne na desno in tako vzvoda D in E prideta v ležo, kakor je pokazana v podobi s pikastimi črtami, zaprè se spojna odprtina med posodama A in B po srednjem porivaču in vsipanje kakor izsipanje se odpre; takö se merna posoda B izprazni in gorenja posoda A zopet napolni. 2. Posebni predpisi. Priprava, katera naj se pripusti v meroskus in kolkovanje, mora na vidnem mestu imeti ščitek, na katerem je zapisano ime narejnikovo, številka priprave in oznamenilo .Merna priprava za zrnje, razen ovsa“; zveza tega ščitka s pripravo se more zagotoviti tako, da se nanj namesti pečat meroskusni. Razen tega je treba na tem ščitku poočititi množino, ki jo kaže priprava, v ti obliki: „Mera: .... litrov“. 3. Pogrošne meje in kolkovanje. Ena odmera smé od pravilne množine različna biti za dvakrat toliko največ, kakor je to meroskusno pripuščeno pri posodnih merah (za suhe tvarine) enake velikosti. Ta razlika se določa tako, kakor je popisano v navodilu. Kolkuje se na cinjaste kance tako, da je po dva kanca namestiti na spojišči posod A in B in na spojnem spahu (stiku) v točki 2. omenjenega ščitka s pripravo. 5. Meroskusnica. Vsaki preskušeni in kolkovani pripravi se izdâ meroskusnica (meroskusen list) po obraze», kakor je ponatisnen v navodilu. 4. Merokusne pristo jb ine. Meroskusna pristojbina je enaka peterni mero-skusni pristojbini za posodne mere (za suhe tvarine) enake velikosti. Plačati jo je ob prvem meroskusu, brez razločka, ali je bila merna priprava kolkovana ali ne. Če se je kaka merna priprava zavrnila zavoljo lahko vidnih sestavnih napak brez natančne pre-skušnje, plačati je samo za rokovalno pristojbino 20 kr. G. Dodatni meroskus. Té priprave je treba z nova meroskusiti P° preteku vsakih dveh let in razen tega vselej, ka so vidno poškodovane priprave ali njih merosk kolki. skusoi Na Dunaju, dné 11. julija 1895. 1. Pri dodatnem (poznejšem) meroskusu je, če se z nova kolkuje, plačati polno, če se noče kolko-vati, polovično meroskusno pristojbino. G. kr. komisija za pravilni meroskus. Kupka s. r.