Leto XXIV«, 241
Upravoištvo: Ljubljana, Puccinijc.wi ulica 5. Telefon k. 31-22, 31-23, 31-24
loaeracni oddelek: Ljubljana, Poccintjera ulica 5 — Telefon k. 31-25, 31-26
Podružnica Noro meso: Ljubljanska cesta 42
Izključno zastopstvo ra oglase iz Italije io inozemstvo: UPI S. A^ MILANO
Računi: a Ljubljansko pokrajino pri posmo-čekovnem zavoda k. 17.749, za ostale kraje Italije: Serririo COnti. Corr. Post. No 11-3118
foszoma pacam t ioivvbi
Boatgebuhr bas beza hit
Ljubljana, gstdc ZL
*a 1944
— Cena f.— L
Izhaja vsak h«" razen ponedeljka.
Mesečna naročnina 25 lir.
Uredništvo:
Ljubljana — Puccinijeva ulica St. & Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi ae ne vračajo.
des Gegners in Holland zerschlagen
Harte Hauserkampfe in Aachen — Ost angriff aus seinen Stellungen gevvorfen Schweres Ringen mit vordrin
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 19. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibi. bekannt:
In Holland zensehlugen unsere Truppen ostlich Helmond die mit starkstem Artil-lerie- und Schlachtfliegereinsatz gefuhrten Durchbruchsangriffe des Gegners. 10 Panzer vvurden abgeschossen.
In dem heissen Kingen um Aachen ver-eltel+en unsere Panzergrer.adiere feindliche Angriffe siidvvestlich Wiirselen und entns-sen den Nordamerikanern eine Reihe vor-iibergehend verlorener Bunkerstellungen. Hans um Haus am Stadtrand von Aachen vrird erbitteri gegen den von Norden, Osten und Siiden angreifenden Feind ver-teidigt.
Sehnelle deutsche Rampf- imd Nacfit-schlachtflugzeuge griffen mit beobachteter guter VVirkung feindliche Nachsehab-tiit punkte in diesem Kampfraum an.
Im Walde von Botgen dauern die Stel-hm srskampfe fort.
Nordvvesrlich Epinal wird im Kan;n von Bruyeres seit Tagen heftig gekampft. <ie-genanriffe unserer Truppen siiddstlich Remi remont \varfen den Feind aus seinen šttellnngen. Unsere Artillerie schoss ein feindliches Betriebsstofflager in Brand.
I>as Storungsfeuer der V 1 auf London geht vveiter.
Die Angriffe der 5. amerikanisehen Ar. mee in Mittelitalien nahmen im T.,aute des Tages an Heftigkeit zu. Entschlossene eigene Gegenangriffe warfen a en Feind »ns ki^ineren Einbruchsstellen und erolur-ten eine wichtige Hobe zuriick. Erst in den Abendstunden konnte der Feind unter hohen Verlusten geringe Einbriiche an der Strasse nach Boiogna erzielen. Der starke britisebe Druck im Raum von Cesena halt an.
B»n Sauberungen im riickwartlgen itali-enisehen Heeresgebiet v.*urden neuerdtngs zahlreiche Bji n <ie ngruppen zerschlagen. Mit J ibren Lagem fiel reiche Beute iti unsere Har«<L
lich Remiremont der Feind im Gegen-— Heftige Kampfe in Mittelitalien — gendem Feind bei Debreczen
In Mittelgriechenland wurde aie Stadt Theben im Zuge unserer Absetzbevvegungen geraumt.
In Serbien wird vor allem ln -ien Kau-men ostlich Krajevo und Kragujevac sovvie sudostlich Bei grad gekampft.
Um Debrecen stehen unsere Truppen in schvverem Kan^pf mit dem nach Norden vordringenden Feind. Deutsche Schlacht-fliegerverbande vernichteten iiber 100 so-vvjetisehe Fahrzeuge und zahlreiche Ge-schiitze. An der Front der VVaidkarpathen kam es vvestlich des Vereckei- und des Czirokatal-Passes z« orilichen Kampfen. Westlich des Dukla-Passes vvurden starke-re feindliche Angriffe abgevvieen.
Die Schlacht an der ostpreusšischc-n Grenze zvvischen Sudauen und Schirvvindt dauert init steigender Heftigkeit an. Eydt-kau gieg verloren, aber unsere tapfer kampfenden Truppen verhinderten den von den Sovvjets erstrebten Durchbruch. In der dreitagigen Schlacht vvurden bisher 2i>0 feindliche Panzer vernichtet.
Auch sudostlich Libau sovvie zvvischen Doblen und der Rigaer Bueht setzten die Bolschevvisten ihre starken Angriffe for«. Sie vvurden unter Abschuss von .38 Pan-zern abgeschlagen.
In Mittelfinnland verlaufen unsere Ab-setzhevvegungen nach Norden und Nord-vvesten vvie vorgesehen. Nachdem bolscde-vvistisehe Angriffe auf und nordlich uer Eismeerstrasse geseheitert vvaren, ist der Feind heute friih erneut zum Angriff ange-treten. Die Kampfe sind in vollem Gange.
Bei einem Terrorangriff anglo-amerika-niseher Bomber auf Bonn vvurde das .Stadt-gebiet schvver getroffen. Unter anderem .fielen die Universltat, viele Kulturs"atten und 16 Krankenhauser den Bomben zum Opfer. We;tere Terrorangriffe rlehteten sich gegen Kassel und Koln. Einzelne bri-tisehe Ftugzeuge vvarfen in der vergange-nen Nacht Bomben auf Hannover und Mannheim.
Nasprotnikovi pr^tiafni napadi
na Mzogemskem razbiti
Trdi poulični boji v Aachenu —; Vzhod
gnan s protinapadom — Silni boji v sre
sovražnikom
Fiihrerjev glavni stan, 19. okt. DNB. Vrhovno poveijništvo oboroženih sil objavlja;
Na Nizozemskem so razbile naše čete vzhodno od Helmontn sovražnikove prebi-jalne napade, podvzete z največjo uporabo topništva in bojnih letal. Uničili smo 10 oklopnikov.
V ogorčeni borbi za Aachen so onemogočili naši oklopniški grenadirji sovražnikove napade južnozapadno od Wiirselena in iztrgali Američanom celo vrsto začasno izgubljenih utrdbenih postojank. Hišo za hišo na mestnem robu Aachena ogorčeno branimo pred sovražnikom, ki napada s severa, vzhoda in juga.
Nemška brza bojna in nočna bojna Ie-taia so napadla z oj>azovanim dobrim uspehom sovražnikova oskrbovalna oporišča na tem področju.
"V' gozdu pri Rotgenu trajajo še nadalje poiažajni boji.
Severnozapadno od Epinala so na področju Bruyeresa že več dni ogorčeni boji. Južnovzhodno od Remiremonta smo vrgli sovražnika s protinapadi z njegovih postojank. Naše topništvo je zažgalo neko sovražnikovo skladišče pogonskega goriva.
Motilni ogenj »V 1« na London traja dalje.
Napadi ameriške 5. armade v srednji Italiji so postali v teku dneva silovitejši. Z odločnimi lastnimi protinapadi smo vrgli sovražnika m manjših vdorov in si priborili nazaj važno višino. Šele proti večeru je dosegel sovražnik z velikimi izgubami ma jhne vdore na cesti proti Bologni. Močen britanski pritisk na področju pri Ce-aeni še traja.
Pri čiščenju v zaleduju italijanskega fcoj-i*ega področja smo ponovno razbili številna tolovajske skupine. Pri zavzetju njihovih skladišč smo Ktjeli bogat plen.
no od Remiremonta je bil sovražnik prednji Italiji — Težki boji z napredujočim pri Debrecinu
V	srednji Grčiji smo v naših odmikalnih premikih izpraznili mesto Thebe.
V	Srbiji se borimo predvsem na področjih vzhodno od Kraljeva in Kragnjevca ter južnovzhodno od Beograda.
Pri Debrecinu so naše čete v težkem boju s sovražnikom, ki prodira proti severu. Oddelki nemških bojnih letal so uničili nad 100 sovjetskih vozil in številne topove. Na bojišču Gozdnih Karpatov je prišlo zapadno od prelazov Verecki in Ciroka do krajevnih bojev. Zapadno od prelazov Dukla smo odbili močnejše sovražnikove napade.
Bitka na vzhodno-pruski meji med Su-valki in Schirvvindtom se nadaljuje z naraščajočo silovitostjo. Eydtkau smo izgubili, toda naše hrabro boreče se čete so preprečile nameravani sovjetski prodor. V tridnevni bitki smo nničili doslej 250 sovražnikovih oklopnikov.
Tudi južnovzhodno od Liepaje ter med Dobelo in zalivom pri Rigi so nadaljevali boljševiki močne napade. Sovražnika smo odbili in uničili 38 oklopnikov.
V	srednji Finski potekajo naši odmikalni premiki proti severu in severozapadu, kakor je bilo predvideno. Potem ko so se izjalovili boljševiški napadi na ledenomorski cesti in severno od nje, je prešel sovražnik danes zgodaj ponovno v napad. Boji se v polnem teku.
Med terorističnim napadom angloameri-ških bombnikov na Bonn je bilo težko prizadeto mestno področje. Med drugimi so žrtev bomb univerza, mnogi kulturni spomeniki in 16 bolnišnic. Nadaljnji teroristični napadi so bili izvršeni na Kassel in Koln. Posamezna britanska letala so odvrgla v pretekli noči bomhe na Hanover in Mannheim.
0 položaju na zapadu
Berlin, 18. okt Na pomoč ameriški 1. aflmadi, ki se že tedne obupno bori na velikem področju Aachna, je poslal ameriški vrhovni poveljnik invazijskih čet včeraj britansko 2. armado generala Dempseya, ki je napadla z boka med Eindhovenom in Nijmegnom. Po najmočnejši topniški pripravi in z uporabo številnih oddelkov bojnih in napadalnih letal so prešli Britanci vzhodno od Helmonda z več oklopniškimi divizijami in številnimi pehotnimi oddelki v napad, ki so ga odibile nemške čete na vsej črti ter pri tem uničile 47 oklopnikov. V materialni bitki pri Aachnu tudi včeraj niso popustili obojestranski napori. Tretje težišče bojev na severnem odseku zapadnega bojišča je še nadalje izliv Schelde, kjer so nemške čete razen nekaj krajevnih vidorov na predmostju pri Breskensu obdržale svoje postojanke. Na južnem odseku je bilo težišče tokrat na področju Cor-nimonta, ne da bi tam prišlo do omembe vrednih izprememb bojne črte. Na gorskih postojankah na francosko-italijanskem obmejnem ozemlju, ki je močno zasneženo, ter ob atlantskih oporiščih ni bilo nobenih pomembnejših dogodkov.
Rofi v Italiji
Berlin, 19. okt. Zavezniški prebijalni poskusi v Italiji so se nadaljevali na starem težišču južno od Bologne ter v gorah zapadno od jadranske obale Ob obeh straneh ceste Lojeno-Bologna so napadale britanske in ameriške čete deloma proti vzhodai v smeri proti Imoli, kjer so posamezni polki devetkrat zaporedoma, a šaman aaefcriMwa& npmftp postafopkft s
podporo številnih oklopnikov. Nemški oklopniški grenadirji so s silovitimi protisunki znova osvojili glavno bojno črto ter ujeli nad 200 sovražnih vojakov. Na jadranskem odseku so zavzele nemške čete v naskoku Monte Romano, ki so ga bili Britanci osvojili dan prej. Dele prodr-lih sovražnih čet so uničile s strnjenim ognjem težkega topništva in metalcev. Ob Emitijski cesti so vrgle Britance s protinapadom proti jugu.
Boji v Šitsnadip
Berlin, 19. okt. Do čim so se razvijali na severnem odseku beograjskega predmostja le krajevni boji. se bijejo južno od mesta srdite bitke. Nemške čete so napadle z vzhoda višine, na katerih so se vkopale močne sovjetske sile. Po težkih nočnih spopadih so znova zavzele Mokri Lug, neposredno južnovzhodno od Beograda. Po dolini Morave so prodrli močnejši sovjetski oddelki severno od Cuprije preko reke, vendar so jih Nemci pred Kragujevcem ustavili. Na stari bolgarski meji so se izjalovili bolgarski sunki pri čarevem Selu in pri Krivi Palanki pred nemškimi postojankami.
Leteče bombe znova nad
Ustanovitev nemške ljudske vojske (Volkssturm)
Fuhrerjev odlok
Amsterdam, 19. okt. Kakor javlja britanska poročevalska' služba, so se pojavile v noči na četrtek ponovno leteče bombe nad jpžno Anglijo. V Londonu je bik) prebivat-afaR*4fianniraeso.
Berlin, 18. okt. Fuhrerjev odlok o ustanovitvi nemške ljudske vojske (Volkssturm) ima sledeče besedilo:
»Po petletnem najtežjem boju stoji sovražnik zato, ker so odpovedali vsi naši evropski zavezniki, na nekaterih bojiščih v bližini aii na nemških mejah. Sovražnik napreza vse svoje sile, da bi razbil Nemčijo ter da bi uničil nemški narod ter njegov socialni red. Njegov poslednji cilj je iztrebljenje nemškega človeka.
Kakor v jeseni 1939 leta smo tudi danes pov&em sami nasproti našim sovražnikom. v nekaj letih se nam je takrat posrečilo, da smo s prvo veliko uporabo naše nemške ljudske moči rešili najvažnejše vojaške probleme ter zagotovili s tem obstoj Nemčije in s tem Evrope za dolga leta. Medtem ko misli nasprotnik, da nam bo lahko zadal posledn ji udarec, smo odločeni izvesti drugi velik zbor našega naroda. Mora sc nam posrečiti in posrečilo se nam i bo kot- v letih 1939-41, ko smo gradili izključno na naši lastni sili, da bomo ne .le zlomili sovražnikovo uničevalno voljo, marveč da jo bomo zopet vrgli nazaj in jo tako dolgo držali proč od Nemčije, dokler ne bo zagotovljena bodočnost Nemčije, njenih zaveznikov ter s tem mir Evrope.
Tej nam znani totalni uničevalni volji naših židovsko-mednarodnih sovražnikov postavljamo nasproti totalno mobilizacijo vseh Nemcev.
Za ojačenje aktivnih sil naše vojske ter posebno za vodenje neizprosnega boja povsod tam, kjer hoče stopiti sovražnik na nemško zemljo. pozivam vse za orožje sposobne nemške može v borbo. Ukazujem:
h V vseh okrožjih Velikonemškega Rei-cha naj se uvrstijo vsi za orožje sposobni moški v starosti od 16 do 60 let v nemško ljudsko vojsko. Ta bo z vsem orožjem in vsemi sredstvi branila domačo zemljo, kolikor bo to potrebno.
2.	Ustanovitev in vodstvo nemške ljudske vojske prevzamejo v vseh okrožjih okrožni vodje. Pri tem naj se poslužujejo predvsem najsposobnejših organizatorjev in voditeljev stranke, SA, SS, NSKK in HJ.
3.	Imenujem štabnega šefa SA Schep-manna za inšpektorja vežbanja v streljanju ter zbornega vodjo NSKK Krausa za inšpektorja za tehnično izvežbanje ljudske vojske.
4.	Pripadniki nemške ljudske vojske so v svoji službi vojaki v smislu vojaškega zakona.
5.	Pripadnost članov ljudske vojske k izven poklicnim organizacijam ostane neiz.
t premenjena. Služba v nemški ljudski vojski pa ima prednost pred vsako službo v drugih organizacijah.
6.	Reichsfuhrer SS je kot poveljnik domovinske vojske odgovoren za vojaško organizacijo, za izvežbanje. oborožitev in opremo nemške ljudske vojske.
7.	Kje in kdaj bo uporabljena ljudska vojska, bo določil po mojih navodilih Reichsfuhrer SS kot poveljnik domovinske vojske.
8.	Vojaška izvršna določila izdaja poveljnik domovinske vojske Reichsfuhrer SS Hiinmler, politična in organizatorična pa po mojem nalogu Reichsleiter Bormann
9.	Narodnosocialistična stranka izpolnjuje pred nemškim narodom svojo najvišjo častno dolžnost s tem. da postavlja v prvi vrsti svoje organizacije za glavne nosilke tega boja.	Adolf Hitler«
Razglasitev ustanovitve nemške ljudske vojske
Vzhodna Prusija, 18. okt V resnih in odločilnih urah za obstoj nemškega Rei-cha in njegovo varnost je odredil Fiihrer ustanovitev nemške ljudske vojske. Vsi ^emški možje od 16. do 60. le:a starosti, v kolikor niso že v vojni službi, so pozvani, da branijo Reich. Za to pomembno zgodovinsko odločitev ne bi mogli izbrati nobenega ugodnejšega dne kakor obletni-eo bitke narodov pri Lipskem. Tudi nobenega ugodnejšega kraja si ne bi mogli predstavljali za to iz 'nemšk--ga požrtvovalnega duha porojeno zgodovinsko uro Kakor majhno vzhodnoprusko mesto, ki že priča o bližini bojišča, v katerem že čutiš bojne dogodke na vzhodno-pruski meji Reicha, ki jo sovražnikove horde hudo ogražajo. Zanosen duhovni most veže miselnost, ki je prevevala prusko ljudsko vojsko v osvobodilni vojni 1. 1813. z možmi ljudske vojske, ki se zbirajo v borbi za obstoj vsega nemškega naroda in Reicha. Na svečan in simboličen način je tu Fiihrer za ves nemški Reich razglasil ustanovitev nemške ljudske vojske, nakar je pregledal Reichsfuhrer SS Himmler prve vrste nemške ljudske vojske in govoril razvrščenim ljudskim četam.
Prvi zbor nemške ljudske vojske
Govedi je RetOhsSulsrer SS Huvmler
Berlin, 18. okt. Reichsfuhrer SS Je pregledal včeraj v nekem mestu Vzhodne Prusije prvi zbor nemške ljudske vojske. V zvezi z objavo Fuhrerjeve proklamaci-je je Reichsfuhrer SS v nagovoru zbranim četam ljudske vojske dejal:
»Danes, dne 18. oktobra 1944. ob obletnici bitke narodčv pri Lipskem je pozval naš Fiihrer in vrhovni poveljnik Adolf Hitler vse za orožje sposobne moške v starosti od 16. do 60. leta, ki so še doma, k vstopu v nemško ljudsko vojsko za obrambo domačih tal«. Himmler je nato govoril o vojni, ki so jo Nemčiji vsilili njeni sovražniki in je izjavil: »Dobi uspehov in sreče je sledila doba nesreče. Usoda je sklenila, da nas preizkusi. Trdoti polarne zime v 1. 1941 so sledili zlomi pri naših zaveznikih, ki so povzročili slalingraj-sko tragedijo. V poletju L 1943 je izvedel Badoglio sramotno izdajstvo, ki je razdejalo Mussolinijevo delo ir\ ki ni prineslo Italiji obljubljenega miru. temveč nešte-vilne žrtve, uničenje dežele in izropanje naroda po zasedbeni armadi, nemškim vojakom pa je naložila odgovornost za evropsko južno bojišče. To bojišče pa je postalo za Angloameričane izgub polno.
Na vzhodu je uspelo boljševikom, da so v večletnih bojih, ki so jih stali izredno mnogo človeških žrtev, potisnili nazaj naše bojne črte, ki smo jih v prvih fazah te vojne preložili daleč naprej, tako da so boljševiki sedaj tukaj v vzhodni Piusiji , prišli tik do mej naše domovine. In kljub temu je ta vojna postala neznosno težka za naše sovražnike. Oni vojne ne bodo dolgo vzdržali. Oni hočejo in morajo izsiliti vdor v Nemčijo, kajti njihove sile so napete preko vsake mere. Vedno težav-nejša pa postaja vojna tudi za naše za-padne nasprotnike. Sicer jim je uspelo, da so spričo premoči letalstva dosegli z najtežjimi žrtvami prodor skozi naše bojišče v Normandiji, zapadno bojišče pa smo proti njihovemu pričakovanju v teku zadnjih 6 mesecev na novo uredili in utrdili v dolžini 1900 km. Kljub največjemu naporu jim je le na nekaterih mestih uspelo, da so dospeli do stare nemške meje iz 1. 1939 in zasedli neznatne dele naše domovine. V jezi in ogorčenju poskuša sedaj koalicija naših sovražnikov, kar si le iz-nrrsliti more. Brez odmora ščuva Stalin boljševiški žrtve v Brusilove ofenzive. Istočasno se je pričel upor varšavskega odporniškega gibanja. V bojih, ki so trajali 8 tednov in ki so stali poljski narod nad 200.000 mož in popolno uničenje njegove prestolnice, je bil upor zadušen. . Nemški človekoljubnosti in vsekakor prepozni uvidevnosti poljskega generala Bora, ki je prepozno u videl, da so ga njegovi zavezniki pustili na cedilu in sramotno prevarili, gre hvala, da je bilo mož no rešiti zadnjo četrtino milijona poljskih mož, žena in otrok, ki so bili v srednjem kotlu te nečloveške borbe, in da so ušli gotovi smrti, ki jim je grozila v pouličnih borbah tega gorečega pekla.
Medtem ko se ameriški vojak vsak dan boJj vprašuje, zakaj se prav za prav mora boriti proti Nemčiji, skušajo v Angliji v zvezi z vsemi mogočimi vojaškimi in po-afenzivami, ki so' usmerjane pro-
utrujeni narod s prerokbami o koncu vojne. Postavljajo roke in porazno mineva rok za rokom, Tommy pa se mora boriti naprej.
Istočasno z napadi na vzhodu in zapadu pa je dvignila 20. julija verolomna, nezvesta in bojazljiva zarotniška klika, ki je bila v zvozi s Seidlytzem, roko proti Fuhrerju. Na čudežen način ie u*>da rešila našega Fiihrerja in ga ohranila svojemu narodu.
Iz marsikatere temne ure in nezlomlje-no od udarcev se dviguje nemško junaštvo vedno 'znova. Danes je naša oborožena sila v žilavem obrambnem boju. V tej obrambni fazi vojne, so ustvarile naše pridne žene in možje z mlad:no na vzhodu in zapadu v svrho samopotuoči strnjen položajni sistem. Naši sovražniki bodo morali dojeti, da jih bo stal vsak kilometer, ki ga hočejo zasesti v naši domovini, potoke krvi.. Naši sovražniki bodo morali ugotoviti in uvideti, da bo stal vdor v Nemčijo napadalca žrtve, ki bodo pomenile za njega narodni samomor, nemški narod pa bo prevzel nalogo, da bo na ogroženih področjih podpiral nemško vojsko, da bo zmožna ojačiti se za lasten napad.
Tako kakor je židovska etapa ameriške armade do tal porušila vasico Wallendorf, tako kaKor židovski komisarji likvidirajo narodne sile v Rumuniji, Bolgariji in na Finskem ter odpošiljajo delavce kakor živino v Čredah po 10.000 mož. prav tako bi bilo z nemškim narodom, če bi naši sovražniki dobili oblast nad nami.
Nikoli in nikjer ne smejo možje ljudske vojske kapitulirati. In če bi na kakršnem kolj si bodi mestu menil kak odgovorni vodja v brezizglednem položaju, da mora prenehati borbo, tedaj velja v Narodni vojski običaj, ki je v navadi pri naši hrabri mornarici, da preda povelje z vsemi pravicami onemu izmed svojih podrejenih — čeprav je morda najmlajši — ki je odločen boriti se naprej. Vi možje vzhod-nopruske Narodne vojske ste osnovali prve bataljone Tako kakor stojite sedaj pred menoj, bodo stale v nekaj dneh in tednik v vsej Nemčiji nove edinice.
Polni miru in zaupanja zremo v bodočnost. Prišli bodo tedni in meseci težkih preizkušenj. Mi jih bomo prestali kakor vsa bremena zadnjih let. Trdno smo prepričani. da bo Vsemogočni na koncu vseh težav, žrtev, trpljenja in boja dal težko prisluženo zmago Fuhrerju in njegovemu narodu.
Attleejevo delno priznanje o angleških izgubah
Stockholm, 19. okt. Zastopnik britanskega min. predsednika Attlee je objavil v spodnji zbornici, da znašajo izgube od pri-četka vojnega pohoda v zapadni Evropi do konca avgusta "103.842 ljudi, od teh 20.795 mrtvih, 63.193 ranjenih in 19.854 pogrešanih ali vojnih ujetnikov. Dodal je, da so v tem Številu vključene izgube kolonialnih čet in drugih prekomorskih edinlc, ki se bore v vojski angleškega imperija.
Seveda je to le Attleejevo delno priznanje, kajti poročila angleških in ameriških vojnih dopisnikov trde, da so angfettuneri-škp izgube Izcedno vtepke.
Temne podobe
Postal sem tolmač tujega jezika, čudne podobe me davijo v grlu, opotekam se med narekovanji. Kolena mi klecajo pod pritiskom loma, bobnečega v daljavi.
Cas je, da pretrgamo svoj mir, da se premaknemo iz negibnosti, obdani od vaz in kanarčkov in žepnih ur. Cas je, da podrerro sadrene kipe in
zažgemo lampione, da ustavimo sladke pravljice in prijetno
prtje.
Po družinski vlagi smrdi, po starih oblekah
in predalih,
po koledarjih s starimi zapiski in majhnimi
računi,
po albumih s fotografijami in znamkami in po dnevnikih starih devic.
(Ed. Kocbek »Dom ln Svet« 1936).
To je prvih petnajst vrstic revolucionarnega kocbekjanstva, Kocl»eka in njegovih, ki so postali tolmači tujega jezika, ki ga-naš narod nikdar ni razumel in nikdar razumeti ni botel, ker je ta jezik trd in krvav, zadirčen in umazan, last bogov laž! in prevare. Materialistična sintaksa, rde-če-marksistično zlogovanje, krvava priredja in podredja leninistične govorice, so se upirala slovenskemu človeku, slovenski miselnosti in slovenskemu čustvovanju. Treba je bilo najrazličnejših metafor in metonimij, treba je bilo najrazličnejših pomožnih učbenikov, da se jih je našlo nekaj, ki so jo začeli tolči po rdeče in še je šlo težko in jecljajoče kot nam dokazuje Kocbek, in to on, kot filolog. Podobe tuje in vsiljive govorice ga davijo v grlu, opoteka se med različnimi poimenovanimi izrazi »likvidacije«, »revolucije«, »rekvizi-cije«, »stahanizma« in »kolektivizma« in še mnogimi, mnogimi drugimi. Kolena mu klecajo pred lastno vihrajočo pametjo, pred strahoto, ki jo oznanja, pred ničevostjo, ki jo kličejo nad svet in človeka anarhistični pojmi jhhI narekovanji. Kocbeka, ki je v svojem zanešenjaštvu, vedno visel na skiopku raznobarvnih niti, ne da bi vedel, katera je resnično njegova; rdeča, ki je bila vselej najbolj vidna, je končno obdržala.
Lom bobneč pa je šel v obliki razrednih krvavih obračunavanj preko našega naroda; ljulika Kocbekovih besedi je obrodila satanovo seme, pognala je osat sovraštva in goljufije, trnje tiranije ip krvi je preraslo zemljo, ki je bila vajena sonca in pesmi, praznikov in delovnega življenja. S strupeno tendenco prepojene besede krščansko-socialističnega žonglerja na partijskem odru so premamile marsikatere njegove, ki so verjeli osladnim besedam obnovljene in očiščene vere iz njegovih ust. Kocbek je bil Juda med dvanajstimi, bil je Izdajalec nad narodom, lepoto in umetnostjo. Bil je človek, ki je zaradi svoje zanešenjaške domišljavosti, podprte * veliko mero cinizma, prodal za blazne utopistične izbruhe, resnične in temeljne vrednote človeka. In to je prav ona karakteristična poteza vseh hribovskih ideologov, ki so za nečloveške, blazne špekulacije svojih materialističnih formul žrtvovali narod in njegovo eksistenco. Za svoje marksistično politične račune so terjali od naroda razrvane razmere, bedo in trpljenje, ker so samo v zlu in umazaniji lahko našli tokove in vode za svoj mlin.
V košarah cvetja so med nas prinašali gade, v zvoku naših zvonov je pozvanjalo po tuje; naš dom in naš svet sta pod srcem nosila tujo učenost, med nami so cveli samorastniki v vetru cvetoče reklame, mi, mi pa smo v dveh taborih vihteli vsak svojo zastavo, naše lastno vpitje s ceste na cesto nas je oglušilo, da nismo slišali pritajenih razgovorov tistih, ki se na sestankih v raznih krčmah in stanovanjih kovali ogrodje klanja, katerega danes doživljamo.
Zato je Kocbek že pred skoraj desetimi leti sanjaril o violetnih bitjih bakra, železa. litija, o drobovju zemlje, o novih glasnikih, ki čakajo novega gospodarja — novega gospodarja, njega, Edija Kocbeka, Kidriča in Leskoška. Zato je govoril • družinski vlagi, rohnel, da je treba prekiniti s časom, z redom, moralo in zakoni, da je treba prekiniti s poštenjem In Bogom, da se bomo tako, očiščeni malomeščanskih predsodkov, lahko zagnali »kot bodre živali, ki jim strastni jeziki iz gobcev molijo«, v bodočnost rdečih slavolokov, v bodočnost revolucije in njenih morij. »Po dnevnikih starih devic smrdi«, po poštenju in miru, dajmo ognja blazni »ljubezni«, strasti, svobodnemu izživljanju, anarhiji nagonov in čutov, bodimo ogenj, ki požre vse, kar je zdravo in čisto. To je evangelij ljudi, ki jim je blazna strast udarila v glavo in možgane, jih napravila za svetovnonazorske norce, potrebne zdravljenja in karantene. Naši ljudje, naš narod niso kunci, da bi na njih brucovsld politični medicinci. uganjali komunistično-marksistične eksperimente. Naš narod Ima svojo življenjsko pot, ima svojo preteklost, svojo zgodovino, Ima svojo vero, vero v Boga, narod in dom. spoštuje mater In očeta, ker ve, da mu bo samo tako dobre na zemlji. Vse drugo odklanja in zavrača, ker si je svest svoje lastne moči, svoje lastne življenjske sile in odpornosti, svojega zdravja in svojega poslanstva.
S človeštvom vred smo podobni veliki skladovnici desk, danes smo na svetlem, jutri nas prekrijejo druge, čemu vpiti nad Žagarjem, naj nas zagrne čimprej t čas teče v svojem ritmu, ne boš ga prisilil k zastajanjn niti prehitevanju. Vsemirje, zemlja, zakoni in ves človeški Kosmos so ustaljena pesem božja, so veliko nihanje — in naša trenja, naši zagoni na levo in desno so nič. Tisti, ki mislijo drugače, Id iščejo razvedrila in novitet jr krvi, umorih in nasilstvu, so izrodld, so izrastki ob zdravem deblu in umen vrtnar jih poreže. Vsa preprosta modrost je živeti s časom, sedanjostjo in z obema krojiti smer svojega in narodnega življenja, po zakonih božjih in človeških, po običajih in tradicijah ■»-
BUMfcvttpfc s L Strani <
Usoda ^osvobojenih": etabožanje In zmeda
Lakota, mraz In razočaranje v Parizu
Ženevs, 18. okt. Nevtralni opazovalci, ki so prišli iz Pariza, podajajo izčrpna poroč ia o bedi, ki vlada i francoskem glavnem mestu. Iztreznjen;e prebivalstva postaja vedno Večje, tem bolj, ker so na odredbo ameriških zased-benih oblasti zopet odprli štev lna zabavšča, č jih luksus s« močno odraža od bede prebivalstva. kj že močno kritizira razmere. Neki b vši francosk- d plomat je izjavil, da so Francoz; zelo razočarani, ker so jih pustili zavezniki na cedilu m niso ničesar storil", da bi zmanjšali zmedo v Franciji. Kaže se, kakor dr jim je nasprotno do tega. dj ne bi imela Franc ja nobene vlade :r nobenega reda, da b- lahko lažje razdelili francoski kolon alni. imperij.
De Gau?Se se nagiiba k boSjševlfciosn .
Stockholm, 19. okt. Neki švedski: novi-na? poroča iz Londona, da smatrajo po. slednji govor De Gaulla v Londonu le za ero izmed mnogih znamenj ohladitve od-r ^ajev med Parizom na eni ter Londonom in Washingtonom na drugi strani. Pojavilo se je že mnogo znamenj, da se od.laljuje de Ganile od zapadnih sil ter približuje Sovjetski zvezi.
ženeva, 19. okt. Pierre Cot, bivši letalski minister v vladi ljudske frente in sedanji predsednik zelo aktivnega društva Francija-Sovjetska zveza, se v številnih govorih zavzema za najtesnejše sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Rusija bo, tako je izjavil Pierre Cot, po tej vojni največja sila sveta. Francosko-sovjetsko sodelovanje mora biti nosilni steber francoske zunanje politike, če pa hoče Francija v resnici bit.i na ruski strani, se mera tudi udeležiti borbe za zmago. To pomeni, da ne smejo »Francozi« zamenjati osvoboditve
Temsše podobe
Nadaljevanje na 2. strani
roda, ki raste in se razvija enakomerno, dopolnjujoč se v svojem malem svetu. Pri vsem tem nastajajo vprašanja, ld tvorijo poglavja šole, organizacije, stanov itd., toda vsa ta vprašanja s svojimi problemi so rešljiva, in to brez krvi in nasilnih obračunavanj. treba je le poštenja in volje, čas, izkustva in znanost porajajo tisoče ugank na poti napredka in razvoja, rode se problemi, katerih rešitev včasih ne prenese dofge evolucijske dobe in je zato treba hitro in radikalno delo. Norci in špeku-larstje začno s krvjo, ljudem pa bo treba najti pota, ki bodo ljudi vredna. Tu se še enkrat postavi zahteva poštenja in volje. Kot oddaja telo svojo toploto, tako se pojavljajo različni idejni centri, lokalizirani na območje enega naroda ali na poedince, ki gotovo ideologijo, miselnost, idejo razširjajo, oddajajo. Dejstvo, ld prav gotovo vpliva na veliki svetovni termometer trenutnega stanja v svetu in med ljudmi. In prav zato, ker smo ljudje umna bitja, ki jim pravimo človeštvo — homines sapien-t< s — lahko s svojim poštenjem in s svojim razumom vplivamo, da živo srebro krize velikih dogajanj ne prekorači svoje stopnje zmogljivosti in da se rešitev prepusti razsodnemu krogu ljudi, ki imajo tiste človeške kvalitete, ki smo jih spredaj omenili, namreč voljo in poštenje. Pošt nji'- in volja, čim je tej alternativi zadoščeno, je zadoščeno vsemu. S tem so tudi komunizmu vzeta tla, vzeto torišče, ker v uravnovešenem medsebojnem dopolnjevanji.! človeka in človeka, v redu in medsebojnem zaupanju izgubi komunizem svoj raison d'etre.
Komunisti namreč trdijo, da se borijo proti staremu svetu, proti staremu, okorelemu in plesnivemu redu, proti preživeli malomeščanski družbi in njeni kvarni in ubijajoči reakcionarni mentaliteti, pravijo, da se borijo za novega človeka, za novi svet in novi red, za enakost, svobodo in bratstvo med brati in narodi...! In — enakost so si prikrojili po več kakor dva tisoč let starem receptu: imajo svoje maršale, svoje ministre, imajo tudi svoje lastne proletarce med proletarci, nemaniče med riemaniči. Svoboda ? Sanje in misli so ti na prosto, če nisi na sumu. če prikimu-ješ, pritrjuješ in pobožno dvigaš pest, če moliš Marxa in Stalina in njun evangelij, če se rad in smehljaje vržeš v blato in trdiš, da si v kopeli. To in še mnogo več! Bratstvo? Prav v tem in s tem pojmom so ironiji pognali kri v glavo, da nad svojo zmogljivostjo sama zardeva. Tovariši in bratje si bodimo, spoštujmo drug drugega ... Grčarice, Turjak, Osolnik, Krimska jama, Kočevje, Vinica, Jelendol, Mozolj! Tam so bratje izpričali svojo kulturo, svojo srčno kulturo, svojo proletarsko mentaliteto, svoj meščanski revolucionarni program! Novi človek? človek, ki se je šolal v političnih urah po šumah naše zemlje, kjer ni mesta, neomočenega od krvi slovenskega človeka, kjer ni prostora, da ne bi zrak napajala slutnja in spomin zločina nad človekom in človečanstvom, tak človek naj da novega človeka?! To jp Kocbekova modrost in Kocbekova borba staremu svetu, katerega dejansko stanje pretvarja in Izmaličuje. In novi svet? Stari svet bo drugo leto osorej še. eno leto starejši. Svet in mi.
Meje pisanje o kocbekjanstvu in kocbe-feizmu, o njegovih zagonih iz ekstrema v ekstrem, zdaj v tla, zdaj v nebo, moja skromna razmotrivanja o komunizmu in njegovi ničevosti, njegovem klaverno tragičnem poslanstvu, bi bila nepopolna in prav z ozirom na Kocbeka nedopolnjena, če ne bi h koncu dodal besede, ki jih je omenjeni zanesenjak zapisal v isti sapi kot svojo veliko socialistično lirično farso na sebe in človeka. V isti številki omenjenega lista (Dom in svet, št. 9—10, leto 1986, str. 560) je Edvard Kocbek v literarnih zapiskih pribil naslednje besede o tisti Ideologiji, katere hlapec je danes. Njegove besede morajo biti slehernemu umljive, do-fcazovalne in prepričevalne, kaj je in kaj more biti materialistična vera svetu in njenim apostolom.
»Legije kulturtregerskih komunistov v Evropi bodo morale slediti svoji žalostni dialektiki. Razpadanje komunizma bo hujše od njega samega, kritika njihove prakse je namreč nujno kritika nauka samega. kajti zgodovinski kriterij mu je najvišji, in ko se ta zruši, se zruši vse. Hor-tor vacui se že javlja.« Stanko Sedlak
svojega ozemlja s »koncem vojne«, m&r-. več se morajo do konca boriti ob strani Rusije.
Sovjetski Španci zahtevajo prevrat
Curih, 18. okt. Radijska oddajna postaja
Toulouse, kj je bila dana na razpolago tako zvanemu španskemu osvobodilnemu odboru za agitac jske namene je razšrila program' sovjetsiko-.španskih emigrantov. V njem zahtevajo odsitranjen e vseh zakonov, k; jih je izdaia vlada generala Franca, izpustitev vseh političnih ujetnikov -in zopetno njhovo nameščenje v službe, prelom diplomatskih odnosov z Nemčijo in udeležbo Španije v vojn; na strani zaveznikov.
Beda v Mgiji
Ženeva, 18. okt. Po poroč lih iz Bruslja se je v poslednjih 24 urah močno poslabšalo razpoloženje zaradi resnosti preskrbe z živi enj-sk mi potrebščinami, tako da pričakujejo v kratkem vladno krizo. Agencija Reuter pri-* pominja, da so povsod v Belgij mnenja da se vLdj ni posrečilo preskrbeti dovolj živ,!. Kakor v Italiji n drugih deželah skušajo tudi tukaj zasedbene oblasti prevaliti vso krivdo za katastrofalni položaj na tamkajšnjo vlado.
Med uporniškim! tolpami v severni Italiji
Milan, 19. okt. Razpoloženje med komunističnimi uporniškimi tolpami, ki delujejo v posameznih delih severne Italije, je močno padlo ter doseglo sedaj naravnost najnižjo točko. Pri tem igra zlasti nastopajoči mraz važno vlogo. Na Italijane, ki niso vajeni na bivanje v visokih in zasneženih gorah, vpliva vse to zelo deprimira-joče. Nadalje so zrušile tolovajsko moralo tudi številne uspešne čistilne akcije, ki so bile izvršene v zadnjem času z močno udarno silo in dobrimi uspehi.
Gff»vito prebujenje v SoSiji
Zagreb, 18. okt. Neki bolgarski begunec je pod-al izčrpno poročilo o dogodk h v Svfiji po odhodu nemških čet. Prebivalstvo je najprej samo mirno čakalo. O navdušenost: pi bilo nobenega sledu, v glavnem so ljudje samo sarkastično govorili: Bolgarija je najmočnejša sila sveta, napove istočasno vojno Ameriki. Angliji, Nemčiji in je poleg tega v vojni s Sovjetsko zvezo. Kaj se dogaja, se je prebivalstvo zavedlo šele. ko so bile 9. septembra zaprte vse ceste in ko so oklopniške čete obkol le vojno ministrstvo. Istega dne so vkorakal4 v Sofijo tudi prvi boljše-v'ki. tolovajske skup;ne z gor, ki so pred pošto razdeljevale orožje in strelivo vsakomur, ki ga je hotel meti Istega dne je bila ustanovljena tudi vlada Georgijeva Odprl! so vse zapore. Neki odbor pod vodstvom neke komun is tke je določal, kdo bo izpuščen. Ustanovljena je bila milica, ki je takoj pričela aretac je. Dne 14. septembra so vkorakale v bolgarsko glavno mesto prve sovjetske čete. kratko pred tem pa so pobil; v bolgarski vojski vse poveljhike. Del bolgarskih častnikov je rajši izvršil samomor. V bolgarski armadi so postavi: vojaške svete. Razen tega so ustanovili tako zvano osvobodilno vojsko, ki je boljševiško orientirana.
Rnnmnskl boljševiki se skrivajo
Bern, 18 okt. Rumunski komunistični vodja Patrascanu je podal izjavo zastopniku lista »Journal de Geneve«. ki je nov dokaz za moskovsko metodo, prikrivati se po potrebi bolj ali manj demokratično, da si- priprav^ tla za končni prevzem oblasti. Patrascanu je značilno izjavil, da so rumunski komunisti za parlamentarno demokracijo v Rumun-ji. Nadalje je "zjavil, da priznajo rumunski boljševiki tudi kralja, če je pripravljen sodelovati z njimi.
Bsljševišk® prodiranje
MIlan, 18. okt. Boljševiška agitacija v Italija postaja vedno večja. V vseh mesth nastopajo boljševiški govorniki, ki pozivajo narod v boljševiške vrste Komunistični voditelj Toglatt- je izjavil v Perugiji, da imajo boljševiki pravico 'imeti v Italiji odločilno besedo. Če se bodo združile vse protifašistične s le. ne bo mč več ovralo d ktature proletariata V več mestih se vršijo komunistični kongresa.
Komunistične priprave za prevrat v Italiji
MIlan, 19. okt. Ameriška policija je odkrila v Rimu tajne priprave komunistične stranke za splošen upor. Policiji so prišla slučajno v roke tajna določila komunistične stranke, v katerih so bile navedene posameznosti za državni udar. Položaj v Rimu označujejo za napet. V poslednjem času so komunisti ponovno napadli katoliške duhovnike ter so jih doslej že 11 umorili. ,,
Tudi Grčija v boljševiških vodah
Bern, 18. okt. Grčija' je na najboljši poti, da postane boljševiška republika, poroča do-psnk agencije UP iz Tracije. Boljševiško gibanje v deželi je zelo močno. 2upani v mesth so vsi člani komunistične stranke. Poleg narodno. modro bele grške zastave »razobešajo tudi znake 9rpa in kladiva
Bern, 19. okt. Ameriški novinar, ki se je nekaj dni mudil v Traclji, je potrdil poročila iz drugih virov, ki pravijo, da imajo komunisti oblast na tem ozemlju, ki je zasedeno po bolgarskih četah. Novinar piše, da je Grčija na najboljši poti, da postane narodno-komunistična republika. V razgovorih z uradniki, politiki in zasebniki je ugotovil, da je komunistično gibanje v severni Grčiji že zelo močno, župani mest Drama, Kavalla, Xanthy, Dedeagač in Ko-motini so vsi funkcionarji komunistične stranke. Tudi »EAM« je v glavnem komunistična organizacija, čeprav tega iz političnih razlogov javno .noče priznati. Komunisti so ha vsak način najbolje organizirana stranka v deželi. Komunisti tudi nočejo, da bi se kralj Jurij vrnil v Grčijo.
V Egiptu nespremenjene vladne metode
Solun, 10. okt. Kakor javlja radio Kairo, je prepovedal egiptski ,jninistrski predsed-nih Ahmed Maher paša vsa javna zborovanja. Tudi vlada Nahasa paše je prepovedala vsa javna zborovanja. Nova vlada je imela sicer spočetka namen vladati liberalno, vendar se je morala odloČiti za enake ukrepe kot prejšnja.
Fuhrerjevo dnevno povelje ob smrti maršala SVemmla
Fiihrerjev glavni stan, 19. okt. DNB. Fiihrer je izdal ob smrti generalfeldmar-šala Rommla naslednje dnevno povelje:
Dne 14. oktobra 1944 je generalfeldmar-šal Rommel podlegel posledicam hude poškodbe, ki jo je doživel kot vrhovni poveljnik neke skupine vojske na zapadu med vožnjo na bojišče o priliki avtomobilske nesreče.
Z njim je odšel v večnost eden naših najboljših vojskovodij. Njegovo ime je v sedanjem usodnem boju nemškega naroda pojem za izredno hrabrost in neustrašeno borbo.
Dveletna junaška borba nemškega afriškega zbora pod njegovim spretnim, iznajdljivim vodstvom proti številni premoči je našla priznanje v odlikovanju s hrastovimi listi z meči in briljanti k viteškemu križcu železnega križa kot prvemu vojaku nemške vojske.
Kot vrhovni poveljnik neke skupine vojske si je pridobil do hude poškodbe ponovno odločne zasluge za ojačenje naše obrambe na zapadu.
Vojska pripogiba nemško vojno zastavo pred tem velikim vojakom v ponosnem žalovanju. Njegovo ime je prišlo v zgodovino nemškega naroda.	Adolf Hitler.
Berlinski tisk o maršalu Rosssmelu
Berlin, 18. okt. Berlinsk list so šele danes objavil-, vest o smrti ger.eral-feldmaršaia Rommea, ker v ponedeljek ni izšel noben časnik. Lsiti povzd gujejo njegova dejanja in zmage v boj^h v Afriki ter poudarjajo narod-no-socialistično vojaško zadržanje Rommela. »Volkischer Beobachter« prav , da ni nobenega drugega vojaškega mena v tej veliki vojni, k-; bi imelo pri prijateljih in sovražnikih enak sloves kakor Rommelovo. Njegova dejanja v afršk- pušč&vi so tako vplivala ra vsakega tommyja in yankeeja. da so se izjalovili vs; napori Londona in VVashngtona. da bi s sramotnim sredstvi zmanjšali njegovo vojaško slavo. Občudovanje in za v sit sovražnika sta spremljal; Rommelovo vojaško pot, ljubezen in čaščenje, pa je prejema! od svojega naroda kot noben drugi. S spominom Rommelovega imena se bo nadaljeval boj v njegovem duha.
Nemški tisk o proglasitvi Narodne vojske
Berlin, 19. okt. Nemško časopisje je v znaku proglasitve nemške narodne vojske. Listi prinašajo z velikimi napisi Fiihrer-jev odlok in nagovor Reichsfiihrerja SS. »Narod vstaja«, »Narod k puški«, »Narodna vojska stopa na plan« in slično se glase napisi na prvih straneh listov. Osnovanje Narodne vojske komentirajo listi z obširnimi članki. »Volkischer Beobachter« piše, da bo moral vsak. le količkaj sposobni mož v trenutku, ko bo sovražn k ogra-žal sveta nemška tla, zapustiti hišo in dom, rodbino, tvornico in urad, šolo in vse, vzeti orožje v roke in obraniti sovražniku z zadnjo odločnostjo poseg po nemški zemlji. Vsak mora vzdržati z zadnjimi silami tamkaj, kamor je postavljen, da se pošilja bojišču dovolj orožja, da ima narod dovolj hrane in da se vzdrži miri v ogroženi domovini. Vsi se pa naj formirajo, spoznajo z orožjem in se pripravljajo na uro, kajti Fiihrer zapoveduje povsod odpor, tudi mož, sposobnih za orožje, ki so ostali v domovini. Oklic ni nič drugega kakor volja in sredstvo, preživeti srečno ono obdobje, ld loči Nemčijo pred preobratom k novim dogodkom, ki bodo odločili vojno.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« Izjavlja, da zahtevata vojaški in politični položaj okoli trdo ogroženih nemških mej napor, ki mora biti pO metodi in merilu isto tako nenavaden kakor izredno dejstvo, ki ga naj dosežeta. Sovražnik je menil, da je prisilil nemško vodstvo in nemški narod s silo svojega vojaštva k tlom, namestu tega pa se dviguje skupno z novimi narodnimi gre-nadirskimi divizijami za nemško silo v nemški Narodni vojski pomožna vojska, ki je nikakor ni podcenjevati. Z oborožitvijo naroda stopa vojna v ono fazo, v kateri se bo moral sovražnik vreči proti milijonski armadi vsega nemškega naroda.
»12 Uhr-Blatt« poudarja pod naslovom »Vsi segajo po puški«, da zaključuje Fiih-rerjev odlok o nemški Narodni vojski zadnjo vrzel ter oživlja novo armado. Odlok mobilizira nemško obrambno silo, daje milijonom mož orožje v roke in postaja s tem vojna v praveVn smislu pomena ljudska vojna. Sovražnik se bo čudil in sedaj postaja ta vojna najtrša. On bo spoznal v Nemcih nepremagljiv in do skrajnosti odločen narod.
Pogafanja za rudnike niklja pri PeSe&gi
Bern, 19. oktobra. Kakor javlja agencija »United Press« iz Ottawe, so se pričela med kanadsko in sovjetsko vlado pogajanja za rudnike niklja pri Pečengi, ki jih je doslej do izbruha vojne izkoriščala »International Nickel Company of Canada«. Po finsko-ru-skem premirju je rdeča armada zasedla rudnike. Sovjetska vlada je sedaj prevzela izkoriščanje rudnikov, pri čemer naj bi kanadska družba dobila za naprave, ki jih je postavila v rudnikih, finančne kompenzacije. Način obračuna pa še ni dogovorjen.
Podaljšanje zakonodajne #o-be angleške spsdnfe zbornice
Amsterdam, 19. okt. Zakon o podaljšanju uradne dobe sedanjega parlamenta je bil predložen v sredo v spodnji zbornici, kakor javlja agencija Reuter. Na podlagi tega zakona bi se podaljšala uradna doba parlamenta na 10 let. To bi bila* najdaljša uradna doba z izjemo one, ki je bila odobrena leta 1679 in ki je trajala 18 let.
Zakon o posojilih In zakupih
za Itafifo n® velja
Stockholm, 19. okt. Zastopnik ministrskega predsednika Attlee je odgovoril v sredo na neko vprašanje v spodnji zbornic:, da za Italijo ne velja zakon o posojilih in zakupih.
Novi vrhovni poveljnik Angležev v Zapadni Afriki
Bern, 10. okt. Agencija *Exhange« je objavila, da je bil generalni poročnik M. B. Borruvs imenovan za vrhovnega poveljnika angleške vojske v zapadni Afriki.
Naročite se na romane »Dobre knjiga"
Nihče na] ne trpi pomanjkanja!
V torek je po radiu govoril o letošnji akciji Zimske pomoči g. Anton Kosi, načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje pri pokrajinski upravi. Dejal je:
Ne smemo si prkrivati, da bo letošnja zima z vsemi svojimi posledicami še težja, nego je bila proša. Živimo v dob., ki nalaga vsakemu posamezniku, dtf se odreče marsičemu, kar je smatral v vsakdanjem življenju za neobhodno potrebno. Četudi smo se odrekli mnog m dobrinam, k. smo jih smatrali za potrebne, se to ne da primerjati z onim, čemur so se zaradi vojnih dogodkov moraii odreči tsoči n tisoči, ki so danes v veliki bedi in pomanjkanju.
Za te naše rojake se obračamo vnovič na javnost, opozarjajoč vsakega posameznika, naj daruje tudi letos za zimsko pomoč, saj n: bi naš poziv n kdar tako tehten m nikoli tako utemeljen, kakor sedaj. Vedno so živel; v naš sredini siromašni, ki so bil vezani na pomoč in so jo dobivali redno iz javnh ali zasebnih sredstev Število teh pa se je zaradi vojnih razmer pomnož lo z novim tisoči, ki so živeli pred vojno v »urejenih, mnogi ■ med njim v udobnih razmerah, k pa so moral-; zapustiti svoje lepe domačije in se ločiti od najdražjega, kar ma naš kmet, od svoje lastne grude Ti naš rojaki, ki nimajo danes sredstev, niti možnosti za dosto.no življenje in k jim nikdar ni b lo potrebno prositi tuje pomoči — saj so živel1 od sivojih žul ev m jih je hran la domača zemlja — ti naši rojaki stoje doneg nemočn, zaradi nečloveškega ravnanj-, komunistov, neoblečeni in bosi. s svojimi ženam in otrok: na cestah, opo-m njajoč nas, da storimo svojo dolžnost in jim olajšamo njihovo gorje. Priznat; je treba, da sta v tem pogledu že mnogo storil, javna
in zasebna pobuda in da so se za socialne namene žrtvoval visoki zneski. Vse to pa ne bo zadostovalo, treba bo žrtvovati več n kdor le more. je dolžan, tu priskočiti in storiti svojo
človeško doižnost. Naj ne bo Slovenca. k:-sc ne bi odzval poz vu Socialne pomoči in ne bi darova' po svojih močeh v plemenito namene, ki jih ima v programu ta naša hvalevredna ustanova. Naše !?eslo naj bo da ne sme bitj v Ljubljan n na našem podeželju slovenskega človeka, ki b; trpel v nastopajoči zimi mraz, pomanjkanje ali celo lakoto.
Naša pomoč je tol.ko nujnejša, ker prha-iajo v zadnjem času v Ljubljano in drutia središča v pokrajini otroci, žene "n starčki, ki jih komunist' zaradi njih orepr čanja .zganjajo gole in bose ali pa oblečene le v najnujnejšo obleko, m moraio po njih ukazu takoj zapustiti -svoj dom. Ti nesrečn k ne morejo vzeti s seboj nit: hrane, nit- za zimo potrebne obleke ali posteljn ne n so zato povsem navezani na tujo pomoč.
Naša narodna in socialna dolžnost je. da pomagamo tem revežem .n da jim. doiC.'er ne bodo mogli nazaj na svoje domove, ustvarimo v svoji sred n. če ne prijetno, pa vsaj znosno življenje.
Vse. kar storimo dobrega svojemu so-bratu, bližnjemu in rojsku, bo skoro gotovo v veliko korst ne !e njim. temveč tudi nam sam m ker ras bo pri tem tolažila zavest, da smo tudi mi po svojih skromnih močeh pri-pomog'i s\ojemu sobratu do znosnejšega žv-Ijer.ja in nu ctrli bridke solze.
- Kriza romunske vlade
Budimpešta, 18. okt. Dočim boljševiki v Rdmuniji vsepovsod poglabljajo svoj vpliv ter v deželi neomejeno vladajo, se pojavlja v izdajalski vladi, ki je izročila deželo boljševizmu, vedno večje razpadanje. Po odstopu notranjega ministra Aldeje je odšlo v pozabo že sedem ministrov te vlade. Preostanek se verjetno ne more zediniti o osnovanju nove vlade. Maniu in Bratianu, dva glavna moža, ki sta pripravljala ru-munsko izdajstvo, zahtevata točno izpolnitev pogojev, ki so jih sprejeli še pred državnim udarom.
Karo3 sili nzzaj v Eumunljo
Ženeva, 18. okt. Kakor javljajo 'z Rio de Janeira, ie prispel v Nevv York v spremstvu gospe Li-pešcu b.vši rumunski kralj Karol. Odpotovati namerava v Braziijo. od tam pa preko Portugalske n nazaj v Rumunijo.
Spori v poflfdkeea sovjetu v Lssblisus
Stockholm, 17. okt Da obstoje tud: v polj-kem odboru v Lubl:nu, ki je bil postavljen iz Moskve nesoglasja, k so jih doslej vedno prikrivali, dokazuje odstrantev podpredsednika poliskega sov etskega odbora, ravnatelja kmetjskega oddelka Anderzeja Witosa. Kakor javlja sovjetsko-ruska poročevalska agencija so Witosa odstavili, ker ni določenega roka. do 10. oktobra, zvedel potrebne agrarne reforme. Vodstvo kmetijskega oddelka je pre-, vzel sed-j O b>" cbka - M o r avvsk i, predsedn.k odbora. Pomagala mu bosta dva namestnika. Podpredsednik odbora je postal bivši poslanec Janusz.
Mlko!ajczyk in Berut
Amsterdam, 19. okt. Kakor javlja radijska postaja London, je stopil Mikolajczyk v stike z Berutom, predsednikom poljskega »osvobodilnega odbora« v Lublinu. Do uradnega sestanka v Lublinu ni prišlo. Tudi ni nikakih mnen j za to, da bi prišlo do soglasja med obema, zaključuje vest britanske poročevalske službe.
CesstraSno-aSriškI svet
St-Jckhelm, 19. okt. London je objavil osnovanje centralno-afriškega sveta. Ta naj b! stremel po sodelovanju med severno in južno Rodezijo in deželo Niaso, ker je bila združitev teh področij v dosedanjih okoliščinah neizvedljiva.
Težave delavstva v Angliji
ženeva, 16. okt. Z notranjimi težavami v Angliji, zlasti z delavskimi in stanovanjskimi problemi se bavi »New Leader«. List pravi: Dočim postaja zahteva po stanovanjih in ostalih važnih stvareh v Angliji veduo glasnejša in nujnejša. odpuščajo delavstvo z utemeljitvijo, da ni potrebno, namesto da'bi ga uporabili za izdelavo nujnih civilnih potrošnih dobrin. Ker so bila tozadevna pogajanja delavskih združenj z ministrom za delo Bevinom brezuspešna, je bila delegacija sedmih londonskih letalskih tovarn v parlamentu, kjer je pozvala poslance, naj uporabijo odslovljene delavce predvsem za gradnjo zasilnih stanovanj. Laburistični poslanec Shinwell je svetoval odposlanstvu, naj opogumi vse prizadete delavce k množestveni stavki, ker je mogoče vlado le na ta način prisiliti, da kaj stori.
Pariz pot!cben obleganemu mestu
Bern, 15. okt. Dopisnik lista »Schweizer-I ustrerte Zeitung« poroča o razmerah v Parizu in okolici:
Pariz sliči obleganemu mestu. Vsi dovoz' so zaprti stranske ceste pa opremljene z na-p:sr, ki prepovedujejo dostop. Vsepovsod sto-; j;jo Američani s puško v rokah. S francoskimi c vilisti. ki se takoj ne pokore vojaškim ukrepom postonajo kaj kratko. Straže jim pri vsakem malenkostnem upranju spuste svoje naboje v glavo	•
Po prihodu Anglosmeričanov se je razširila brezpose'nost. ker so velika ndustrjska podjetja vsled pomanjkanja premoga brez dela. Trgovine so v Parizu tri dni na teden zaprte, isto je s kavarnami Kmematografj so morali ustaviti svoje poslovanje n le v enem samem kažejo na EI zejskih poljanah ameriSce ted-n:ke. Pariz sliči obleganemu mestu, pravi švicarski novinar. Njegov krvn obtok je moten. Cena. ki po' jo plačali Parižani za »osvoboditev«. je velika.
Zanlemba Imovine nnornHtov
Službeni Ust šefa pokrajinske uprave v Ljubljani pd 18. oktobra 1944 objavlja odločbi o zaplembi premoženja upornikov Rebzelj Uršule, zasebnice. nazadnje stanujoče v Dclščah št 18. in Presetnlka Franca, nazadnje staru^ega v Ljubljani, šmartinska cesta št 136.
Obvestila »PrsT^Sa«
Prodaja mesa
V soboto 21. oktobra dobe meso bolniki na bolniške dodatne karta, bolnišnice in sa-natoriji.
Delitev hrušk
Dne 20. :n 21. t. m. bodo dob le noseče žene po 3 kg hrušk proti odvzemu c-drezfca »10« dodatne živilske nakazn ce za noseče žene za mesec oktober, izdane od mestnega preskrbovalnega urada. V stih dneh bodo dobili deavci pri najtežjih del h po 2 hrušk proti odvzemu od rezka N.TD.-14 (z modro črto in zelenim »L«) dodatne živilske nakaznice za delavce pri najtežj h del h za mesec oktober, izdane od mestnega preskrbovalnega urada. — Zamudniki od zadnje delitve hrušk lahko dvignejo na odrezke 213 in 319 dodatne mladinske nakazr,"ce po 1 kg hrušk. Hruške bodo delile stojnice na Poga-čarjevem trgu n Vodnkovem trgu. Prodajna cena: 15 lir za 1 kg.
COgpO€teggžgM»
= Iz trgovinskega registra. Vpis ala se je tvrdka Založba »Izobrazba in nap edek«, družba z o. z. v Ljubljani (pridobivanje, izdajanje, zalaganje, razmnoževanje n raz-pečavanje učnih in poučnih listov, časopisov, knjig, muzikalij in tiskovin za trgovsko in.splošno gospodarsko izobrazbo ter svetovnih jezikov, nakup in prodaja papirja, šolskih in pisarniških potreščin, ga an-terLjakih in umetnoobrt-nih izdelkov, gramofonov in gramofonskih plošč; osnovna glavnica 100.000 lir, nato vplačanih 25 000 lir; poslovodja: Christof Drago, ravnale j zasebnega učnega zavoda in Cimperšak Karel, profesor, oba v Ljubljani. — Pri Ri-žarni, družbi z o. z. v LjubLjani je bila vpisana podružnica v Trstu; za uprav it J ja podružnice je bil imenovan Giorgio Tre višini, ki zastopa in podpisuje tvrdko skupaj z edinim poslovodjo Aleksandrom Tmd-nom ali prokuristom inž. Borisom S;nci-nom.
= Razvoj štedn.ie v Protektoratu. Prebivalstvo Češko-moravskega protektorata ma od nekdaj velik smisel za štednjo. ki se k "že tudi v sedanji vojni. Glede na omejene možnosti nalaganja kaptala 6« je v zadnjih letih se znatno povečal pritok hranilnih vlog. Tako so se hran lne vloge v prvem polletju letošnjega leta povečale za 9.3 milijarde kron alt 15.8% stanja cb koncu lanskega leta. Letošnja prirastek vlog v prvem polletju je bi! še enkrat večji, kakor v istem razdobju lanskega leta. Na prrastek so seveda vp'ivai; tud4-pcsebir moment, kako- iziočitev iz premeta tisočkronskih bankovcev, ki so jih mnog' še tesavrirali. pa tudi omej tev možnost. nabave tekstilnega blaga, polrštva td. Celotna vsota hranilnih vlog je narasla na 68 milijard kron in je pn tem stanju še enKrat večja, kskor ob koncu leta 1939. Od celotne vsote hranilnih vlog odpade le 17% na banke, n PoŠitno hranilnico, 35% na hraninice, skoro 48% pa n-i kreditne zadruge.
= Ogromni izdatki za centralno upravo UNRE. švicarski listi objavljajo podatke o birokratskem ustroju zavezniške organizacije UNRE. Med drugim ugotavljajo, da bi bilo mogoče tisoče otrok in mater pre-hraniti z milijoni, ki jih potroši centralna uprava UNRE spričo ogromnega*števila visoko plačanih uradnikov. Samo plače uradnikov v centrali znašajo mesečno 220.000 dolarjev. Blagoslov prinaša torej UNRA predvsem uradništvu centrale.
= Univerzalne kmetijske zadruge v Nemčiji. Predsednik nemške državne zveze kmetijsikih zadrug »rajfajznovk« Arnoid Trump je te dni podal novinarjem zanimivo izjavo o razvoju kmetijskega zadružništva v Nemčiji. Za kmeta je v prvi vrsti važno, da se rešijo njegove gospodarske naloge s čim manjšimi stroški in čim manjšo upravno obremenitvijo. Zato ne kaže za vnovčenje kmetijskih pridelkov aii pa za oskrbo s potrebščinami ustanavljati posebne zadruge. Krajevna kredi' na zadruga (posojilnica) lahko poleg kreditno gospodarskih funkcij prevzame tudi gornje naloge. Prav tako kakor zadostuje na vasi mešana trgovina, kjer se prodajajo vse najnujnejše potrebščine, bo tudi vaška zadruga lahko najbolje delovala, če bo imela univerzalni značaj. Ustanavljanje takih univerzalnih zadrug prinaša ne samo prihranek delovnih moči in poenostavitev upravnih poslov, femveč omogoča tudi ugodnejše kreditne pogoje in boljšo sigurnost za kredite. V skladu je taka reforma tudi s tendenco, ki se kaže v kreditnem poslovanju, kjes se vedno bolj uveljavlja personalni kredit namesto realnega. Posoji za ustanovitev univerzalnih zadrug so dani povsod tam, kjer je kmet ali mali obrtnik navezan na kredit za nabavo potrebščin. Taka zadruga mora seveda nastati iz resničnih potreb dcctičnega naselja, zato se mo*a omejavati tudi le na take priso^n^
f
*	Enostavnejše — lažje — hitrejše, tak(>
se giasi geslo za izsledke, ki naj bi poenostavili deiio v nemški oboroževainj industriji ter prištedild obenem čim več delovne sile. Razpisanih je 10.000 mark. nagrade, razen tega pa še tri nagrade po 5.000 mark, 25 nagrad po 3.000 mark, 50 nagrad po 1.000 znank, in več drugih nagrad z manjšimi vsotami.
*	Pcsadka
Lonenta za nemški Rdeči križ. Hrabra posadka trdnjave Lorient, ki se že več tednov junaško upira nadmoč-nemu sovražniku, je izvedla sredi najtiš h obrambnih bojev posebno zbirko za nemški Rdeči križ. Trdnjavski poveljnik generalni major Farbaehen je sporočil preko radia državnemu ministru dr. Goebbel-su, da poklanja posadka Lorienta nemškemu Rdečemu križu znesek 1,163.053 RM.
*	Doživljaj bivšega bolgarskega kral.;a. Bivši bolgarski car Ferdinand je prišel na svojem posestvu Sv. Amtol na Slovaškem mimogrede v oblast boljševikov, kmalu nato pa je bil s posrečenim nastopom nemških vojakov osvobojen.
*	93 let star poštni vodja. V B rbaumu
na Štajerskem živi 93le:ni vodja peš I nega urada Franc Fohrmann. Mož je že nad 50 let v poštni službi in je v sedanji vojni n;'vzlic visoki starosti zopet prijel za delo, katerega opravlja z največjo tenkovest-nostjo. Zaradi tega mu je predsednik poštne direkcije v Gradcu čestital k 93. rojst-remu dnevu ter mu izrekel priznanje za deio v pr;d domovine.
*	Nemške filmske izdelovalniee irmjo v d 'u 70 filmov. Med njimi je 30 filmov tik pred zaključkom, nadaljnjih 29 bo v k.v:tkem končanih, 12 novih filmov pa bo-dn začeli snemati še pred koncem oktobra. Nemška filmska industrija torej navzlic ukrepom o totalni vojni ni prenehala delovati.
*	Sedež fašistične stranke se preseli v
rr.' a. Uradno poročajo, da bo premestilo vodstvo fašistično republikanske stranke sv >j sedež v Milan. Strankin tajnik minister Pavolini se je s svojim štabom že presolil na novi sedež stranke v Milan ter tamkaj pričel s svojim delovanjem.
*	Zrncua v Rimu. Preko Benetk poročajo, da je k?.os v Rimu čedalje večji. Kri-m nal narajča, ker policija ni več v stanju, cU bi vzdrževala red in mir. Množijo se zlasti zločini proti tuji imovini. Ker so v nočnih ur h mestne ulice brez razsvetljave, je tatovom delo zelo olajšano.
*	Najdene umetnine v Florenc-i. Kakor javljajo iz ameriškega vira, so našli v Flori nci v .neki kleti 47 slik velike zgoiov n ske in umetniške vrednosti. Čeprav je bila siavba skoro popolnoma porušena, so ostale slike skoro nepoškodovane. Slike so prsnc-li tja meseca junija iz florenške galerijo. Najdba teh slik v kleteh v Florenci je nov dokaz o lažnivosti sovražne propagande, ki je trdila, da so nemške čete ob odhodu iz Florence odvlekle s seboj v severno Italijo večino tamkajšnjih umetnin.
*	Francosko-španska meja zaprta. »Tribune de Geneve« javlja iz Hendaye, da je po nalogu španskih ob!astev francosko-španska meja cd 10. oktobra od polnoči herm. iicr.o zaprta. Smatrajo, da je ta ukrep v zvezi s prisotnostjo številnih oboroženih rdečfn Spancev na francoskih tleh ob Pirenejski meji.
*	Belgija dobi žito šele prihodnje leto. Kakor javlja agencija Reuter iz Bruslja, je izjavil belgijski prehranjevalni minister Delsinne na tiskovni konferenci, da zavezniki niso v stanju, da bi dali Belgijcem na r.-.z;:olago ladje ter potrebne luke. Zavezniki bodo lahko poslali v Belgijo prve pošiljke žita najpreje januarja 1945.
*	Britanski kramarski duh. Zaradi pomanjkanja uradnega nadzorstva pri angleških kramatorilih vladajo tamkaj grozovite razmere, je ugotovil predsedujoči sodnik Duff Cooper v neki pravdi, v kateri je ob-od'i ravnatelja krematorija v Aber-deenu na tri leta ječe. Obtoženi je pobral s krst, ki so jih prinesla v krematorij zaradi upepeiitve, 1044 pokrovov krst ter celo dve celi krsti in prodal vse to nazaj po r bnemu zavodu.
*	Stroga kazen za tatvino v zaklonišču. Med letalskim ailarmom se je skušala 29-letna Jožefa Kurzmarova okoristiti s tujim imetjem. Prilastila si je namreč v trenutku, ko je zapuščala zaklonišče, damsko torbico s 700 markami gotovine. Sodišče na Dunaju je Kurzmanovo obsodilo zaradi taivine na tri leta ječe.
*	Zaradi prekupčevanja z nakaznicami za maso je bil obsojen inozemski delavec Anton Kozjan na leto dni ječe. Mož si je pridobil 16 nakaznic za meso tesr je za vsako izmed njih plačal 30 mark, skušal pa jih je prodati naprej s 25-odstotnim dobičkom
*	Popravilo francoskih luk bo trajalo več let. Po poročilu londonskega zastopnika »Goeteborškega trgovskega in mornarskega lista« računajo v Londonu, da bo treba za popravilo luk Brest, Cheibou.g in Le Havre več let.
*	Ustavljen švedski list. Zaradi gospodarskih težav je dne 15. oktobra prenehal izhajati stookhotlmsiki popoldanski list »Nya Dagligt Allehande«.
*	Borba med orlom in hribolazcem, V seveinošvedskem obmejnem ozemlju je planinski orel napadel nekega hribolazca. Napadeni se je ropaiuce obranil s cepinom, Icaterega je 'med pri rokah. Na ta način je orla precej zdelal, kljub temu pa je orel moža vedno iznova napadal. Slednjič je moral hribolazec pobegniti in se skriti v neko brezno, kjer so ga pozneje našii nezavestnega.
*	Obsojena hrčkarica. Zasebnica Ana Kuhnova na Dunaju je s proiipi edpisonim .postopanjem nabrala večjo množino klo-basičarskih izdelkov, masla in jajc. Sostanovalci so jo ovadila sodišču, ki je Kutinovo obsodilo na 2 meseca ječe in 3C0 ir.ark globa
2 1
u— Močan naliv smo imeli včeraj v zgodnjih urah. Barograf v Zvezdi je ponoči med 2. in 4. uro zaznamoval zanimivo krivuljo. Najprej je padel, se naenkrat zdrznil, potem pa spet začrtal svojo pot počasi navzgor, k izboljšanju. S to krivuljo je orisan vremenski pojav, ki je ob pol 2. zjutraj presenetil marsikaterega Ljubljančana. Iznenada je začelo sredi ti-hotne noči lita kakor da so se odprle vse nebeške zatvornice. Veter je metal cele škafe dežja v okna. Požiralniki po ulic h so komaj sproti požirali vodo, ki se je kakor majhni potoki valila ob'robovih pločnikov. Po 4. uri se je naliv unesel Zgodaj zjutraj "je posijalo sonce. Ozračje po dežju je bilo južno, čez dan so se poreganjali oblaki, med katermi pa je sijalo sonce na Ljubljano in okolico, ki bolj in bolj izgublja svoj letni kras. Ljubljanica je p ecej močno narasla, prav tako vse osialo vodovje v območju Ljubljane Snsg je prav nizko pobelil gorenjske planine. ,
u— Pesmi Simona Gregorčiča pozna malone vsak Slovenec, toda na slavnostni prireditvi, ki bo v ponedeljek 23. t. m. ob 18. uni v brami, bomo slišali tudi nekatere manj znane, tako da bo goriški slav-ček prikazan od vseh strani. Prvovrstna recitacija naših vodilnih dramskih umetnic in "umetnikov bo dala Gregorčičevim najpomembnejšim pesmim, kakor so: V pe-pelnična noči, Človeka nikar i. dr., izreden besedni učinek. Poskrbite si v petek ali v soboto vstopnice za Gregorčičev večer!
u— Obvezen Sestanek za bolničarje in bolničarke Slovenskega Rdečega križa vseh lelnikov. V nedeljo 22. oktobra bo ob 11 (in ne ob pol 10) dopoldne v dvorani Zavede. za" socialno zavarovanje delavcev (OUZD) na Miklošičevi cesti obvezen sestanek vseh bolničarjev in bolničark, V primeru alarma se bo vršil sestanek ob pol 4 popoldne istotam. Udeležite se zanesljivo!
Vam iz nosa teče kri? Ali je n! ško- ^ « da? Zakaj ne rečete nam, pa bi vam e jo takoj ustavili?!
u— Knjigovodski tečaj in posebni za stenografijo pričenja ta teden. Specijalni tečaji tudi za korespondenco, strojepisje, jezike itd. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Priporočljivo tudi akademi-kom-čarkam in dijakom-injsm. Izbira predmeta po želji. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Vabljeni ste, da si ogledate razstavo slikarja šušteršiča v »Galeriji. Ober-snel«, Gosposvetska cesta 3. Razstavljenih je okoli štirideset slik, pokrajinskih motivov s Fužin.
u— Rudarsko glavarstvo v Ljubljani se je preselilo iz dosedanjih uradnih prostorov na Vrtači št. 6 v prostore Glavne bra-tovske skladnice v Ljubljani, Vrtača 4, I.' nadstropje, telefon 25-04.
u— Namesto cvetja na grob prerano umrle gdč. Zlatke Bučarjeve je darovala 100 lir najbedenejšemu siromaku v Joze-fišču rodbina dr. Benkova,
u— Namesto cvetja na grob blagopokoj. ne ge. Sugjič Marije daruje družina We-dam za Dom slepih 100 lir.
u— Večerni trgovski tečaj pri Trgov, skem
učnem zavodu, Kongresni trg 2/II.
prične s poukom ta teden (knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, scenografija, jeziki itd.). Izbira predmetov po želji Vpisovanje še ta teden, tu^a zvečer. Ravna telijstvo.
SLOVENCI — BERITE!
getu		Hi		
I-	m	M	U&l	
OROD3 E ME DN ARODN EGA Zl DOVSTVA
GessersI Rsspnfk svojim častnikom
KRAGUJEVAC 1938
KNJIGO DOBITE V VSEH ZALOŽBAH IN KNJIGARNAH
u— Zaplenjen transmisijski jermen. Organi kriminalnega oddelka policijske uprave v Ljubljani so pri neki preiskavi zaplenili gumijast transmisijski jermen, dolg 8 metrov in širok 15 cm Lastnik naj se zglasi na kriminalnem oddelku policijske uprave v III. nadstropju, soba št. 1. < u— Naknadno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in Višji trgovski tečaj še tekoči teden. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Chr.stofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Pet koles v vrednosti 28.000 lir ukradenih. V soboto 7. t. m. je neznan tat odpeljal v Prešernovi ulici žensko kolo Herte Prinčičeve, znamke »Torpedo« s tovarniško številko 4-16.694 in evidenčno številko 4472, vredno 4000 lir. Istega dne je
Knjižna tombola „Zimske pomoči"
Danes objavljamo vse doslej izžrebane številke in s tem zaključujemo drugo ljudsko knjižno tombolo.
Tombolo je zadel, kdor bo prečrtal vse številke na tablici.	•
Od dvojk pa sme imeti le eno številko, od trojk eno ali dve, od četvork eno, dve ali tri in od petoric eno, dve, tri ali štiri, ostale pa od doslej še ne objavljenih izžrebanih številk kot Vam to pokaže spodnja tabela.
Za dvojke so izžrebane številke: 2, 70; za trojke 43, 85, 60 49, 40, 65; za četverke 61, 22, 11, 18, 15, 10, 9; za petorica 14, 82, 50, 48, 52, 3, 59, 26; za tombolo pa vse ostale. Kdor je zadel tombolo, dobi 10 knjig in od 1.000 do 10.000 lir.
Kateri znesek mu pripada, bo določil žreb. Vsi lastniki tablic, ki bodo zadeli tombolo, bodo prišli v ponedeljek 23. t. m. ^b 4. uri v Gradišče št. 4, kjer bodo žrebali za pripadajoči znesek.
Tombolskih tablic ne prodajamo več! Doslej smo razdelili že 1000 knjig, izplačali pa 30.000 Lir na roko v gotovini za nakup knjig v poljubni knjigarni.
	o	3		5	6	7		9	10
ii	12		14	15			18		20
21	22		24	-	26			29	30
	32	33			36	37	*	39	40
41	42	43	44	45	46		48	49	50
	52	53	54			57		59	60
61	62 v	63		65	66		68		70
	72	73	74		76			79	80
81 j 82				85			88		90
bilo ukradeno v Gosposki ulici moško kolo Alojza Novaka, znamke »Eros« s tovarniško štev. 238.817 in evidenčno š.evi ko 187.912, vredno 5000 lir. V torek 10. t. m. so tatovi odpeljali v Janševi ulici kolo Ivana Doiničarja, na Mikigšičevi cesti pa kolo Leopolda Verbiču. Delničarjevo kolo jie znamke »Diamant« in je vredno 10.000 lir, Verbičevo kolo, ki je bilo ukradeno pred gostilno »Vesel«, je znamke »Wafien-rad« z evidenčno števiiko 5271, vredno je 4000 lir. V sredo 11. t. m. je bilo ukradeno na Dunajski cesti moško ko.o Ivana Lo-karja, znamke »Postiljon« z evidenčno številko 2020, vredno 5000 lir.
u— Višji trgovski tečaj v Ljubljani sprejema dijake-inje z višjo šolsko pred izobrazbo. Naknadno vpisovanje še tekoči teden. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Pisalne stroje dobro ohranjene, boljše znamke, kupi takoj po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest, Prešernova ulica 44.
Z G$renf$ke§a
Gospodarski uradi celovškega okrožja so
imeli prošle dni pod vodstvom vladnega ravnatelja Klare ja iz Saizburga skupno posvetovanje. katerega so se udeleži I i okrožna voditelji kmetov ter upravitelji gospodarskih uradov. Razpravljali so o stanju prehrane ter o zalogah prediva, usnja, železa in drugih potrebščin. Sklenjeno je biio, da se da potrebna obleka in obuvalo v prvi vrsti drvarjem, s čimer bo zlasti omogočeno delo v gozdovih pri podiranju lesa. Obenem je bilo vsem gospodar-, k im korpora-cijam priporočeno, naj do skrajnosti napno sile za zaposlitev domačega in inozemskega delavstva. Dodeljevanje potrebščin, ki so potrebne za vsakdanjo preskrbo, se bo vršilo prvenstveno po vidikih del za spiošno korist
Premestitev namestitvnih uradov na področju celovške mestne občine. V torek 17. t m. so se preselili vsi oddelki namestitvenega urada. Vodstvo se nahaja odslej v Fuderjevi ulici št. 7, knjigovodstvo za celovško področje pa v baraki na cesti Avgusta Jakscha.
Padli Gorenjci. Na vzhodnem bojrišču so padli: grenadir France Zupan z Brezij, grenadir Josip Piskernik iz Zgornjega Jezerskega, grenadir Janez Zibert iz Britofa in desetnik Francie M»'i iz Zgornje Kokre
Nesreča s strelnim orožjem. 241etna Marija Steblovnikova, nameščenka državne železnice v Veiikovcu, si je dajala opravka s flobertovko, pri tem pa je tako nerodno obračala oiožje, da se je sprožil petelin ter jie dobila strel v trebuh. Prepeljali so jo iz Velikovca v celovško bolnišnico, kjer še zdaj ne vedo, če ji .bodo mogli zdravniki ohraniti življenje.
Na 7 mesecev ječe je bila obsojena na celovškem sodišču 23latna Marija Seh. Obtožnica ji je očitala da je zapustila službo pri svojem delodajalcu letos meseca julija s pretvezo, da gre domov po obleko. Ob tej priliki si je izposodila od neke služkinje par čevljev z obljubo, da jih bo vrnila takoj po povratu. Tcda Marije ni bilo ne v službo, niti ni vrnila odnesenih čevljev. Sodišče jo je zaradi tega obsodilo na 7 mesecev ječe.
S štaferskega
Obiranje hmelja v Savinjski dolini je
končano in pravijo, da je hmelj letos dobro obrodil, prevelika vlaga pa je privabila toliko mrčesa, da se je pojavilo več bolezni, ki kakovosti letošnjega hm Oljskega pridelka škodujejo. Cehe za letošnji hmsljskl pridelek so slabše od lanskih, čeprav so na področju Savinjske doline znižali hmelj-ske nasade in na savinjskih njivah sedaj raste krompir, fižol in zslje.
Delavci za delavce. V Mariboru so priredili deiavci za svoje tovariše pester večer, namenjen osebju, ki je podnevi in ponoči zaposleno pri strojih. Udeležba na tem pestrem večeru je bila velika, spored pa je bil sestavljen iz vedrih točk, ki je prinesel pri težkem delu zaposlenim delavcem nekaj ur prijetnega razvedrila in zabave.
V Maribor se je vrnil znanj vdnotržec H. Voiler, ki je več let vodil, kleti Svabske vinarske zadruge v Banatu. V Mariboru je spet prevzel poveljstvo mariborske prostovoljne gasilske organizacije.
Smrtna kosa. Na zapadnem bojišču je padel 20. septembra Alojz Jaki, beljaški rojak. V Celovcu je umrl Emil Regrčnik. V 99. letu je umrl po kratkem trpljenju prof. dr. Anton RiedL
Nesreča s samokresom. lOletni Janez Koabek iz Velke je dobil v roke revolver ter se v trenutku, ko ni imel nadzorstva, igral z njim tako nespretno, da se mu je samokres sprožil, pri čemer je zadel strel Kocbeka v levo roko.
Iz Gorice
Goriška prefektura opozarja v smislu navodil nemških oblastev vse kmetovalce svojega področja na obveznost, da prično z žetvijo koruze do 23. oktobra. Ker je do tedaj koruza zrela, ni dopuščana nobena izjema.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Gorici:
6&letni mizar Franc Suligoj, 86letna gospodinja Karolina Kolavčič, 481etna Gizeta Okrogiič, 6letni Florjan Belinger. 211etna gospodinja Hermengilda Veflišček, 59detni uradnik Gvido Cosulich. 721etni upokojenec Jožef Bajt ter 811etna gospodinja Jo-žefina Korečič-Mavrinšek.
Himen. V Gorici so se poročili te dni kmetovalec Jožef Cijan in gospodinja Jo-žefina Brumat zasebnik Rafae^ Jan in frizerka Alberta Birsa, uradnik Bruno Pedis in dijakinja Marta Meže, mehanik Miroslav Marchi in delavka Jolanda Brainik.
Eksplozija v Štandrežu. V Štandrežu se je primerila usodna nesreča z izstre^om. 13letni Marij Deveta k iz Kraške ulice 8 je našel ročno bombo, ki si jo je ogledoval. Pri eksploziji je dobil poškodbe na levici in desnem očesu. Nesrečni deček je izgubil vid Prepeljali so ga v goriško bolnišnica Njegovo stanje je zeLo resno.
Nezgode v Gorici in okolici. Mali Silvij Pušič iz okolice Šempasa je padel z nekega obzidka in obležal s številnimi poškodbami. 681etni stavbni vodja Vinko Mrak je padel z zidarskega odra. Ima zlomljeno desno nogo, razen tega tudi poškodbe na desnici Več poškodb ima mali Marcel Mozolini, ki je padel med igro s svojo sestro. Levo nogo ima ranjeno 53letni mehanik Jožef Kumar, ki se je ponesrečil pri delu.
KOLEDAR
Petek, 20. oktobra: Felicijan, Jane® Kancij.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Premiera Kino Sloga: Med Hamburgom in Haitl Kino Union: Njeno življenje
DEŽURNE LEKARNE Dane8: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
DS2AVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 20. oktobra: Zapito.
Sobota, 21. oktobra, ob 18: Jakob Ruda.
Red Sobota. Nedelja, 22. oktobra, ob 14.30: Triglavska roža. Mladinska predstava. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Nedelja, 22. oktobra, ob 18: Kar hočete.
Izven. Cene od 40 lir navzdol. *
Iv. Cankar: »Jakob Ruda«. Med posebno
tehtne psihološke igre Cankarja spada »Jakob Ruda«. Predstavlja dramo sebič-neža-omahljivca, ki šele kasno spozna pravo pot in sprejme usodno povračilo za storjene krivice nase.
OPERA .
Petek, 20. oktobra: Zaprto. Sobota, 21. oktobra, ob 18: Mignon. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 22. oktobra, ob 17: Jenufa. Izven. Cene od 60 lir navzdol.
Iddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 20. OKTOBRA
7.—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 9.—»9.10: Poročila v nemščini. 12.—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45—14.: Salonski orkester vodi A. Dermelj. 14.—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.: Zvoki iz operet — Radijski orkester vodi D. M. Ši-janec, pojeta sopranistka Draga Sokova in tenorist Anton Koren. 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.15: Pojte z menoj. 1&.15—18.45: Kmečki trio. 18.45—19.: Iz našega leposlovja — Franc S. Finžgar: Narodno blago. 19.—19.30: Komorni zbor. 19.30 do 19.45: Za Zimsko pomoč bo govoril predsednik Z:roške pomoči Narte Velikonja; nato poročila v slovenščini. 19.45—20.: Prenos branja članka ministra dr. Gobbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.15: Pri kaminu. Sodelujejo Truda Kellner, recitacija. Jelka Stanič, violina, Marijan Lipovšek, klavir. 21.15 do 22.: Zopet je minil lep dan. 22.—22.15: Poročila v nemščini in nanoved sporeda. 22.15 do 24.: Prenos osrednjega nemškega sporeda.
V	proslavo stoletmee Simona
Gregorčiča
V	ponedeljek, 23. t. m. ob 18. uri bo v Drami spominska prireditev v počast stoletnice velikega pesnika sončne Goriške Simona Gregorčiča. Ožji krog slovenskih kulturnih delavcev je dal izpodbudo za večer, ki naj pokaže, da je Ljubljana celo v najtežjih časih zvesta poslanstvu in dolžnostim kulturnega središča Slovencev. Zato se tudi klanja spominu avtorja nepozabnih »Poezij«, »zlate knjige« slovenskega slovstva. V skromnem obsegu, vendar v dostojni in vzvišeni obliki naj ponedeljska prireditev v hramu slovenske besede pokaže, da ostajamo zvesti Gregorčičevemu duhu in imenu. Prireditelji po pravici pričakujejo, da bo ljubljanska družba razumela pomen Gregorčičevega večera in bo z udeležbo pokazala, da ima prav hrvatski pesnik, ko pravi, da si samo narod, ki spoštuje svoje — velike mrtve, gradi na preteklosti srečnejšo bodočnost.
Prireditev v Drami bo imela značaj r e -citacijskega ve čer a. To bi moglo učinkovati enolično za širše občinstvo, če bi prireditelji ne poskrbeli, da se bo Gregorčičeva pesniška beseda slišala iz veščih ust nekaterih največjih umetnikov govorjene slovenske besede Z druge strani je poskrbljeno za pestrost sporeda s pevskimi nastopi opernih pevcev. Tako se živa pesniška beseda in Gregorčičevi uglasbeni stihi ubrano združujejo v učinkovit program, ki naj izpriča, da je pesem Simona Gregorčiča š£ vedno tako blizu našemu srcu, kakor je blizu srcu našega naroda pesnikova ožja domačija.
Večer se bo začel s pesmijo Alojzija Gradnika »Simonu Gregorčiču ob sto-
letnici rojstva«, ki jo bo recitiral ravnatelj Drame Ciril Debevec. Gradnik, ki nam je danes to, kar je bil našim očetom Gregorčič: največji pesniški glasnik slovenskega ljudstva na Brdih in na Krasu, je spisal svojo jubilejno pesem nalašč za to prireditev in jo bomo slišali prvič ob tej priliki. Z njo je povedal v zgoščeni pesniški besedi več, kakor bi mogel reči kak slavnostni govornik. Zato bo ta poklonitev predstavnika današnje poezije dala prireditvi lep okvir, čigar drugi del tvori — za konec večera — takisto nova in izvirna »Poslanica Simonu Gregorčiču«, pesem zastopnika naše najmlajše pesniške generacije Severina š a -
i i j a.
Po Gradnikovi uvodni pesmi bo zapel so-
list naše Opere Janez Lipušček Kre-
kovo »Predsmrtnico« in Janka Ravni-
ka »Vasovalca«: dve pesmi na Gregorči-
čevo besedilo. Pevca bo- spremljal 0ri kla-
virju docent glasbene akademije Marijan
Lipovšek. Zatem bo naša vodilna dramska umetnica ga Mila š a r 1 č e v a prebrala petero Gregorčičevih liričnih pesmi in jim vdihnila s svojo govorilo® umetnostjo novo življenje. Igralec Slavko J a n bo tudi prebral pet pesmi, predvsem take, ki imajo bolj moški značaj in se — kakor prelepa »V pepelničnl noči« — razvijajo v mogočen privid naše narodne usode. Po krajšem odmoru bo nastopila z recitacijami nadaljnjih izbranih pesmi dramska umetnica ga Milena Ukmar-Boltarjeva. Pri izboru pesmi je bilo upoštevano načelo, da naj se Gregorčičeva poezija prikaže z vseh strani, vendar kar se dš. s pesmimi, ki niso znane iz šolskih beril. Posebno častno mesto je bilo določeno Gregorčičevi najgloblji življenjsko-filozofski izpovedi »človeka nikar«, ki jo bo recitiral Ciril Debevec. Natb nastopi še operna pevka ga Franja Golobova in zapoje ob spremljevanju
pianista Lipovška še Krekov »Psalm 118« in Pavčičevo »Priplula je po-mlod«, obe na Gregorčičev tekst. Na to bo ravnatelj C. Debevec zaključil večer z že omenjeno šalijevo Poslanico.
Nič pomposnega in kričavega ne bo na tej proslavi: govoril bo preko umetniških reeitatorjev in pevcev pesnik sam s svojo žlahtno poetično besedo, spregovorila bosta po isti poti dva njegova naslednika na slovenskem Parnasu. Prav to pa je s svojo skromnostjo in prepričljivo dostojnostjo oblika, ki ustreza našemu času z njegovo zahtevo: ohraniti vse, kar je bistvenega in življenjskega, varovati korenine in semena za novo življenje! Tak6 predstavljamo prt-pravljajočo se prireditev ljubljanski javnosti. ki naj se zave svoje narodne in kulturne dolžnosti in napolni v ponedeljek dramsko gledališče!
Fel"x Tirsmermsus — nčvi avtor »Dobre knjige«
Te dni bo izdala Dobra knjiga svoj 25. zvezek, kar pomeni 25 mesecev njenega uspešnega založniškega dela Prineslo je slovenskemu bralcu poleg dveh izvirnih del (Pucova, Skalan) prevode takih mojstrovin, kakor so na pr. Gulbransova romana »In večno šume gozdovi« in »Dediščina gozda«, Bromfieldovo »Prišlo je deževje«, Albe de Cespedes »Nazaj ni poti«, Jacobse-nova »Marija Grubbejeva« in številna druga dela, nekoliko tudi poučna, kot so de Kruifovi »Borci proti smrti« in \Velzlovi spomini »Na zlatem severu«. Kot 25. zvezek izide zgodovinski roman Felixa Tim-mermansa »Harnatov rod« v prevodu pisatelja Petra Donata.
Felix Timmermans je znan pri nas po »župniku iz cvetočega vinograda«, dalje po knjigi »Flamska zemlja« in zgodovinskem
romanu iz umetniškega življenja »Pieter Bruegel«. Roman »Harnatov rod« sodi med njegova najnovejša dela in je dosegei še nedavno v nemškem prevodu velik uspeh. Roman je razdeljen v tri dele, saj opisuje tri generacije rodu, ki ga je utemeljil na Flamskem še pod Marijo Terezijo ognjeviti Madžar Štefan Harnat. Od epično zelo razgibanega življenjepisa tega častnika, ki je padel v Napoleonovi vojski ob njenem tragičnem povratku iz Rus!je, se dejanje razpleta v drugo polovico 19. stoletja in aam v okviru življenjepisa Štefanovega vnuka prikazuje Flamsko. kakršna je bila še do prve svetovne vojne.
Timmermans je pristen Flamec. To ljudstvo je dalo Evropi znamenite slikarje; zdi se, da ima slikarstvo v krvi, kakor Čehi ali Madžari godbo. Tudi Timmermans je kot pisatelj slikar, ki uživa v barvitosti svojih podob. Rodil se je v lepem mestec^ Lieru, ki ga je živo opisal v knjižici »Scho-on Lier« in jo — kakor Karel čapek nekatere svoji potopise — sam ilustriral, saj je strasten risar in slikar. Njegov oče je imel štirinajst otrok; med njimi se je rodil Felix Timmermans trinajsti, vendar ga ni to niti malo motilo, da bi ne bil vesel ln zadovoljen ln da bi ne delil tudi drugim svojega veselja. Dobršen del mladosti je preživel na Holandskem, ko pa je končal svoja »Schul- und Wanderjahren«, se je nastanil v rojstnem mestu Lieru, kjer menda živi Se danes, če mu je prizanesla vojna, ki pustoši lepo flandrsko deželo, prizorišče tolikih vojnih pohodov in narodnih nesreč, kakor sta jih opisovala de Coster v znamenitem .»Tilu Ulenspieglu« in Timmermans V romanu o velikem slikarju flamske zemlje Pietru Brueglu.
Timmermansove spise preveva neka svojevrstna veseloet, Četudi ne moremo reči, da bi bil humorist: svet njegovih romanov ,
se zdi nekam nasmehljan in veder tudi tedaj, kadar opisuje žalostne dogodke in pojave. Nemara prihaja ta veselost od pisateljevega velikega duševnega miru, njegove zavidljive uravnovešenosti med čustvi in ■ razumom, vsekako pa od njegove srečne, J skoraj flegmatične narave, ki je ne muči bolestna potreba razčlenjevanja, obtoževanja in odkrivanja besov, kakor je mučila, postavimo, Dostojevskega. Timmermans je povsem zdrav človek, kot pristen sin flan-drske dežele ume uživati življenje, ne da bi pozabil tudi meje in dolžne obzire. Po svetovnem nazoru je katoličan, kar je pokazal zlasti s pesniško lepo knjigo »Župnik iz cvetočega vinograda«, vendar so njegove knjige na splošno daleč od duhovne problematike; pisatelja preveč mika stvarno življenje, da bi se ubadal z nerešljivimi vprašanji. Posebno pozornost je vzbudila njegova knjiga »Pallieter«, .ki je izšla sredi prve svetovne vojne (1916) in je v grorf. časa naglašala pisateljevo ljubezen do zemlje, do življenja, do lepega božjega stvarstva. V nji je zaživela mična Flandrija; krajina in ljudje, duh in srce njenega nar roda so naslikani s srečno roko pripovednega umetnika. Nato je sledila dolga vrsta spisov, zakaj Timmermans je plodovit pisatelj in še vedno preseneča z novimi knjigami. Dana mu je tista sposobnost, ki jo je Goethe imenoval »Lust zu fabulleren«; z njo je dosegel tško lahkoto pisateljevanja, da v flamski literaturi nima zlepa tekmeca.
Kdor hoče spoznati Timmermansa prav 8 te strani, naj vzame v roke »Harnatov rod«. Roman je kar nazoren primer pisateljevega lahkotnega pripovedovanja, njegove življenjske razgibanosti in živahne slikovitosti pestro razčlenjenega dejanja. Zato Je verjetno, da bo novi slovenski Timmermans knjiga, ki bo zagrabila zelo široke .čitateljske vrste.

»JOTBOc-St 24L
ateSSti
»i ii■ "ir-IT-ji
Petek, 30. X. 1044
»'5 V 31 i n f M
ŠPORT
In spet — med seboj
V nedeljo se bo nadaljeval domači nogometni turnir za nagrade
Vsak dan ni nedelja, vsako nedeijo ni mednarodne tekme, tako si moramo dejat kar od vsega začetka, ko začnemo misliti na nogometni spored prihodnje nedelje, ki bo spet čisto preprosto domač brez godbe in zastav m b»ez tisočev okrog igrišča. V nedeljo dne 22. t m. se yrnemo stpet v krog domačega tekmovanja za žoge. ob katerem smo se navduševali nel^aj tednov prej m se bomo morali, kadar morda izjemoma ne bo drugače. tud. v bodoče.
Zaradi nekaterih odgoditev v dosedanjem razpletu tega tekmovanja je zdaj situacija med posameznimi udeleženci taka. da 60 se-niorska moštva odigrala vsega tri kola. medtem ko so jimiorj. igrali že pet nedelj zaporedoma in bo naslednja za nekatera mla-d-nska moštva že zadnja ali nredzadbja v prvi polovici tekmovanja. Zadnji nastop v prvem delu ima mlada enajstorica Žabjaka, ki je igrala vse nedelje brez počitka in mora v svoji nedeljski tekm-; z Vičem opraviti še zadnjo preskušnjo pred dokončno oceno. Draga dva para bodo sestavljal-; mladi igrale' Ljubljane ln Hermesa ter Mladike in Iztoka. Izid drage tekme je malone odločen \ naprej, dvoboj med Hcnnesom in Ljubljano pa se bo gotovo razvil v živahen obračun za prestiž io mesto.
V seniorski konkurenci je na vrsti IV, kolo, ki je bilo pred 14 dnev-; odgodeno zaradi siabega vremena. Nasprotniki te nedelje bo razdeljeni v naslednje cJva para:
Mladiks—Iztok. Borba za tretje ln četrto mesto, tako bi lahko na splošno označili, to srečanje, čeprav n: izključeno, da bo katera •zmed omen »enih enaistorlc pozneje posiegia tudi v važnejše odločitve. Zaenkrat pa sta Mladika in Iztok v ostri konkurenc; za tretje mesto *>n ta okoliščina je v dan;h okoliščinah že zadostno jamstvo, da bosta dal; vse. samo da bi morda v nedeljo zanesljivo dosegi; ta cilj.
Ljubljana—Hermes. Odločitev o prvem in dragem mestu, nič več in nič manj ni na kocki v tem dvoboju, če pogledamo dosedanje uspehe Ljubljane ln načrte, k; j'h Ima Hermes. Zdaj. ko smo videli, kaj lahko pokažejo najboljši igralci obeh enajstoric. če so združeni pod eno zastavo, bo še bolj zanimivo pogledat. kako se bodo vedi; posebej, vsak na gfvoji si ran' in vsak za barve svojega kluba. Ljubljana je favorit to pet. to je gotovo, toda kdo ve,- če le ne bo žoga imela svojih muh in igralci ob njej ne bodlo imeli zadnje besede.
Ves spored bo odigran na igrišču Ljubljane. In sicer dopoldne od 9. in popoldne od 13.45 dalje Tekme bodo v vsakem vremenu.
IZ zbora nogometnih sodnikov. Za tekme v nedeljo dne 22. t. m. delegiram naslednje gg. sodnike: mladine: ob 9.: Vič-2abjak, g JDorčec, ob 10.: Ljubijana-Hermes, g. Sa-fošnik, ob 11.: Mladika-Iztok, g. Dolinar; prva moštva: ob 13.45: Mladika-Iztok, g.
Iz naše mlade umetnosti
Naši upodabljajoči umetniki se skušajo v teh težkih časih po raznih poteh približati občinstvu on ga opozoriti na svotfe sivarjakto dalo, ki tudi v vojnih razmerah ne počiva. Tako prirej^o v zadnjem času majhne mazstave v nekaterih knjigarnah. Lojze Perko, ki je s svojimi podobami m ilustracijama že ponovno vzbudil pozornost prijateljev umetnosti, je na pr. razstavil neka(j svojih slik v Novi založbi. Eno teh slik z naslovom »Alenčica« priobeuje-mo kot primer Perkovega novega snovanja in dela.
Safošnik tn ob 15.30: Ljub!Jana-Hermes, g. Dolinar. Vse tekme bodo na igrišču Ljubljane. — Poverjenik.
Drotriž po svetu
Mladina v dunajskem nogometu
Spričo vojnih razmer in zaradi vpoklica starejših letnikov v vojaško službo, morajo nogometni klubi uvrščati v svoja moštva mladino, ki se uveljavlja nadvse zadovoljivo. Med starimi, izkušenimi igral ci, ki. so včasih že precej počasni, se uveljavljajo mladi igralci z vidnim uspehom.
Na Dunaju so v sedanjem jesenskem tekmovanju v poletu prav ona moštva, ki nastopajo- pomlajena, čeprav trenutno po sili razmer. Klubi, z zvenečimi imeni in neštetimi uspehi na zelenem polju so morali kloniti baš pred mladina Wacker je do nedelje vodil na tablici najboljših z moštvom, v katerem so bili med staro gardo mnogi mladeniči, ki jih krasita pred vsem volja in srce.
Švedsko nogometno prvenstvo . v desetem kolu švedskega nogometnega prvenstva so zmagali sami favoriti. Pokalni in državni prvak Malmo FF je premagal Helsingborg s 5:2, IFK Nordkop-ping pa si je utrdil svoj položaj na tablici z zmago 4:2 nad Grisom. Stanje na tablici: 1. Nordkopping 14:4, 2. Elfsborg 14:6, 3. Malmo 13:5, 4. Goteborg 13:7 točk.
Nogometna prvenstva drugod
Na Madžarskem: S presenetljivo čisto zmago s 6:2 nad FC Nemzeti Vasasom, ki so ga ojačili nekateri izvrstni igralci lanskega prvaka Velikega Varadina, je uspelo bivšemu prvaku Ferencvarosu, da je nabral 9:1 točki ter je, tik za Ujpestom na drugem mestu, ki v vseh dosedanjih petih tekmah ni izgubil nobene točke. Na tretjem mestu tabele je FC Csepel. Pri Ferencvarosu je spet opozoril nase stari internacio-nalec dr. Sarosi. Zabil je tri gole ter mu gre sploh levji delež pri tej zmagi.
Na Portugalskem: Sedaj je v portugalskem nogometnem prvenstvu odigrana polovica tekmovanja. Na prvem mestu je Sporting Lissabon, prvak iz leta 1943; njemu sledita Belenense in lanski pokalni prvak Benfica. V nedeljo sta se sestala Sporting Lissabon in Benfica; to srečanje je bilo odločilno za prvo mesto. Sporting je zmagal tesno s 3:2. Belenense je premagal CUG z 2::1, Athletic pa je izgubil proti Estorilu s 3:4.
Popravljamo!
Nedeljska juniorska tekma za 25 žog med Iztokom in žabjakom se je končala z zmago žabjaka 2:1 (in ne obratno, kakor smo napačno zabeležili v včerajšnji številki našega lista).
V zvezi z gornjim popravkom je treba spraviti v red tudi tabelo dosedaj doseženih uspehov na zadnjem in predzadnjem mestu kakor sledi
6.	žabjak	5 1 0 4 2:25 2
7.	Iztok	3 0 0 3 2:17 0 Toliko na kratko, da bo vse točno tudi
do končne ocene!
*
SD Iztok — Strogo obvezen članski sestanek L moštva drevi ob 17. <.y gostilni »Lovšin« v Gradišču. — Vsi in točno! — Načelnik.
2SK Hermes (nogometni odsek.) Pozivam vse igralce I. moštva, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo ob vsakem vremenu na igrišču v klubskih prostorh drevi ob 19. Vsi zanesljivo in točno! Važno zaradi prihodnjih tekem ki gostovanj. — Načelnik.
Sol dela tideže
Soli ne rabimo samo v gospodinjstvu, ampak je zvest sluga pr' raznih prilikah izven kuhinje.
Od naših starih ljudi vemo, da sol hitro razbel= oglje v lkalnHcu ali pa v štedilnika Pravi kostanj je okusnejši. ako ga pečemo v pečici, na katero smo potresi i tanko plast soli. soli na dno. Sol prepreči tudi, da mast ne brzga naokoli, kadar cvremo slanino. Mak) soli v beljaku nam pomaga, da sneg hitrejše stolčemo. Svežost jajc do ženemo, ako raztopimo v 1 1 vode 120 g solj. Če jajce pade na dno, je sveže, če plava samo na polovici, potem je staro dan ali dva. če plava čisto na površini, je staro več dni. Železno posodo ocstlmo želo dobro s soljo. Košare, pletene stole i. dr. očistimo s solno raztopino, da bodo kot nove. Za pranje stekla, kristala, ogledal ali šip tudi rabimo raztopino soli' in vode. Malo soli na krpi očisti kopalne kadi ali umivalnike, če se nabere okol: njih umazan rob. V salmijaku ali špiritu raztopljena sol se rabi za očiščenje oblek. Če polijemo tinto po prtu, potressmo takoj sol na madež in prt bo čist Belo pohištvo se dobro očsti z raztopino soli. Sol. postavljena v plitvo posodo v nanovo barvani sobi odvzame v enem dnevu duh po barvi. Da perilo pozimi ne zmrzne, ga splah-nemo v sila ni vodi. Slana voda je tudi odlično sredstvo za grgranje. Pri nahodu raztopmo sol v mlačni vodi. jo vdihnemo skozi nos m nahod bo prešel. Sol ublaži tudi bolečine od pika čebele ali ose in prepreči oteklino.
Ampak, to še ni vse! Še mnogo koristnejša
MALI OGLASI
■tte službo, plača n fttko bewdo L 9.56, najmanjši znesek n te oglase Je L 10.— Za ienltve in dopisovanja je plačati za i*ako besed* L 8.—, za vse drage oglase L L— n besedo, vendar pa plačajo posredo-vald L 1.50 za beseda Najmanjši iznos za te oglas« je I, UL—
Za ■nak oglas Je treba plačati dri. in pro*. takso L kGO, za dajanje naslova ali Šifre po
Službe išče
POSTREŽNICA
išče zaposlitve Ea dva-tri dni v tednu. Najraje v Zg. Sišk<- Naslov v ogrl odd. Jutra 27756-1
GOZDNI DELAVCI
Ravnateljstvo državnih gozdov v Ljubljani išče gozdne delavce. Javiti se takoj v pisiirnl ravnatelj-1 va v Knafljevi ulici 9-T	27615-la
SLUGO • za rszvnžfnje. dostavljanje in pospravljanje pi-sr.rn. sprejmemo. Pošten in zanesljiv. Naslov dobite v ogl. odd. Jutra.
27649 la,
GOSPODINJO
samostojno pošteno. l£i ima rada otroke, sprejmem Pahko samo čez dan) Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna go^tvodnla«	27718-la
GOSPA išče inteligentno gospo ali ga-podično. ki bi1J1 pomnila v pi?arni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna«
27724-la
šiviljo
za šivanje moških klobukov. takoj sprejmem. Bernik Franc Celovška cesta 47 .	27740-1a
GOSPODINJO samostojno k tričlanski družini, sprejmemo takoj H. Tušar Medvedova c. 30, Šiška.	27818-la
SAMOSTOJNO
gospodinjo k tričlanski trnirni družini iščem za takoj. Javiti se v Pod-lim barskega ulici 25 v šiški	27798-1 a
GOSP. POMOČNICO dobro kuharico, iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.	27805-la
POSTREŽNICO snažno, ki zna kuhati, iščem k dvema osebama za ves dan od 8. naprej. dvakrat na teden pa samo do 2. pop. Na-stoo takoj. Z glasi ti. se cd 9. do 11. <Jop. ali od 2 do 4. pop. Levstikova ul. 16.	27751-la
FANTA za razvažanje s trici-klom in za lahka dela v delavnici, tudi za par dni v tednu, sprejmem. Mravlje, Emonoka, 2.
27767-la
KUHARICO
samostojno, sprejmem k majhni družini. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27793-la DOBRA SOBARICA ln likariCi za privatno stanovanje. dobi takoi službo. Gostilna »Mrak*, Rimska 4.	427-la
OSEBO
Sa nemško konverzačiio in literaturo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Pod »Zvečer«
27835-3 FOT. POMOČNIK sprejme plošče na dom v retušo. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod šifro »Retuša« 27838-3
KUPUJTE
edfjso pri naših
M
VAJENCA
za grsJično stroko z dovršenimi 4 razredi srednje šole sprejme takoj Narodna tiskarna.
27847-44
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, z okroglim čolničkom. v brezhibnem stani u ugodno pro dam. Nova trgovina. — Dunajska 36 nasproti Gospodarske zveze.
27564 6
TOPLOMERE
zdravniška prodam. Top niška 1811.. levo.
27594-6 PESINO LISTJE izvrstno krmo za vse vr. ste domačih živali, prodam vsako količino. Je-ras. Ciglerjeva 5.
27603-6
MOŠKE MA.lCf. triko, predvojne, hlače m blago 2» par moških srajc, prodam Naslov v Cgl odd. Jut-a. 27689-6
GRADI* predvojni za 2 2imnid in blago za par moških srajc, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27690 6
ZA NOVOROJENČKA prodam več pripravnega perila po zelo ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra	27726-6
DOMAČA HALJA prvovrstne Izdelave in kvalitete, naprodaj. Mle karna Guzelj. Kodeljevo 27825-6
kombineže
in nove hlačke, predvoj ne, 6 garnitur, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	27826-6
damsko kolo
odlično. prodam. Sv. Petra c. 19. Dolenc, dvorišče od 8. zjutraj do 6. ure zvečer. 27799-6
BLAGO
za damski plašč, lepo in za moško športno obleko. dabr0 blago. prodam. Vprašati Rimska c 9-IL vrata 16.
27813-6
1« rjuh
nove. nerabljene velike, fn blago črtasto Za mb. ške srajce, prodam.
27612-6
violino
koncertno, kitaro, %-vlo lino, ugodno prodam.— Stari trg 24, v lokalu.
27748 6
PRODAM
u«njen kavče«, kopita za škornje, vrata za do tnačo pee. plahto, 2 pozlačena okvirja, knjige rn starinske slike. AER Novi trg 5-H. levo od 10. do 12. in od 2. do 4. ure.	27716-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
27750-6 damski rlasč
zimski, modre barve, za visoko postavo, ugodno prodam. Ogled od 7. do 10. Lepd pot 6 (gornji zvoneči	27755-6
PRODAM
Jedilni n.mizav prt za 12 oseb. 12 prttfkov — krasno ročno delo v narodnem motivu. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27762-6
ie sol. Za sol dobiš jaica na trgu ali na cesti Ža sol boš dobil tudi sianino di mast. Vrednost se pač menja. kskršno je pač povpraševanje. Za sol boš lahko brez« skrbi kadil; če ti ne bo zmanjkalo soli. ti tudi cigaret ne
bo. Sol dela čudeže! Kjerkoli in kadarkoli boš rebeh »Imam sol. imam precej soli,« vselej
se bodo glave sklanjale pred vsemogočo
soljo. Da, da, zelo mogočna je sol. Ne samo
v gospodinjstvu, tud; v gospodarstvu, trgovini, obrti, industriji. Nimaš čevljev? Ponudi sol in imel boš lepe in dobre čevlje. Nimaš drv? Malenkost! Reci, da -maš sol in grel ee boš pozimi, kolikor se ti bo zahotelo. Sploh, sol ie zdravilo in sredstvo za dosego tvojih sanj in hotenja. Hočeš cvička, klobas, mesa. sidja, hečeš denarja? Seveda hočeš! Toda ali :maš 6ol? Brez te ne dobiš namreč ničesar. Kdor nima soli. je revež, ki ga n t; pes ne povoha.
Treba je to napsati, da bodo naši potomci znali ceniti sol, da bodo vedeH. da so bili nekoč časi. ko je bila vsemogočna sol in ne zlato.
MOŠKO SUKNJO teennomodro za manjšo postavo, prodam. Polzve se od 14. dn 18. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra	2T7766-6
GOJZERJE it. 38. visoke čevlje št. 40 ln 2 para nizkih fan tavskih čevljev št. 37, vse dobro ohranjeno,— prodam. Emomska 2.
27766 6
2 PLAŠČA
moški nov. za vitko srednjo postavo in ženski dobro ohranjen, za srednjo postavo, predvojno "blago, prodam.— Delavski dom. *>ba 111.
27770-6
MOŠKO KOLO
kot novo štrapacno. — prodani za 6500 lir. Na ogled od 13. do 15. ure v petek in soboto. Naslov v ogl odd. Jutra.
27772-6
PRODAM
razne predmete za gospodinjstvo. Ogled od 8. do 12. ure. N.-siov v ogl odd- Jutra.	27778-6
GLOBOK VOZIČEK lep. nov. zunaj in zno-trai tapeciran, kromani blatniki in krmilo, avto model, predvojni material. prodam. Režij an-ska ui. 5. KoleziJa.
27782-6
RADIO
Minerva. 7 cevni, magično oko z jeklenkami, .-rodel 1941. krasna oblika. prodam. Ogled od 12. do 15. in od 18. ure dalje. Naslov v ogl. odd. Jutra	27787-6
2 KLOTASTI HALJI črni za 161etne deklice, novi, orcdiim. Naslov v ogl odd. Jutra. 27827-6
MOŠKE MAJE triko. nove. predvojne in sp. hlače ter črno svilo za šolske halje, prodam Zeljarska 11-1. Ko iezija.	27828-6
DEŠKE POLČEVLJE z gumi podplati, nove. št. 38. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27829 6 ŠPORTNO BLAGO za damski nlnšč ali moški površnik in nekai m flanele, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27831-6 MOŠKE IN DAMSKE
'majce in spodnje hlače, nove. prpdvojne. triko— nekaj garnitur, prod«n. Naslov v ogl. odd. Jutra.	27830-6
VOLNEN PLAŠČEK za lOletno deklico in športne čevlje št. 34 ter črno svilo za šolske pred pašnike, proda:m. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27832-6
FLANELO
prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
27833-6
PREPROGO
2x3 m in go.izerice štev. 43, nrodam. Sv. Petra c. 7. trgovina z zelenjavo.
27841-6
2 PRAŠIČKA
po cca 30 kg težka, pro dam. Cesta v Mestni log 85.	27843 6
MOŠKO KOLO znamke Puch (Ipag) — cestni model, zelo močno in dobro ohranjeno, prodam za 7000 lir. Na ogled od 5. do 6. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27844-6
DOBRO ilMO
za 2 žičnici alt kauča, prav ugodno prodam. — Vi-išek Dunajska 6. dvo rišče.	27845-6
RADIO	_
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Pod »Plačam 8000« 27754-7 ZOPET KUPUJEMO škatle od »Mama« mleka. B. Guštin Vodnikov trg 2	J-426-7
MOŠKE OBLEKE ženske in moške čevlje perilo, pohištvo in različne druge predmete — kupujem. Drame Alojzija, Gallusovo nabr. 29.
27758-7
AVTORADIO
po možnosti z akumulatorjem. kup m ali vza. me m niposod« proti odškodnini. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
27846-7
UH
RADIO
vz.ime.-n v najem proti mesečni odškodnini .500 do 600 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »777 Radio<
27753-17
KUPIM HIŠO
Od 500 do 6C0 tisoč lir. v šiški. za Bežigradom, ev. tudi zamenj>m parcelo za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Bežigrad.
27842-20
2 OPREMLJ. SOBI
vezani, v centru, takoj poceni oddam trem ml a dim gospodom. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27794 23 OPREMLJ. SOBO v strogem centru takoj oddam enemu ali dvema mladima gospodoma Naslov v ogl. odd. Jutra.	27795-23
OPREMLJ. SOBO
za 1. november ?H za takoj išče drž. uradnik, najraje s hrano. Perilo lahko lastno. Ponudbe na ogl. odd. Jutr^ pod »Skromen in miren«
27764-23a PRAZNO SOBO čisto, iičem pri solidni boljši stranki, kater! bi pomagala, goi^podinjiti.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenka« 27771-23a
Dvignite dospele ponudbe
v oglasnem oddelka
AdlCT. A.S. 400. Balonski. Bližina trgovtke aka decr.tle. Beli prelest. Cen ter. Donosna, Dobra kuharica. Dam tudi protivrednost. ■ Dobre znam. ke. Družinske razmere. Dekle poštenje. Dobro ohranjen kauč. Delo, Do ber hubertus Dežni. Dp oro ohranjen. Dobra priprava, Dobro blago. Delavna. Dekle z dežele, Dežni plašč. Drva. Ekonom 48. Električni mlin. fantovski kroj. Filatelist Godec Godovno darilo, Golenice. Gospa 23. Hitra, Hrana in plača do. bra. Izurjena. Inženjer, Kapne 160. Komfortna. Kuharica. Krzno. K.D.C. 1944 Kostum. Kurnik i LJubljana 24 let, Ljub-! ljana. Lastno perilo. Lin ' da. Miza. Mirno življenje. Mirno. Mirna in točna Dlačnica. Mešano zrno. Majhna ter preprosta sobica. Muf Mlaj ša. Mornar. Mizarski pomočnik. Nepremočljiv.— Nastop takoj, Na deže-
ZNAMKE
predvsem evropske, kupim. Ponudbe na oglas. nI odd. Jutra pod »Ev. ropa«	27000-7
L-TUBLJ ZVON posamezne letnike od 1. 1831—1917 ter 1933—1940 iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zbiratelje	27001-7
COREX DOZO ali slično Za razvijanje zvitih filmov, kupim. — Prinesti v drogerijo Her mes, Miklošičeva 30.
27678-7 PISALNE STROJE dobro ohranjene, boljše znamke, kupi takoj po najvišji dnevni .ceni — tvrdka Everest, Prešer. nova Ul. 44. 27803-7
200-L I TRSKE SODE dobro ohranjene, železne kupi tvrdka Everest. Prešernova ul. 44.
27804-7 SESALEC ZA PRAH nov ali dobro ohranjen kupim. Ponudbe z na ved bo cene in op»som na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sesalec 99<
278097
KOLESA
kupuje tvrdka »Promet« nasproti križevniške cer kve.	27810-7
OTROŠKE VOZIČKE kupuje tvrdka •• Promet, nasproti križevniške cerkve.	27811-7
FLANELO nekaj metrov enobarvne. kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27757-7 OTROŠKI BICIKEL
z p»nožnimi koleci. ku. pimo. Metala. Gosposvetska 16. telef. 3? 88.
27749-7
DRAŽBA
Prostovoljna sodna Javna dražba bo jutri, v scooto 21. oktobra 1944 ob pol 9. uri dopoldne v po-lopju Srednje teh-n čne šole (Obrtna šola). vhod iz Gorupove 10. Naprodai bo: kompletna spalnica iz trdega lesa. kom n letna samska spalnica iz mehkega lesa, kuhinja, perilo, obleke, suknja obutev, ure. koio. otomana. pernice. žimnice. odeje, kuhinjska posoda in razni železni in drugi predme ti.	. 27797-37
IZGUBILA SEM
dne 18. X. popoldne proti Tivoliju 7 različnih nogavic, pripravljenih za napravilo. Najditelja prosim, naj Jih vrne v ogl. odd. Jutra — (nagrada 150 lir).
27902-37 IZGUBIL SE JE prašiček okoli Večne poti. Najditelja prosimo, nai ga proti nagradi vrne na naslov: Večna pot 32. Strelišče. 27807-37
IZGUBIL SEM 18. X. 44. 2 potni dovoljenji n> ime Jager. za potovanje Borovnica-Ljubljana. Najditelja na prošam, nai jih odda proti nagradi pri blagajni kavarne »Slon«
27765-37
GRLICA
ki sliši na ime »Koki« se je izgubila. Najditelja pro^m, da jo vrne na naslov: Kosmač Marija. Ljubljana. Klades-na Ul 18.	27779-37
KDOR JE NAŠEL naočnike naj jih vrne v o»l. odd. Jutra nrot nagradi 50 lir. 27786-37
IZGUBLJENA Je bila v srečo 18. X. od pol 5. do 6. ure po-. poldne nova zelena gu-( mijasta otroška pelerin-ca s kapuco od Sv. Križa mimo ri*ame. gimnazije do artilrij-ke vojašnice. P.šten najditelj je naprošen. da jo vrne v ogl. odd. Jutra proti do bri nagradi. 27790-37
V TRAMVAJU sem izgubila v torek okrog 5. ure pop. cd tromostja proti šiški rjavo usnjeno rokavico. — Pošten najditelj nai jo vrne proti nagradi Vodnikova c. 54-a 27824-37
IZGUBILA SEM v ponedeljek damsko za pestno uro. Najditelja na prošam. nai Jo vme proti nagradi: Matek — Mikeš. trgovina. Frančiškanska ulica. 27839 37
h. Nahrbtnik in Osamljen. Opremljena. Obojestranska, haimonija Odkupnina Obojestransko razumevanje. Plačam dobro. Podjetna, Protiu-sluga. Peči. Presno, Po* šteno. Postrežruca, Pošten« dekle. Pridna bi stalna. Protivrednost. — Poštena. Ročna blagajna Reden in soliden plačnik. Rozman. Srednjo postave. Sobarica 10, Spe cialen. Samostojna, Slgu ren in soliden zaslužek. 9uhn stanovanje. Sreča. Starejša hišnica. Septem ber. Srečen dom. Skrb za delo. Šivilja. Točen olačnik. Tricikel, Trgovina, Takoj aH pozneje. Temperamentna Trajno zaposlenje. ličnica. Takoj. Točnost. Takojšnja selitev. Tihožitje, Učenka, Ugodno. Veselje. Vse skoraj novo. Vljuden, pošten in zanesljiv. Vajena dela Vestna in prid na. Vajena otrok. Zbiratelj, Zmožna. Zamenjava. Za takoj. Zbližanje, Zelo dober plačnik. Za kuhati. Zanesljiva. Zve-stcVoa Železna blagajna št. 3. 41. 250. 2500. 8000. 160, 6666. 550 20.000. — 250 lir.
D. Goebeler:
16
m »023«
Roman
Mrak se je že zgoščeval, ko je Ciiliika stopila iz avtobusa in krenila proti hiši. S plahimi očmi se je ozirala po vrstah Oken. Pri Rozi je gorela luč. Pa ne da bi bil stric Heinz še tu? Nehote se je potuhnila za bližnji grm. Da bi šla noter, k njima, takšna, kakršna' .je zdaj na pogled? Nemogoče! Tega se je dobro zavedala. Najprej mora v svoijo sobo, 'n tam proč z vso to navlako, proč s starimi umetnimi cvetkami, ki ' jih je bila Mia še tik pred odhodom zataknila za vratni izrez, češ da je zdatj taka moda. Le kako bi prišla neopažena v hišo? Na levi. ekozi stranska vrata, se M nemara posreči. Ta so zmerom odprta, in potem po stranskih stopnicah na vrh. Uho se je splazila noter, a baš ko je hotela smukniti mšano pritličnih prostorov in faeniti gor, so se vrata v obednico mahoma na sfcežaj odprla in Roza je stopila na prag: »Ali je kdo tu? Kdo pa? T". Ciliika? Tak kaj pa laziš v tema tod okoli? Vsaj luč pffižgiva!« Svetloba je zažayela, in skoraj v istem hipu se je razilegel vzkrik, takoj nato pa smeh na vse gmlo: »Čilika, dekle, fcakšna pa sd?«
Ta bi bila najrajši zatulila od jeze nase
in sramu. Hitro se je obrnila proti stopnicam. »Pusti me že, da grem gor.«
»Ne, Ciilika, najprej te moram pogledati.« Rosa se je še vedno smejala: »Le bliže, le bliže, sami sva, Heinza Jordana ni več tu.« Tafko govoreč je potegnila Ciliko v svetlo sobo. Roza jo je nekaj trenutikov molče ogledovala. Smeh ja je še vedno trzall Oknbg ust, a vmes se je pojavljala grenka črta: »Naljbrže si si hotela zgoraj sprati ibo indijansko slikarijo z lic,« je rekla nazadnje. »Se dobro, da vsaj sama iz-previdiffi, kaj si napravila.« . »Nu, kaj sem pa napravila?« je .Cilika vzrojila. »Pozabavafli sva se. Kaj ee človek nita zabavati več ne sme? Rili sva v velikem zabaviščnem pairiku. Dva Mdina prijatelja sta bala tudi z nama, pa človek ne more hoditi okrog kakor kaka pepefllka —t
»Ne pomnim, da bi bala že kdaj taka hodili a okrog!«
»Nu, nikar ne zavadiguj tolikega vrišča. Ka(j ti je trefba vsako neunmost tako resno čkevati na rešeto?«
»VeseOi me, da sama izprevidiš, kakšno neumnost si napravila. Ahim je bal tu,« je rekla Roza, da bi obrnila pogovor' drugam.
»Da?« Čilsko je prešinilo kalkor električna iskra. »Kje pa je zdaj? Zakatj ni počakal?«
»Najfcrže, ker ni mogel vedeti, kdaj se vrrieš. Po tvojem telefonskem sporočilu je bilo pričakovati, da boš požara.«
»In kaj je rekel?«
»Nič. Jaz nisem, govorila z njim, ker še nisem bila doma, evo to p'smo je pustil.« Podala >e sestri list.
Cilika ga je preletela z očmi: »To je vse? In tebi piše? Meni pa niti besed;ce ne?«
»Saj bereš, da ti bo pisal iz Norimberica, Solger prerokuje njegovemu delu in njegovim predavanjem velik uspeh. Ahim je sestri Renati tako pravil« . »Ta je morala seveda prva zvedeti.«
»Prva bi morala biti menda t', a kaši. ko te ie dolžnost klicala z Mio Holmovo in njenima prijateljema v zabaviščni park. Ahim je bil naročil, da se najbrže še oglasa.«
»Jaz pa nag hi ta čas sedela tu in čakala, nemara spet zaman, kakor že tolikrat.«
»Cilika/ le kaj te je obsedlo? Ali si mahoma izgubila vse razumevanje za njegov poklic? Bi res rada, da bi manj resno gledal nanj?«
»Ne, nikakor ne!« Zvonko se je zasmeja-la, prijela sestro Okrog bokov in jo stresla: »Naj le ostane, kakršen je, samo zame naj ima kdaj pa kdaj trohico časa, in — in — in!« Beseda ji je obtičala v grlu, oči so bile zdajci spet polne solz.
Jok in smeh v eni sapi! Roza jo je pogla-dfla po licu. kakor da jo hoče pomiriti-»Cilika, »insih si res še pravi otrok, človek
ne bi mislil, koliko življenjske resnobe se vzlic vsemu skriva v tebi.«
»Saj se tudi skriva, in — oh, vi — nihče, kar vas je, me ne razume. Jutri ga torej tudi ne bom več videla. Misliš, da mi bo iz Norimberka kmalu pisal?«
»Upam, da, in ti mu odpiši, pa takoj, in pokaži, da se veseliš njegovih uspehov. To mona biti vendar najlepše, kar se ti lahko zgodi.«
»Oh da,« je relklo dekle, »oh da, prav gotovo. Kako težko bom čakala njegovega prvega pisana.« Vsa ljubezen, ki ji je polnila srce, je zazvenela v teh preprostih besedah. .
Ali pismo, ki ga je s koprnenjem čakala, ni prišlo tako hitro, kalkor je mislila; bilo je tudi drugačno, ne takšno, kot je pričakovala, kratko in kakor v največji naglic« s svinčnikom vrženo na papir. Končavalo se je z iskrenimi pozdravi in z obljubo, da ji pošlje obširnejše poročilo, kakor hitro bo utegnil. In to pismo je nemara hotelo premostiti vse, kar se je bilo nabralo med njima? Tako je menda mislil? Za Boga. gospod doktor Burger, kaj res tako mislite? In jaz, kaj naj storim? Pogledala je na pri-pisek: naj mu pogosto m obširno poroča, če le mogoče, vsak dan, kako je tuikaij z otroki, kako se razvija stvar z Martko Bockovo tn tistima dvema fantkoma, zakaj Roza in stric Heinz težko da bi utegnila pisati.
Lektorat Nemške akademije v Ljubljani
priredi z dnem 6. novembra 1944 zimske
tečaje, ki bodo trajali do konca junija,
in sicer:
nižji tečaj za začetnike; srednji tečaj za one, ki imajo osnovno znanje jezika;
višji tečaj za one, ki imajo že dobro znanje jezika;
tečaj za zgodovino, književnost in umetnost Tečajna pristojbina znaša Lir 25__mesečno, vpisnina Ijr 25.—. Informacije se dobijo v tajništvu lektorata v Beethovnovi ulici 14-1 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Vpisovanje od 25. oktobra naprej.
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Film domotožja in ljubezni
MED HAMBURGOM IN HAITI Gustav Knuth, Gisela Uhlen Predstave danes ob 16. in 19., jutri, ob 15., 17. in 19. uri
KINO UNION	Telefon 22-21
Ljubezenski roman kmetskega dekleta — Sijajna filmska umetnina s slovito Paulo Wessely NJENO ŽIVLJENJE Predstave ob 16. in 19.15 uri
KINO MATICA	Telefon 22-41
Prekrasna Žarah Leander v revijskem filmu
PREMIERA K. Martell, T. Lingen, A. Horbiger
Predstave ob 16. in 19. uri
KINO MOSTE
Da omogočimo obisk tudi meščanom, ki prihajajo s tramvajem, ki vozi zvečer do pol 8. ure, smo premestili začetek predstav OB DELAVNIKIH NA 18. URO, tako da se vrše predstave: vsak delavnik ob 18., vsako soboto ob 17. in 19; vsako nedeljo ob 10.30, 14..30, 16.30 in 18.30; ob sredah zaprto. — Po vseh predstavah reden tramvajski voz v mesto. — Danes ob 18. uri:
VIZIJA NA JEZERU
IŠČEM
ena al! dve ©premijam ali prazni sobi
EVENTUALNO Z UPORABO KUHINJE. PONUDBE NA: B. KOSTIC, LJUBLJANA, ERJAVČEV A CESTA ŠT. 3.
Naznanilo
OBČNA ZAVAROVALNICA
(ASSICURAZIONI GENERALI) Generalni nastop A — se je preselila s svojim
požarnim, transportnim in škodnim oddelkom
V	PALAČO »DUNAV«, Ulica 3. maja 6-1
in s svojim
življenjskim, nezgodnim oddelkom ter blagajno
V	PALAČO ZEDINJENE ZAVAROVAL-
NICE, Ci gaietova ulica št. 1-L
»Počakajmo, da vidimo, ali bom jas utegnila.«
Cilika je vtaknila pismo nazaj v ovk». Mrka senca ji je spet izpreleteHa obraz. Vendar ni utegnila dolgo premišljevati o svoji slabi volji; z Rozinega mesta pri oknu se je začul rahel, napol presenečen, napol nejevoljen vzklik, in tudi iz njene roke je neko pismo dokaj burno zletelo po mizrri plošči. Cilika ie posluhnila in stopila k nji: »Kaj pa je? Te kaj ujezilo?«
»Ne, ujezilo baš ne«
»Kaj pa?«
»Oh, nič takega. Nekdo ie prejšnjih časov mi je pisaL«
»Nekdo? Kako čudno to praviš, Roza! Kdo ti piše? Daj, pokam!« Iztegnila je roko po velikem, elegantnem ovoju. Roza Ji je branila: »Pusti ga, pusti. To spada v koš za papir, pa mir besedi!«
»Zdaj hočem pa res vedeti, od koga je!« Primaknila si je stolček in počeni la kraj sestre. »Nu, Roza. govori že; je mar kuto iz Quedlinburga?«
»Je — vsaj prejšnje čase je biLe
»Sem ga poznala?«
»Težko da, saj si bila še dojenček, ko j« odšel — ali se mar spominjaš Tomaža Mafl-tena, sinti starega mestnega svetnika? Se pravi, oče je bil takrat že mrtev, z materjo sta stegovala v sosednji ulici znavtti na«.«
«rhriHVf«er • Urejuje: Davorin Ravtjen — FOr das Ronsorttam »Jutra« als Veriag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja. Stanko Vtrant — Ftti »Narodna tiskarna A. O« als DrucksteOe — Za »Narodno
~ "--**— "---_ Fftr den Inseratenteil verantivortlicb • Za inseratm oddelefe odgovarja: LJubomir Votett