Poštnina plačana v gotovini Stav. 177. V Ljubljani, sobota 5. avgusta 1939 Leto IV Položaj se ne bo spremenil, če laponska pristopi k vojaški zvezi - pravijo v Londonu in Parizu London, 5. avgusta, o- Londonski tuji opazovalci poročajo, da v Londonu niso preveč razburjeni zaradi pogajanj, ki se razvijajo v vili Este ob Comskem jezeru. Tam bi naj japonski diplomati pripravljali vstop Japonske k vojaški zvezi med Rimom in Berlinom. Vse to je v Tokiu pripravil Ušima Širatori, ki je glavni zagovornik čim tesnejšega sodelovanja med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Po poročilih iz Tokia pa je zmeraj bolj vidno, da so japonski vodilni politiki sprožili ta plaz vesti o vojaškem zavezništvu med Nemčijo in Italijo samo zaradi tega, da bi preplašili Anglijo in da bi pospešili pogajanja v Tokiu. 0 samem smislu pogajanj ob Comskem jezeru pa so najbolj molčeči japonski vojaški krogi, ki L cii„„ cirmmn! n kakšni bi bili izgledi za Rusiji in Kitajski. Zato se zmeraj bolj uvljavlja prepričanje, da bo Japonska počakala, opazovala razvoj evropske npetosti in šele nato presodila, na katero 6tran bi se bilo treba nasloniti. Pariz, 5. avgusta, m. Pariški politični krogi z vso pozornostjo zasledujejo akcijo japonskih veleposlanikov v Berlinu in Rimu, ki es trudita, da bi se Japonska tudi vojaško priključila državama osi Rim—Berlin. Ti krogi verujejo, da bi se bili v Tpkiu že končnoveljavno odločili za vojaško zvezo z osiščem ter smatrajo sestanek, ki sta ga imela japonska veleposlanika na jezeru Como z vodilnimi osebnostmi nemške in italijanske zunanje politike kot sestanek, ki sta ga ta dva veleposlanika imela čisto na svojo roko brez poprejšnjega navodila japonske vlade. V istih krogih smatrajo, da je to lahko tudi manever japonske vlade. V primeru, če bi se Japonska tudi vojaško pridružila Italiji in Nemčiji, pa pariški politični krogi zatrjujejo, da bi ta korak tudi končnoveljavno združil Združene ameriške države. Sovjetsko Rusijo in zahodni evropski demokratični državi. V Tiencinu pa Je zmeraj slabše Tiencin, 5. avgusta., o. Japonske oblasti so včeraj še bolj poostrile blokado angleške koncesije. Ta sklep je najbrž odgovor na zadnji Chamberlainov govor. Dovoz živeža v koncesijo je zmeraj težji, prebivalci smejo nesti s seboj v koncesijo samo četrt kilograma hrane. Japonci dovoljujejo, da se sme dovažati na trg samo še zelenjava, vendar pa ni mogoče več dovažati rib. Ker so skladišča že precej izpraznjena, je zelo verjetno, da se bo položaj poslabšal. Kitajci so zadnji čas iz oken svojih hiš metali zivez v koncesijo. Sedaj pa so japonske vojaške oblasti strogo prepovedale tak način dovažanja živeža. Šanghaj, 5. avg. o. šanghajski listi so prepozno dobili Chamberlainov govor, da bi po govoru že lahko objavljali uvodnike ali pa komentarje. Kitajski nacionalisti so zelo optimistično razpoloženi in so zadovoljni z govorom, japonski krogi pa pravijo, da je ta govor navaden >blulf«. Halifaz gre v Moskvo Riga, 5. avgusta. AA. Stefani. Po glasovih iz Moskve se bo v kratkem odpeljal v Moskvo britanski zunanji minister lord Halifax, da pospeši sklenitev pogodbe med Sovjetsko Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo. Kardinal Hlond je dobil tekmo z brzovlakom Pariz, 5. avgusta. 1 Iz Ljubljane je kardinal Hlond odpotoval v Pariz. Sedaj objavlja o njem največji francoski dnevnik »Pariš souir« naslednjo zgodbico: Kardinal Avgust Hlond, nadškof v Gni-jeznu in Poznanju, primas Poljske, je prišel včeraj v Pariz, kjer se je ustavil za 24 ur. Kardinal Hlond biva v Franciji incogni-to in je prišel v Pariz s kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani, kjer je bil papežev legat. Kardinal je po prihodu pripovedoval naslednjo zgodbo: »Odpotoval sem z brzovlakom na Dunaj, kjer bi moral ujeti zvezo z brzovlakom, ki vozi v Ljubljano. Na Slovaškem pa je položaj tak, da je imel moj brzovlak poldrugo uro zamude in zato na Dunaju nisem več ujel zveze proti Ljubljani.< Kaj je storil kardinal? Sedel je v avtomobil in se spustil v tekmo z brzovlakom, ki ga je ujel tako, da je prišel z neznatno zamudo v Maribor. Kajti kardinal Hlond je velik športnik, ki skoraj zmeraj potuje z letalom. Njegova velika lastnost je glasba. Kardinal je odličen pianist in tudi komponist velikega talenta. Odlično izvaja Chopinove skladbe. Na Poljskem je organiziral Katoliško Ukciqo, ki šteje seaaj več sto tisoč članov. Njegove organizacije imajo tudi zelo velik vpliv na Poljake, ki žive v tujini. Iz Pariza je kardinal Hlond odpotoval v Bagnoles-de-Orne, kjer bo v tamkajšnjem samostanu ostal več tednov na počitnicah. Knez namestnik spet v Sloveniji Ljubljana, 5. avgusta. ~J. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta včeraj ob 19.30 prispela iz tujine v Kranj Z njima sta se vrnila tudi Njuni kr. Vis. kneževiia Aleksander in Nikolaj. Grof Czaky svari Slovake . Budimpešta, 5. avgusta, m. Madžarski zunanji minister grof Csaky je v poslanski zbornici odgo-vdril na vprašanje o okrepitvi protimadžarske pro-pagande na Slovaškem. Izjavil je, da mora ugotoviti, kako postaja čedalje hujše protimadžarsko razpoloženje v vplivnih slovaških krogih. Prav tako [e tudi slovaško časopisje in radio vedno bolj sovražno razpoloženo proti Madžarski. V svojem govoru je minister Csaky izjavil, da Madžari upoštevajo dejstvo, da je Slovaška še mlada država, ki se še_ veseli svojega kratkotrajnega obstoja, kot se veseli otrok nove igrače. V zaključnih izvajanjih je pa kljub temu opozoril Slovaško, da mora imeti več obzirnosti do živcev madžarskega ljudstvn Vesti iz Belgrada Belgrad, 5. avgusta, m. Nj. Vel. kraljica Mariju je prevzela pokroviteljstvo nad mednarodnimi teniškimi tekmami, ki jih prireja na Bledu belgraj-ski teniški klub. Za te tekme vladi tudi med tukajšnjimi prijatelji teniške igre veliko zanimanje. Zaradi odhoda v Ameriko pa žal ne bodo mogli nastopiti na Bledu naši najboljši teniški igralci Punčec, Palada, Mitič in Kukuljevič. Svojo udeležbo so prijavili tudi številni teniški igralci iz drugih držav. Vesti 5. avgusta Iz Moskve poročajo, da je bila trgovinska pogodba med Rusijo in Ameriko podaljšana za eno leta Plinske cevi so eksplodirale v središču Londona Eksplozija je bila tolikšna, da je ranila nad 50 ljudi. Poškodbe pa niso hude, ker so samo osem ranjencev zadržali v bolnišnici. Včeraj se je pripeljalo v Francijo v Calais 1600 članov angleške legije. V Franciji bodo ostali dalj časa. Irski teroristi še prirejajo številne bombne atentate v raznih krajih. Eksplozije so poškodovale več poštnih pisem in zavojčkov. V Blackburnu je ožgalo poštarja, ker mu je og[6n.i priletel naravnost v poštno torbo. Senator Milarrd Tyding je prijavil svojo kandidaturo za bodoče predsedniške volitve v USA Je član demokratske stranke in je star 49 let. V demokratski stranki ima zelo velik ugled m ga splošno smatrajo za Rooseveltovega naslednika. Robert Taft, sin bivšega predsednika Združenih držav Tafta, je izjavil, da bo kandidiral za predsednika Združenih držav na listi republikanske stranke. Francosko in angleško vojaško odposlanstvo od- P°tuje Y ®°y.ietsko Rusijo s parnikom. Potovali bodo najprej v Leningrad. Neko italijansko podjetje je dobilo dovoljenje, da lahko v Barceloni zgradi nebotičnik, ki bo imel dvajset nadstropij. V nebotičniku bodo pisarne raznih italijanskih družb in podjetij. Carola Lombard je bila snoči v Hollywoodu operirana na slepiču. Njen mož Clard Gable je vso noč ostal ob njeni postelji v kliniki. drugače se ne bi pojavljale. Vsekakor pa je to čisto nov običaj v meddržavnem občevanju — če tuja oblast pri nas vrši eksekucije ter od naših državljanov na našem teritoriju terja naš denar., Kam ta denar gre, pa je tudi velika skrivnost. Ali je to morda v zvezi z govoricami, da imajo nekatere organizacije na našem ozemlju zelo veliko denarja na razpolago? Vsekakor to ne bi '-Hrv ’■ X .. « V Berlinu praviio, da bo Japonska pristopila v začetku septembra, ko bo kongres v Nurnbergu Pisma iz najmanjše in najirlajše slovanske države; Slovaki sami čutijo, da gradijo iz temelja Zunanji znaki novega življenja, se zdi, da olovakom ne gredo tako tragično do srca kakor nam, ki smo tu tujci. Ljudje nekako zaupajo, da se jim nič ne more pripetiti od nobene strani. Tako so prosto prevzeli pozdrav avtoritativnih držav, to je dviganje roke, spre- iK besedo * 66 Pov- ijalo: Na stršžl V temi se ločijo od nemških uniformirancev SA iz Bratislave, ki zastopajo nemško narodno manjšino, predstavljajočo posebno narodno enoto (Volksgemeinschaft) s posebnim državnim sekretariatom za Slovaško Po vsem, kar sem spoznal v dveh treh dneh iz razgovorov z nekdanjimi tovariši, raztresenimi po najrazličnejših uradih, moram kljub skepticizmu, s katerim sem se jim ■ dosledno bližal, verjeti volji in zanosu, ki ju kažejo. Kot nam, bi bil tudi njim fašizem tuj, da ni čas tak, da ga je izzval in obenem preobličil. čez noč so se namreč Slovaki znašli pred novimi dejstvi Treba je bilo ljudi za urade od najnižje do najvišje stopnje. To, kar je bilo prej le organizacija, kot jo mi razumemo, namreč mrtev diktat, je postalo sedaj živo. ui kar je bilo prej v organizaciji važno, namreč pozdrav in forma, je postalo sedaj drugotnega pomena. Delo jih je postavilo v vrste. Pozdravljajo se sicer z dvignjeno roko: Na striž, a bilo bi jan vseeoo, če bi vojaški salutirali ali 6e rokovali. Ne čutijo skupnosti zaradi te zunanjosti, temveč vidijo skupnost v tem, da so pred nepričakovanim dejstvom, da imajo svojo državo in da pod bremenom lastne odgovornosti gredo v svojo bodočnost. i -Xi ?rat*s'av’ vse uraduje. Videl sem že nekaj državnega uradovanja in ministrovanja, toda take naglice in tolike zaposlenosti nikjer, kakor v Bratislavi. Slovaki sami čutijo, da gradijo vse iz temelja, zato ne poznajo točnih uradnih ur, ampak delajo z mladostno požrtvovalnostjo, kakor da res delajo osebno zase. Tako sem obiskal nekatere ljudi po ministrstvih in po višjih uradih in govoril z nekaterimi bratislavskimi kulturnimi delavci. Podajam tu mnenje nekaterih, a se nikakor ne spuščam v presojanje, koliko je govorica enega ali drugega pravična. Podati hočem samo njihove misli ker za presojanje ali celo obsojanje njihovih besed je potrebno, da zaživim z njimi in da se bolj razgledam v njihovem novem domu, ki ga tako mrzlično in s takim slepim optimizmom gradijo. Viktor Smolej. Berlin, 5. avg. o. Nemški poučeni krogi nič kaj preveč ne obravnavajo sedanjih pogajanj v vili Este v Italiji V Berlinu ni mogoče dobiti nobene izjave o pogajanjih, pač pa izjavljajo pooblaščeni krogi, da ni navada, da bi se že v naprej razkrivali izidi pogajanj, ki eo šele v teku. Pogajanja se uspešno ne morjo zaključiti še tako zgodaj, poudarjajo v Berlinu, ker bo odločitev padla šele koncem avgusta, ko bo prišlo v Berlin japonsko vojaško odposlanstvo pod vodstvom generala Teraušija. Slovesno pa bodo objavili sklenitev trojne vojaške pogodbe na kongresu narodno socialistične stranke v Nurnbergu in sicer z velikimi slovesnostmi. Poleg generala Teraušija pride v Berlin tudi japonski admiral Osorni, ki je največji zagovornik vojaške zveze med Japonsko in Nemčijo. Sicer pa v Tokiu nikdar niso zanikali potrebe, da se mora politična zveza proti Kom- interni spremeniti v vojaško zvezo. Če so 6e ta pogajanja tako zavlekla, je temu krivo samo nasprotovanje med admiralom Osumijem in zunanjim ministrom Aritom. Japonski veleposlanik v Berlinu je imel ▼ zadnjem času več sestankov z Ribbentropom in se z njim razgovarjal o tem, kako bi se poostrila pogodba proti Kominterni. V Berlinu samem pa je bilo mnogo odločilnih osebnosti, ki niso navdušene za pogodbo med Japonsko. Italijo in Nemčijo. Te odlične osebnosti poudarjajo, da taka pogodba ne bi bila dovolj pomemben odgovor na sporazum med zapad-nima demokracijama in Sovjetsko Rusijo. Ti krogi poudarjajo, da bi se naj Nemčija temu sporazumu v Evropi uprla na ta_ način, d a bi še bolj pritegnila Španijo v zvezo med Italijo in Nemčijo, Na Nizozemskem Je nimajo princa: Princesa Julijana je zopet dobila hčerko Haag, 5. avgusta, o. Minister dvora Je zjutraj objavil uradno poročilo, da je nizozemska preštok*-naslednica princesa Julijana dobila hčerko. Princesa Julijana je tudi tokrat rodila v gradu Soestdik. Uradno poročilo pravi, da sta visoka mati in dete zdrava. Vsa Nizozemska je seveda s silnim zanimanjem pričakovala veselega dogodka na dvoru, ki so ga napovedali šele za sredino avgusta. Dogodek jih je pa mak prehitel Zato tudi priprave n proslavo dogodka še niso bile končane, pač pa so bile sklenjene že velike stave po vsem Nizozemskem o tem, ali se bo rodil princ-prestolooaslednik. Vendar pa je po vsej Nizozemski zavladalo veliko veselje nad tem, da se je visoka vladarska družina pomnožila za eno članico. Ali Ha|dar Aktaf lz|avl|a: Iz Jugoslavije se izseli 270.000 Turkov Carigrad, 5. avgusta, m. V Carigrad j© prispel novoimenovani turški poslanik v Moskvi Ali Hajdar Akta j. Za časa svojega bivanja v Carigradu je sprejel turške časnikarje ter jim dal izjavo, v_ kateri je poudaril, da je 11 let zastopal svojo državo v Jugoslaviji. Med tem časom si je v Jugoslaviji pridobil mnogo prijateljev. V nadaljnjih svojih izvajanjih je dejal, da so njegove globoke simpatije do Jugoslavije in Jugoslovanov razumljive. Prepričan je. da bo tudi njegov naslednik Tevfik Camil v Belgradu naletel na prav tako prijateljski sprejem in da bo opravljal svojo dolžnost v prijateljskem ozražju ter da bo lahko nadaljeval delo za poglobitev že obstoječih prijateljskih odnošajev med obema državama Glede Balkanske zveze je Ali Hajdar Aktaj izjavil, da želi obvestiti turško javnost, da ta zveza ni pretrpela nobene spremembe. Ohranila j« svojo staro moč in iskrenost. Končno je novi turški poslanik v Moskvi spregovoril tudi nekaj besed o sporazumu, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in Turčijo glede izselitve Turkov iz Jugoslavije in njihove naselitve v Turčiji. 0 tem je med drugim dejal: Sporazum obeh vlad o izselitvi 270.000 Turkov iz Jugoslavije je sklenjen in parafiran. V najkrajšem času bo tudi podpisan. Turki se bodo začeli izseljevati iz Jugoslavije v Turčijo takoj, čim bo prenehala sedanja kriza. Ali Hajdar Aktaj potuje iz Carigrada najprej v Ankaro, kjer se bo zadržal nekaj dni, nato pa bo takoj odpotoval na svoje novo službeno mesto v Moskvo, Žrtve ..črne borze" v Mariboru II Maribor, 4. avgusta. Maribor je dobil že kmalu po prevratu svojo »črno borzo«, ki nekatere ljudi zelo dobro redi vse do danes. Zaradi bližnje meje se je v Mariboru vedno živahno trgovalo z vsemi mogočimi valutami, najbolj pa seveda z valuto sosednje države. Do prevrata v Avstriji pa je bil promet na »črni borzi* normalen, točno si vedel, koliko ti bodo plačali za to ali ono valuto, ker so bile pac vse stalne ter so imele vedno isti kurz. Drugače pa je gedaj, ko se valuta sosednje države v i? pro.metu vedno menja. Kadar ni zanjo sa 1° dobiš za vsako ceno, kadar pa j1 - Je število interesentov, pa se tečaj fnnri i f^Sne. Interesenti pa So večinoma tihota neke - kupujejo v soseščini raznovrstno tiho-faKnf ™ , bi i° Pečali Z valuto, ki so jo 5 navadnem tečaju, bi bil zaslužek se- »črni honir i*1 • *? r pa če kupijo valute na 14 50 din rin*- ]e ,Kfidai tečaj marke okrog nnnavadi V- 86 d°bi V Marib°ru pod roko Fn osem H?« • dln’dostikrat pa tudi že za sedem apnoma žuda’ da se potem tihotapci večinoma krijejo z markami s »črne borze«, ki pa jih je treta seveda še skrivaj spraviti čez me'w,m tIS trZaV°’ kar pa zvezano z velikim mikom. Tudi tega se tihotapci ne ustrašijo ter jim je posel do nedavnega zelo cvetel, zadnje čase pa jih po vrsti zadeva nesreča. Zdi se, da imajo naši sosedi v Mariboru posebne opazovalce, ki z velikim zanimanjem spremljajo posle nekaterih tukajšnjih trgovcev in drugih poslovnih ljudi. Posledica je potem, da se dostikrat zgodi, če gre tak človek čez mejo, da se kar naenkrat znajde v ječi. Iz zadnjega časa je znanih v Mariboru več takih primerov. Ugledni ljudje so potovali iž države, pa so naenkrat skrivnostno izginili, potem pa se je izvedelo, da sedijo zaradi strogih deviznih predpisov. Kaj se pa to pravi, ve vsakdo, kajti prestopek proti deviznim J n!"eni 00 ” ^ ~ „ y x • ^« i - .- - ■ hujši zločin ter se kaznuje skoraj tako kot umor. Cim več denarja so našli pri tebi, tem bolj te zašijejo ter niso večletne kazni nobena redkost. Zadnje čase so se pojavili v Mariboru novi ljudje, ki 30 zavzeli na »črni borzi« vidno mesto. Svojim odjemalcem so nudili novo ugodnost — tujo valuto v sosednji državi, tako da jim je ni bilo treba tihotapiti čez mejo iz Maribora. Tu si samo plačal-določeni znesek, v soseščini pa si dobil ‘ v tem ali onem mestu ustrezajoči znesek v dotični valuti. Na ta način se je posel še bolj razcvetel in izkoriščali so ga tudi nekateri ljudje, ki zavzemajo v mariborskem poslovnem življenju ugledne pozicije. Nekega znanega trgovca pa je zadela nesreča. Ko je pred nedavnim časom šel čez mejo, so ga tam aretirali ter je bil nekaj Sasa zaprt, potem pa so ga spet izpustili. Toda znova je potem pred nekaj dnevi potoval čez mejo, pa so ga spet zaprli. Govori se sedaj v Mariboru, da je bil zaprt v zvezi z odkritjem obsežne devizne afere, ki ima svoj začetek na mariborski »črni borzi« in da bo sledila občutna kazen. V zvezi z afero tega trgovca pa se slišijo sedaj v Mariboru tudi čudne novice, na katere opozarjamo naše oblasti,- da jih preučijo. Govori se namreč, da vrši neka država na našem teritoriju eksekucijo denarnih glob, in sicer na skrivaj. Ce primejo našega državljana v zvezi z deviznimi na-redbami, potem mu taje stavijo na izbiro — ali plača globo ter ga izpustijo, ali pa ga zašijejo po predpisih tudi na več let. Globo mora plačati v naši državi in v našem denarju. Izterjajo jo po 9vojem zaupniku. Dokler je ne plača, odnosno dokler je ne plačajo njegovi ljudje, ga držijo v zaporu kot talca. Cim pa je izplačana globa, ga izpustijo iz zapora. Tako se je baje tudi trgovec, o katerem je bilo zgoraj govora, »odkupil« ob priliki svojega prvega zapora s 50.000 din. Sedaj bo moral baje plačati globo v znesku več sto tisoč dinarjev, če hoče, da ga bodo kmalu iz- VaIzoi ho r* n —J.... i. «.«>- Kaj je z našimi gorenjskimi progami? V zanimivi in zelo informativni brošuri, ki jo je izdalo Združenje železniških uradnikov, oblastna uprava Ljubljana, razpravljata gg. Kralj in Špindler o nujni potrebi drugega tira na progi Ljubljana—Jesenice ter o potrebi pomnožiti števila vlakov, skrajšanju voznega Jasa ter zgradbi proge Podnart—Kropa—Bohinjska Bela. Niuna iz-vanja 60 tehtna, poučna in pravilna. Slovenske železnice so visoko aktivno Visoko aktivnost železniških prog v Sloveniji najboljše izpričuje gotovo dejstvo, da znaša letni čisti dobiček slovenskih prog okoli 200 do 250 milijonov dinarjev. Potniški promet se na gorenjskih progah veča iz leta v leto. Tako navajamo, da se je na primer potniški promet v pogledu števila odpravljenih potnikov zvišal od leta 1926 do leta 1938 od 1,874.272 na 2.924.546 odpravljenih potnikov ali za 56%. V istem razmerju se je povečalo tudi število letno odpravljenih vlakovnih kilometrov, t. j. od 551.500 na 861.700, ali za 56%, kar dokazuje, da je bila vpeljava večjega števila vlakov upravičena. Ce se vprašamo po vzrokih, ki so vplivali na porast potniškega prometa v razdobju od 1. 1920. pa do leta 1938., polem dobimo v glavnem naslednje vzroke: a) Uvedba večjega števila potniških vlakov in časovno boljša prilagoditev istih potrebam vsakodnevno potujočega sveta (industrijsko delavstvo, dijaštvo, uradništvo, poslovni ljudje itd.). b) Povečanje dosedanjih in otvoritev novih industrijskih obratov (Jesenice, Kranj, Tržič, Škofja Loka, Medvode itd.). Gibanje števila odpravljenih potnikov na posameznih postajah za razdobje 1936—1938 nazorno prikazuje diagram št. II. Največji porast potnikov zaznamujejo posebno postaje, ki so v bližini industrijskih centrov, kot: Škofja Loka, Radovljica, Lesce-Bled, Žirovnica, vSlovenski Javornik, Dobrava, Podhom, Hrušica, Dovje-Mojstrana, Kranjska gora, Naklo in Duplje. Število v teh postajah odpravljenih potnikov je znašalo leta 1926.; 443.000, leta 1938.: 1,084.000; porast znaša tedaj 641.000 ali 145% na vseh postajah gorenjskih prog le 56%. Manjše število potnikov izkazuje le postaja Ljubljana-šiška in Št. Vid-Vižmarje, kjer se je skupno število odpravljenih potnikov v letu 1938. napram letu 1926. zmanjšalo od 320.095 na 174.353 ali za 46%, in to zaradi uvedbe cestne železnice iz Ljubljane v Št. Vid-Vižmarje. c) Beg mestnega prebivalstva v okolico in podeželje (cenejša stanovanja, cenejše življenjske razmere, ugodnejše klimatične prilike). Bivanje ljudi, ki so poslovno in družabno vezani na mesto, v širši okolici ali podeželju je bilo pa seveda omogočeno šele po uvedbi večjega števila časovno ugodno razvrščenih vlakov, kot n. pr. večerni vlak iz Ljubljane na Jesenice ob 23.40. č) Razvoj turietovskega in letoviščarskega prometa. Pripomniti pa moramo, da število odpravljenih turistov in letoviščarjev v primeru z ostalimi vsakodnevnimi potniki ni znatno, saj znaša komaj okoli 15%. d) V znatni meri je na razvoj potniškega, posebno pa turislovskega prometa vplivala uvedba nedeljskih povratnih kart. Isti porast kot potniški izkazuje tudi tovorni promet. Leta 1935. je znašala obremenitev proge Ljubljana—Jesenice (potniški • in tovorni vlaki) 2,620.000 brutoton na kilometer proge, leta 1937.: B,820.000 in leta 1938. že 4,230.000 brutoton na kilometer. S tako visoko obremenitvijo je pa že prekoračen gospodarstveni propustni višek te proge. Kot dokaz naslednje: Največji promet na progi Ljubljana—Jesenice je bil v oktobru leta 1938. Na dan 16. oktobra so znašale zamude potniških vlakov 668 minut, zamude tovornih vlakov pa 1G63 minut, ali skupaj 8331 in. (približno 39 ur). Zamude so nastale prav samo zaradi enotirnega značaja te proge (križanja in prehitevanja!). Promet vseh vlakov se je sicer opravil, vendar pa le z velikimi težavami ter neprijetnostmi za železniško upravo in za občinstvo. Vzroke, ki so vplivali na porast tovornega prometa, je treba v glavnem iskati v naraščajoči industrializaciji krajev ob gorenjskih progah — to je imelo za posledico večji dovoz surovin ter odvoz gotovih izdelkov — in v povečanju prehodnega (tranzitnega) prometa. Zvišati bo treba vlakovno brzino. Že itak nizka potovalna brzina se je pri brzih vlakih znižala od 46.5 na 44.4 km/h, t. j. za 4.5%, in potovalni čas za 4.8%. Vzrok tej izredno nizki brzini eo stare, izrabljene tračnice, zaradi česar se je morala, kot že navedeno, znižati tudi dopustna brzina na progi od 60.9 na 58.1 km/h ali za 4.6% in podaljšanje postankov za 50%. Najmanjša zahteva, ki jo moramo tedaj staviti, da postane promet medsebojnih brzih vlakov na tej progi vsaj približno sodoben, je, da zvišamo sedanjo povprečno potovalno brzino od 44.4 na 55 km/h, t. j. za 24%, in povprečno vozno brzino od sedanjih 47.6 na 60 km/h, t. j. za 26%. V tem primeru bi se sedanji potovalni čas na progi Ljubljana—Jesenice, ki znaša 87 minut, znižal na 70 minut ali za 20%. Potovalna brzina se je pri potniških vlakih na progi Ljubljana—Bistrica-Boh. jezero zvišala za 3.6%, na progi Ljubljana—Jesenice za 5.9% in na progi Ljubljana—Tržič za 32.7%. Znaten napredek izkazuje tedaj le proga Kranj—Tržič. (Povišanje dopustne brzine na progi Kranj—Tržič od 24 na 45 km/h.) Izkazujemo tedaj napredek, ki pa še nikakor ne odgovarja potrebam potniškega prometa zaradi prenizkih in nesodobnih potovalnih brzin 28.7, 32.7 in 28.8 km/h. Vzrok nizkim potovalnim brzinam leži v enotirnem značaju proge Ljubljana—Jesenice in prenizki dopustni brzini prog. Večjo dopustno brzino onemogočajo stare, izrabljene tračnice in nezadostno vzdrževanje prog. Zahteva sodobnosti je, da dvignemo dosedanje potovalne brzine vsaj na 40 km/h (vzponske proge). V tem primeru bi 6e potovalni čas na progi Ljubljana—Bistrica-Bohinjsko jezero znižal od sedanjih 193 na 138 minut ali za 28.5%, na progi Ljubljana—Jesenice od sedanjih 118 na 97 minut ali za 18% in na progi Ljubljana—Tržič od sedanjih 92 na 66 minut ali za 28%. Povprečna vozna brzina bi v tem primeru znašala cirka 50 km/h. Za izdejstvovanje prednjega je neobhodno potrebno, da 66 zgradi drugi tir na progi Ljubljana—Jesenice in proge usposobijo za večjo dopustno brzino. Današnje slabo zasedene garniture se morajo reducirali, s čimer bo poleg zmanjšanja izdatkov omogočena tudi večja brzina na vzponih in hitrejše izpeljave na postajah. Napredek pa je tudi pri brzotovornih vlakih negativen, ker se je potovalna brzina znižala od 21.3 na 19.3 km/h. Povprečna vozna brzina se je sicer zvišala od 26.4 na 28 km/h, t. j. za 6.1%, zato se je pa zvišal čas trajanja postankov od 35_ na 61 minut, t. j. za 74%. Istočasno se je poslabšalo razmerje med postanki in voznim časom od 1:4.1 na 1:2.2, t. j. za 46.3%. Vzrok znižanju potovalne brzine leži izključno le v enotirnem značaju proge. Zaradi povečanega števila vlakovnih kilometrov potniških vlakov za 56% 6e je povečalo število križanj in prehitenj in s tem število postankov in čas njih trajanja. Najmanjša zahteva, ki bi bila vsaj deloma v skladu z gospodarskimi potrebami sedanjega časa, ki zahteva hitro izmenjavo blaga, je, da dvignemo potovalno brzino brzotovornih vlakov vsaj od sedanjih 19.3 na 30 km/h, t. j. za 37% in povprečno vozno brzino o^J sedanjih 28 na cirka 37.5 km/h, t. j. za 34%, predpostavljajoč postanke samo v Škofji Loki 5 min. (doprega), Kranj 15 min. (tovor) in Podnart-Kropa 5 min. (doprega), skupno tedaj 25 min. namesto dosedanjih 61 minut. Potovalni čas bi se v tem primeru skrajšal od sedanjih 197 min. na 128 ali za 35%. Pripominjamo pa, da je sedanji vozni čas le navidezen, v resnici pa je zaradi vsakodnevnih zamud, ki so zaradi enotirnega značaja proge neizogibne, še mnogo daljši. Predpogoj, da se prednje izvede, je zgraditev drugega tira na progi Ljubljana—Jesenice in uvedba prehodne samodelne zračne zavore, ki bo omogočala na padcih brzino do 60 km/h. Gorenjske proge so donosne. Da dokažemo aktivnost gorenjskih prog in utemeljimo s tem potrebo po odstranitvi raznih sedanjih nedostatkov, podajamo v naslednjem račun izdatkov in dohodkov, in to na osnovi prometa v letu 1938. Skupni stvarni izdatki so: A. Strojna služba ................... 22,273.000 din B. Gradbena služba.................. 12,878.000 din C. Prometna sluaba .................. 8,842.000 din Skupaj . . 43,493.000 din Oglejmo si zdaj izdatke za glavne panoge službe! Za amortizacijo (lokomotiv, vozil in zgradb), za režijo ter odpadajoči del na centralno upravo vzamemo 25% od stvarnih izdatkov, kar znaša približno 10,900.000 dinarjev. Skupni izdatki znašajo tedaj 43,493.000 din + 10,900.000 din; to je skupno 54,400.000 din. Ob dohodkih pa se moramo zamisliti. Takšni so: A. Dohodek od potniškega prometa 16,388.000 din B. Dohodek od internega tovornega prometa ...........................74,483.000 din C. Dohodek od tranzitnega tovornega prometa............................16,497.000 din Če te številke seštejemo, dobimo 107,363.000 din Potniški pTomet pa je pasiven Koeficient eksploatacije za gorenjske proge znaša 50.7+, za vso državo pa je znašal koeficient eksploatacije v letu 1937. — 88%. Dohodki, ki odpadejo na 1 km gorenjskih prog (skupna dolžina 144.8 km), znašajo 792.000 dinarjev, državna povprečonst dohodkov na 1 km pa je kazala v letu 1937. samo 255.504 dinarje: po tem takem je tedaj dohodek na gorenjskih progah višji za 210%! Nizki koeficient eksploatacije (50.7%) ter izredno visoki dohodek na kilometer proge (792.000 dinarjev) pač več kot jasno dokazuje visoko aktivnost gorenjskih prog! Aktivnost pa gre le na račun dohodkov, ki jih dajeta tovorni in tranzitni promet. Na potniški promet odpade izdatkov 23,018.000 din, na tovorni promet pa izdatkov 31,382.000 din. Ker znaša dohodek potniškega prometa le 16,383.000 din, izdatek pa 23,018.000 din, izkazujemo pri koeficientu eksploatacije 140% letno izgubo 6,623.000 din, in to na progah, ki so po potnikih frekventirane izredno močno! Glavni vzroki pasivnosti so nezadostna zasedenost garnitur, veliko število voženj po znižani tarifi itd. Vendar pa železniška uprava uvaja nove potrebne potniške vlake ter še nadalje daje popusta na tarifo, saj se zaveda, da je podjetje, ki mora služiti skupnosti. Poleg Ljubljane imajo največje dohodke v milijonih dinarjev one postaje, kjer je sedež industrije. Dohodki teh postaj v milijonih dinarjev znašajo: Jesenice 38.412, Kranj 12.724, Slovenski Javornik 4552, Škofja Loka 3821, Medvode 3425, Tržič 3191 in Lesce-Bled 3143, odnosno skupno 69.270.000 din. Od skupnih dohodkov 90.866.000 din (brez tranzita) odpade tedaj na prednjih sedem postaj 69,270.000 din ali 76%. na vseh ostalih 27 postaj in postajališč pa le 21,596.000 din ali 24%. S tem j<> izpričan prvenstveno industrijski značaj gorenjskih prog, saj prekašajo dohodki samo na vedenih 7 postaj celokupne izdatke vseh Koreni« skih prog kar za 14,870.000 din. Dohodki prog Jesenice—Bistrica-Boh. jez. in Jesenice—Rateče-Planica so le neznatni, saj zna-šajo le 4,103.000 din + 1,224.000 din (polovico potniških dohodkov Jesenic), t. j. dinarjev 5,327.000 dinarjev ali ie 5.8% vseh dohodkov. Dohodki pot-nizkega prometa na vlakovni kilometer osebnih 16a4°3V000 -a''?q 1; Y«?e gorenjske proge skupno 861 700 ~ Proga Ljubljana—Jesenice in Kran,i Tržič 12,786.000 = 25.1 din. 3. Proga 508.800 Jesenice - Rateče-Planica in Jesenice - Bistrica-Boh. jezero 3,o97.000 = l0.2 din. Kakor smo fe Pre' L0jaf.al.i’ ie. Potniški promet na gorenjskih progah deficit en in, kot je iz prednjega razvidno, odpade večji del deficita na proge Jesenice-Bi-stnca-Boh jezero in Jesenice-Rateče-Planica, saj znaša tu dohodek na vlakovni kilometer komaj 10.2 din napram 25.1 din na ostalih progah Tod bo vsekakor že v najkrajšem času treba nekaj ukreniti, da se takšno stanje odpravi in popravi ■ na boljše, — kolikor se bo ie dalo! L‘ub!jana od včeraj do danes Ljubljana, 5. avgusta. Včeraj popoldne nekoliko po tretji uri se je vsulo nekaj dežja, dva močnejša pljuska, drug za drugim; oblakov je bilo sicer dovolj za pošten naliv, vendar pa so se kaj kmalu razkropili. Dež še cest ni utegnil pošteno namočiti, ko ga je že pregnalo sonce. Nekaj podatkov z Okrožnega urada Povprečno število v juniju 1939 zavarovanih delavcev OUZD-a je znašalo 104.520 oseb. Letni prirast je znašal + 934 članov. V pogledu zaposlenosti so napredovale sledeče industrije: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) +1340 delavcev; javni promet H-446, tekstilna industrija + 413, trgovina + 385 delavcev itd. — Nazadovale pa so: gradnje nad zemljo (stavbstvo) —1050, hišna služinčad —367, industrija kože in gume — 309 delavcev itd. V sezijskem pogledu je znašal celokupni mesečni prirast + 760 zavarovancev. Napredovale so sledeče industrije: gozdno-žagarska + 638, gostilne, kavarne in krčme (tujski promet) + 458, javni promet + 411 delavcev itd. — Nazadovale pa so: hišna služinčad — 638, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb — 484 delavcev itd. Gasilci, pa tudi drugi -jutri v Podutik! Prostovoljna gasilska četa Podutik-Glinca obhaja jutri 6. avgusta pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena tridesetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo dekan g. Valentin Zabret blagoslovil gasilski avtomobil za prevoz motorke in devetih mož. Kumovali bosta ga. Lenčka Ločnikar-jeva in gdč. Minka Žirovnikova. Marsikdo jo bo mahnil k tej prireditvi, kajti ne bo mu žal. Popoldne bo namreč gasilska vrtna veselica v znani gostilni »pri Vodnikuc, kjer bo brez dvoma prav prijetno. Spotoma se bodo tod oglasili tudi tisti, lci se bodo odpravili na nedeljski izlet k Sv. Katarini ali pa na Toško čelo rr *n ne bo jim žal. Darujte za Osrednji dom Nabiralna akcija za osrednje prosvetno središče »Slovenski dom* v Ljubljani lepo uspeva. Požrtvovalni dobrotniki se v lepem številu odzivajo in kupujejo kamne po 1000 din. Ne pozabimo, da je naša najveija naloga za letošnje leto ta, da postavimo temelje »Slovenskemu domu*, pod tigar streho bodo našle dom vse naše prosvetne organizacije. Dva fIlažja" so nagradili Ivan Orehek nima menda prav nič smisla za delo, saj se ga otepa kar se le da; z vsemi štirimi se ga brani. Rajši ima brezskrbno pot po belih cestah, romanje v neznano, poležavanje in prijetno lenarjenje. Včeraj so ga obsodili na 4 mesece in 10 dni strogega zapora, ker je poleg potepuške žilice ponovno razodel letos 10. julija v Krtini pri Domžalah tudi tatinsko. Izrabil je priliko, ko ni bilo nikogar doma, pa je »pohopsal« 12 din, — majhna vsota sicer, kajne, pa vendar ni bila njegova — posestniku Janezu Zupanu. Orehek je moral doslej zaradi takih dejanj sedeti že dvanajstkrat. Krojač je po poklicu France P., ki se je že zgodaj podal na prepovedana pota. Komaj dvaindvajset let je šele star, pa se je že večkrat iz oči v oči gledal s strogimi sodniki ter se kregal z zakonom. Eno hudo napako ima, da ga prav radi ob napačnih prilikah srbe prsti. Tudi letos junija ga je prijela ta srbečica, ki je ne zdravijo padarji, ampak jetničarji. Na dveh stanovanjih je ukradel lepi, kompletni moški obleki, ki^ sta bili skupaj vredni — kakor cenijo — približno 3190 dinarjev. Nekje drugje pa se ga je »prijela« sre- brna doza, pa še majhna okrogla ploščica, ki j{ pravimo »kovač«, se mu je »zakotalila« v žep. Ža ta dejanja je dobil nagrado v obliki dever . mesecev strogega zapora. Tale P., »krojaček napačni junaček«, je že kot šolarček »rabutai« po vrtovih rože ter jih potem prodajal na Vodnikovem trgu. Tudi v poboljševalnici se ga dobri nauki niso mogli prijeti. Filmi »Žene v okovih« (Kino Matica). Ta film v mnogocem spominja na francoski film »Ječa brez rešetke, le da je v njem izdatno manj tiste šarmantne poetičnosti in čustvene rahlosti, ki tako močno odlikuje francosko Moguyjevo delo. Trše je to ameriško, oglatejše, konkretnejše; pa tudi v tem svojskem, za praktično gledanje ljudi v Novem svetu značilnem slogu se nam zdi prav sprejemljivo, s simpatijami ga registriramo. Režiser Lew Anders je še mlad, pri nas malo znan; že iz pričujočega dela pa razberemo, da se je mnogo naučil pri Francozih, opazovanja pa s pridom uporabil pri svojem delu ter jih prilagodil čvrstemu slo"u' Tu Pa tam je še malo dolgo-Skih v, ^koliko moreča veriga prizorov v jetni-dolrročncu- T?)i.vendar ne toliko, da bi nas utegnil cev od katerih sreJam,(> vrst<> sposobnih igral-s svoio mir™ na*/,asf' fascinira Sally Eilersova nantno igro. ’ navidez skoP°> Pa močno impresio- kongres SOS*°VaiMlci 9alllskl JS“,prr ?*“•- dnevu primerno in tako prispevajo k slavn^Tne” mu razpoloženju množic in sijaju naše lepe Ljubljane. Lepa opremljene izložbe so najučinkovitei-ša reklama za trgovce. m Na praznik, ▼ torek 15. avgusta, ob 10 bo sv maša na Kongresnem trgu, ki jo bo opravil prevzv’ g. škof dr. Gregorij Rožman in bo imel tudi cerkveni govor, na kar posebej opozarjamo. Prehranjevalni odsek more jamčiti za prehrano le onim edinicam in skupinam, katere nakažejo z naročilom tudi odgovarjajoči znesek. V Ljubljani se dobi za dnevno 15 din dobra in izdatna hrana. Zajtrk 2—3 din, kosilo: juha, meso. dve prij u ^ (*’.n; večerja: golaž, vampi ali kaj Podobnega s prikuho 5 din; sicer pa po ceniku. Ljubljanski gostilničarji in javne kuhinje bodo udeležence kongresa 7. že priznano gostoljubnostjo sprejeli in jih postregli. Tudi na etariionu samem m t* eP^a v zadostni meri preskrbljeno. Nekatere spremembe sporeda. Bitno ostane spored kongresa v dneh 13., 14. in 15. avgusta nespremenjen. le v nekaterih točkah so bili potrebni popravki. Tako bodo n. pr. tekme na Stadionu v nedeljo ves dan ne glede na drugotne kongresne prireditve. Tekme bodo za posameznike dopoldne, za roje pa popoldne. Kosilo, kjer ie na sporedu, bo ob 13, in ne. kakor je bilo ponekod objavljeno s tiskovno pomoto, šele ob 18. Nastop gasilcev na Stadionu bo 15. avgusta ob 15 6 tem-le dokončnim sporedom: 1. Pozdrav državni zastavi. 2. Proste vaje članov. 3 Razdelitev daril in diplom tekmovalcem. 4. Nastop gostov. 5. Nastop posameznih gasilskih žup. 6 Samari-janska alegorija (izvaja gasilska župa Ljubljana — mesto s sodelovanjem društva Rdečega križa). 7. Proste vaje naraščajnikov. 8. Rajalni pohod članstva.9. Orodna vaia župe Ljubljana — mesta e rtmska voznina velja za udeležence Gasilskega kongresa, če se izkažejo s kongresno knjižico in s člansko legitimacijo. Za članstvo pa se je treba prijaviti gasilski četi svojega okoliša, ki bo izdala legitimacijo, za katero pa ni treba slike. 31 Skrivnost smrtne megle >Da, da, kar teci tja k je zabrundal Sam. »Rad bi vedel, kaj si ti tam že izgubil. Rajši mi pomagaj pri učenju. Torej,« je kazal s prstoma sliko neke kakteje, »mamillaria pusilla se imenuje 1 Na svoje stare dni se moram učiti še latinščine.« Zaprl je knjigo. »Marmelaria... Ne, malarija... Za vraga! Ura je udarila deset. Precej malomarno je Devorny prekinil pogovor, ki se je le z muko razvijal naprej, in stopil, ko je na kratko voščil lahko noč, v svojo sobo. V napetem pričakovanju je prižgal svečo... Res! Na mizi je’ležalo pričakovano pismo. Hlastno je odprl ovoj. Za vraga! Pismo je bilo vidno daljše kot vsa prejšnja. Pazljivo je bral Devorny: »Ker je medtem nastopilo nekaj neprodvidenega. sem prisiljen, da sem danes nekoliko bolj natančen kakor sicer. Michaud vas je pri fotografiranju opazoval. Takoj je ukrenil, da so vas natanko stražili. O tem sem žal izvedel prekasno — komaj pol ure pred telesno preiskavo. Mož s črno brado se je dal kljub temu pravočasno in z uspehom podkupiti... Toda nisem ga podkupil jaz, temveč nekdo tretji! Da je to zelo vznemirljivo, boste priznali. Skoraj ne bi mogel verjeti, da imate razen mene še kakega drugega zaveznika. Toda sovražnika, ki si je lahko privoščil strošek pet tisoč dolarjev, da je rešil — in prav za to je šlo — vaše življenje, se je treba dvakrat bati. Sedaj se pravi, da je treba naglo in po načrtu delati! Najprej boste dosegli uspeh, če boste znali Mutarhora pridobiti zasej Na noben način pa ne poskušajte spet stopiti v zvezo s policijskim šefom L. Opustite fotografiranje! Popolnoma brez smisla! Požurite se! Od včeraj vas išče tukaj skrajno nevaren sovražnik. Brez dvoma utegne iti največ za nekaj dni, da vas bo tukaj našel. Zato — požurite se! Pa zapomnite si točno: le po Mutachoru boste prišli do cilja. Vaš neznani prijatelj.« Ko je Devorny prebral pismo do konca, se je zdel sam sebi majhen in nepomemben pred tem človekom, ki je vedel mnogo več in zmogel tudi mnogo več kot on. .Morala je obstojati velika, na vsak način odlična organizacija, ki je bila na razpolago temu neznancu. Kaj je bil zares to prijatelj, njegov zaveznik? Devorny je vedel: če ga je ta neznanec varal in če je bil dejansko njegov sovražnik, potem se ne bo dalo več uteči, potem ga ni bilo nobenega, niti najmanjšega upanja več, da bi se izvlekel še z zdravo kožo. Brez posebnega zanimanja je končno detektiv razvijal filmski trak. Kar se mu je po branju pisma zdelo skoraj gotovo, se je zgodilo: razviti filmi so bili spet popolnoma črni. XV. Trije dnevi so minuli. Devorny ni več delal v kuhajoči vročini in glušečem ropotu ob svojem stroju, temveč je imel mesto v velikem, hladnem in svetlem prostoru, kjer so sedeli sami mladi inženirji, ki so si kakor on vsak dan po deset ur ubijali glave z risarijami in računanjem. Delo je bilo razmeroma enostavno in Devorny se ga je hitro privadil. Za zanimivega ga ni smatral, kajti bilo' ni ničesar, kar bi se moralo držati v tajnosti. Ničesar, česar poznavanje bi mu moglo kakor koli služiti. V sobi zraven pa je bila omara, v kateri so bili sami papirji, ki niso bili namenjeni očem vsakogar. Ključavnica te omare je bila sicer nekoliko težka, pa vendar ne tako zelo, da bi si je Devorny ne upal odpreti s pomočjo primernega orodja. Bil je trdno odločen, da bo ob prvi bližnji priložnosti ponoči naredil ta poizkus. Morda bo mogel na ta način z enim samim udarcem končati svoje delo tukaj z uspehom. Dva večera od treh je prebil pri mr. Mutachoru. Med njima se je razvilo kar prijateljsko razmerje, toda še zmerom Devorny ni vedel, kaj prav za prav išče pri profesorju. Danes naj bi spet prišel k njemu, pa je imel za ta večer druga načrte. Neki Samov nečak se je bil vrnil iz Colorada. Prinesel je bil s seboj ne ravno veliko, pa vendar za razmere revnega človeka precej čedno vsoto zlata, in danes zvečer naj bi njegovo srečo temu primerno zalili v »Tomovi prepovedani kleti«, neki manjvredni gostilnici, kjer so prodajali prav tako manjvreden alkohol. Cela množica znancev je bila k temu povabljena in tudi Devorny naj bi se udeležil. Sprva je hotel odreči, toda nato mu je padla v glavo misel, da bi v vsesplošnem hrupu mnogo lažje kot sicer izpeljal načrt, s katerim se je bil že nekaj dni ukvarjal. Ze začetek slovesnosti je bil mnogo obetajoč. Samov nečak je svečano povedal, da bo ves lokal gostil sam, in takoj so planili vsi kot gobe žejni nad prepovedani in dolgo pogrešani alkohol. Devorny je pil z njimi, toda zelo umirjeno. Na vsak način je moral ohraniti svojo glavo bistro. Z zadovoljstvom je ugotovil, kako se je v začetku zares prijetno veselje od ure do ure povečevalo in se preobražalo vedno boli v pijansko razposajenost Od tu in tam prve domače lokomotive, ki jih jc bila izdelala tovarna vagonov in strojev v Slavonskem Brod«, so se izkazale kot dobri izdelki. Tovarna je za enkrat začela izdelovati le manjše lokomotive, ki bodo obratovale na krajših progah. Preizkušene so bile na bosanskih ozkotirnih in na vojvodinskih normalnotirnih železnicah. Po mnenju strokovnjakov so lokomotive dobre in jih bo zato prometno ministrstvo naročilo še vež serij. Danes in jutri bodo v Belgradu velike nočne in dnevne vaje za obrambo proti zračnim napadom. S številnimi predavanji, v katerih se je prebivalstvo seznanjalo z najosnovnejšimi pojmi o tej obrambi, je belgrajski odbor za obrambo civilnega prebivalstva proti zračnim napadom storil vse potrebno, da se lahko sedaj pripravljenost prebivalstva preizkusi tudi na praktičnih vajah. Zato bodo imeli najprej nočne vaje, nato pa še v nedeljo dnevne. Potujočo kmetijsko Solo imajo v moravski banovini. Zamisel ni bila napačna ob dejstvu, da bi banovina nikakor ne mogla v nekaj letih »»stanovi« in oskrbovati toliko prepotrebnih kmetijskih šol kolikor jih je bilo za razvito kmetijstvo potrebnih Zaradi tega so uvedli potujočo kmetijsko šolo v kateri se učenci ne uče samo umnega poljedelstva, temveč tudi vseh drugih domačih del, katera kmet opravlja v času zimskega počitka. Razstava deluje z usp.ehom že več let. Klirinški dolg naše države Italiji se je t zadnjih štirinajstih dneh spet povečal za 14 milijonov in znaša sedaj skupno nekaj nad 100 milijonov dinarjev. Pojav je kaj zanimiv, če pomislimo, da nam je še pred nekaj meseci Italija dolgovala enako vsoto. Gospodarstveniki pa so prepričam, da se bo naš dolg Italiji kmalu izravnal z večjim izvozom našega lesa in živine, o čemer se pogajajo naši in italijanski zastopniki te dni v Rimu. Obenem pa pomeni to ugodnost za naše izvoznike, ki iim ni treba čakati več dolge mesece, da dobe po kliringu plačane svoje terjatve odnosno račune. Švedska je začela uvažati jugoslovanski boksit, katerega smo zadnja leta izvažali večinoma le v Nemčijo. Svoje čase so bile dobri kupci našega boksita severne države ter Anglija in Združene ameriške države, toda predlansko in lansko leto je vse te kupce izpodrinila Nemčija, kamor je bilo lani izvoženega 380.000 ton boksita. Letos pa je spet začela kupovati Švedska, ki je v prvem letošnjem polletju nakupila okrog 9000 ton boksita. Prednost trgovine s Švedsko je v tem, da je ta država neklirinška. Veliko denarna pomoč, namreč 14 in pol milijona dinarjev, je dobila od vlade Osrednja zveza hrvaških kmečkih zadrug. Ta podpora je bila zvezi izplačana pred nekaj dnevi na podlagi pooblastila finančnega zakona. Zaradi nezveste žene bi skoraj prišel ob življenje železničar Stanoje Sokolovič iz Caribroda. Mož je garal in garal podnevi in ponoči, prijel za vsako delo, samo da bi ustregel svoji ženi, ki pa je na skrivaj hodila z drugim železničarjem Peta-kovičem, ki je bil zapodil svojo ženo, čeprav je imel štiri otroke. Nekega dne se je Sokolovičeva žena kar preselila k Petakoviču. Sokolovič je bil ves iz sebe. Šel je k pobegli ženi in jo prosil, naj se vrne ali pa naj mu da vsaj malega sina. Ko ga je pa v svoji ViiSi opazil - Petakovič, je planil nadenj z motiko. Kregnil ga je po glavi, da je Sokolovič padel. Imel pa je Se toliko moči, da je potegnil samokres in dvakrat ustrelil. Zadel ni, pač pa ga je Petakovič še nekajkrat udaril in ga smrtno nevarno poškodoval. Pravo gostijo za medveda je bil pripravil kmel Emro Talevič iz Gusinja. Ker je imel ovce v gorah na paši, se je še sam preselil z družino vred v stajo. Ko je pred nekaj dnevi pripravil večje količine sira in kajmaka ter je žena spekla nekaj hlebcev kruha, jo je prisekal do staje medved. Emra ni bilo doma, ženske pa so se s krikom in vikom razbežale. Medved je pojedel ves sir z nekaj hlebci kruha, nato jo je pa odracal spet v gozd. Ko so ženske sklicale moške, da bi zverino ubili, pa medveda ni bilo več. Bogata ležišča dobrega premoga so odkrili na zahodnem obronkn gore Kalnik blizu Križevcev. Kemijska preiskava je ugotovila, da je premog dober in po kalorijah skoro enak našemu trboveljskemu premogu. Ležišče sta vzela v zakup dva brata Svarca iz Lendave. Zaen- at P® je edina ovira še pomanjkanje ceste, k» se premog lahko hitro odvažal. 'a 'jPj , ?e sedaj pogaja s prizadetimi občinami, a bi zgradili novo cesto, za katero bi prispeval zakupnik seveda svoj delež. • šrrjr+s* *°taeu y ®iinH **■* petri- nh- Ni ga leta, da se v tem kraju na žegnjanski dan ne bi do krvavega « e.pli, prcpir je letos povzroči občm6ki 6tražar, ki je hatel napasti blagajnika, katen je zahteva od njega, naj mu izroči na trošarmi nabrani denar. Policai na ie bil denar že zapil. Blagajnik bi jo s-koro iz£Upil čc ne bi bil pravočasno pobegnil. Ko sq se ZVe£er dve skupini ljudi srečali na cesti, je stražnikov brat skočil proti blagajniku in ga hotel ustreliti. Vmes je skočil vaški mesar, tedaj pa je že počii 6trel in mesar se je smrtno zadet zgrudil na tla. Obe nogi je odtrgala eksplozija mine delavcu Mariu Joka v rudniku v Trbounju pri Drnišu. Delavci so bili položili mine in prižgali. Po eksplo-zji pa se je Joka približal ruševinam, ko je neda-doma eksplodrala mina, za katero Joka ni vedel, )da je prej odpovedala. Joku je odtrgalo obe no*.., medte« ko se ostalim delavcem m nič zgodilo. 21 pokalov so prinesli domov z italijanskih tekem jadernic dalmatinski jadralci. S št*nmi jader-nicami so se udeležili tekem na 39 milj do gi pro. fii blizu Ancone. Dalmatinci 60 odnesli prvo, tre je in četrto mesto, v skupinski oceni pa prvo mes o. Za vse zmage so do.bili nič manj kakor 21 pokalov. Zmago jim je v veliki meri omogočil vihar, ki je m , tekmami divjal. Italijanski tekmovalci 60 sc zatekli v bližnja pristanišča, medtem ko so Dalmatinci vztrajali in se brez nesreče tudi zmag0-slavno vrnili na cilj. Njihovi hrabrosti in drznoisti so se Italijani zelo čudili. S svojo »banko« je osleparil štiristo ljudi neki Jovan Andričin iz Bečeja. Mož se je pojavil v Sarajevu, dal natisniti tiskovine z imenom svoje »banke« in začel nabirati hranilne vloge. Posel mu je šel še kar lepo od rok. Ko 60 pa nekateri hoteli dobiti spet denar nazaj: so z žalostjo spoznali, da »banke« v Sarajevu ni. Poslicija je Andri-čina prijela, našla pa je pri njem le 100 dinarjev, vse ostalo je že izginilo. Za koliko je Andričin ogoljufal ljudi, ni še točno ugotovljeno, pač pa mo- rajo to biti večje vsote, ker je bilo v zadnjem času samo preko Poštne hranilnice na njegovo ime nakazanih več kot 100.000 dinarjev. Jutri popoldne ob S vsi na veliko letalsko prireditev na ljubljanskem letališču Velika letalska prireditev v Lfublgani Velikim letalskim prireditvam ▼ Ljubljani bo prisostvoval tudi Nj. kralj. Visočanetvo knez namestnik Pavle, ki je poklonil ra zmagovalca prehodni pokal. Za letalske tekme vlada v vsej državi veliko zanimanje. Aeroklubi, ki so prijavili svojo udeležbo, že pridno treniralo in tako čujemo, da so tekmovalci iz Belgrada že preleteli v svTho pregleda in spoznavanja terena celotno pot, ki so si jo izbrali ze tekmo, prav tako pa tudi zagrebška pilotka gdč. Matanovič pridno leta na progi, ki si jo je določila za sobota in nedeljo. Končna razvrstitev tekmovalcev je sledeča: Startno M. 1 ima Sarajevčan g. Simič, ki si je izbral za svoje šolske letalo 628 kim dolgo progo. Startno št. 2 ima gdč. Matonovič, ki bo letela na 782 km dolgi progi. Startno št. 3 ima g. Farbak, ki leti na šolskem letalu na progi, dolgi 805 km. Startno št. 4 ima g. Heteny, ki leti na angleškem športnem letalu 1621 km dolgi progi. Startno št. 5 ima g. dr. Rape, ki leti na šport- nem letalu domače konstrukcije in amaterske izdelave na 1509 km dolgi progi. Startno št. 6 ima g. Perdan, Ljubljančan, ki leti na šolskem letalu na 802 km dolgi progi. Startno št. 7 ima Belgrajčan g. Depalo, ki leti na šolskem letalu na 738 km dolgi progi. Startno št. 8 ima g. Drakulovič, leti na športnem letalu na progi, dolgi 948 km. Startno št. 9 ima g. Milenkovič, ki leti na športnem letalu na 1165 km dolgi progi. Startno št. 10 ima g. Anastasijevič, leti na športnem letalu na 1175 km dolgi progi. Startno št. 11 ima Bojovič, ki leti na športnem letalu na progi, dolgi 1351 km. Prav posebno zanimanje bodo na prireditvi vzbujali naši mladi lovci, ki boda prvič pri nas Vremensko poročilo »Slovenskega doma« nastopili pri skupinskih akrobacijah in 6icer na čeških letalih tipa »Avia«. Naši gostje bodo pa tudi g. šaič, znan strokovnjak za skakanje s pa-dobranom, ki bo zato, da demonstrira lepoto skakalnega športa naši publiki, prispel iz Belgrada, dalje g. Vrtanovič in Bogdanovič iz Zagreba, ki bodo prav tako sodelovali pri skakanju s pado-brani nad ljubljanskim aerodromom. Iz vsega navedenega je razvidno, da se letošnja letalska prireditev snuje v posebno velikem stilu, saj obračajo vso pozornost nanjo naj-viiji krogi v naši državi, ki bodo s 6Vojo osebno prisotnostjo dali prireditvi še poseben povdarek. Za občinstva je ljubljanski Aeroklub poskrbel na ta način, da je izposloval 3 posebne vlake, ki bodo vozili s kolodvora Ljubljana do letališča in sicer prvi vlak ob 13,40, drugi vlak ob 14.15 in tretji vlak ab 15 — v nedeljo 6. t. m. istotako so tudi za povratek posebni vlaki in sicer prvi od letališča ob 18.30. drugi vlak ob 19 in tretji ob 19.33. Cena voznine s posebnimi vlaki je sem in tja din 5.—. Mesto vstopnic veljajo za poset na aerodromu spominski znaki, ki so prav okusne oblike in, ki jih bo vsakdo z veseljem nabavil ne samo zato, da bo lahko prisostvoval prireditvi, temveč, da mu bo znak ostal tudi za spomin na 20 letnico dela na polju letalstva v Sloveniji. Cena znakom, ki omogočajo pristop na letaliče v soboto in nedeljo k vsem prireditvam je din 5.—. Pasažirski poleti prično v soboto ob. 15 in bodo trajali do noči. nato v nedeljo ob 8 zjutraj do 12 in ako bo na programu ostalo kaj časa, tudi potem v nedeljo zvečer. Segajte po vstopnicah, ki vam omogočajo letenje za 10 din za člane in 20 din za nečlane v Športnih letalih in 40 din za člane in nečlane v potniških letalih nad mestom Ljubljano. bujali naši mladi lovci, ki boda prvič pri nas potniških letalih nad mestom Ljubljano. Nad 500 vagonov bo letos posušenega raznega sadja Ljubljana, 5, avgusta. Ljubljanski živilski trg je v pogledu vsakoletnega pridelka domačega sadja prav dober barometer in napovedovalec letine. Češnje so letoe zelo dobro obrodile, zato je bil trg v njih sezoni natrpan s tem zgodnjim sadjem. ^Velike množine češenj pa so ljudje predelali v žganje, nekateri pa so jih posušili. Sedaj je postala prav živahna sezona za hruške, jabolka in češplje. Letos so izredno dobro obrodile hruške in ljubljanski sadni trg je ža sedaj prav bogato in ogromno založen z različnimi vrstami hrušk, ki so v splošnem 3 do 5 din kg. Najplemenitejše vrste hruško še niso prišle na trg. Nekateri vrtovi v mestu in okolici, kjer so začeli sadjarji umno gojiti drevje in zanj skrbeti, so letos prinesli stoteren dobiček, kajti hruške in češplje so najbogateje obrodile. Najboljši sadni uspehi so zaznamovani v vzhodnih okrajih Slovenije, tako v brežiškem, krškem, ptujskem, jel-šanskem in drugih okrajih, kjer letos tudi niso vladale hujše vremenske nezgode. Tudi Prekmurje izkazuje obilo raznega sadja. Najslabše je pokazala 6adna letina v kočevskem, logaškem škofjeloškem okraju. Računajo, da bo za izvoz jabolk pripravljeno letos do 2500 vag. najfinejšib sort. V Sloveniji je po splošnih podatkih nasajenih do 500.000 dreves hruk in češpelj. To sadje je, kakor omenjeno, letos izredno dobro obrodilo. Kalkulacija navaja, da bo Slovenija letos dobila iz sadovnjakov do 1250 vagonov hrušk in češpelj. Nekaj hrušk, najfinejših vrst, je določenih za izvoz. Kam pa s tako ogromno množino hrušk in češpelj? To sadje se ne more, kakor jabolka, ohraniti v naravnem stanju. Treba ga je primerno predelati in konservirati. Kmetijski oddelek banske uprave je že pred meseci, ko je uvidel, kako se nam napoveduje ugodna sadna letina, započel akcijo, da občine povsod postavijo najmodernejše sušilnice zn 6a- dje, zlasti za hruške, ki so suhe izborne, in češplje. Posušeno sadje bo donašalo sadjerejcu veliko več dobička, ko pa prekuhavanje hrušk in češpelj v žganje. Kmetijsko ministrstvo in banska uprava sta dala 152.000 din kredita za podpiranje občin, da zgrade moderne sušilnice. Let06 bo na novo zgrajenih 105 sušilnic. Tako bo Slovenija sedaj vštevši stare razpolagala s 350 sušilnicami, ki bodo zmožne vse sadje v kratkem času lepo in primerno psušiti, da bodo lahko sadjerejci nato suho blago postavljali na trg. Pri Das se sedaj uvajata dva sistema sušilnic, manjši Glaviničev in večji dr. Stojkovičev sistem. Mnoge vasi so si že postavile sušilnice, ki so last dotične občine. Kakor smo omenili, bo lstošnja sadna letina vrgla Sloveniji okoli 1250 vagonov hrušk in češpelj. Že sedaj računajo, da se bo posušilo najmanj nad 500 vagonov hrušk in češpelj, če ne mogoče celo 1000 vagonov. Kmetijski oddelek banske uprave bo ljudi skušal tudi pridobiti za to, da bodo iz sadja napravili razne marmelade, sadno mezgo, dalje da bodo sadje vkuhavali po najnovejšem načinu z aparatom Lanies in napravljali brezalkoholne pijače. — Letošnja letina jabolk je po mnenju nekaterih strokovnjakov srednja, drugi pa cenijo, da je boljša ko lani in bodo zlasti finejše vrste jabolk prav lepo obrodile. Tudi ljubljanski sadni trg nam kaže prav veliko izbiro jabolk, ki so sedaj po 4—6 din kg. Po splošnem računu, ki se opira na razna 6adno-situacijska in vremenska poročila, napovedujejo nekateri, da bo slovenski sadjerejec letos dobil najmanj do 250 milij. din za sadje. Velike so še vedno težave glede izvoza. Izvozniki v Sloveniji se sedaj bore, da se jim točen in ekspeditiven izvoz sadja čimprej omogoči in da so obvarovani pred hudimi gospodarskimi nezgodami. Športne vesti LJUBLJANA s ZAGREB Po dolgem času prvovrstni športni dogodek. Od zadnjih ligaških tekem je v Ljubljani nogomet skoraj spal. Ni bilo tekme, ki bi mogla privabiti občinstvo na igrišče. Poleg tega poletnega spanja na igriščih pa so se v zadnjem času v našem nogometnem športu odigravali dogodki, ki kažejo, da se bo organizacija našega nogometa izpremenila v temeljih. Ostra nasprotja glede organizacije nogometa pri nas in glede organizacije ligaškega prvenstva med Belgradom in Zagrebom so znana. Zdi se, da 60 skoraj nepomirljiva- Ljubljanska nogometna podzveza, ki danes ni samo navadna podzveza, ampak predstavnica slovenskega športa sploh, je do sedaj temu sporu stala ob strani in ie skušala igrati vlogo posredovalca med Zagrebom in Belgradom. Ali taki poizkusi so se ponesrečili in predstavniki slovenskega nogometnega športa so sedaj pred odločitvijo, kaj naj napravijo. ti _®ta samo dve: ali Zagreb ali Belgrad. Dosedaj še ni padla odločitev. , Pa ima ljubljanska nogometna podzveza svoj občni zbor. Na tem občnem zboru bo jutri padla odločitev, na katero stran se bodo obrnili organizatorji našega nogometa. Ne zdi se nam odveč iskati rešitve prav v jutrišnji medmestni tekmi med Ljubljano i® Zagrebom. Zdi se, da je odločitev že padla in da bomo Slovenci v nogometnem športu tesneje sodelo-, ,.z ^aŽrcbom. Ne maramo prehitevati odločitve Ljubljanske nogometne podzveze. Ljudje, ki bodo » tem vpraševanju odločali, so stvar dobro premislili* Prav gotovo je pa eno: jutrišnja medmestna tekma med Zagrebom in Ljubljano, ki bo ob 6 popoldne na igrišču SK Ljubljane, bo dogodek prvega razreda in vabimo vse športno občinstvo, zlasti pa prijatelje nogometa, da se tekme udeleži v velikem številu-■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■» Vesela Prlekija vabi Ljubljano na festival narodnih običajev v Mariboru. Obiščite Maribor s posebnim vlakom Putnika, ki odide iz Ljubljane v nedeljo, dne 6. t. m. ob 5.30 uri. Vrnitev v Ljubljano v nedeljo zvečer. Cena izleta 46 din. V tej ceni »o vključene vožnja iz Ljubljane v Maribor in nazaj, sedež na festivalu, spored prireditve in vstopnina na Mariborski teden. Informacije daje in prijave sprejema Putnik V nedeljo, 6. avgusta, vsi ▼ Podutik na žegna-nje, v ponedeljek pa na bob in sejmulo. Gostilna Vodnik (Pri Mojstra) Krai Barometer sko stanje Temperatura v C' p S 3 > Ž« —. CZ £> X c c ■i>c X — Veter (smer, InfcoFii Pada- vine . =3 Sg ec ■ *® a = a «s E E a CB "4 'y-4 16-2 8, 6 s, i-2 dež Mariboi 758' 1 i)-a 15-1 60 5 0 — — Zagreb /59-2 32-0 14-0 81 2 S, — — Belgrao 759-7 351J 19-0 h 0 ssw, — — Sarajevr 761-8 33-0 13-t 80 0 0 — — Vis 759-5 31-0 23-0 70 6 SE, — — Split /59-7 35-0 22-0 51) 4 u — Kumboi 753-8 31-0 22-1 70 4 NNW, — — Rab 759 J8-0 22 •( 60 0 SSE; — — Oufipovnir 75y-: 30-0 20-C 60 2 SE, — — Vremenska napoved: Deloma oblačno in spremenljivo vreme. Krajevne nevihte z nalivi. Precej toplo. Koledar Danes, sobota, 5. avgusta: Marija Snežna. Nedelja, 6. avgusta: Gospodovo spremenjenje. Obvestila Nočno sluiho imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska c. 6, mr. Trnkoczy, Mestni trg 4, mr. Ustar, šelenburgova ul. 7. Mesino zdravniško dežurno sluibo bo opravljal od sobote od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta št. 62, telefon št. 27-29. Obliti!« 8. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta 1939 Polovična voznina na že- leznicah od 1. — 17. avg. Velika gospodarska in kaltnrna revija v^n8^4* 1 ,„Tr«°vln* • Obrt ( Kmetijstvo | Velika tekstilna razstava | Tujsko-prometna razstava | Gostinstvo | Vinska pokušnja | Razstava narodnih vezenin l Na-sne , ro?stave 1 Jubilejna gledališka i. ,H.L!t8ka razstava t Razstava žival! I Številne specialne razstave i S gledališke prireditve | športne prireditve I Veselični park na razstavišču itd. 5.-6. avgusta festival slovanskih nami. obiiajev OblSČIte Mariborski otok, najlepSe k opni Ufe Ju- K°ož?ak -e: nhli/u , IeIT’ P<;horJe lu »onfnl Kozjak! » Obiščite vinorodne Slovenske (torloe' Za 46 dm r Maribor iz Ljubljane na festival narodnih običajev s posbnim vlakom Putnika Odhod 12 Ljubljane dne 6. t. m. ob 5.30 zjutraj. .V navedeni ceni 60 vključene vožnja iz Ljubljane v Maribor in nazaj, sedež na festivalu, spored prireditve in vstopnina na Mariborski teden. Informacije daje in prijave sprejema Putnik. Okro* 200 sodelujočih bo nastopalo na mariborskem festivalu, preprosti ljudje, ki igrajo narodne igre še s pravim doživljanjem, lahko bi rekli, skoraj z mističnim, saj so med našim ljudstvom te igre še žive. Nič izumetničenega ni v njih, pristna narodna duševnost prihaja v njih do izraza. Ker je spored festivala zelo bogat, se bomo še tem bolj seznanili z narodnim bosa stvom, ki je doslej bilo eš marsikje le zakopan zaklad. Tombola Rdeiega kriia. Rdeči križ v Ljubljani bo imel svojo prvo tombolo 10. septembra t. I. Dohodek tombole je namenjen za dom Rdečega križa in samarijansko opremo. Glavni dobitek tombole je stavbena parcela v izmeri 644 m’ — ne 590 kakor je tiskano v plakatih. Parcela leži v lepem kraju pri novi cerkvi v Šiški. Tombola ima še 9 večjih dobitkov in mnogo manjših v skupni vrednosti 60.000 din. Tombolske karte so po 5 din. Kupujte naše tombolske karte in podprite našo človekoljubno akcijo. Naša pisarna je na Gosposvetski cesti 2-II., telefonska štev. 40—31. Naši fantje na poti v Belgifo Zveza fantovsikiho odsekov je poslala na mednarodne telovadne in atletske tekme v Liege (Belgija) svojo ekipo, ki bo te dni tekmovala v izredno močni mednarodni konkurenci- S tega pota in nastopa bo naš list prinašaj pisma svojega posebnega poročevalca in tckmovalca Zmaga Koširja. Prvo pismo objavljamo danes. Liege, 2, avgusta. »Adijo ljubca, starši in zbogom vi tovariši!« — t&ko je bilo slovo na ljubljanskem kolodvoru. In nato smo z brzovlakom s polurno zamudo odpotovali proti Gorenjski. V Kranju in na Jesenicah so se pridružili naši skwpini zadnji člani naše 23 članske ekspedicije. Šest atletov nas je, osem je telovadcev, ostali pa pripadajo vodstvu, sodniškemu zboru ali pa spremstvu. Na Jesenicah smo dobili na razpolago poseben vagon, ki smo ga obdržali do Monakovega. Skozi karavanški predor smo vozili, ne da bi nas kdo pregledal ali da bi imeli kakšne sitnosti — vse je šlo gladko. V Podrožici smo začeli kositi in sicer smo jedli proviant, s katerim nas je oskrbela Z F O. —_ Med potjo so nam krajšale čas prijazne Nemke — mi smo seveda izrabili priliko za konverzacijo in ne motim se, če trdim, da smo se vadili in priučili le bolj abstraktnim besedam... . , , . Tako hitro je vozila električna lokomotiva med tirolskimi gorami, da se nam je zdela 215 km dolga pot od Podrožice do Salzburga kar kratka. Po Salzburgu emo pa začeli s stavami. Uganite, kaj smo stavili! Tako smo se pripravljali, da si pridobimo ali plačamo slavno monakovško pivo. Sto-štiriinpetdeset 'kilometrov dolga pot do Monakovega je minila v pričakovanju piva. S kolodvora smo zavili v najbližjo »Brauerei«. Ker je imel vlak eno uro zamude (v Monakovo smo prišli ob 9), smo se kmalu dvignili, izpraznili čaše do dna (marsikdo drugičl) in odšli na vlak, ki je ob 11 odpeljal proti Kolnu — 635 km dolga pot! Slabo smo bili razpoloženi, ker so nam dali na razpolago le pet oddelkov, poleg tega pa smo bili tudi na moč zaspani Preoblekli smo se v trenirke in se stisnili. Nekateri so se vlegli na klopi, drugi na tla, tretji [med temi 6em bil tudi jaz) pa smo zlezli višje — v prostor za prtljago, in mislim, da se nam je godilo še najboljše. Drugi dan, to je danes, dne 2. avgusta, smo se zbudili zgodaj. Imeli emo priliko občudovati lepo obrežje in okolico Rena. V Kolnu se nismo dolgo mudili. Samo prestopili smo na belgijski brzi vlak — meja je le 77 km od Kolna. Belgijski cariniki so nas pregledali — ne preveč strogo. Samo še tri belgijsko postaje in dosegli smo cilj: Liege ali Liittich. Mesto je industrijsko, ima 200.000 prebivalcev s predmestji pa še enkrat toliko. V tem času je tu vodna razstava, in mesto je bogato okraieno z belgijskimi in tudi drugani, posebno francoskimi zastavami. Na postaji nas je sprejel naš častni konzul, poslanik Gjorgjevič s tajnikom, in zastopnik slovenskega delavskega društva. Z električno so nas odpeljali — dolgo smo čakali in se precej jezili — pred neko šolo Precej časa je minilo, da so jo odprli in nam pokaza! kraj, kjer naj bi spali Šola je stara in precej temna V eni izmed sob so bile na tleh slamnjače — na ': skupno ^ bivališče. Povedati moram, da že pri spit1* jemu ni šlo vse v redu — vedno smo morali čakati ker niso prav vedeli, kaj bi z nami. Pričakovali so nas namreč šele čez dva dni. Ob enih smo Šli na kosilo. Povabil nas je dr. F Schnermaus, ki se je sam ponudil, da bo ves tedc zastonj prehranjeval vso našo 23 člansko ekip«! Lep • žrtev! Po kosilu, ki je bilo zelo dobro in nam neverjetno teknilo, se je pričelo telefoniranje. Jat/i je bilo, da ne moremo spati na slamnjačah, kaj; čakajo nas še veliki napori in važne tekme. Zeli težko (v mestu je namreč ogromno tujcev, ki dnev i v velikih množinah prihajajo na razstavo) smo dobi v nekem hotelu sredi mesta sobice — za vsakež svojo — in sicer za dva dni, nato pa se preselim, v neki dekliški internat (sedaj je seveda prazen!) Malo smo si že ogledali mesto. Je zelo veliko ulice široke, vendar ne preveč čiste. Prometa je velik Drugega danes ne morem napisati, ker smo šele kratek čas tukaj. Upam pa, da bomo zadovoljni. Pozdravlja Vas prav lepo Košir Zmažo. Nekaj različnih s Slovaškega delitev češkoslovaškega premoženja Ze precej dolgo trajajo pogajanja v Berlinu, pri katerih gre za razdelitev premoženja bivše češkoslovaške republike. Delo ne gre kar tako naglo izpod rok, kajti rešitev tega vprašanja je prvič zelo težka, na drugi strani pa je tudi gradivo, s katerim se bavi ta konferenca, zelo obširno. To najbolje dokazuje dejstvo, da se bavi s tem poslom kar enajst komisij. Nekatere komisije so svoje delo že končale, za druge pa pravijo, da ga bodo v najkrajšem času. Na vsak način bodo sklepi teh komisij zanimivi, ker bo iz njih razvidno, kako bodo zdaj v Berlinu razdelili premoženje bivše češkoslovaške države. Te dni pa se bodo začela posvetovanja o bankarstvu in o razdelitvi arhive. še dve leti bo v veljavi star denar Papirnati denar bivše češkoslovaške republike, na katerem je zdaj napisano »Slovenski štat«, bo na Slovaškem v prometu še približno dve leti, nato pa ga bodo zamenjali s pravim slovaškim denarjem. Pred nekaj dnevi so dali v promet nove slovaške petkronske kovance in sicer za 25 milijonov kron. Ko bo kovanje teh petkronskih kovancev končano, bo začela kovnica v Kremnici takoj kovati srebrni drobiž po 10 in 20 kron. Industrija prehaja v nemške roke Tvornica »Dynamit-Nobel d. d.c v Bratislavi je dobila zadnje čase nov upravni' odbor. Vanj je prišlo več Nemcev iz rajha. Generalni ravnatelj in predsednik upravnega odbora je postal dr. Paul Miiller, torej Nemec. Ta tovarna je prevzela tudi velik delež pri bratislavski rafineriji mineralnega olja »Appolo Nafta d. d.«, katere centrala je v Pragi. Ta rafinerija je predelovala dozdaj iz surovega olja vse potrebne proizvode mineralnega olja, s katerim je zalagala Ceško-Moravsko in Slovaško. Večina delnic je bila dozdaj v rokah neke francoske skupine, ki ima svoje interese tudi v poljski industriji mineralnega olja. Priključitev rafinerije »Appolo« k »Dynamit-Nobelu< pomeni,