St. 288 ttitin itiftM isftMttlflnu cmugili v Trstu, v sredo 9» decembra 1925, Posamezna iterttka 20 cent. Letnik L ti Kata trrrimA pondeljek, r«k da« Ured^Str« ulic Fr-čllk. A«*kru it 20. L nadstropje- Dopm naj «e pošiljajo uredmitvo. NelrankiraM m »prejemajo, rokopi* •« «*• vračajo. — Odforormi nredaiks Fr©L F Peric. Lastaik tiskarna Edinost. TUk tiskarno Edino*. Naročnina snMim L L 7—J 3 mesece L 1930; pol leta L 32.— in celo leto L 60-* Z* Musrtrg nesećno 5 lir vet — Telefon uredništva » upcnvo it- li-SI. EDINOST Posamezne ite^Oke v Trstn in okoUci po 20 cent. — Oglasi se račtmafo » iirokoeti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20. oglasi denarnih ravodoe „m po L 2.__Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L X—- Oglad naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edino.ti. v Trstn. ulica »v. Frančiška Asiikega štev. 20. I nad--Telefon uredništva in uprave 11-5T. Nekdaj In sedal pod Avstrijo, ki da nas ,e dokler nas ni zmesila po svoji volil m potrebi- Ta očitek ni opravičen. | Naši najbližji ilalnanski sosedi — tržaški, goriški, reški in mnogi istrski — tudi oripadali k Avstriii. Potemtakem bi bila Avstrija tudi bivše Italijane zmesila na svoj kalup, k mržnji proti Italiji Ce je res, da je Avstrija podžigsrta v nas mrznjo proti Italiji, je to seveda delala tudi pri naših italijanskih sosedih. To pa ne odgovarja resnici. Saj je poznano n. pr-, kako je avstrijska birokraciji vsak hujši nastop svojih Italiianov celo opravičevala z »italijanskim južnim temperamentom in vročo krv,o». Resnica pa je. da je Avstrija — posebno Nova socilallstHna stranka Untionisti se ne odtegnejo politibi borbi Va2ira lipramembe v Italijanskem tisku RIM, & Poslanci razpuščene uniUrsko- '*opu v fašist^ st^oka socijaHstične stranke so se pred nekaj dnevi je nastopil on Sarroch^ki ,ev da^sem posest ali v Rimu ter so ženili, da reorgam- voru dokazoval, da vladk medstarnj«> žira jo svoje politične pristaše, ki se prizna-'rodnih bilacSo- vajo k socijalistični delavski internacijo- na,popolne,ša solidarnc^ Nato ^a oa na1L Nova stranka se bo imenovala" soci,a- brena resolucij ^^SdSLlteSS sek-listična stranka italijanskih delavcev. Za-s zborov al« za razpet ame s časni odbor bo vodil posle do sklicanja ob- cije in za prestop v fasistovsko stranka čnega zbora bivših unitarskih pristašev. Tudi nacijonalna unija je pod predsed-ništvom poslanca Amendoie zborovala v nedeljo. Po daljši razpravi o političnem po- LonchcDTleol flnonCnl nn&B itut- PARIZ, 8. Člani viade in državni pod- 6iji. naj se med sabo pobotata jniki so se danes' zbrali v Eliseju podi Kot izgleda, je postal Kemal zadnje čas« predsedstvom Dcmmergueta. Loucheur je bolj popustljiv in bi bil pripravljen spre-'pojasnH svoje finančne načrte, katere f©' jeti kompromis, katerega izdeluje poseben svet odobri Finančni minister bo danes pododsek Društva narodov. Kemal ima nam-zvečer predložil zborničnim uradom dva reč hude preglavice v lastni državi, kjer RIM. a ^sLu^r^p^U ob isj^shmgioau načrta, izmed katerih določa prvi dohodke, ki tso pcftrebm za izravnalno državnega proračuna, drugi pa obravnava ustanovitev in dotacijo amortizacijske blagajne. Predsednik ministrskega sveta Briand je predfcžil načelniku tjudavlade v podpis odok, s katerim se imenuje Henryja Ber-gerja, glavnega referenta za državni proračun *v senatu, za zastopnika Francije v -----------------UI1 Senat se je bavtt s ureditvijo italtjan- ložaju je poslanec Amendola poroča! o ^^ ^^ y ^^^ Ko je tekotn dosedanjem delu nacijonalne unije ter na- ' vstopil r dvorano finančni I-..1 i i______::__:„»: ?a nnnrpi r _ _ , r ___i_"__ ned Slovenci in Hrvati — sejala mržnjo I glaSal( da bodo unionisti tudi za naprej r ^ m ^t^ji priredbi na- -----4. sledil. smcrnicain nepopustljive opozicij e-/1^^ ^cije. Podpredsednik CiuffeJi Amendola je zanikal vesti, da se unijoni-i ^ {memM senata zahvaHi Volpr>u za stični poslanci nameravajo odtegniti poli-j waj!hi£tonskc uspehe. Seja se je zaključila tični borbi Izvoljen je bil odbor, ki bo re-j ^^ Jutxi opoldne bo javna seja. organiziral unijo na novih temeljih. Sedanje, ' ' _— strankine sekcije se razpustijo. iNaoačnc angleške vesti o ostavki iinan- RIM, 8. Kakor poroča «Informatore dei7a čnega mfciistra Stampa*, bodo v italijanskem tisku v na,- ^ g ^^ ^šte listi, med temi tudi «Times», so preteklo nedeljo objavili proti vsem Slovanom, najbolj pa proti Rusom in Srbom. Mi pa je nismo poslusali. Čim bolj je ona udarjala po Slovanstvu, tem bel j smo ga mi ljubili. Tako nekako ,e bilo tudi z Italijo. Med našimi pr os vezenimi ljudmi je bilo vedno takih ki so iskreno želeli pri jate I j sluh vezi med Italijo m Jugosloveni Ce je Bol Egiptu za neoduisntjsi vlada med" širokimi plastmi naroda hud odpor proti njegovemu nasilnemu upe!javan j u evropske civilizacije. Baš radi tega upajo Angleži, da bo sedaj prišlo v pogledih Mosula vendarle do sporazuma. Probujaaje francoskih i asi s tov PARIZ, 8. Včeraj je izšla prva številka dnevnika si pod naslovom napis: «Journal de la frater-nitć national pour ta politique Je la vietoire*. List je uradno glasilo francoske LONDON. 8. V ne^io - ie^U ^[^ZŽ^^ŠZ U šem ekspozeju akcijskfi prnigram shod opozicij onalnih poslancev marca t. 1- razpuščenega egiptovskega par- ter navaja svrhe, doseči. ki si jih stranke bo prizadetvai torej Avstrija skušala širiti med krajšem ' času nastopile te-le izpremembe: __»t! T l^I 11 inn m i 7 Italiie Da V * Tii.inii l\n rtt-ori^Kal irhniati lašistovskl nami mržnjo'proti Talijanom iz Italije^ pa y Turinu bo prenehal izhajati fašistovski imamo mi dovolj dokazov za to, da se ji to I ^ ) ^__^ _ svoje n^večje sovražnike Slovane! A to ne samo vnanjih (Ruse in Srbe), marveč tudi notranje (Cehe. Slovence, Hrvate i d J Bilo jih je mnogo. A čim bolj so povzdigali olavo, tem ostrejše je postopala proti njim- { ' ' v Avstriji (o Madžarski ; p*«.,™, A.«, i..—-vs^tm sssfFSSSBS' prenehala izhajati .Sereno> in «Idea Na- govmo. Ta vest |e brez vsake pooiag?. zionale*- Poslednja se združi z dnevnikom i r Veroni »Tribuna*, čigar vodstvo bo poverjeno železniška konferenca t Veroiu triumviratu, obstoječemu iz on. Vicenzo, s VERONA, 8. Včeraj se je pričela med-Maravtglia in Maffio MaifL Istočasno b^io narCKina železniška konferenca, katere se lamenta Zbor, katerega se je udeležilo pre-cei senatorjev in okoli 170 poslancev, se je konstituiral kot parlament in je izvolil List izhaja sicer že 9 mesccev, ainpat Za u palo za svojega predsednika Zboro- b« do sedai le tednik. Med glavne sotrud-valcistf sklenili nezalpSico vladi in izvolili ;nike noveg, dnevnika se P-^ajo LONDON : 8. Egiptovska vlada je spričo Hce Denis, Claude Farrere, Jaharaud itd. zborovanja opozicijonalnih poslancev odredila obširne varnostne odredbe. Po mestu so hodile močne vojaške straže, poslopje parlamenta pa je bilo popolnoma obkolje- 1 • . »1________,7n.lirt/o roTPrVo na so imeii Italijani večino v istrskem in go-, li^kem deželnem zboru in cdboru, čeprav so bili v veliki manjšini v cb?h deželan. Pa tudi S'ovani niso spalL Kar so si sčasoma priborili kljub takemu krivičnemu zakonu, lo so n. pr. Italijani v Istri srnam i, kakor da je odvzelo — njim! Videli so, di nas je več. Zato so se bali, da bi mogel priti dan. ko se njihovo nadvlad je v pokrajini omaje edaj v njih mržnjos, — . podp'hov-'a Namestniki a la 6z Pretiš, Ki na! dini, ~ IlcilJansKo-JiigKlDvsnsRa Konvencija za ureditev ribolova na Jadranu BEOGRAD, 8. (b*v.) 16. t m se bodrta Rsziicvorf za najetje posodila v Ameriki Sestali v Opatiji itaUjanaka *i jugc«kwen- & - - — • -----^i^ka deleg2jd!ja v srvrho zaidjučitve konven- Jadranskem Kratko zasedanje IcžosIomrsKb narodne skupine EEOGRAD, 8. (Izv.) Danes je zasedal v „ ^ u « u,™.« ...__________ , skupščini samo odbrr za pretresan^ zar .^e za ureckfcev nbodova ua na korist slovanske večina Strah je konskega načrta o Obrtni ba^ikt, katert je ,n»orju. rodil tedaj v njih mržnjo* ki jo je Avstrija * " a'a Namestniki a la oe Pretiš, Ki-Goess z raznimi Jetmarji rn Elu-schegi so podpirali vse, kar ie bilo naper- • •__*____1 - ' Tfii^ncirt , tem 'Jjikotičal svoje delo. Jutri se bo sestal plenum finančnega odbora. Ravnotako je za jutri sklicana seja ra-*Jkaiske£a poslanskega kluba, katera pa ieno pro-i primorskim Jugoslovenom. Ko pa p^jHrže odgodena na. četrtek, ker se je so Vjub vsemu temu sloini Hrvati m blo-;^ ^^no števnlo poslancev že povrnilo v venci pod vodstvom svojih nepozabnih vo-!B ^ ... j:----.... i« na llali- • prispel v pre»s^odmco pa-osvetm m-ster St. Radič, kri se je popoldne u ie-« ' oabera, diteljev divno uspevali, je pos'ajal na italijanski strani strah še večji. In sicsr pred nekako pretvezno slovansko poplavo ma-slava). Za'o so gospoda postajah se seje mirni*trškega* ukaznega kier se je raipravfcdo- o« premen,an,u ui hujši in neizprosne jši. To je neutajljiva zgo- '^^vah uradnikov. Trdi se da se bo-dovinska resnica- . t XT JQ v tem orni ia/ršlle le majhne spre- Danes pa smo vsi skupaj pod Italijo. Nas - - ««4irn«m Hindenbursoor prizadevanja za rešitev vlada« kriz« BERLIN, 8. Hindenburg je včeraj spet sprejel presdsednika državnega zbora, socijalista Loebeja ter se je ž njim razgovarjal celi dve uri- Kot se splošno govori, želi Hindenburg, da bi v nđvo vlado vstopili predvsem socijalisti, Id so najmočnejša parlamentarna skupina, demokrati, stranke centra in nem-bo" ška ljudska stranka Predsednik ljudovlade bi namreč rad videl, da bi imela nova vlada Francoski uspeh v Siriji P\RTZ 8 Francoske čet-- so zasedle Hasbayjo! Pri tem so Druži, ki so se brano od vojaštva, močne "vojaške rezerve pa1 ttiU z veliko vztrajnostjo, utrpeli -veliKe so bile zbrane v poslopju ministrstva za#zgube ter sc umaknili v gore. javna dela. Vlada je imela dolgo sejo, da se za odpravo i'miacne posvetuje o položaju. Sklenili so prepove- Te^kocc dati vsako politično zborovanje. , FNFVA 8 Potfa anja avstri ske konusi e s JERUZALEM. 8. V tukajšnjih Uini .v finančne ko a- trole nad Avstrijo potekajo pod vel k in. tea-za 1 kodami. Seda razprav a o o vprašan,u b ao-- SO čega upravi an a z?Jogov n prometa. Danes ob vlade 9 3f) Zvečer se je vršila komercnoa avstri^^ga -paša ministra dr. Ohrerja in predsednika avstr .^ie ____ _ d an-' državne ban1e dr. Reischa z ceneralnam korai- gieškj^a vrhovnim komisarjem v Egiptu in sarjem dr. Z'nmenaanom med voditeljem opozicije Zaglul-pašo do Nezeoda na m^rju pogajanj. Ce bodo dovolili Angleži Egipčanom gotove koncesije, prevzame vlado zopet Zaglul-paša- LONDON, 8 Zaglul-paša je izjavil, da so vsa svarila, grožnje in varnostne odred- m Mangalijo. be angleške vlade nevarno izzivanje, on pa Ladja je zadobila svari svoje pristaše, da bi se dali izzivati, sreči pa Zaglul-paša napoveduje revolucijo v Egiptu, nesreča., če ne bo vlada držala svoje obljube in razpisala novih volitev. Verjetno je, da bi pri volitvah dobil Zaglul-paša večino. BUKAREST, 8. Agencija - Radio- poroča da je hud orlcan pognal iuIi>ansko ladjo Jo Tomma^eo- na. obrežje med luzJo ..o cu< hude petikodbe, k doletela ori tem moštvo nobena Amjiija za razorožitev LONDON, 8. «Chicaga Tribune* poroda, da je imel angleški državni obrambni svet ta teden dve seji, na katerih se posvetovali o omejitvi oboroževanja v zraku, na kop- LONDON, 8. V tukajšnjih krofiih.se , nem in na ^ prišlo na dnevni red ene ali druge seje Društva narodov, _ »pratnje Kosula pred reJltolJo? je 600 tisoč napram 40 miliioncm Italijanom bivšim avstrijskim Italijanom pa se vedno zasenjuje oči tista nekdanja «marea Jrr* cmr> bili vsi skupaj p^d iz časov, Ko smo popolnoma ok:eval, vendar pa radi hudega kot pred -----------------ot • mraza ni še zapustil svojega stanovanja. Wirthom. \vstrijo, kjer je bUo Slovanov kakih 25 mi- K(>Tiferira, • danes s predse etnikom iuir. , ... ' —i - " 1 rčinskem de- ščinai v najkraj-jćitnic zopet od- štirimi gotovostjo predvideva, da ne bo v svoji pri hodu j i seji svet ' Društva narodov ničesar definitivnega sklenil z ozirem na kočljivo naperieno proti državi. Tista nesrečna p^^ je teko»r> dneva konferiral tu^i z rea» j;m ne dopušča mirnega spanja. ; n^rristr^m za u:cdinjen:e zakciiov Srskićem jih razburja- Če se le snide par naših ljudi, I " imovine bivši črnogorski kra- i- to že nevarno gibanje in takoj sledijo --1 rodbini. "" nAe'V ' Popoldne je bil pr« Pašiču finančru mi- Značilen dogodek Hrvate v mestu S t>euiku v Lraimac ji opisuje navadno LaLjanskj Usk kot sine sjvrazn,-« v^e^a, kar je itali ansko. Mesto samo pa kot ent^do na nasiine.š.h aernonsuaci, m proti-.aL,an&kih izgredov. Vse drugače pa govori ovadbe oblastvom, ki naj primerno posto-paio proti takim nevarnim elementom Ke vemo. kr.1?tco časa lx> trajalo to Do-^ro r ? b; bi'o. da bi bilo temu enkrat konec. KaiM iim da'je ho trajalo, tem ne-Hie'- ^Igov. V zvezi s ten se v nejše K.. A to ne samo za nas, ampak tul. Mgg^g » z vztrajnostjo zatrjuje, da za številne čest.te funkc,,onar,e ,z stare sklenilo v Ameriki novo ItaHje. ki so — kakor čujemo z razn h strani _ že si
  • nsk: tisk Iz ijalisti se niso še jasno izrazili, vendar pa 0 pien0su zcmsk.h ostankov 2j itai:ja.nskjh n,en so pripravljeni podpirati državnega predsednika v njegovih prizadevanjih. Katoliška stranka, katero vodi Marx, je stva; jueoslovenski mornar,i so v sprevodu je b.Ia jugoslovenska duhovsč.nft, dve stotniji jugesioverskega vo aštva v paradni opremi; mestna gocba z nosite p desetero vencev z italijansko fcr koloro ob bo-vl a neka uoši h odgovorov. Začel /e z odgovorom m nis.ra dr.a Bc-neša. odgovora jc razvidno, da se ide a Zedi* h evropskih držav dru Denešu r.e vidi neizvedl.va. Cepiav ra^vo- mednarcdr;ih od-noia^ev še n doso^e'. take stupn;e, da b ra-ne države to vprašane že seda, postavljale na dnevni red, vendar si marenio domnevati, da se evropska poetika postopno razv ja v tej smeri. Za to domnevo nava,a dr. BeneS sledeče razloge: Evropske države najo mnogo skupnih polit črnih »n gospodarsk h :n eresov, ki nastajajo vsled n ihovega zcml ep:snega po'ožaja. Ti interesi bodo prihajali vedno bolj do izraza, čim me 5e se r>o kazala interesna skupnost to-sn tako l.ko amerikanskih, kolikor evropksih nar«jdoV. talijanskih Sp'oh je vojna ustvarila duševno razpolo-odno za pomirjen e, vzajemnost in Društvo narodov je izraz tega črta i :e treba de stvo, da to žalno slavje v s remljen«. Čeprav Društvo narodov noče b ti .. l *t_ ___«2 k In camn atn-,.n<>lr.i mirvi»A linr'c Tdniievatl lomi ^ sjnatra-fca za najresnejši skn- pala popolnoma v soglasju s paktom Dru-| očast5Uv ital-janskih vo akov ni b lo samo izkl učno evropsko, marveč hoče zdruzevati iri Bleaok Novo posojilo štva narodov in da je. grška vlada kršila ta " oficiiclno. marveč da e tudi množica prebi- vse države sveta, vendar to oi v ov.ro poseb- P __________pakt, ko je s svojimi četami zasedla bo1-1 Valstva sodelova'a pr: tem čdnu pi etete In to „emu gibanju, ki naj bi zbližalo evropske ua- garsiko ozemlje Na podlagi te ugotovitve je j Se je zgod komisija sklenila, da odkloni zahteve grške čevanem vlade po odškodnini, izvzemši zahtevo za j tete napram ima znašati 20 milijonov dolarjev. TrgovlnsHti pogajanja JDgo^ai!]2 s Cebcskvrasko in z Albanijo T , T • u umor grškega kape^na.(^ška vlada je od-J dogod- mer ho olajšano snovanje kontinentalnih blo- BEOGRAD, 8. (Izv.) Trgovinska poga- g^orna za vso veliko škodo, ki je bila po-j "koren n-ene8* K :__r>£>7 - t__i j-___t ^—«.. ___ i _ i________i__i K }anta s Čehoalova'dco ae imajo pričeti čez vzročena bolgarskemu prebivalstvu in bol-strani prenehajo videti v nas sovražnike ter ine3ec (Jni. p0 izdelanem načrtu se bi na- j garski vladi ter mora radi tega plačati da nas začnejo motriti kot enakopravne: vprašanja imela rešiti iv Pragi, po- polno odškodnino. Komisija zahteva, da t . 1 * _______ začela, v najkrajšem ča- mena. In da — to je seveda neogiben pred- ^ pc?gajaira za aklenltev trgovske po- žavljani vsled rekvizicije njihove živine in pogoj za mimo sožitje — temu primerno -0(fl>e med Jug slavijo in Albanijo, katera imetja. Nadalje mora plačati Bolgarski 10 začnejo uravnavati vse svoje postopanje na- hrifiri 7ejQ kratka. Jugoslovenski gospo- milijonov levov odškodnine za 12 ubitih in 19 ranjenih bolgarskih državi jamov- Skupna svota, ki jo prejme Bolgarska od Grške, znaša 41.000 funtov šterlingov. Poročilo anketne komisije vsebuje tudi predloge vojaškega in političnega značaja, kakor tudi podatke o kotnitaškem gibanju in make-ka^ jujos ovenski poslanik pri Vatikanu dr. donskem l^lucijonamem odboru. Poro-SmodUka. N egov prihod se v polit čnh krogih "lo bo predloženo v odobritev svetu Dru- zelo komentira. Cu cjo se tudd glasovi, da 8 va bodo zelo kratka. Jugoslovenski gaspo-darski krogi zahtevajo z ozirem na ta pogajanja razširjenje obmejne oegne in minimalne carine. __ Dr* Smoiloka zopet v Beograda BEOGRAD, 8. (Izv.) Danes je prispel sera- Plovba na spodnji Donavi ustavljena BEOGRAD, 8. Plovba na Donavi je bala včeraj ustavlj-tia, ker je reka pokrita z debelo skorjo ledu. Pred obnovitvijo sovražnosti v M?rokn TANGER, 8. Abd-El-Krim je sklenil, da _________ se vrže z vso silo nad pleme Geballa, ka- [ ^ postal dr. Smodiaka r vatikanskih krogih tero se je postavilo na stran Špancev. Po-' ^aželjen dr Smodiaka dobil štva narodov. si al je močno skupino, ki jo sestavljajo Gomarsi in Riffanci, v Chechonen. Verjelo je, da se bodo tudi nekateri rodovi Geballa, kateri so ostali zvesti Abd-El-Krimu, dvig« oi'i proti lastnemu plemenu. ZS stopio) pol ničlo h tatarskem BAZEL, 8. Po vsej Švicarski pada tem- čerar si bodi kr vdi, duša slovanska l£OV z enakim c ljem, a v nekulturnega sovraš-va. ganizacije. Sicer pa uspeh in bodočnost Družbeniku š va narodov nista zagotovljena. a.ko se ne po da ne pozna V tem smislu so Vo>kov posrc 25 slova, je dr. Smodiaka že določen za poslanika ^^ Curiško jezero Je prtčelo zmrzovati. , * peratura neprespano. Metereološki zaivod v a Curihu je zaznamoval včeraj 19 stopinj Poročila iz Tangerja pravijo, da se bodo na drugo mcstio Radi snega so bile brzojavne zveze med sovražnosti ▼ si>et obnovile- zapadnem španskem okrožju Izgleda, da se' bodo pogaja za konkordat M-rtnakovejnii Dteeidorfom. Parizom in ^ I Prago večkrat oretagaae. ' kmalu začela _______ ih je vodil dosedanji mm str- | ski predsednik Švehla, ali pa se sestavi urad- bloki se tudi že po;avla;o na vid.ku: Balk n ška vlada Po pisavi glavnega g a3 la narod- ski blok, blok severnih držav, itd. Iako n h socialstov «Ceske Slovo«, in glavnega izražajo in se bodo še izražala stremljenja za glasila socijalne demokracije j:Pray0j Lidu>»^ bi ujedin en:e v povojnem času. Ide a zedm ene se ks stavo parlamentarne viauc uBv^p,.—. — -f"- —• *■• >••• /- ------- • , i- Lidu» označuje položaj tako-le: Sedaj bo pa streml eo a, da se sodelovanje med poedi-storien zadnji poizkus, da se zapreke odstra- n mi državami razš:.n in poveča^ L»a se gt-«• r» •____t Af% 'a r\nli va CP- Kanio 71 •Zedinjene evropske države>» po- ni»o Priznati pa ie treba, da e polozai za se- banje za . _ . vlade kritičen. L udska speši, je odv:sno v gla\mem od nasledn-ch po- Predvsem s čim popo ne šo uvedbo motfla reš:ii odgovornosti za imenovanje ne-1 demokratsk;h načel. Potrebno je odstraniti pariamentamega »^adniSkega M>i(ne,ta. I nasprotna si «tremi»en> narodnosti, šovenstvo^ stavo par1 amentarne stranka bi se z umakn^tvijo svojih zahtev Je goev: •EDINOST* V Tn*u, dne 9. čocvmbra 1925. leFo po ekstaaziji. Drugi pogoj je stvarno iz-L>rVO 1925-1926. Naše čete. Mislim, da bo marsikoga, ki iz enega ali drugega vzroka ne poseča naš h igrišč in tudi marsikoga, ki z mrziicno napetos.jo sledi poteku tekem druge :talij, divizije an se ,e v tem oziru na'ezel simpati e do ene ali druge čete iste, kar ga z neodolivo silo prLklenja na igrišče, bodisi pri bv Ivanu (Edera) ali na Montebellu (U. Tr est'na) ali drugod, zanimal vsaj površen p-re^ed naših čet — iso-časno naj to malo zrcalce služi naši širši javnosti v spoznanje skup n naš h atletov in nj.h posebnosti. Težko je v opisu biti pcpo nonna nepristranski in nemogoče mi je zadovol iti številne a.lete, ne da bi ti upravičeno aii neupravičeno sumili kako osebno nagnšen e. Naj omenim še, da se za sestavo tega zrcalca nisem posluževal zadn ih rezu'latov, četudi jih tu,-intam omenjam — to pa zato, ker smatram pri nas sicer nogomet v polnem razvoju, a ne morem še trdit , da je ena ali druga četa že do.egla v&a. pr.biižno razredno stagnacijo, ki bi mo^la služJti še tako neobčutnemu kronistu v trdno pod ago za opis istr. V očigled temu dejs.vu sem prepustil tud red opisa žreba in se mu pokoravam brezpogono. Prva davizi a. - • množine 15/17% superiosiata, višjeodstoiac kalijeve soli in amonijevega mH»1t> Modra ^KcH t PotrU neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša 1 ubijena mati, sestra in stara mati Kotarfna Murgon vd. Goni M danes job 3. popoldne mirno v Gospodu za- V kratkem izide llesli z ORU A. Tudi idrijsko dolino je obiskala zelo zgodnja zima, ki je docela drugačna od lanjske Imeli smo par krasnili dni, a nato se je nebo pooblačilo in začelo je snežiti. Padlo je to pot okrog 10 era snega, kar je zadostovalo, da je bi! promet na progi Idrija - Gorica prekinjen. Korjera, ki je odhajala iz Gorice, je dospela do Cola, odkoder pa se je morala povrniti nazaj y G carico- Zopet je bilo par dni lepo, a v soboto je zopet začelo snežiti kar na debelo in ko smo se Pošiljatve, ki nam ima'o dospeti meseca ja-' spa'a. Pogreb predrage pokojn ce se bo vršil v nuarja in februar a, so oddane. To v vednost četrtek, dne 10. decembra ob 3. uri popoldne vsem onim, katerim smo razposlali ponudbe, iz hiše žalosti ul. del Bosco št. 10. Sprejemamo nova naročila za pošilatev v' Družine Gcmbač - Margon priporoča o po-marcu. Ravnokar smo prejeli obvest;lo, da je ko'nico v blag sponvn in molitev, angleška modra galica znatno poskočna Naro- j TRST, dne 8# decembra 1925. č la sprejemamo do natlalfe 20. decembra t. 1. [ Pogr podjetje Nuova Impr. Corso V. E. III, 47. Isto velja za žveplo. Cepljene trte In aadna drevesca so dospe'a ter jih imamo v ulici Torre bianca š:. 19. One, kateri so trte naročili in predpla-ral:, prosimo, da jih čim prej dvigneo ker imamo v skladišču malo prostora. Tržaška kzoeU'zska v Trstu ulica Torre blanca 19. Telefon 44-39. Te MALI OGLASI Priglasitve sprejema Tiskarna Edinosti Trst, Via S. Francesco 20 n DIPLOMIRANA babica sprejema noseče. Ma-donnina 10/11 BABICA, a v. ori zi rana sprejema no>cće. Govo n slovensko. Slavec, via C n r VP 7Pni W OO atletov, izkušenih v na'ostreš'h borbah, hrt dostojanstven nastop, samozavestno resen. Go)i polvisoko igro in nadomešča v boju z enakimi četami malenkstno poman kane tehn ke s telesno si o V iferi Iors:ra pre.irano svo a krila in jači postopoma svoj napad. Bramba e sigurna in se hladnokrvno a^naša na vratar a Germana. Elan čete je silen, a ne pride skoro nkdar do izčrpanja. Zadn k, Škilan, Tom nc, Drufcovič so našemu življu večinoma znam atleti n tvori o izmenoma v napadu, vrsti hal-lov n brambi dušo čete. Si na ambec ja te čete napen a pričakovan a publike do skra-nosti — za o zah.eva igra te čete skra.no hladrokrvnega in mestoma ostrega sotnka, ki j€ večkrat pr moran celo pasti z svoje vloge «Obzor» je eden najtrkh orehov v letošn :h orvenstvenih tekmah, «Pro3vela» (Trsi) - (rraje bele s plav m pasom povprek). Izredno lahka, skra no .renirana četa. V nasprotu z *Obzorom= skusa ta nadomestiti znatno poman kan e te'esne sile z iskanjem tehnično dovršenih monieniov n sprav-la neprenehoma rutino indWi a do veljave Moč: so v isti popolnoma sorazmerne, .ako aa igra iste skoroda ne dovoli br liran?a ene a ali drugeca igralca. Go^ ni^o, tu^atam pol-visoko, hitro igro in fors:ra kri'a. N en elan ne odgovar a n.en moči, zato mora biti čioveit pri njej vedno pr pravi en na presenečen a. - (o.a/e medre z belim ovratnikom, igrišče v ul. Calvola). Četa, ki navzlic svo> m veča m vari aci am ohran a svo 0) potenc al-nest Razmeroma .ežka — £<* po visoko igro in iia v Kocjanč ču. 2eralu in Stolli na?bol šo vrsto halfov vseh tekmu očih čei. Napadalna vrsta se stalno men u e, zato n ma preveč sku ne igre n forsira Blazino, ki e pravi o u i. - de=, kar se tiče našega krilskega ansam-b a. V brambi je že popularen Pcč-iaj V prvenstvene ckme se je vrgla -Adnas brez vrar tarja, vendar slutio vsi sportnki, da bo isca Urala v f.nalih. Precej glasna na ignsču. N en eian se ravna po četi, s katero tekmuj. V o fakt čni vrednosti te če e se predvideva skra^ no trd boj med njo in -»Obzorom.:. ,-Gor ca» - (»Sparta^, ma e bele z rdečim pasom povprek). V igri naša na,laž a četa, ek izinskoz športna in d so*> :mrana. ^op n zia, iehnično, lepo ifero in oeredotoču e »vpje napade v no i ran em tri-n napada. V sledn em ča u je nekoliko odnehala v formi, kar pa ;e lc prehodno, V iinak h bo Gor ca brezdvomno nad vse čas no bran la svo e barve -Vciga» - (®ae be'e, črno črtane igr «če Solkan). To četo poznam le po zadnj:h rezultat h, zato naj mi ista oprosti, ako se )e ne Con/ačev Rovt - Idrija, katero je prea ^ lcdanji blagajnik ladje, je zlato oskrbovalo idrijsko planinsko dru- sfcranjcno y štirih železnih skrinjah. L^dja leži šestdeset čevljev pod morsko gladino- metra snega. S svetcco rrr.o zvezani še po edini progi Idrija - Sv. Lucija, Za Idrijo je nastopila sedaj prava športna sezona. Kar je po drugih krajih nogomet, ki se pri nas ne more udomačiti, fo je za nas sankanje, ki je prodrlo v vse sloje. V kratkem času se gobovo otveri sankal na proga Kovačev Rovt - Idrija, katero je pred vojno ' ' 5tvo. __ Prireditve. Tudi na dramskem polju se je otvorila sezona- Komisija, ki je bila baje poklicana, da pregleda gledališče in oder, je našla vse v redu, hvala Bogu, in tako se zopet bližajo dramatične prireditve Te so se vršile par let po vojni.zelo pogo-stema, a so kmalu začele padati Gledališče e bilo dolgo časa zasedeno in se je po dolgem moledovanju in s pomočjo prejšnjega podprefekta zopet otvorilo. Imeli smo potem le par prireditev in upamo, da brdo eda j v zimskem času bolj številne. Kakor -.e sliši, se vprizori 3- in 4. decembra igra «Stari grehi® in tudi «Dram. društvo« se -tpravlja z neko igro, ki se vprizori v najkrajšem času- r in ono Vprssaaje odprave podmorskih Čolnov. Ni dolgo od tega, kar se fe angleški pod morski čoln *M. 1» ponesrečil. Angleški tisA se e takrat z veliko vnemo zavzel za lo, da se podmorski čolni sploh odpravi o; to naj bi vse države storile, »n obenem. Vprašan« odprave podmorak h čolnov pa ni tako enostavno. Preveč različnih koristi pri- _^ ■■ w m« s«s «■ bsbima fcaja pri tem v navzkrižje in pred'og pri dru- & * gih državah ni našel onega odmeva, ki si £a Vipavsko, istrski refošk in kraški tef20. Na je angleški tisk želel. Z odpravo podmorn kov deMo m ^ ^ y| j ^ ^^^^ bi namreč angleška vojna mornarica le pndo- - . ... . ^^ bi^a, a druge države bi pri tem prišle ob eno or® (P^J Acqucdotto) na drobno in Z i na;važne;s h pomorakih orožij. j družine Via OlUllaiii 32. - Telef. 2-41 Franci "a na pr. sc, za »hiča^ kake bodoče pfinorof-i ^ iuetni'* vo ne, nanaia, kar ^ tiče pomorskih operacij, i ™rOCa ** laSlqi8 največ na številne jaodmođ^ke čtrfne in na svoje (47) FR. zrakoplovs'vo. In njih razvoju "« doseda' po-1 svečala na več'o pažnjo. Isto vel> za ItaT jo VeVka Britan5ja pa razpolaga s leškimi voi-n;mi ladjami in e v tem oziru na'močne ša Z odpravo podmorsk h Čolnov bi bi1 o angleško nadvladje na morju nedotaklj'vo, pa je torej razumljivo če nočeo Francozi o tem angleškem predlogu ničesar slišati. Zaklad na dna morja V bližini Balaklave v Črnem morju se je ?ekotn krimske vojne potopila angleška voj-\a ladja «<Črni kraljeviča, ki je imela na 1'rovu za osem milijonov dolarjev zlata-Zgodilo se je to pred sedemdesetimi leti Ruskim potapljačem se je te dni posrečilo izslediti kraj na dnu morja, kjer leži potopljena ladja. S tozadevnimi raziskovanji so pričeli že pred dvema letoma, a so šele sedaj, po trudapolnem in potrpežljivem delu želi uspeh. Kot kaže neki načrt, katerega je «2 plačuje ALOJZU POVH, Piszzs Garlijnld. I prvo nadstropje Pazite na naslovi Pazita na tiaslAv! MIRODJLNiCA MARIO FERLIN Jhr. W«rtja Keg^ale^a zsoruia 2 SMc. ci. 774 % Ciwu 19 ^935! Ki^oin t) ur«} prodaj? na debelo in dt*. bna 63 Barve, la' i, čopiči, lipe, Žebji, ce ent, «adr3, žveplo, medra gabca itd. — Postrežba na dom. Robata izbera slikarskih vzorcev (Stampov) - Velika izbera cep Inib potrebSćii] - Zalogd m«2ila .M1BONA* aa čevlje Kaiuttše cene pla«a|em *a V kun, ilatlCi lisic, verše, Hrtov, divjih dcms^iA saldov. D. muoSPACH Trst, Via Ce»ara BaeUsU si. 10 fL na^str., vrati 15 Sprejemajo se pošiljat v2 po pošti Pravna neđ^most mednarodne trgovine. Ena na važne š.b in najtežji nalog državne DAROVI Za božićnico žensk« podružnice «£olskega društva« v Trstu nabrala gdčaa Mila Zwolf-ova iz Postone Lit 400.— Darovali so kakor sledi: g. dr. Vodnai L 25, po 10 Lir; Zofka Birk, dr. Penko Ffl S. Lavrenčić, Kut n Fraa o, dr Gruden Franc, Krainer Franc; Križe Maks L 8; po 5 Lir: K. Šeber, Brinsek, K. Kenda, Božena Soban, F. Palemost. J. Vadnu, Pahor, Franc Petrov^ič, B z;ak Marija, Biz ak Miro, Debevc Jos pina, Vičii Marija, Celan Franc, Brez imena, Vagheka A., Ažman Ivana, Perko Andre , Inž Baraga M., Sack Simon, 2orž Andrej, Sever I ♦ Vi'har F. Vilhar Borivoj, Kraigher Jos.p, Fra- J., Ko^ej Slavko, Čeč-Baštanč č, Trtden E, Neimenovana, Kog«, Pikel M., Perhavc Ida, Gazzaroili G., Petrlč Heliodor, Kutin Milan, Bizjak Ivan, Dekleva Teodor, 2nidei«:Č, Kodele, Kuuzveil, Kraigher Josipina, Ditrich Ludv k, Dekleva Lina, Zupan Vika, Križe A, Fermole; po 3 Lire: Uknuar, Ivana Fa'd ga, za leto s firmo In reklamo tvrdke v slovenskem i« italijanskem jeziku se naročuje v TISKARNI „EDINOST- V TRSTU, Via S. Francesco d* Assisi Stv. 20 po juko nizki ceni. t4 gospodarske uprave je doiaknem, da i ne delam krivice. -C Opa CIy®P» - e pri odpretju te skrinjice go«podična Beverley,o je rekel Crawshay. . «Nimam ni^ proti temu,* je zatrdil Hrgbt- man. Kapitan je pozvonil in poslal streža:a po odsotno deklico. Gospod Andelscn, visok droben mož ▼ sćvi obleki, > pregledal pečate in naslov na skrinjici ter zma al z glavo. «Jaz ne morem prevzeti nase odgovo-nosti za odpretje te skrinjice,* je rekel. «To so . «... „ —, _ _ ^ ---------, • j. , brezdvomno pečati poslaništva moje dežele, isli raz parn ka City of Boston aa suho. Med ^ ^dite, je skrinjica naslovi ena na dr pnrmi jc prika al mal otožen sprevod: ^ dva taaika v glavnem mestu.* rtreža a s parnika sta nosila »rtvažko krsto, za katero je stopal dr. Gant sam Za potniki «Mi povsem dobro razumemo to,* je Pfj^1 Crawshay. -Kapitan, kakor razumem, niti ne . 1. -i- V! - __m; fekoo samo, so priili živahni" pamiok^i častniki, vsi brez- vi odprli skrinj co Mi žekmo samo, h bno oblečeni Pote. je nastopil premor, la ^ ste navl^čni ko jo bomo odprli mi. Vaša niku pnbl iala dva asoža: Dnihtman. ki ga • žaliena vale države « da boste n sklenila, da si vrameta ždvljen e Nabav tla sta [vagona, dasi bi jih bUgo mnogo ma»sta si revolver in Dirce »i e sprožila dva stre a pri naročbah posameznih. v.tlti' -esto i-T oditi v London, v smeri srca. Tudi njen zaročenec, >e pnpove- ▼ skladišču, stane precej vec, »er kon-«sem povsem spremljal neki tn ec, in krenila nemudno preko „ seaiam vseb no skrinjice,, mostičlta na krov^T«^ ja. Ukoj odvezi »» samo ra pnčo„ je v kapitanom kabino, lqer sU jo čakala kap v-_ ones in Crawsbay. , ... •Tukaj van predstavljam gospoda Andri-sena,» « rekel Brigbtman. «Srečen sem bil do-vol, da sem ga naftel bal, ko j« kotel zapis- zal pritrdil nekoliko dvomeče ^Dwi?a^£atl£tari®a napravljena za odhod. V svo* dokaz priprosti, a okusno vkrojem obleki je izgledala irredno l|ubko m sveže. jc rekla, vse to irg'eda taka strašno! Kaj sem že je niča? => -Kaottan bo zda odprl skr:niico, ki e bila nađena v vašem kovčeg«, gospodična Bever-ley,» je pojasnjeval Crawshay ;Pr, tem bo navzoč gospod Andelsen tukaf, ki zastopa državo, katere p^ti so na skrinjici pntr en,. Jaz sem že izrazi avoje »nnen e. da e sknn, ca b'la po'ožena v vaS kovčeg brer. vaše vednosti. Navzlic temu. da je b:l vaš glavni namen d stvo e, da skrinjice n:sem niokl5 videla doklc* jc niste p^tefn?li iz mo:ega kovčega.« Kapitan e zlom i pečate, odvezal trak * dletom in kTadivom odb'1 pokrovce. K« h stresel njeno vsebino na m:zo. so z izemo Katarine. žel:no obkolli. ^ bili vs: bridko razočaran1, ko so zagledam pre^ sebo kup navadnega čistega J£ C^vrcha- jc ene^a zavitkov m g. nesel k luči. Kapitan e po^al posamezne za vitke in j h metal naza? nn mizo Bn htman mehanično sledil njegovemu • Cela stvar fe slepar: ah e vrkl kn;l Cra^ hay. «Te pole so popolnoma prazne. Niti znamenja nevidne pisave m aa n ih.»