21. številka. Ljubljana, sredo 27. januarja. V11L leto, 1875. slovenski narod. J.h5Kr*Vtf» 4a*«ld VZ6m2i PUuSi.Kehl!! dn°^r P" I>rR7'"ikih' tor yelja *J"ErtB£i z» *v8tro-oBer8ke duele celo leto 16 23! za pol leta 8 gold. £j I, JEJt 't" Z* hLUJL,i",,«b?" L J:!^ T8 dom, " ^ 'f*? 13 *o1*- .z* ^ 3 K°ld- 30 » •» ***** ■ «old. I0 kr. z£ pošiljanj? na V I jnl»B|i»iii 26. januarja. Torej, kakor jo iz nadih dopisov in družili poročil razvidno, toliko smo dosegli, da se zdaj nepostavnosti in silovitosti zadnjih volitev „preiskujejo". Vestenek m Vid-niau sta mislila, da bomo kar molče trpeli in da bode odpravljalo vse z nekaterimi konfiskacijami. To uij šlo, in če prav neradi morajo iz stida in srama uže pred samim videzom preiskovati ali so se one »sleparije" in „goljufije" res godile ali ne, katere je okolo 100 protestov konstatiralo. Ogoljufani možje zdaj pred c. kr. okrajnimi glavarstvi potrjujejo z besedo in podpisi, da je gola resnic« ono, za kar so nas ta konfiscirali! — Ali je potem mogoče, da bi take volitve obstalo? Če bi nič druzega ne bilo, kakor samo to, kar uaš denašnji litijski dopis konstatira, morale bi se vse te volitve ovreči. Ali sigurno se bodo prote-stovci tudi drugod z isto odličnostjo izjavili, da si je mogoče, da ne povsod tako, kakor hi moralo biti. Kajti ltrio ima zdaj preiskavanje izvrševati? Isti c. kr. okrajni glavarji, kateri so z večjim ali maujim . -njeni bričem instrukcije dajali, vHled katerih so se one ne-postavnosti godile. Torej bode tu c. kr. glavar „judex in prepria eausa", stranka in sodnik, (paitei und richter) v eni osobi V Kako bode Derbič konstadral grehe v stvari, v kateri spada sam ua obtožno klop? Zato je nevarno, da bode dobila vlada mnogo neresničnih in nepopolnih protokolov in referatov v tej stvari; da posebno oni gospodje ne bodo posebno ognjeni preiskavati nerednosti in nepostavnosti , katere so morda sami prouzročili. In uŽe imamo po-trjila za to. Pred včer u njeni so bili zaslišani protestujoči volilci iz bližino Ljubljane (na- tanjčnejše bode uŽe še povedano), a dotični komisar je preiskavanje kar zasuknil in bi bil po vsej sili rad, da je kdo volilce za ta protest „podkupil" (wie der schelm ist itd.) Nazadnje pa niti nij hotel v zapisnik postaviti, kar so volilci zahtevali, namreč, da Hi je brič še plačati dal svoje varanje, tako da možje na zadnje nemškega zapisnika nijso hoteli podpisati. Naš kmet je do sedaj še premehek in prevelik strah ima pred uradnikom. Mogoče torej, da ga bodo tu ali tam katerega pri preiskavanji z raznimi pritiski »prekrstili" — ogromna veČina bode pri resnici ostala. Zatorej nijsmo zadovoljni samo s tacim preiskavanjem. Interpelacija IIohenwart-Vošnjakova, katero v včerajšnjem telegramu omenjamo, terja MOflniško preiskavanje. To je tudi naš zahtev. Postavi naj se rešpekt zadobi in kazni naj zapade vsak, kdor se je zoper njo pregrešil, naj bode brič ali okrajni glavar ali kmet. Naj se ne misli, da nam je le za tiste glasove, kateri so protestirani ; nam je tu za zakon, kajti če se začne enkrat še ta samovoljno prelairljati, potem je ven z vsemi volitvami in z vsem ustavnim življenjem, potem naj se absolutno ukazuje. Politični razgled. V Ljubljani 2(1. januarja. V iltiintu »h o »•## je včeraj razen interpelacije Hohenvvart Vošujakove zarad nepontavnosti pri kranjskih trg. volitvah, tudi slov. poslance Nabergoj nasvetoval naj se ponUfelsko železniško vprašanje še le tačas obravnava, kadur pride ves vladni železniški program ua vrsto. Iz Si i i-4tt.% i.rffd so „Pol." piše, da mora Hrvatska iz svoje blagajnice plačati 90 000 gl., katere je Rauch nekdaj iz ogersko blagajnice porabil za magjaronsko agitacijo I Iz PeJitc se poroča, da je v poslednje) konferenci Deakovega kluba obveljal predlog Zsedenvja, naj se pri raznih stroških briše in tako odstrani deficit. Gbyciy je razpravljal finančni predlog, kako naj bi Re deficit odstranil in pokril po pati i j. .t ione j darežljivosti. Konferenca je sklenila sprejetje budgeta z opuščen jem vseh razsinatra-<8hij glede primanjklaja; natančneja razprava se piične denes. — Sennyey je izrekel, da bode svoje mnenje izrazil uže sam v parlamentu. Srbija in njena vlada gotovo po pravem potu hodi, ker si je na glavo nakopala veliko jezo IJismarkovo. Njegov organ „N. A. Ztg." se jako jezi na srbsko vlado, ker je pri neki kneževi avdijenci inostranih diplomatičnih za-rtnpniknv dala preduost francoskemu in no nemškemu generalnemu konzulu. Nemšk list žuga, da bnde tik. „kazilec miril" kakor baje hoče Srbija biti kaznovan. Kavno tako očita berlinski < fici-jozus Srbiji, da simpatizira s Poljaki (?). Videti je iz vsega, da se Svabi tresejo pred Francozi in Slovani, za to bi jih radi razdvojene imeli, kar pa za bodočnost ue pojd*« Gledć tužne osode po znan j h ki h #*«-katerim oholo prusko Nemštvo hoče zutreti poljski jezik v šolah, nradnijab, društvih in rodovinah je 20. t. m. poslanec Taczano\vsl;y v parlamentu tiemškem energično protestiral proti ustavi, ki ima namen, iztrebiti poljsko narodnost, ter končno izrekel, da so Poljaci primorani skati pomoči prirojene na iztoku, ako jim zapad odreka njihove tradicijonalne pravice. Češki „Nar. listy" pak pravijo k temu barbarskemu činu pruskogermanskemu : „furor teutonicusneučini iz tako nadarjenega in vrlega naroda Nemce, pač pak bode naredil Slovane. „Enkrat bode zgodovina sodnik mej Nemčijo in Poljsko", te besede je predpo-vedal pred četrtstoletjem jeden sin poljskega naroda. Zgodovina še najde pravo ime za ono nemško „civilizacijo", ki narode mori in umirajoče še zasramujo. Ona num pove, Prijatelj Lovro. (Daljo.) In vspelo je delo. Lovro je bil imenovan za uamestueg* UČ t> I a uu primorski g hrvatskej g mnaaij . Tu je učiteljeval leto dni. Naposled dovoli mu hrvatska vlada podporo, da dovrši t i efiaj vseučilišča in da napravi ii.H p i . K t se jo pe- čal slavistikoj, izvoli Bi Lovro /.lati Prag, kjer sva ae, kakor sto UŽe )n«-je čuli, so-zuanila in pobratila. Lovrovo pripovedanje za naših akademu mb i o genilo meje sosebuo; cenil sem ^a vso viđe in više. Lovro je o teh stvareh m al < kom govoril. Jiil je na oko oepfd atirifc Svet ga je tudi sniat ■ /..t tac ga. ter s ga o.»ucki način Lal. Jaz sem mu pogledal globokeje v dušo. Videl stm, da pod to bodljivo, ua pol kavalirsko, na pol neuglajeno obliko gori plemeniti, žarka duša, da pod to priprosto polhovo kapo stanuje velik um. Ke-dar je govoiil o svojem živeuji, o svojih prevaljenih nadah, bil mu je glas mehak, žalosten, kakor da ima na srci nezaceljivo rano. Necega po poludne greva šetat pred mestna vrata. Šla sva vzdol Vltave. Doj-deva ua gol vrh nad velikim selom, kateremu ue panutini več imena. Diven prizor! Nad nama plavkasto nebo, pod nama zeleni griči in doline, a moj njimi so vije srebrna VJtava. Pred nama gomila starih veiikau-skih palač, feto šilastih tornjev, košati otoci, pred nama kameniti niost Karla Četvrtega, strmi Višegrad, nekdaj „solnee češko", ovenčano kraljevskimi dvoii in zlatimi stolpi, hedaj — avstrijska trdnjava, ovenčana to- povi, na kojej sred pustega grobja stoji vrlo ueuknsna cerkev sv. Petra. To je bil zlati Prag. Sela sva na vrh griča, na katerem je, tako se pripoveduje, stal „Devin grad", kjer je junakinja Vlasta s svojo amazonsko četo branila svobodo ženskega spola proti nasilju iuoškomn. Branila je, ali nij obranila. Sedela sva dolgo molče, čudeč se krasnemu prizoru. — Koliko jo bilo mdej sred tega grada! pnvzamem jaz — koliko viharjev beMiilo je v njem. To je prava kamenna elegija. — Reci, tu se je od jada okamenila jedna velikanska duša, odvrne mi Lovro. — Živeuje in neživeujo se izuieuju;o. Kamen dobiva dušo, a Človek postaje kamen. Iu zopet se Lovro hipec zamisli, spustivši glavo. Povej mi nadaljuje: Nij li Jean Ja^ues kako B6 imajo ti imenovati, ki ao Poljsko, ko je b«la uže mrlič, kako so tega mrliča okradali. Ona nam povč, da ao oni, kakor itr'ski banditi, ki poljnbujejo križec, a ob enem brusijo nož, in morćči, se 5e sklicuje-jo na pravicoljubje, v imenu svobode in izobraženosti one pogubljavajo, ter narod poljski razdvojujejn, da bi ostal le njihov plemeniti rod — v svojej celoti." — Dobra karakteristika Neroštva. Sedanje razmere na Vrancnsken* nejasna jota dva članka v londonskih „Times", ki pravita, da je močno verjetno, o Mac-M* honn, da utrujen vsled protivja narodne skupščine, popusti svoje mesto kakor predsednik republike. Ob enem imenuje omenjeni list to mogoče postopanje, manever Broglijeve frakcije, ki namerava vsled teh indirektnih nakan preplašiti konservativce in baš te nakane nijso tako važne, da si je čudno, ka ae zdaj poslužuje stranka tndi teh sredstev. Govori se še vedno o nokem ministerstvu Audiffret, toda vse take vesti nijso važne. A več verjetna so pa druga znamenja, ki ho vsem javnim listom še tajna in to je, da merodajni krogi, ker proti bonapar-tistom ne m>go spraviti vkup večine, poskušajo tedaj pogajati se z bonapartisti. Brogli-jevo ministeistvo bi jim pač ponudilo en portefelj, ali bonapartisf' bi v tem ogledu svoja zahtevanja in pogoje preveč pretiravali, posebno enakim pogajanjem delajo »vire parlamentaričue preiskave proti tajnim društvom, in mnenje policijskega prefekta Ke-naulda, ki namerava v pondeljek izreči, kar ne bode baš v prospeh bonapartistov. imtttiltttltli je v Rim prišel in bil na kolodvoru od mestnega zastopa in prebivalstva sijajno sprejet. Xvin.il* i državni zbor je sprejel s 198 Šlasovi proti 84 postavo o črni vojski, ki oločnje, da mora vsak orožja zmožen braniti domovino, ako tuj sovražnik v njo udere. Tej postavi se vidi, da se Nemci boje. Imajo dovolj nzroka, ker okolo jih vsi sosedje sovražijo: Francozi, Danci, Švedi, Rusi, K u m u ni, M »gj ari, Čehi itd. Gotovo ne za to, ker so pravični. Dopisi. Iz PMtOjlie 24. jan. [Izv. dop.) Volitve za v trgovinsko in obrtnijsko zbornico so minole. Glavno vprašanje je sedaj : ali jih bode vlada potrdila? To odloči preis-kavauje, katero se je o tej zadevi pričelo uže V vseh oktajih. Nadejati so je, da bode ovržens, ker se od volilcev potr j njo pritožbo in reklamacije, razglašeno po raznih slovenskih časopisih. Če bode pa volitev potrjena, ali če bodo uspeh novorazpisane volitve nemš-kutarsko — vladnej stranki ugoden, pričakovati nam je za gotovo, da bodo odmah RoiiHseau istino govoril, odgovorivši dijon-skej akademiji, da znanosti Človeku več škode, nego hasne? Je, pri mojej veri! Glej pred se, evo ti Praga, evo ti primera. Da ni j bilo toliko prosvete v tem gradu (mentu), da nij bilo v njem llusa, bil bi ■reonili, Bela gora ne bi bila postala črna. Tudi jaz sem živ atom te istine. Kaj je meni trebalo drevesa Spoznanja? Rajli bi se znojil za očetovim plugom, nego brodil za Ah.lora pred Trojo ali vzvejal prah junaka Jgora. Znanjem buditi ž?lje v sebi, a ne doviti 8e čina, leteti v misli prek morja, prek zvezd, a telesom biti prikovan do groba na jedno mesto, to je prokletstvo. Blaž-ui ho slabega nma ljudje! — Odkod tebi denes take misli Lovro ? ga vprašam. — Tako od prilike! Odkod? Nosim jih zmerom za sebo, brate, kakor rob svoje razpnščen deželni zbor kranjski, kajti vlada gotovo ne bo zamujala vre Si njegove narodne večine. Sicer baš z izidom volitev za trgovinsko in obrtnijsko zbornico nij še odločeno, katera stranka bode imela potem večino v deželnem zboru, narodna ali nem škutarska — toda trebalo bo vendar najkrep-kejše in vztrajne agitacije od naše strani, če hočemo vsaj polovico kandidatov lpraviti v deželni zbor. Zatorej je potrebno, da se uže sedaj opozorijo volilci na to, da jib ne bode kar čez noč iznenadilo razpuSČenje deželnega zbora, pa razpis novih volitev. V teh jako burnih časih, ko nam od politike nij nadejati se nikakoršnega uspeha, veselilo bi VBacega rodoljuba, ko bi bilo vsaj na kakem drugem polji delovanje mamljivo in uspešneje. A žalibog, tudi na našem literarnem polji vlada velika suhota; utihnoli so naši najboljši pisatelji in pesniki. Znanstvena literatura sicer malo po malem napreduje, na lepoznanskem polji pa uže dolgo vlada tišina, in razve „Zore" in n Narodovih liat kov" nam pretekla leta ni) rodilo nikacega boljšega izvirnega dela. Stopite torej boljši in izkušene j si stari pisatelji naši v kolo svojih mladih tovarišev, in delajte ž njimi vred, da si ustvarimo literaturo, katera je sedaj edina tu uajtrduiŠi jez, ki nas bode obranil nasilja tujinstva! Končno naj omenim še uu kratko veselice, katero je napravila včeraj, v nedeljo, čitalnica postojinska. Zbralo ne je bilo dokaj gostov ne samo domačih, nego i tujcev iz krajev. Posamezne točke programa so se še precej dobro izvršile, in v zlasti nam je pohvaliti marljivega g. Ditrih-a, ki je dobro izvršil svoj kuplet, v kato. eni šiba sedanje razmere v Avstriji. Izostal je le slavnostni govor, katerega je imel govoriti g. S. a se je stoprv v nedeljo popoludne odpovedal temu svojemu nalogu. To moramo grajati tem bolj, ker je vsled tega izgubila slavnost svoj značaj in namen, namreč proslavljen)o prvega uaŠega pevca in buditelja naše literature, V. Voduika. Tako pa je bila veselica navad na predpustna zibava h plesom, knteri je bil inače jako lop in dobro obiskovan, ter je trajal do pozuega jutra. Iz Mili«' 25. jan. [Izv. dop.] Tudi pri nas ima o. kr. okrajni glavar gosp. Pajk od vlade nalog, nrn.sk.i vat • goljufijo, katere so se od namškur, irske strani pri volitvah v trg. in obrtniško zbornico godile. Denes je bilo zaslišanih okolo 18 mož iz županije verige. Samo jednoi?a bremena, da bi se mogel otresti, harem bi mi verigo lakše bile. — Kacfga bremeni? — Hoče U to breme pasti z mene v vodo Vltavo, ako ti povem, kaj je? — Ali no pravi Kimljau, da je dobro imeti v nesreči druga? — Ne maram za te modro izrek*, večini delom so se uže istrošile. Povem ti, kaj me peče, ker gj ml prijatelj. — Govori brate! Dobivam pismu od doma, v katerih mi svak porota, da je v očuvej hiši volka nevolja. Podpirali ho me, 'zadolžili so se. Qe-dovioa, da pride ibog mene na bobenj. Veli 1 mi svak, da se pašoim, da čem preje pridem do kruh*, pa da očeta rešim iz stiske. Imam i tudi sam za se dolga na Dunaji. To je, to J j je, lopne Lovro pestjoj o kamen, Kuzumeješ Krka, na čelu jim župan Anton Godeo in prvi svetovalec, J. Sever po domače Ivar ii Oselice. Možje so se pošteno in možato obnašali in okrajnemu glavarju vse povedali kako so volilci sleparjem bili. Župan je posebej na protokol dal, da ulj on legitimacij v roke dobil, kakor postava terja. Tudi so povedali, da je briče in raznašalee listov zapeljal tako nepostavno ravnati neki c. kr. komisar Sertič iz Litije in neki privandrani in na Hudem naseljeni pomski Nemec Hanf. Enoglasno so zahtevali možje, da se volitev ovrže. G- Pajk je pošteno vse protokoliral kar so možje rekli. ¥z ht. IbeUslte« Stopicate >.n |»a li i |<' pri Novem mestu 21. januarja. [Izvirni dopis.] Kakor po celej Kranjskej, tako se je tudi pri nas vse nepostavno godilo pri volitvah v trgovinsko in obrtnijsko zbornico, ker Vestenok si je za nalog stavil, zastop obrtnijsko zbornico iz samih nemčur-jov sestaviti, in sredstev, se ve da, si ti ljudje nijso izbrali samo iz one vrste, ki se politično poštena imenujejo. Res, posrečilo se je siloviti agitaciji vladnih organov, da so nas Slovence pri minolih obrtniških volitvah na steno pritisnili ln videzno večino v trgovin^kej in obrtnijskej zbornici pridobili. Vsak pošteno misleč človek pa mora misliti in upati, da bodo te volitve pri katerih je ena ncpo^tivnost drugoj sledila, vsled stoterih pritožb in preklicev ovržene, ker, če se to no zgodi, potem ne živimo v državi, kj^r se pravica broni, in taka država no bi imela obstanka več, mora le propadu ho bližati. Upati hočemo, da bodo ce*. kr. vlada, katera je preiskavo prč>la vsled protestov »z mnogih krajev niše domovine, vko uepostavnonti natanko poudarila in po tem na podlogi končnega resultata teh vestnih preiskav tudi volitve ovrgla in nove r./.pisala in pri njih na postavo pazila. — Tudi iz našo županijo so je protest vložil in jo 22. t. m. srenjski naš sluga povabila okolo nosil, ter ljudem, ki so protest podpisali nosramno kazal: „za to, ker sto tožili in protest podpisaU morete jutri k okrajnima glavarji v mesto iti, da boste: „čitalnico lizali". Tako near ^ m nosti iz ust nevednega sluge Ilartelua bi Človek nikdar no pričakoval in po pravici 1 lik • sklepamo, da je ta neizobražen Človek pri kakem višjem gospodu tako psovko pobral in jo pri tej priliki tuli porabil. Vidi se pa, da kakor drugod, tako tudi pri nas ti srenjski slugo li ? Odrekel s—in He svojih visocih snov, moram se odreči ljubezni, ter gledat«, dn ko-rintuoj lenitboj reš'm očeta in mater, da spasim bilo, To je, to je, brate moj, t*žka, preteška nevolja. Mi'ui j«, kakor da mi zla sreča zahada razbeljeno ost v srco. Zivoujo mi nema več pomena. Al vidiš kasno je; ajdmo domov. Gredofi domov, i.ijsva govorila besedice. Lovro po tiho pel staro slovensko oerkveno pesem, mahajoč paliooj nemilo po gmovji kraj pota. Najini večerni r zgovori nijso se tč li zmrroin n h-j: » živeuja, navadno sva ho raz-govarjala o književnosti. Lovro j* imel re-niti na'og o starej slovenlomii Poleg domaČe tug<: mu je bil to najvižnisi predmet« O tem vprašanji govoril mi je obširno. Cesto bi me popiašoval, da li mu je vsp« h preiskovanja temeljit, logičen. Dogodilo ho je no jeden- ma to gledajo, kako bi ho njihovim nemčur-akim pasem bolj prikupili, in za to ae upajo na vsak mogoč način pošteno narodno čutje xasramnvati, ker to jim donaŠa hvalo in po tem bo BreČni. Možje, ki ro bili pozvani k okrajnemu glavarju od 23. t m. so prišli v njegovo pisarno, kjer jih je po prane val. ali ©stanejo pri njihovem protestu i. t. d. Mislil je morda, da bodo odstopili od Bvoje pritožbe, a zmotil se je. Pogumno so vsi potrdili protest in mu Se več fakt navedli, kakor so j-h v protestu prijavili. Tako je prav, možje flloveoski, trdno stojte za vaše pravice in ne odjenjajte prej, dokler jih do-boBte. Kaj bo resultat teh preiskav, ki se pri okrajnem glavarstvu vrše? Mislimo, da take nepostavnosti ne Rpadajo več pred okrajuega glavarja, ampak pred c. kr. dri. pravdnika. Ako pa te preiskavo nic ne bodo koristile, treba hode drugje pravice iskati, če jo je v URtavni državi Se kaj. Vcderemo. Prihodnjič kaj več! (Ustrežcte. Uredn.) K 4>i «>r«'ii |sl*<—n 28, jan. |Izvirni dop.] Zmešnjavo mej nčiteljstvom so vedno večje, in kaj je temu uzrok? Naj to nekoliko pojasnim. Prvo je krivo na pol mrtvo „slovensko učiteljsko društvo", ker nij skrbelo za napredovanje, ampak je dve leti po-šasi umiralo, namesto, da hi bilo krepko zastopalo Rlovooske učitelje v vsakem obziru. Je-li bilo treba tega, da je „L->ndes-lehrerveniu" za slovenske učiteljo peticijo-nirnl ? Zakaj nij „učiteljsko društvo" tega storilo? Zakaj so organ kranjskih učiteljev „Tovariš" drži vedno še starodavnega mež-narskega štilr,? Norad pištm o „Tovarišu" a omeniti vsaj moram, da tako uredovan Šolski list nikakor ne zadostuje nam učiteljem v nikakem obziru. „Tovariš" orgsn slovenskih učiteljev bi moral biti svoboden in se pečati samo s pedagogičnimi stvarmi, no pa popisovati Životopisne črtice pokojuih fajmoštrov. Ravnati bi so moral po „SI. učitelju". Ko bo je nemčurska „L. Schulzcitnng" potegovala za zboljšanje učiteljskih plač, jo „Tovariš" z „učiteljskim društvom" mirno spal. Zarad tega so pa tudi učitelji z ne voljo popustili p,Tovarila11 in se na umazani list „Laibacher Sohulzeilung" naročili. Žalostno. Na Kranjskem so večjidel vsi učitelji oženjeni, ter imajo za Re in za svojo diMžino skrbeti. Torej ako ima učitelj 600 g', plače i-=-■-:-:---•--- krat, da zvečer uiti svečo nijsva vžgala. Vsak jo ležal na svojem divanu puleČ in v ini.il. u razpravljajoč bodi književni, bodi Socijalnu Vprašanja na ves glas. L vro je često branil paradoksa. No vem, kakov m povodom se je enkrat mej nama začtl prepir o teoriji svitlohe. Jaz sem hranil NewtonoV0 mucnje, da svitloba postane gibanjem etera, Lovro jo dokazoval besno vjoj mogošoj so-flstikoj, da jo svitloba tvariua. Tri polne nrc sva se prepirala kričeč in ležeš v mraku O svitlobi. Drnz ga jutra Vpraša me dekla pluho, da li sem se nše pomiril c gospodom Lovkuii. Prašam jo, aakaj? No bog vas vide!, mladi gospod, kaj fle uijste slnoč hudo prepirali? A da draga moja, to jo bil samo prijatclJNUi razgovor. — V politiki mislil je Lovro /.m i. m na široko. Bil je živ, iskren rodoljub, ali često se je suhi iu sniijal domačim dogodkom. — Neumnost! vzkliknil se uže ne upa narodne barve pokazati, ker se boj i, da bodo nemudoma na slabo, plačo 400 gl. prestavljen. V ravno takem položaji je učitelj s 400 gld., ako ga za narodnjaka opazijo, nij se mu nadejati (?) boljše plače in zraven tega ima pa še nemČnrskega inšpektorja vedno pred viati. Torej je jasno, Sakaj je učitelj ves zbegan. Deželni zbor naj vse te strahove odpravi, ako plače na 500 gld. po celej kranjski deželi poviša, potem bode učitelj svobodno rekel: „sedaj smem narodno barvo pokazati, ako me tudi prestavijo, saj me na slabše ne morejo". „Učiteljsko društvo" naj pa oživi, ter neutrudljivo dela za blagost učitelj stva. Kakor se bode slovenska reč krepila, tako bode nemčurska se sušila. Domače stvari. — (Neprostovoljen kandidat) ta trgovinsko zbornico je bil g. Mili Usnjar v Ljubljani. Nemškntarji bo ga kar postavili, neprašavši ga, ali prevzame ali n*. Za to se jo zdaj odpovedal. Mogoče, da ho je nožu tudi upiralo Sedeti v taki zbornici, ki je s tac ini sredstvi skupaj spravljena, kakor kranjska Vestcnckova. — (C. k r. o k r. glavar D o r b i Č), kateri je, kakor jo iz objavljenega njegovega pisma razvidno, izknšal župana zapeljati k p r el o m 1 j en j u postave za volitve v trg. /hoinico, prido menda v kiimiualno preiskavo? Ko bi hil slovcunk uradnik kaj ena csg'i storil gotovo hi bil u že suspendiran in 10 drugih hi bilo „aus dieustcsilicksichten" na vso vetrove prestavljenih« — (Iz Kamnika) so nun javlja, da so e. kr. briei v nevarnosti odpuščeni biti, ker so ljudstvu povedali, da j m je okrajni glavar obljubil za vsako ulovljeno legitimacijo trg. zbornica „en groš". — (Loška čitalnica) uapravi v nedeljo 80, t. m. v dvorani pri „zelenom drevesu" ples pri katerem bode ivirala ljubljanska vojaška godba. Vabijo se k tej veselici vsi č. udje, uradniki in mestjani, dalje vsi sosedje čitalnice. Odbor se bode potrudil za dobro uredbo, iu g. oŠtir hodi preskrbe! dobro postrežbo, in slolll z izvrstno kuhinjo. Začetek oh 7 uri a večer 4 vstopnina za Č. ude f)0 kr. nendje plačajo 1 gld. — Vstopnine so oproštene gospo iu gospodidine, katere naj blagovolijo priti v prosti upravi (einCaebe Toiiette.) jo često v kavarni, odvrgši domačo časopise. To, da bi Človek bral! Uvoden članek o no-vej čitalnici v bor:m s^ln. Mar ti ljudje ne-inajo bolj Sega posla, nego skakati in piti v slavo domovine! Sem uže sit tih malosti, marquer dajte mi „Independance helge". Jeokrat Čital sem doma „Lo coutrat social" od KoiiHscau-a. Lovro me naprosi, naj mu v kratkem povem smisel rnzprave, v katerej glasoviti Franc z hočo dokazati, da država (/ostane mejsnhnim dogovorom državljanov. — Nij res! oglasi so Lovro, Rousseau sodi krivo. Sloj postane velika drsava. Samo sila vstvarja velik • dela, sila v rooi veleumnoga pojedinoa. Ljudje so bedasti. Dogovarjajoč mej Bebo o drŽavi, poklali bi se. iN s taka teorija pogublja, mi smo večui pravdaš*. (D:il.jo priIO — (V Cerknici) napravijo slovenski rodoljubi 2. februarja veselico. — („K m e to v al e c"). Tisti gospodje, ki se ne mislijo na „Kmetovalca" naroČiti in so prvo njegovo številko na ogled dobili, naj jo blagovolijo g. V. Dolencu lastniku „Soče" uazaj poslati v Gorico. Slovensko gledališče. („Garibaldi". „Obžetniea". „Star korporal41.) Po dveh, deloma prav slabih predstavah sledili ste zopet dve, po katerih smo v istini zadovoljni zapustili dvojezični Talijin tempe!. Bilo j« to predsedujte, ko nas je do-brodejno razveseljeval g. Kaj zel v enode-janskej bnrki „Garibaldi", kazoč starega za slavo in slavna imena vnetega učitelja Iti-bača, z jako naravno komiko brez vsake bedarijo. Ta Igralec je čuden ; z rok, z lica, izpod kmetnkega „pruštofa" kakor raz gospodskoga cilindra mu gloda šaljiva maska komično uiuze, in p:i vsakej stopinji, pri vsakem gibljoji ga spremlja veseli smeh gledalcev. Redko komu je občinstvo tako hvaležno, kakor njemu, pa tudi redko kedo zasluži hvaležnoHt v tako obilnoj meri, kakor on. Eno hi želeli, kakor sploh nikdar nijsmo po vsem zadovoljni, lomrcč malo več nians; potem pak bodemo molčali, se le smijali in ploskali. V veseloigri nObletoioau priljubila se nam jo zopet gdč. P o d k r a j š k o v a s svojim mirnvn, elegantnim nastopom, č:Har pa 0 {.-de. Led ar je vej do Bcdaj še nijsmo «meli reči. V „Obžetuici" pak je bila kot kmettko dekle na svojem mostn, in nas je deloma zadovoljili. G. Jeločnik isti večer v igri in igrauji nij prav vedel kam in kako. V celoti je bila predstava dobra. Zadnjo nedeljo jo pi edstavljalo društvo igro z nedeljskimi smodnikovimi efekti „Star korporal". Gospod No 11 i, ki je igral naslovno rolo, hil jo junak celega večera. Mi mu Čestitamo k vspehu, in s6 svojo hvalo zodinjunio željo, da hi se naš režiser vsako naloge poprijel s takim pridom iu tako temeljitostjo , kakor jo bila tu videti, to je bilo dobro delo. Druga poglavitna rola nij bila v tako dobrih rok h, kakor prva; g. Si.šteršiČ starega intriganta Pet a Sovo nij umel; kajti videli smo namesto zlobnega, potuhnjenega, zvitega lisjaka, — starlkavege, smešnega deda, ki z vhciu svojim preteujem in 8 svo- 1 mi nakanami vzbuja le smeh pri občinstvu, nikakor ne groze. To nij iutrigant, to je parodija nanj. Gospodičiua Podkrajškova jo ualogi primerno igrala, iu tudi g. Ledar-jeva bila jo uahigi primerno „neunina"; g. Kajzcl pak je bil krasen v svojej knietskcj naivnosti. G spod Jeločnik jo svojej nehva-ležaej roli zadostil in o eusciubleju smemo lo bvalilno govoriti. Omenjamo naj še, da mnogi i/mej čestitih naših Igralcev včasi neruzloČ .0 govore. To jo huda napaka, kateroj hi so moralo prej vsem v okom priti. 11 koncu naj še eno {spregovorimo. GoBpod urednik „Slov. Nar/' nam je poslal v preudarek pismo, katero mu je došlo od nekod iu v katerem pisatelj v „imenu mnogih" sabteva, naj g-o slovenski glcdahščiui kritikar na Dunaj kritisirat, mesto da bi tako ostro sodil našo slovenske predstave. Dotičuemu gosp. du iu njegovim somislešim odgovarjam leto, da pravična in oatra kritika nikogar ne mor« žaliti in da je vsak igralec zadovoljen, ako ga ostro sodi izobražen človek po avojeni prepričanji, nege da ga hvali tak, čegar iznbraž :nje spada na zadnjo klop zadnje galerije, kjer sedijo oni, ki se smejajo na vse grlo, kadar čujejo z odra besede: „Proklet hudič". „Hapienti sat". —s—. 1*4»*. 131114». Slavnemu poštnemu uradu v Ljutomeru. V Ljutomeru imamo z našo pošto vedno križe, zlasti kmetiškim ljudem naši ekspedi-torji nikoli ne ustrezajo. Če pride kdo po pismih popraševat, odgovori mu mogočni ekspeditor: „nič nij", če tudi po pismih še pogleda ne. Tako se je meni zgodilo te dni. Brat je v Mariboru pimno 15. t. m. na me oddal, 16. je bilo brez dvombe užo ua naši pošti, na kateri pa uaš ekspeditor pisma ve-čjidel ne Št em pij a. (Tudi to nij bilo.) 17. pitam na pošti, je-li kako pismo na me. Ekspeditor odgovori : „nič". 19. pridem zopet, a dobim enak odgovor. 21. pride mati pitat a tudi njej se tako odgovori, in še le 22. t. m. se mi poŠljo po šolskem dečku pismo, ki je bilo gotovo uže 16. t. m. v Ljutomeru. Je-li to red? Je-li to postavno? V Pristavi pri Ljutomeru 24. januarja. France Vraz, kmetiški mladenič. UHO. Slavno uredništvo ! Ker na me sulice letajo, češ da sta iz pod mojega peresa : 1. Dopis iz Gornjega grada v štev. 15 „Slov. Nar.", kateri je z blatom okidal c. k. okraju, šolski svet in v tem šolsk. svetu sedeča moja dva gg. tovariša, 2. Da sem jaz sulice lomil za mojega g. kolego zagovarjaje ga v štev. 18 „Slov. Nar.", ter tako bil kos doktorja in dosledno bi bil tudi ta dopis iz moje kovačnice, in jaz nemam nobenega ščita v rokah, da bi se na me letajoče pšice na njemu razlomile, prosim, da bi mi slavno uredništvo ščit v roke potisnilo s tem, da bi blagovolilo obelodaniti, da ni j sem niti prvemu, niti drugemu dopisu pisatelj. Kdor bi pa tega ne verjel, mu povem, da je babjeverec iu akopram slavni nemški pesnik Goethe pravi: „Der Aberglaube ict die Poesie des Lebeus, desvvegcn schadtt dem Dichter nicht abcrgliinbi^ch zn sein" hi bilo meni vendar to neljubo, ako bi bila v Mozirji kaka vra-žasta oseba. Tako postopanje hi bilo za me dosledno, nedosledno — jaz bi bil neznačaj-než. Ako pa komu prvi ali drugi dopis ne ugaja, naj z Italijanom misli : „tutti i gruppi veDgono al pettine." — Tedaj: „vsakemu svoje" tudi tukaj veljn iu našega pesnika Stritarja besrde naj tudi tukaj veljajo: .Sovraštvo naj ti bode vodno tuje, Brat brata naj nikdar i e zaničuje." Sč odličnim spoštovanjem V Mozirji doc 25. j»u. 1S75. Anton Lebau, učitelj. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere iu Barry US let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i »truiih brea C&edicil] m stroškov; zdravi vse bolezni , želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; IleM i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, snuj Sanje, bledičico in prehlajenje: posebno se priporoča za dojenee in ie bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Ur. Urč, gTotinje Castlo-Itttart) Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih OBob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 snrieevalov. Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Kevalescičro Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri tlristi iti griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t.^ d. pri kanmju, pri prisadljivem a bolehneni draženji v scalni cevi, zaprtji, pri boleh nem bedenji v obistih tn mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in Člen mnogo učenih družtov. VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalescičro je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolno čutniee in vodenico. Prepričal sem so sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočilni. James Shoroland, ranocelnik, Oti. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angel s te i na. B e r o 1 i n, ti. maj a 185ii. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angela tei n, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergim pern, (Bndensko), 99. aprila 1872. Moj patient, ki jo uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe VaSe Kevalescičro du Barry po-polnama zdrav. Viljem liurkart, ranocelnik. M on t on a. iBtra. Učinki Kevalescičro du Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. ot. 80.416. Gosp. F. V. lleneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r K 1 i n i s e h e W o e h e n s c h r 111" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar no zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvalenta Ara-bica" (Kevalescičro). Dete jo v 4. mesecu vedno več tn več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nij bo bila v stanu odpraviti: toda Kevalescičro gaje ozdravila popolnoma v *> tednih. Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespauji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 79.810. GoBpo vdovo Kleuunovo, DUuuoldorf, na dolgoletnem bolehanji glavo in davljenji. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. St. 75.tl70. Gospoda Gabriela Tešuerja, slušatelja višje javne trgovinske akademijo dunajske, na skoro breanadejnl prani bolečini in pretresu čutnic. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepro-bavljenji, ne upanj i in htijšauji. Št. 75.986. Barona Sigmo 10 letne hrainoto na rokah in nogah i t. d. Kevalesciere je 4 krat tečneja, nego nioao, tor se pri odraščenih in otrocih prihrani oOkrut več na ceni, glede brano. V" pUituurtih puJioab po pol funta i golti. 50 kr. . umt, \i gold. 50 kr., 2 -uuta 4 gold. 50 kr., 5 fan »v 1(! froid., 13 funtov 20 i^old.. 24 funtov 86 gol d. - Sevaleseiero-Biacaiten v pnlicah i 2 gold. 50 kr.' n -i gold. 50 ter. -— liov*loi«eii;r>i v'hoe. dutčo v prabn n v ploščicah n. 12 t&i l gold. 50 kr., *24 taa 2 gold. W kr., 48 ta« 4 gold. 50 kr., v praha %& 120 ta« 0 ,i.'(L, aa 7t> tau 36 gohi. Prodaje: B ar r y d u Barrv ' tj.irap. na D«» iitfil "A n 11 lil McfctgifiMiie št. 8, v Ljubljt%ul Ed. t) r, v „ 45 „ 18GO dri. posojilo.....111 „ 30 „. Akcijo narodno banke . . 957 „ — „, Kreditno akcijo .... '^22 „ — p London........lil n — „ Napol..........8 n 91 G. k. cekini.......5 „ 24 „ Srebra .... . ... 196 « 90 Zahvala. Vsem prijateljem, znancem, posebno pa sosedom, izrekam za obilno ohiskanje v dolgi bolesni in za mnogobrojno spremstvo na pokopališče D. M. v Bolju, in srenji št. Martina pri Savi za radodarno, zadnjo častno zvouenje, katero so našemu tastu, oziroma staremu očetu Primožu Dovču izkazali, v imenu vseh sorodnikov presrčno zahvalo. (20) Sreberje, 2<>. prosinca 1875. Franc Rod6. Učiteljska služba. Na enorazrednej delavskej Soli v trgu Stejcregic je od 1. aprila t. 1. izpraznjena, učiteljsku služba z letno plačo tiOO gold., prostim stanovanjem in kurjavo. Pri všečnem službovanji se povoljuje učitelju petkratni kvinkvenealni pridavek ]>o 60 gold. Zahteva so znanje slovenskega jezika iu začasno neoženjeni stan. (28 — 1) Prosilci za to službo naj vpošljejo svoja spričevala s dotičnim! prilogami glede zmožnosti o učiteljskem poklicu, do 1. niui-4'iju t. 1. rudniškemu ravnateljstvu \Vies, poŠta Wies na Štirskem, ter se ob enem pripominja, da su za to službo inngi't oglasiti tudi podučitclji, ako imajo zrelostni izpit učiteljski. PoflucitBljska služba. Na dvarazrednej Ijudakej šuli v <«4»r-nj4'iii gradu se razpisuje podučiteljska služba z dohodki III. razreda. Prosilci ji, kateri morajo biti zmožni hIo-venskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje h prilogami previđene prošuje najdalje do kotira februarja. JH7i% po poti predstavljene šolske gOBpodake kraj-nemn šolskemu Hvctu v flor njem gradu vposlat\ (27—1) Okrajni šolski svet Gornji grad, 2.'j. jauuarja 1875. Prvosednik : llaas. 25. j a u uarj a: «4/nv.jf»ai Boričevič iz Karlovca. — Pavlin iz Stirsko. — Janežie iz Brežic. — Grllnhtit iz Grailca. — livšavi iz Dolenjskega. — .Terger, Polak iz Gorenjskega. P i Slonu; Deti i/. Kani-e. — Baser, Berger iz Trsta. — Mauer iz Be-J v »T >IUII,,r ta Dttaaja. — Behen iz Karlovca. — Murgelj i/. Vol. hasČ — /.alokar i/. Idrije. — N> uiimnu iz Gradca. — lleinriih iz Karlovca. — pen i/. I rtiča. - Volk iz Trsta — Kotnat.tr iz Ptuja. — Hočevar od Tur- •l? ~ ,.M"d"" l/- Begunj, — Breinikar iz Konjlo. — Pller iz Gradca. — Polak iz Beijaka. Razglas. Daje kc mesarjem i u živ!Uorejcem na znanje, da ao sloveči I ittvmski Mcjtni zopet odprti, iu da bo prvi na Blaževi den, to Je :t. svečana l^;>, Občinski zastop Videmski, dne 20. prosinca 1875. (22—2) ladajatelj in urednik ToSJp Jurčič. Naznanilo. Podpisani si jemlje čast, čestitomu p. t. občinstvu uljudno naznaniti, da se jo preselil iz prodajalnice na glavnem trgu It. št. ;i v ono naproti lekarne „Marije pomočnice", na glavnem trgu, v Hajmanovej hiži štev. 234. uto zaupanje v prijaznoj po-#9-1) I Zalivaljevaje b6 <«1 * enem iskreno za izkazal ejlnej prodajamioi, se priporočam tudi v bodočmo pi zornosti, s odličnim spoštovanjem špecerijska zaloga in prodajalnica Vičičeva. j Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*4.